Leto LXXVM St. 1S8 V Ljubljani, 14* iaBJa 1942-XX Cena §o cestt UREDNIŠTVO £N OPRAVA: LJUBLJANA, PUCCINUBVA IZKLJUČNO ZASTOPSTVO sa oglase Iz Kraljevine Italije tal UNIONE PUBBLICITA IT ALI AN A S. A^ MILANO DLKi S TZLEFON : 81-22, 81-23, 81-24. 81-26 la 81-26 pri postno Čekovnem —poda; Ljubljana Štev. 10-351 Izhaja vsak dan opoldne Me—čn a naročnina IX— nr, aa Inozemstvo 15.20 Mr CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblkata di prpveoienza Haliana ed estera: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A«, MILANO. Incessanti combatimenti e nella zona di El Alamein Azioni delTaviazione — Cinque velivoH inglesi abattuti I II Quarrier Generale delle Forze Armate comunica in data di 13 In«lio U seguente bolletflno di guerra n. 7*6: Vivaci combattimenti »ono contipuati nella zona di Alamein, do ve le truppe del-l'Asse hanno respinto rinnovati attacchi infliggendo aIl*awersario perdite in uomi-ni e carri armati. L'avia/.ione, con ripelule azioni di reparti d'assalto, ha causato in- cendi nelle retrovie nemiche ed Immobillz-zato pran numero di automezzi; bi com* bat t imen t o due »Curtass« risultano dLstrut-ti da caceiatori tedeschi. Nostre unita di scorta ad on convoglk) in navigazione nel Mediterraneo hanno svcntaio tentativi di attacco di aerei bri-tannioi abbattendo un bombardiere e due aerosiluranti; nessun danno aile navi. Neprestani fmfl pri El Alameinu Letalsko delovanje — Pet angleških letal sestreljenih Glavni stan italijanskih Oboroženih sil Je objavil 13. julija naslednje 776. vojno poročilo: Nadaljevali so se živahni boji na področju El Alameina, kjer so Čete osi zavrnile ponovne napade in prizadele sovražniku izgube ljudi in tankov. Letalstvo je v ponovnih akcijah napadalnih oddelkov povzročilo požare v so- vražnem zaledju in onesposobilo veliko število motornih vozil. Nemški lovci so v spopadih uničili 2 letali tipa Curtlss. Naše edinice v spremstvu konvoja, ki je plul v Sredozemlju, so zavrnile napadalne poskuse britanskih letal ter pri tem sestrelile en bombnik in dve torpedni letali. Ladje niso utrpele nobene škode. Laskavo priznanje italijanski vojni mornarici Angleži končno odkrito priznavajo, da so izgubili svoje gospodstvo na Sredozemskem morju Berlin.AA. julija s. Pred tednom je »Dailv Maik skesano izjavil, da so bili glede Italije v popolni zmoti in da je prišc; trenutek računanja s stvarnos-tjo. Upoštevanje stvarnosti, je obrazložil londonski Hs>t pomeni priznati, da se je podcenjevala materialna m moralna sila Italije, še bolj pomemben in spoznanja poln članek je objavila revija »The Nineteenth Century«. ki razblinja, kakor ugotavlja »Borsenzeitung«, s številenimi podatki vse iluzije, v katerih so živeli doslej Angleži. Te iluzije je vzdrževal in ustvarjali Churchill, ki se je ob raznih prilikah naporno prizadevali prepričati javno mnenje, da italijanska mornarica ne bo mogla nikodi biti resna nevarnost v Sredozemskem morju m da je nila ta mornarica decimirana pri Tarantu in Ma-tapanu. Angle-Šika revija smatra zdaj za primerno priznati, da je italijanska mornarica močna kakor nikoli prej in da je zadala angleški mornarici precej hude izgube in je prispevala v odločilni meri k velikim uspehom italijansko-nemških sil v Afriki. Hrabra zavezniška mornarica, piše nadalje glasilo nemških oboroženih sil. si ne bi mogla želeti bolj laskavega poklona kot je ta v zaključku članka v angleški reviji, ko izjavlja, da je treba zdaj vse tvegati, da se zopet vzpostavi angleško gospodstvo v Srcdozem- | skem moTJu. Z drugačnimi besedami se pri- znava, da je rra?HjanDaily Express« trdi v trvodniku, da je stanje trgovinske mornarice zelo resno in da je problem razlike med potopitvami in nadomestitvijo najhujša kriza v tej vojni, Iti se mora brezpogojno rešiti. Zaradi tega ni samo ranjena naša ofenzivna moč, temveč je nadaljevanje vojne s tem nemogoče. List zahteva, naj angleška vlada objavi seznam izgub. »Ne\vs Cronicle« tolmači v uvodniku odločbe vlade glede tajnosti prihodnje debate In piše: Ni dvoma, da bi javnost morala izvedeti o nekaterih člniteljih. Narod ima pravico zvedeti, kakšne izgube ima naša trgovinska mornarica, kajti ti podatki ne morejo služiti sovražniku. >Daily Mail« piše v uvodniku z naslovom »Oceanska bitka«, da vladna odločitev glede tajnosti debate o trgovinski mornarici jemlje pogum, toda treba jo je prijeti. Nekaj je treba vsekakor storiti, da se javnosti prikaže strašna resnost problema trgovinske mornarice, kajti o tem javnost še ničesar ne ve. Velika pomorska ofenziva osi ni nič manj nevarna, kakor ofenziva v Rusiji in v Egiptu, čeprav so uspehi prve manj znani, če bomo izgubili bitko na Oceanu, bomo izgubili tudi vojno, pa naj se zgodi v Rusiji, v Egiptu In na drugih frontah karkoli. 30.000 ujetnikov pri Rževu Hod sovjetski poraz — Zaplenjenih ali uničenih 218 tankov, 521 topov, 1101 strojnica in mnogo dragega orožja — Živahne akcije letalstva na vsej fronti Iz Hitlerjevega glavnega stana, 13. jul. Vrhovno poveIjništ\ o nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:. V južnem odsekn vzhodne fronte zasledujejo nase četo sovražnika na široki fronti. Močni letalski oddelki podpirajo zasledovalne borbe in uničujejo podnevi in ponoči prehode preko Donca in Dona. Ob kavkaski obali so bojna letala zadela z bombami težkega kalibra dva plavajoča doka v Novorosijsku. Severnozapadno od Voroneža so bili močni sovražnikovi protinapadi zavrnjeni in je bilo uničenih 111 sovražnikovih tankov. Kakor je bilo objavljeno že s posebnim poročilom, je na prostoru južnozapadno od Kževa izvršena velika obhoijcvalna operacija dovod la po prodoru skozi sovražnikov obrambni sistem do obkolitve več pohotnih divizij, 1 konjeniške divizijo in 1 tankov-ske brigade. Zajetih je bilo nad 30.000 ujetnikov in zapleujcnih ali uničenih 218 tankov, 521 topov, 1101 strojnica in mož-nar ter velike množine drugega orožja in raznovrstnih vojnih potrebščin. Sovražnik je imel hude krvave izgube, šievilo ujetnikov in vojnega plena stalno naraščata. Na fronti pri Volhovu so bili sovražnikovi napadi na neko mostišče zavrnjeni. Na zapadnem bregu roke Volhov izkrcani sovražni oddelek je bil uničen. V Finskem zalivu je potopil nemški mi-nolovec sovjetsko podmornico. Na visokem severu so strmoglave! bombardirali luko Rosta pri Murmansku. Opaženi so bili večji požari. , V Egiptu so bili ponovni angleški napadi pri El Alameinu zavrnjeni s krvavimi izgubami za sovražnika. Oddelki nemškega in italijanskega letalstva so ponovno bombardirali letalsko oporišče na Malti. Ob angleški južni obali so potopila podnevi lažja bojna letala v Brightonu straž-no ladjo in z bombami hudo poškodovala tovorno ladjo. Že }oo km naprej Monakovo, 14. jul. s. »Munchner Neuste Nachrichten« pišejo glede operacij na fronti: Uničenje močnih sovjetskih postojank ob Donu po vdoru nemških in zavezniških čet ima enak učinek, kakor porušenje nasipa. Ofenziva se razširja na čedalje bolj obsežnem področju in vedno v smeri proti jugu ter ima v nekaterih odsekih značaj zasledovanja, s katerim je bila Timošenkova vojska vržena že 300 km nazaj. Značilni znak tega napada je njegovo trajanje in enakomerna silovitost, kar kaže na to. da je vrhovno poveljnižtvo pripravilo za te operacije preti sovjetskim položajem svoje divizije v taki meri, da še bo prodor lahko pretvoril v popolni uspeh. * Iz krize v katastrofo se razvija položaj za sovjetske armade med Doneetn in i, kjer doživljajo vedno nove poraze Berlin, 14. jul. s. Naznanilo, .da se sovražnik v južnem odseku zasleduje na obširni fronti, pripominjajo v tukajšnjih pristojnih krogih, res ne potrebuje objasnil. Vsi so lahko prepričani o pomenu te vesti sovražno propagando vred, ki ne more več prikriti svojega zaprepaščenja. Angleži in Američani morajo priznati, da je položaj postal precej kritičen in da se lahko Se razvija katastrofalno in da anglosaški zavezniki trenutno ne morejo občutno pomagati Stalinu. Pomoč je bila sicer blizu, toda nemške podmornice in letala so gi- gantski konvoj popolnoma uničila. Poudarja se tudi važnost zmage nemškega orožja v prostoru od dne\*a, kjer je sovjetska vojska doživela z metodičnim očiščevanjem področja, piše »Borsenzeitung«, zopet strašen poraz. Zanimivo je tudi, kar piše agencija »Dienst aus Deutschland«. Med drugim pripominja agencija, da spominja to, kar se godi med Doncem in Dcnom, to je dramatično zasledovanje na obširni fronti, o katerem poročajo vojna poročila nemškega vrhovneca poveljništva, na dneve pred prodorom Magginotove črte v juniju leta 1940. Turški poslanik pri kancelarju Hitlerju Iz Hitlerjevega glavnega stana, 14. jul* s. Hitler je sprejel v svojem glavnem stanu ob navzočnosti nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa turškega veleposlanika Husreja Geredo, ki je opravil svoj poslovilni obisk. da bo to zavezništvo postalo temeljni del angleške politike. Iz tega izredno važnega dokumenta torej jasno izhaja, da Anglija ni pričela druge obkoljevalne vojne proti Nemčiji zaradi takozvanega ponižanja zapadnih sil v Mo-naKovu ali zaradi zasedbe Prage. 2e spomlad* leta 1935 so politiki iz Vansittartove biJžine naredili načrt za to vojno. potopljenih 36o ameriških ladij Buertos Aires, 14. juKja s. Uradno poročajo iz VVashingtona, da je bilo od 7. decembra do 12. julija v zapadnem Atlantiku potopljenih 360 severnoameriških pa mikov. Vojna na Kitajskem Tokio, 14. juL s. Japonski listi pišejo o zavzetju Venkova, ki je sledilo v nekaj dneh zavzetju Hengfenga, in poudarjajo, da je s padcem Venkova odvzet o Cung-kingu glavno pristanišče, ki- je bilo po zaprtju birmanske ceste obnovljeno kot tihotapsko pristanišče, s pomočjo katerega je čungkinška vlada hotela rešiti svoj kritičen položaj. Listi opozarjajo na veliko gospodarsko in strateško važnost Venkova, ki je blizu Sanghaja in ima za zaledje bogato pokrajino Čekijang. Tokio. 14. julija s. S fronte v Kiiangsiju poročajo, da so japonske čete vkorakale v Svangkijangien. 30 km južno od ijanga v pokrajini Kijangsi. čungking prosi Ameriko za nujno pomoč Šanghaj, 14. julija s. Iz. Cungkinga »e doznava, da je Cangkajškova žena odpotovala v Ameriko, kjer bo zahtevala pomoč, katero čungkinška Kitajska nujno potrebuje zaradi resnega vojaškega položaja,, ki se je zdaj spremenil njej v škodo. Vloga IcatoliSke duhovščine na Filipinih Tokio, 14. julija, s. List »NičvNičd« poudarja v dopisu iz Manile na dragoceno delovanje japonskih katoliških duhovnikov, ki s požrtvovan jem sodelujejo z japonskimi silami pri pomirjenju otoka h! dosegajo laskave uspehe. Isti list porota Iz Mamic, da je delovanje arzenalov v Cavifci docela obnovljeno in da so japonski delavci, ki jim tudi filipinski delavci prostovoljno sledijo, napravili s tega pomorskega oporišča še mnogo bolj učinkovito oporišče kot je btk> ob izbruhu sovražnosti na Pacifiku. Moskva nujno zahteva drugo fronto ld je pa Anglija zaradi lastnega kritičnega položaja ne more tvegati Rim, 14. Jul. s. Včerajšnji angleški tisk ponovno zahteva ustanovitev druge frpnte na kontinentu, kajti zdi se, da sb prišle iz Moskve nove nujne prošnje, ki jih ni mogoče prezreti. >News Cronicle« piše, da je treba brezpogojno računati iz vojaških in političnih razlogov s temi obnovljenimi zahtevami, ki prihajajo s sovjetske strani. Rusija preživlja enega, svojih najbolj kritičnih trenutkov, piše list, in lahko pride do katastrofe. Obljube Anglije in Amerike Rusiji se morajo držati. Kar se tiče nas, smo storili vse, kar je bilo v naši moči in poslali smo pomoč ruskim zaveznikom ob velikem tveganju in kljub ogromnim iz- gubam, Sovjetska vlada sama priznava tež-koče, v katerih je Anglija zaradi poraza v Severni Afriki, toda druga fronta je postala nujnost in čeprav bi bila za nas novo in še hujše tveganje, smo v plesu in se ne moremo več ustaviti. Naša pomoč Rusiji mora biti takojšnja in odločna. »Dai-ry Herald« pa piše: Po obljubi Molotovu ne moremo več nazaj. Slabo organizirana in z nezadostnim orožjem opremljena druga fronta je lahko katastrofalna, toda vseeno je boljša kot neaktivnost. Čas sili. Nevarnost, ki grozi zavezpici Rusiji, je tudi naša nevarnost. Anglija je že pred leti kovala s Sovjeti zaroto proti Nemčiji Nora zanimiva razkritja iz diplomatskih listin — Načrt za vojno je bil izdelan že leta 1935 Berlin, 14. Jul. s. Današnji listi objavljajo diplomatsko listino, iz katere jasno izhaja, da obstoja sodelovanje med Londonom in Moskvo že več let. Gre za podatke bivšega francoskega veleposlanika v.Londonu Cor-bina o razgovoru, .ki ga je imel 14. februarja 1935 s sirom Robertom Vansittartom, državnim podtajnikom ▼ zunanjem ministrstvu. Objavljene note so naslovljene na francosko vlado. Kakor je znano, je bila 3. februarja 1935 v Londonu anglofranco-ska konferenca, katere namen je. bil urediti na splošno vsa vprašanja oboroževanja, podpisati letalski pakt in pogodbo o varnosti, upoštevajoč tudi Nemčijo. Te pogodbe naj bi se istočasno Izpopolnile z nekim vzhodnim paktom s Sovjeti *po vzgledu zapadnega lokarnskega pakta. Med razgovorom veleposlanika Oorbina z Vansittar- tom je slednji izjavil, kakor sledi Iz dokumenta, da je vlada Sovjetske zveze uradno pristala na predvideno ureditev po anglo-francoskem predlogu. Vansittart je sprejel sovjetskega veleposlanika in je ob tej priliki izjavil, da je nemška nevarnost skupna nevarnost za vso Evropo in da bi bilo nespametno misliti, da bi Anglija ostala indiferentna v primeru vojne med Nemčijo in Sovjetsko zvezo. «Kakor poudarjajo v tukajšnjih krogih, se je sir Robert Vansittart pokazal že tedaj s svojim odgovorom veleposlaniku Majskemu kot duhovni vodja angleške politike obkoljevanja Nemčije z aktivnim sodelovanjem boljševizma. Zavezništvo med Londonom in Moskvo je Anglija predlagala v pomladi leta 1935, torej y dobi, ko sovjetski poslanik še ni mogel vedeti, S finskega bojišča Helsinki, 14. jul. s. V zadnjih 24 uraK so Sovjeti na fronti Kareljske ožine napadli na dveh krajih, ki so bili obakrat gladko odbiti in so imeli okrog 50 mrtvih. Na vseh ostalih kopnih frontah je bilo običajno delovanje patrol. Nad reko Svir so finski lovci sestrelili eno finsko lovsko •letalo tipa »Lagg 3«. Letalski napadi na sovražni oskrbovalni promet Berlin, 14. jul. s. Iz vojaškega vira se doznava, da je nemško letalstvo tudi predvčerajšnjim nadaljevalo z napadi na sovjetski oskrbovalni prbntet v južnem odseku vzhodne fronte. Zadeti so bili številni vlaki z vojnimi potrebščinami in zbirališča Čet ter motornih vojil. Po dosedanjih vesteh so boljševik! v tem odseku izgubili 35 letal. Bombe na civiliste Kodanj, 14. jul. s. Angleška letala so v predpretekli noči napadla mesto Donter v južni Jvtlandiji. Povzročena, je bila škoda na civilni lastnini. Bilo je 5 mrtvih in več ranjenih med prebivalstvom. Eno letalo je bilo sestreljeno In 2 pilota sta bila ob življenje. Novo nemško lovsko letalo Rim, 14. jul. s. V angleških vojaških krogih posvečajo mnogo pozornosti novemu tipu nemškega lovca »Focker Wulf 190«, ki je bil uporabljen z uspehom tudi kot bombnik v zadnjih dneh pri bombardiranju južnozapadne angleške obale. Po škodi sodeč, ki jo je povzročilo to letalo, ki je izredno okretno, piše neki vojaški strokovnjak v neki angleški reviji, je to letalo najboljše na svetu. Angleške metode Lizbona, 14. jul. s. >Daily Mail« javlja, da je vlada na Cevlonu uvedla kazen zibanja, da bi preprečila nerede v pristaniščih in na postajah. Hindujski delavci bodo torej podvrženi tej poniževalni kazni, če ne bodo takoj ubogali na ukaze angleških uradnikov. • • _ Ujeti filipinski oficir ji izpuščeni na svobodo Tokio, 14. julija s. Japonske vojaške oblasti, ki so zasedle Fi'lip-ine, so izpu^lc na svobodo podpoveljnrka glavnega stana filipinskega letalstva in druge filipinske oficirje, ki SO bili vojni ujetniki. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, torek, 14. julija 1W2-XX. *te*. 158 Srečna vrnitev iz Afrike Prisrčen sprejem v domovini pomoč tovarišev, niti prizadevanje hitro prispelih reševalcev nista mogla pomagati. Slična usoda je doletela tudi lTletnega Osvalda Ganaini Iz Salcana. Takoj po kosmi as Je sel kopat s tovariši v Isonzo, veniar ga je prevzela slabost in je utonil pred očmi tovarišev, ki mu niso mogli več .pomagati. — 40 metrskih atolov drv Je ukradel. 44letni Anton Pintar iz Ladre di Caporet-to 23 ter oškodoval s tem za lepe tisočake posestnike Josipa Uršiča. Franca Franca Kurincicha in Josipa Korena. Pintar je bil zaradi tega obsojen pred pristojnim gorizij-skim sodiščem na osem mesecev ječe in 800 Kr globe. — Zaradi tajnega kupčevanja z zganjeni je bil obsojen pred gorizijskim sodiščem oSletni Rafael Ječiič iz Samarie 11 na tri mesece ječe, 1200 lir globe in %350 lir odškodnine. Soobtoženi Leopolda Klemse in Marija Samec, obe iz Samarie pri Rifem-bergu, sta bili zaradi nezad os triih dokazov oproščeni. — Kava, tobak, saharin. Pred sodniki kazenske sekcije gorlzijskega sod'sča se je moral zagovarjati 461etni Franc Klav-žar iz Terterr.ca di Gracova. ker je skuhal pretihotapiti čez mejo pri Piedicollu večjo količino kave. tobaka in saharina. Tihotapski predmeti so bili zaseženi, Klavzar je bil obsojen na 800 lir globe. Bombaž v Jugovzhodni Evropi 2e pred sedanjo vojno je znašal pridelek 89.400 ton Bombaž pridelujejo zadn;a leta v vedno večji meri tudi v jugovzhodni Evrcpi. Zdaj spada v tem delu Evrope že med najvažnejše industrijske rastline. Bombaž bosta poskušali pridelovati tudi Madžarska in Hrvatska. Zadn;e leto pred sedanjo vojno so pridelale države na jugovzhodu Evrope 89.400 tcn bombaža, od tega 66.300 ton Turčija, 14.600 ton Grčija, 6.900 ton Bolgarija, 1.200 ton bivša Jugoslavija in • 400 ton Rumunija. Z bombažem je bilo za- ; sejanega 416.000 ha pol;a. Že v letih pred 1939. se je površina z bombažem posejanega polja v državah jugovzhodne Evrope znatno povečala, zlasti v Grčiji kjer je znašala leta 1940 41 že 97.000 ha. Razmeroma še bolj se je povečala v Rumuniji, kjer je znašala leta 1940.41 nad 18.000 ha. V Bolgariji je bilo zasejanega z bombažem 50 ha polja, v bivši Jugoslaviji 6.000, v: Turčiji pa 23 000 ha. Leta 1939/40. in predlanskim je bilo vreme za bombaž Iztedno neugodno. Čeprav se je povečala površina cd 416.000 leta 1938 39. na 426.000 v naslednjem letu in na 494.000 ha v letu 1940/41. je nazadoval pridelek leta 1939/40. na 86.500 ton in leta 1940.41. celo na 72.800 ton. Toda to pa ni moglo ostraši-ti pridelovalcev, da bi opustili delo. Nasprotno, letos se je površina z bombažem zasejanega polja znova povečala. Zaenkrat so na razpolago samo nekateri podatki. V Rumuni i naj bi se povečala površina z bombažecm zasejanega polja ~ji 200« . torej cd 18.000 na 51.000 ha. Tudi Turčija hoče pridelek bombaža znatno po, večati, samo v okolici Adfana hočejo zasejati z bombažem 100.000 ha. Bolprnri a i<* pridobila z Makedonijo in vzhodno Traci jo za pridelovanje bombaža dve zelo važni pokrajini. Tu bodo pr dolova:i zlasti bol"^<» vrste bomba*. Bolgarija bo kmalu pridelovala za domače potrebe dovolj bombaža in lahko ga bo nekaj celo Izvažala. Zaenkrat pa more izvažati večje količine DOfntM mo Turčija. Po poskusih siecle pridelovan a bombaža na Hrvatskem še nI točnejSih po-dafkov. Gotovo bodo pa lahko pridelovali bombaž v P ilrnadjL Na Madžarskem jt-> pridelovanje bombaž.? v BVezJ z osuševanjem in umetnim namakanjem prostranih zemljišč v madžarski nižini. Tu hrvV'o pridelovati ne samo več riža. temveč tudi bombaž. Zelo dobre izglede ima Rumunija s priključitvijo Besara bije In Transdnje-striie, kjer je zemlja za bombaž zelo prikladna. Kakovost v državah jugovzhodne Evrope pridelanega bombaža se je zadnja leta znatno izboljšala. Najboljši bombaž pride-j lu~e pač Turč'ja, pa tudi v drugih državah si prizadevajo kakovost izboljšati. R'.m, 11. julija • Po vsej državi jc vzbudila veliko zanimanje prisrčnost, s katero so bili sprejeti v Rimu ter drugih večjih mestih italijanski rojaki, ki so se vrnili iz Vzhfopkn v domovini Pomiki •o *e vračali nazaj po isti pot>. Dne 21 juni in sta pristala v napol jskem protanjšču prva patnika »Vulcania« m *\Sa-tunva«; pet dni pozneje t. j. 2f>. junija pa sta sledila »Duil;o« m »Grulio Cesiare«. Veliko, lepo delo je bilo izvršeno s popolnim uspehami. V dveh mesecih in pol je potekla dvojna plovba štirih parnikov. Organizacijsko delo jc b:!o tiho, toda točno, četudi zelo težavno Nešteti problemi 3q s>e po-ralali in .so bili srečno rešeni. Skupno s stranko so bili zbrani obrazci s podatki o politični Visoki komisar za Ljubljansko1 pokrajino na podstavi čiena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1041-XIX št. 291 in smatrajoč za umestno, izdati predpise o rekviziciii nepremičnin v uporabo za vojaške namene, odreja: Člen 1. Visoki komisar za Ljubljansko 'pokrajino sme na zahtevo vojaških oblastev odrcd:t!.* če je to potrebno v obrambne in varnostne namene, rekvizijo nepremičnin, njih priteklin in z njimi trajno zvezanih stvari. C]cn 2. -Ne smejo se rekvirirati: 1. obče dostopna po^li.pia za bogoslužje. 2 poslopja, ki jih uporabljajo verske združbe, 3. poslopja, ki so neposredno določena za namene javne pomoč; ali dobrodelnosti, 4 po-slroja. v katerih so javne blagajne. Člen 3. Vojaško oblastvo za katero se je nepremičnina rekvirirala jo sme določiti za namen, ki se rmj zdi najumestnejši in 'lahko na niči izvrši nova dela. Člen 4. Rekvizicija se izvrši z odlokom Visokega konvsaria. ki se mora priobčiti prizadeti stranki, če je odsotna pa njenim svojcem ali osebam, ki so v njeni službi, tor mora navajati označbo rekvirirane ne-prem:Čnne in po možnosti tudi pred vid no trajanje rekvizici je. Ob izvedb1 rekvizicije morajo prevzemajoči voia'ki organi napraviti zapivmk, v ka-t,,rcm se popišeta nepremičnina in njeno takratno stanje. Člen 5 Vojaško o-Mastvo. za katero ?e je ner^cm:čn:na rekvirirala, mora plačevati za rckvi/^cMo odškodnino ki se pc> možnosti pogodi v sorazmerju z rednim donosom, katerega lahko daje nepremičnma, unoštevaje tudi pntekline in njej stalno priključene pare i mete. Čc se nc doječe dogovor, določi odškodnino Vi v*';! komi-ar po zaslišanju poročila enc^a izvedenca prevzemaiočejja vojaškeija cblasfva in načc!n;ke odseka ze javna dela r~; Vid kera komisariatu. Orškodnino plača iz svojih sredstev in neposredno prevzemajo-če Vojaško oblastvo. Če se je rekvieirala nepremičnina radi uporab? pa več ko en mc^c se plačuje odškodnina v mesečnih obrokih za nazaj, sicer pa ko se rekvizicija konča. Člen 6. Takoj ko preneha potreba, k- je dala povod za rekvizicijo, se mora nepre-n.:Čn!na neutekoma srvet izročiti. Ko se nepremičnina spet izroči, sestavijo vojaški organi poleg zapisnika, napravljenega pri prevzemu, nov zapisnik, v katerem se navedejo spremembe, ki so 90 zgodile v stanju nepremičnine zaradi poškodb, pre- Izoit (Resnična zgodba iz povojnih časov) BJo je popoldne nekega jesenskega dne leta IDI9. V matematičnem seminarlju na vseučilišču sem se, ravno pripravljal. za profeserski izpit, ko nenadoma vstopi kolega, znan kot nenadarjen študent in izredno nadarjen ženski kavalir, in me vpraša, ali ne bi hotel napraviti sprejemnega izp:ta iz matematike na trgovski akademiji za nekoga, ki čaka v avli. Vprašanje ni bilo zame prav nič no\o. Podobnih izpitov sem napravil za svoje tovariše do tedaj že celih 9 (k čemur ie vojna precej pripomogla), da o raznih šol-* skih in domačih nalogah sploh ne govorimo. Poseben užitek sem imel v tem, Kar sem za druge vedno napravil vse izpite z odlik«--, dočim sem sam dobil v najboljšem ♦primeru samo dobro kvalifikacijo. Življenjska ironija me je dovedla do tega, da sem namenoma delal tako. Vrhu tega sem invd takoj pripravljen izgovor, ako bi prišla kdaj moja podjetnost na dan, češ, da ni mogoče, da bi za druge boljše odgovarjal, kakor sam zase. saj je celo naš dobri 3og najprej in najbolje sam sebi brado ustvaril. Ponudba, se mi je zdela celo laska/a, ker sem imel izgled" na nagrado in vmu tega sem hotel proslaviti jubilej z deseum in zadnjim pseudoizpitom. Kot profesor bom moral vendar s takim poslovanjem prenehati. Neznani kandidat se mi je predstavil kot Molček Simon. Pojasnil mi je, da rabi izpit satno radi neke formalnosti in sicer situaciji,^ kateri je bil vsakdo od vrača i o-čih se. V soglasju s korporacijskim ministrstvom in z afriškim ministrstvom so bila rešena vprašanja živilskih ter oblačilnih na-ka znic, v sodolovanju z notranjim ministrstvom pa zdravstrena vprašanja. Najboljši strokovnjaki na torišču pomorstva zdravstva^ un turizma so bili povabljeni k sodelovanju, da proučijo vprašanje, kako urediti vožnjo na parnikih. da se bo lahko vozilo čim - več ljudi in da bodo na drugi strani podana jamstva zdravstvenega značaja. Nič manjša ni bila akcija za preskrbo vsega potrebnega za življenje na pa miku, pa tudi za pomoč onim v Vzhodni Afriki, ki niso mogli odpotovati. Skupna jc bilo preskrbljenih 10.000 buteljk maršale. 80.000 zabojčkov k ond en žira nega mleka; 31.000 metrov tekstilnega blaga; 20.000 robcev itd. V zdravstvenem pogledu jt bilo. treba poskrbeti za organizacijo stvari izredne važnosti ter zdravstvene delikatnosti, saj je šlo za zagotovitev zdravja žena. otrok -.n starčkov, ki so bolj izpostavljeni možnostim bolezni, zlasti ob plovbi po področjih različnega podnebja in različnih vremenskih prilik. Za vse je bilo poskrbljeno, na vse so mislita vneti organizatorji tega mnoštvenega potovanja. Poleg ambulatorijev. radioloških in baktcnoilofjkih sekcij, raznih zdravstvenih oddelkov tudi človeška poezija za moralno in duhovno- razvedrilo — radijski gramofoni z bogato zbirko gramofonskih plošč, krovni frlmi vseh vrst. knjižnica z obilnim zabavnim čtivoTn, revije, ilustrirani časopisi. ctudijske dvorane za otroke m 3000 i^rač. Vse jc bilo urejeno tako, da se je skladno dopolnjevalo. Dočim so se otroci, igrali, so skrbne matere na parn'ku šivale in pletle. Na krovu je bilo nešteto šivalnih strojev, na razpoTago jc bilo za splo'no porabo 10.000 gumbov, vdikc množine platna, snk-na in tkanin, da so lahko matere sebi in deci sešile novo perilo in novo oblačilo. ureditev in zaradi kakršne koli dnrge predelave v zvezi s prevzemom. Člen 7. Če je nepremičnina v dobi rekvizicije utrpela v vrednosti več nego bi se bi'lo zgodilo ob običajni uporabi, se doda odškodnini iz čicna 5. še posebna odškodnina, ki ustreza temu večjemu znižanju vrednosti in ki se določi na tamkaj navedeni način. ("'len 8. Če je zaradi novih del rekvirirana nepremičnina pridobiila v vrednosti, ne da b^ se bi'1 prCvlrugačil njen prvotni ir^roj gTe-de na njeno namembo. se upravičence ne more upirati njenemu zopet nem u sprejemu in mora pr.vmiti izmed izdatka za de'o in zviška na vrednosti tisto vsoto, ki je manjka. V ta namen določi vojaško oblastvo, /a katero se je bila nepremičnina rekvirmla. to .v?oto. pri čemer navede svoj izdatek in znesek, ki po njegovem mnenju ustreza dejanskemu zvišku vrednosti. Če nova dela vrednosti nepremičnine niso zvi&bla, vrne vojaiko oblastvo nepremičnino, ako je ne misli oostaviti v prejšnji s*an. takšno, kakršna jc. nekvamo lastnikovi nra-viet do odškodnine za morebitne zmanjšbo vrednosti. Ob sporu se likvidirata vsota in od:Vod-n"na iz prednjih odstavkov po določbah člena 3. člen 9. Kdor se popolnoma ali tudi le delno ne pokori rekvizicijski odredbi ali kakor koli ovira njeno izvedbo- ali predru-gači ali kakor kodi spremeni stanje Tekviri-ran:h nepremičnin "se kaznuje, če dejanje ni huje kaznivo, z ječo do cne^a ltta in v denarju do 5000 lir. Za sojenje kaznivih dejanj ie pristoino vojaško vojno sodišče II. armade — oddelek v Ljubi iani. Člen 10. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem lstu za Ljubljansko pokra i mo. Ljubljana dne 8. julija 1°42-XX Visoki komisir za Ljublja^ko pokrajino: Emilio Grazioli korporacijski svet pokrajine Cattara . Cattaro, 14. jul. 9. Včeraj se je pod pred-sedništvom prefekta ustoličil prvi "korporacijski svet pokrajine Cattaro. Navzoči 30 bili vsi glavni zastopniki delojamalcev in delodajalcev. Prefekt je očrtal smernice, po katerih naj delu;e novi svet in pokazal ponovno novim italijanskim državljanom, da na vseh področjih z obnovo gospodarsko industrijske aktivnosti pokrajine Cattaro In da se pričenja nova delovna doba za to, da odloži kaderski rok za nekaj let. Resno pa ne namerava študirati. Podrobnosti mi ni mogel naštevati, ker je izpra-ševalna komisija že čakala na kandidata. Med potjo mi je v naglic: povedal, kedaj in kje je rojen, kam je pristojen, ter J a je absolviral štiri gimnazije v Kranju. 2a plačilo takse mi 'je izročil bankovec za 3.000 kron. Že sem potrka1 na vrata ravnatelja trgovske "akademije, ko sem se spomnil, da ne vem več imena, kako s-5 sedaj pišem. V naglici sem se obrnil j-a svojega dvojnika, ki mi je izročil neko vojaško legitimacijo brez slike, kar mi je' prav posebno konveniralo radi velikih kontrastov v fizionomiji. V sobi sta bila dva gospoda. Starejšega s častitljivo belo brado sem smatral za direktorja. Predstavil sem se mu korajžno kot Molček Simon, ki želi polagati sprejemni izpit iz matematike. Gospod ravnatelj poišče akt in reče v suhoparnem uradnem tonu svojemu soseda: " — Gospod doktor, izvolite začeti! Gospod doktor mi ponudi stol za majhno zeleno mizo, sede vis-a-vis mene, pogleda me srepo v oči, da komaj vzdržim njej')^ pogled in začne v hrvaščini: — Od kod ste doma? — Iz Črnomlja! — odgovorim komaj ski 1-vajoč svoje začudenje nad" tem nepričakovanim vprašanjem. Tako se vendar ne začenja izpit iz matematike. Resnost situacije tudi ne dopušča možnosti familiar-nih vprašanj take vrste. Edina možna po- i jasnitev tega vprašanja ostane sum 50-] spoda doktorja v identičnost moje osebe. Anketa naših čitatelje v Ljubljana, 14. julija Naša največja javna knjižnica, Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, prireja zanimivo anketo med svojimi čitatelji. Izid ankete bo nedvomno zanimal tudi širšo javnost, zato opozarjamo na njo, zlasti Se, ker nam bo nudila lep pogled na naše kulturno življenje. Nekajkrat smo že opozorili, da so se vrste čitateljev v zadnjih letih razveseljivo pomnožile ter da so se meščani odvrnili od plehkih zabav -k čitanju* knjig. Odtlej prečita jo mnogo več. To nedvomno pomeni, da žive bolj intenzivno duhovno življenje, čeprav sama količina prečitanih frnjig ne more biti še dovolj zanesljivo merilo kulturnega življenja. Vemo pa, da si čitatelji izbolšajo okus, če čitajo čim več; malo je vnetih Cftateljev. ki bi čitali samo zabavne knjige vedno, ne da bi prej ali slej ne zaceli" posegati po boljšem čtivu ter razlikovati med dobrimi in slabšimi pisatelji. Za kulturno življenje Ljubljane je nedvomno zelo značilno, da Ljubljančan! prečitajo Izredno mnogo. To je razvidno že iz prometa v ;avnih knjižnicah. Sicer pa imajo posamezniki tudi bogate knjižnice in kupujejo, če le morejo, radi knjige ob vseh prilikah. V zadnjih desetletjih je izSlo prt nas res mnogo kn ig, ki so bile po večini tudi razkošno opremljenje glede na nade skromne razmere, vendar je lahko živelo več za-lcžb. Anketa šentjakobske knjižnice nam bo odkrila marsikaj zanimivega in splošno veljavnega za ivTilturno srtopnjo naših meščanov. Več tisoč čitatel*ev bo odgo\Torilo na naslednja vprašanja: Katera izmed knjig, ki ste jih prečitall v zadnjem času, vam je najbolj uga'ala? — Katere pisatelje najraje čitate in jih priporočate tudi drugim? — Kai pogrešate v naši knjižnici? — Ali bi želeli več poučne literature? — kaj raje čitate: romane ali novele? Ce vam novel'sticne zbirke ne ugajajo, ali lahko navedete vzrok ? — Ali so vam domači pisatelji ljubši od tujih ? če ne, kaj vam ne ugva pri slovenskih knjigah in zakaj sc bolj zanimate za tuje pisatelje? — Ali vojni čas kaj vpliva na vaše čitanje, t. j., ali Čitate več in resne;'še "knjige ali pa iščete razvedrila v lažjem čtivu? Anketa bo koristila čitateljem tudi neposredno, ker se bo vodstvo knj'žnice ravnalo po prejetih odgovorih ter bo skušalo čim bolj ustreči svojim odjemalcem. Odgovore bodo lahko zbrali in pregledali le v več tednih, vsekakor pa bo do jeseni izid ankete znan. Iz psfirajlae Trieste — Zvezni tajnik dr. Pfva je imel v Trie- stu sestanek z dirigenti pokraj;nske poljedelske zveze ter z ravnateljstvom pokrajinskega Dopolavora. Na obeh sestankih je dal navodila za nadaljnje delo. — brert pod kolesjem vlaka. Tragična smrtna nesreča se je pripetila po nesrečnem naključju v bližani železniške postaje v Villa del Nevoso. 77!etnega Tomaža Ma-teo je pri prekoračenju prege povozil vlak. Revež je dobil usodne poškodbe, za kate-rimi je podlegel če pred prevozom v bolnico. — Nezgode. 64letni Adolf Kreisel iz ulice CiustLnelli v Triestu je prišel pri prečkanju uLce 30 Ottobre pod težko naložen voz ter obležal s težkimi poškoclbami na prsnem košu. Tletni Julijan Amodio iz ulice Rossetli 93 si je med igro zlomil levo nogo. Neki kolesar je povozil 291etno Eleo-noro Savi iz ulico Contovello 8, ki ima poškodbe na rokah in nogah. Slična usoda je doletela 66!etno Olgo Prezzi iz ulice Boc-caccio 14, ko je hotela čez drevore.l Regi-ne Elene. Tudi Prezzijeva si je ranUa reki in nogi. 25'etna hišna Ana Rinaldi iz ulice Crocifisso 7 si je pri padcu čez stopnice slomfta levo nadlehtnico. Vsi ponesrečenci se zdravijo v bolnici Kraljice Helene. Iz pokrajine Gorizie — Srebrnomasnika. Te dni sta darovala na svečani način svojo srebrno mašo dekan v Canalu Ivan Semič ter župnik v Sturie delle Fusine Srečko Gregorec. — Velik koncert je bil snoči v prostorih Dopolavora v Cormonsu. izvajali so zelo lepo vokalno instrumentalni koncertni program. — Tapetnikova nezgoda. 731etnl tapet- nk Lovrenc Steni iz ulice Paiamonte 1 v Goriz^i si je pri nesrečnem padcu čez stopnice zlomil desno ključnico. Prepeljali so ga v bolnico Brigata Pavia. — Kcpalca utonila v Isonzu. 191etni Da-r"o Guacailni iz ulice Tommaso Grossi 19 v Gorizii se je šel kopat s tovariši v Ison-zo v bližini mostu Ponte 9 Agosto. Nenadoma so ga prijeli krči in je utonil. Niti Cepljenje zoper ti£us Ljubljana, 14. Julija Strah pred cepljenjem zoper tifus se je po pojasnilih, objavljenih v dnevnikih, pri osebju mesarskih in gostilniških obratov naglo polegel, da so mestni zdravniki v Mestnem domu že drugi dan imeli dosti opravka. Tudi v Ljubljani je namreč že popolnoma dokazano, da cepljenje proti tifusu ne vpliva slabo na prav noben telesni organ. Za pričo je 800 lani z uživanjem tablet cepljenih mlekaric in peric, saj prav nobena med njimi ne more povedati kakih slabih posledic. Ta način cepljenja zoper tifus ni škodoval niti najnežnejšim in najbolj občutljivim ženam, saj niso občutile prav nobenih slabosti niti noseče žene, enako se pa niso pojavile nobene slabe posledice pri onih, ki so pozneje zanosile. Lani cepljene perice in mlekarice sedaj upravičeno zafrkujejo one korajžne možake, ki so v svoji lahkovernosti trepetali pred uživanjem zaščitnih tablet, namesto da bi se veselili, ker jih bo cepljenje zanesljivo obvarovalo pred nevarnim tifusom. Lani je bilo pa cepljenih tudi dosti mlekarjev in lastnikov molznih krav, prav tako pa tudi vse moško osebje pralnic, ki letos ne morejo verjeti, kaj naj bi bilo mesarsko in gostilniško osebje oplašilo pred zaščitnimi tabletami, ker vendar tudi lani cepljeni moški niso občutili nobenih slabosti ali sploh neprijetnih posledic. Pa ne samo zaradi obvarovanja lastnega zdravja, temveč tudi zato, da bi necepljeno mesarsko in gostilniško osebje ne razširilo tifusa na druge, bi se moral mesarski in gostilničarski stan 7avec*».ti, da je cepljenje zoper tifus stanovska dolžnost slehernega, ki imajo opravka z zvili. Cepljenje osebja teh dveh stanov bo trajalo ves ta teden, zato je pa tudi še v sredo 4.5. t. m. čas. da zamudniki pridejo k prvemu zauživanju zaščitnih tablet, seveda pa že ob 7.30 uri, ker cepljenje traja samo do 9. ure. Ne pozabite prinesti kozarcev za vodo s seboj! Prihodnji teden pridejo na vrsto prodajalci in prodajalke drugih živil, ker moramo Ljubljano ohraniti zdravo ter jo obvarovati pred vsemi boleznimi, ki nam sodobna medicina proti njim nudi učinkovite pripomočke in tako zanesljivo zaščito kot so tablete zoper tifus. PREMALO — Gospod te piUile poikončajo bacile nahoda. — Pokončati jih ne zado&tuje. Hočem siredstvo. ki ubija te beštije v dolgih, silnih mukah. KOLEDAR Danes: Torek, 14. julija: Bonaventura DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Ljubi Avguštin Kino Sloffa: Strast Kino 1'nion: Smej se bajaco! Razstava umetnin Nikolaja Plrnata In Rajka Slapernika v Obersnelovt galeriji odprta od 9. do 12. in od 15. do 18.30 DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Tvrševa cesta 43, Trn-koezv ded.. Mestni trg 4, Ustar, Selenbur-gova ulica 7. Naše "IsdaMšče DRAMA Torek, 14. ob 17.30: Kralj na BetajnovL Red A. Sreda, 15.: zaprto. Četrtek, 16. ob 17.: Romeo in Julija. Red četrtek. Ivan Cankar: »Kralj na> Betajnovl«. Drama v treh dejanjih. Zasedba vlog Je naslednja: Kantor — Pavel Kovic, Hana — Gorir.&kova, Francka — Kraljeva, Nina — Remčeva, Kmec — Košić, Maks — VI. Skr-binšek, župnik — Jože Kovic, Bernot — Na-krst, sodnik — Gorinšek, njegova žena — Kovičeva, L^Iarica — Starčeva, oskrbnik — Košuta, kmetje: Brezigar, Gale, Blaž, Raztresen. Verdonik in Podgoriek. Režiser Jože KoviČ. OPERA Torek, 14. zaprto. Sreda. 15. ob 17: Krišpin in njegova botra. Reci FlVđlL Četrtek, 16 : zaprto. Lulgi in Federleo Rleci: »KriSpln in njegova botra«. Fantastično-komiČna opera v osmih slikah. Prevod: Niko Stritcf. Zasedba partij: Krišpin — Primožič, Mjra-bolan — Anžlovar, Fabrizio — Janko, Asdrubale — Zupan, Contino — Lipušček, Bortolo — Simončič, Aneta — Mlejnikova, botra — Golobova. Lizetta — Barbičeva, DI rigent Anton Neffat, režiser Robert Primožič, zborovodja Rado Simoniti. ADAM IN EVA Ko sta Adam in Eva že dolgo srečno živela v raju, je Adam- nekega dne nenadoma izginil. Cez štiri dni se je zopet pojavil in kaj je storila Eva kot pametna žena ? — Preštela mu je rebra. PRI IZPITU — Da, če n'mate drobovja v glavi, ne bo nikoli nič iz vas. — Opišite mi Črnomelj! — se oglasi na-dalie imperativno vprašanje gospoda doktorja. ]\a tihem sem grdo zaklel. Kaj takega pe še ne. Kako naj opišem Črnomelj, ."»o nisem bil nikdar tam, ko nisem v vsem svojem življenju skoraj ničesar slišal o njem, če sem pa kaj slišal, sem pa že davno pozabil? Kakšna matematika pa *e to ? Kri mi je udarila v glavo in začutil sem rdečico po vsem obrazu kot devica, ki pride prvič v skušnjavo. Hotel sem ?e vzeti klobuk in z nepričakovanim skokom skozi vrata izginiti, pa naj gospod doktor koga drugega izprašuje, kako je v Črnomlju — radi mene lahko tudi tistega, ki me zunaj na holniku čaka. No za take stvari je Še vedno čas. Rešimo, kar se rešiti da! Začnem mlatiti prazno slamo v hrvaščini: — Črnomelj je majhno provincijalno mesto v Beli Krajini in blizu hrvaške meje. Ima približno 2000 prebivalcev... — Moje znanje o-Črnomlju je.bilo s tein do dna izčrpano. Celo v številko 2000 sem precej dvomil in čakal, da jo gospod doktor korigira. Ko ni šlo dalje, mi začne gospod doktor pomagati z nadaijnimi vprašanji: — Ali leži Črnomelj on cesti? — Seveda ob cesti, Id pelje iz Novega mesta v Karlovec! — Kako se imenuje ta cesta? Zame pretežko vprašanje! Kako naj vem ime ceste, ko nisem niti prepričan, da Črnomelj sploh lezi ob cesti iz Novega mesta v Karlovec? Ko bi bil vsaj zemljvnd v bližini! — Molčim in čakam na katastrofo. — Za božjo voljo, to Je vendar Karlov-ška cesta. — Da, gospod doktor, ali mi imenujemo doma to cesto kratkomalo 2.cesto«, ker in nobene večje ceste v bližini in možnost zamenjave odpade. — Zakaj me pa, gospod doktor, izprašujete geografijo, ko sem prišel delat izpit iz matematike? — Kot Slovenec morate napraviti izpit tudi iz hrvaščine, da vemo, alf boste mogli razumeti hrvaška predavanja. No, ta je pa lepa! Prišel sem k izpitu za matematiko. Mesto matematike sem vprašan gegrafijo in pri tem se pa niti ne zavedam, da delam izpit iz hrvaščine. Ta izpit je skoraj moderna umetnost, ker umetnik sam ne ve, kaj dela in ker nihče na svetu ne ve. kaj njegov umotvor, njegova slika predstavlja: ali matematiko, aii geografijo, ali hrvaščino, ali metafiziko. — Zakaj mi pa ta butec, ki zunaj pri vra'ih čaka, ni pove i al, da moram delati tudi izpit iz hrvaščine? Gospod doktor vendar ni sumil v mojo poštenost, da bi bil sposoben delati izpit za... ime pravega kandidata sem bil radi prestanega strahu že zopet pozabil..— Take misli so mi rojile po glavi. — Hrvaičine pa znam toliko, da se z lahkoto razgovarjam s Hrvati in da lahko Čitam hrvaške knjige, akoravno ne obvladam perfektno hrvaške slovnice — s mi dejal vesel svoje odrešitve v eni sapi. — Bo dovolj! — reče gospod doktor, vstane in gre k ravnatelju, ki je med *em na papirju sestavil matematične naloge za kaniidata Molček Simona. — Ta čas, ko je gospod doktor napravil par korakov, sem namreč že pogledal legitimacijo v žepu in ponovil v naglici rojstni datum. Previdnost je bila umestna, ker me že -ia-slednji hip pokliče ravnatelj k sebi: — Gospod . . . kako se že pišete ? — Molček Simon, gospod ravnatelj, belite? — Napravite mi te naloge! — Izroči mi polo papirja, na kateri so bile štiri naloge. Prve tri so se nanašale na seštevanje, množenje in deljenje najnavadnejšii» vlom- I kov. Zadnja naloga je pa zahtevala izia-I čunanje prostornine stožca iz dnn ga I radiusa osnovnega kroga in iz dane vičine. V eni minuti bi bile gotove na pamet in popolnoma pravilno vse štiri naloge in Molček Simon bi se proslavil z matematično odliko in sicer celo z jubilejno odliko, ker je on že deseti. Prestani strah ml je pa svetoval previdnost. Morda bo tud: gospod ravnatelj pri ustmenem delu izpita hotel vedeti kakšne neumnosti iz Črnomlja in nadalje ni izključeno, da bom moral delati izpit morda še iz cele vrste dragin predmetov^, o katerih mi ni tisti zunaj pri vratih ničesar omenil. Računal sem počasi in s fmgiranim trudom cele pol ure. Po~ čečkal sem vso polo. Pri kubaturi stožca sem napravil napako, ker sem osnovno ploskev pomnožil z VT višine mesto z %>t-Končno pride gospod ravnatelj in pogeda moje čačke — v začetku dvomljivo, končno pa zadovoljno prikima: (Konee jutri) Popisi o rekviziciji nepremičnin v uporabo za vojaške namene Ste*. 158 »SLOVENSKI KA ROD«, torek, 14. JuMja MU Stran S " Tudi vino si pripravljajo uimom ^ , — iz ribeza — Letos smo začeli bolje ceniti tudi ribez — Nekaj fciliflli navodil Ljubljana, 14. Julija "Meščani se skušajo čim bolj osamosvojiti: pridelujejo veuno več najpotrebnejšega živeža ter znajo tako dobro izkoriščati zemljo, da bi se morali na tem zgledovati celo mnogi Kmetje. Med nas.mi meščani so najboljši sadjarji, vzorni vrtnarji in tudi posamezni umni kmetovalci. Posvetili bi se tudi vinogradništvu, ko bi za gojitev trte pri nas bili vsaj malo ugodnejši pogoji. Vendar je v Ljubljani tud; nekaj vinogradnikov ali vsaj vrtnarjev, ki goje žlahtno U*to. Da, tudi v Ljubljani uspeva žlahtna trta, če jo goji dober vrtnar in če jo zasadi v zavetju na sončnem kraju. Nekateri pridelajo krasno grozdje. Tudi letos se obeta dobra trgatev, zlasti še, ker je vreme tako toplo ter sončno. Trti prija bolj suho in toplo vreme. Včash ob naj najhujši suši, ko so sicer tudi precej trpeli vinogradi, so pridelali vinogradniki najboljše vino. Bilo ga je sicer mnogo manj kakor v mokrih leth, zato je pa tem boljše. Tako bomo imeli tudi v Ljubljani trgatev. Povedati je pa treba, da se je trgatev že začela. Trgatev junija in julija Grozdje seveda še ni dozorelo in ne bo še tako kmalu. Zgodnje vrste sicer že zore sredi avgusta, toda v Ljubljani se je trgatev že začela pred tedni; tudi obhanje ribeza je trgatev. Kibez spada med grozdičje in uporabljiv je za izdelavo vina. Govorimo torej upravičeno o trgatvi. Meščani, ki imajo mnogo ribeza, se bodo lahko osamosvojili tudi kot konzumenti vina. Seveda ne moreš pridelati vina na vrtu, tako rekoč v živi meji toliko, da bi lahko vino prodajal ali da bi z njim napolnil kleti. V primeri s tem, kako malo prostora pripuščajo ribezu in kako ga nekateri zanemarjajo, vendar rodi zelo dobro in njegov sad je tako dober ter uporabljiv, da ga smemo vzporejati s trto in grozdjem. Ribez pa ima velik pomen tudi zaradi tega, ker zori zelo zgodaj in ker ne zahteva mnogo dela in ne stroškov. Zadovoljen je tudi s slabšo zemljo, ne kakor trta, in uspeva celo v senci. Zato je prav, da ribezu posvečajo pozornost tudi v strokovnih listih. Tako zdaj pišejo o njem v »Kmetovalcu« in v >Sadjarju in vrtnarju i. Ribez je dozorel in prav je, da se seznanijo z njegovo koristnostjo in uporabnostjo gospodinje, ki bi naj letos shranile za zimo čim več sokov, marmelade in vkuhanega sadja. Premalo upoštevan Pravilno trdi E. Krulej v »Kmetovalcu«, da našim kmetovalcem in gospodinjam niso dovolj znane gospodarske koristi ribeza. Niso ga doslej dovolj upoštevali in na kmetih je veljal za redkost; sadili so ga bolj za okras kakor kot koristno, gospodarsko rastlino. Menda zato tudi imenujejo ljudje zelo različno to rastlino, odnosno sad. Tudi nekateri izobraženci ne vedo, katero ime je pravilno. Tako čitamo in slišimo: ribežen, ribezel in ribizel. Nekateri izgovarjajo tudi ribiz. Ivanovo grozdje ali jagodičje je pa menda doslovni prevod iz nemščne. Pleteršnikov slovar navaja le ribez. Prav bi bilo, da bi rabili le to ime. Najbrž se bomo zdaj navadah ceniti bolj tudi ribezovd grozdičje. Prejšnje čase je bilo že precej drago, toda ne toliko zaradi tega, da so ga ljudje cenili, temveč, ker ga n: bilo nikdar posebno mnogo naprodaj. Nekatere gospodinje so vedele že tedaj, da je zelo priporočljivo vlagati ribez v kozarcih ali pa kuhati iz" njega marmelado, pripravljati sok ali celo vino, a v splošnem je bil premalo upoštevan. Sadjarji bi naj gojili več ribeza Sadjarje je treba opozarjati na ribez, ker ga le redki primerno upoštevajo. Krulej pravilno naglasa v »Kmetovalcu*, kako velik pomen bi imel ribez z1 as ti v krajih, kjer kmetje ne piidelajo dovolj pijače za delavce. V večjem obsegal pri neus nihče ne goji ribeza. Največ ga vidimo v mestih na vrtovih, tu in tam kot živo mejo. Vrtnarji mu določijo navadno le skromen prostor ob ograjah, da jim »n: na potic Samemu navadno ne žrtvujejo več zemlje. Sicer pa ribez uspeva še precej dobro tudi v senci sadnega drevja. Vendar se posamezni sadjarji dobro zavedajo pomena ribeza in mu, odmerjajo več prostora in skrbi. V tujih deželah goje ribez tudi v velikem obsegu, bodisi samega v grmih, odnosno v vrstah, ali tudi med drugim sadnim dravjem. Nekateri ga goje tudi med trto v vnogradih. Tisti, ki ga goje samega, nasade tudi obdelujejo skrbno in redno. Včasih med vrstami ribeza, v razdalji 2 do 3 m, pridelujejo tudi okopavine. Nekateri ne priporočajo, da bi gojili ribez v obliki drevesca, kar baje ni dovolj donosno. Krulej pravi v svojem opisu, da ribez uspeva tudi v višjih legah. Prija mu bolj vlažna kakor suha zemlja, ker ima plitve korenine. V presuhi zemlji ovene. Proti mrazu je precej odporen, mnogo bolj kakor trta in drugo sadno drevje. Brez pomena tudi ni, da ribeza ne napada toliko škodljivcev kakor drugo sadno drevje. Zaradi vseh teh svojih prednosti pač zasluži, da bi ga bolje cenili, zlasti zaradi velike uporabnost; grozdičja. Saditev Priporočljive bi bile mešane kulture ribeza z breskvami, češnjami in slivami. 2al so ribezove sadike precej drage. Ribez pa lahko razmnožujete tudi s potaknjenci. Saditi jih je treba jeseni, in sicer tako, da so v dolžini do 2rj cm v zemlji, iz zemlje pa naj glelajo po 3 očesca. V enem letu se rastlina že dobro zakorenini, tako da j'h lahko že začnemo razsajati obrezane na 5 — 8 oči. Priporočljivo na vsakem kraju po 3—5 grmičev v obliki trikota ali kvadrata, in sicer v razdalji po 20 do 25 cm. Grm naj ima po 20 do 25 rozg. Iz starih grmov je treba ostarela stebla izrezovati, ker slabo rode; ribez rodi na mladem lesu, zato je pomlajevanje in obrezovanje potrebno. Nekateri mislijo, da obdelovanje zemlje ob ribezu ni potrebno. Vedeti pa moramo, da je treba zemljo dobro pripraviti, kjer nameravamo saditi ribez. V rahli zemlji je dovolj oranje ali kopanje ter zravnanje in rahlanje. Priporočljivo je pa tudi rigolanje pol metra globoko. Sadikam pri gnojimo kakor pri sajenju drevja. V prvih letih je te gospodarskih razlogov priporočljivo med ribezom pridelovati okopavine. Ribezove nasade je treba tudi okopavati kakor vinograd, če se že hočemo pošteno lotiti dela In ne puščamo ribeza zanemarjenega kakor navadnega grmovja. Skrbeti je treba tudi, da ribeza ne začne dušiti slak ali kakSen drug plevel. Grm da do 2 litra soka Kakor rečeno, ribez zori že junija ves pa dozori najpozneje julija. Cim bolj zrelo je grozdičje, tem slajše je. Popolnoma razvit grm da 2 do 3 kg grozdičev. Ce pripravljamo iz njih sok, ga pridobimo do dva litra. Kakor drugo sadje, tako lahko ribez uporabljamo tudi za razne namene, za kuhanje mezge in sokov. Manj znano je, da lahko pripravljamo tudi ribezovo vino. Recept vas bo najbrž zanimal. Navajamo ga po »Kmetovalcu«. Grozdičje naj bo čisto, brez primesi listja, smeti ter nesnage. Zmečkati ga je treba v škafu ali kadi, tako da se peške ne poškodujejo, ker bi vino dobilo sicer trpek okus po peškah. Mezgo postavimo potem 2 dni na h Jadno, kjer jo večkrat premešamo. Stisniti jo je treba potem kakor grozdje. Vedeti moramo, da ribezov sok vsebuje mnogo kisline, ki jo je treba razredčiti z dodatkom 2 litrov vode na liter ribezovega soka. Vino vsebuje tem več alkohola, čim slajše, to se pravi, čim slajše so bile jagode in čim več sladkorja smo dodali. Ce dodamo na tri litre z vodo razredčenega soka ali na liter nerazredčenega pol kg sladkorja, vsebuje vino, ko zavre, 9CĆ alkohola, pri dodatku tri četrt kg likerno ribezovo vino s 179Ć alkohola pa zahteva kilogram sladkorja. Končno zli jemo sok v čist, zdrav sod, ki ga zapremo s kipelno veho. Ko mošt odk'pi, je treba vino pretočiti v ding čast sod. Prečiščeno v'no lahko hranimo v sodu ali steklenicah. Vino je zelo debro. Črni ribez Posebej o črnem ribezu piše v zadnji številki Sadjarja in vrtnarja Fr. Gariba'di. Pravi, da ta ribez zapostavljamo po krivici za belim in rdečim in morali bi vedeti, da je še mnogo bolj uporabljiv in zdravilne jši. Ni res, da bi b:l neužiten ter da bi dišal po stenicah, kakor pravijo nekateri. Crni ribez je slajši. Baje vsebuje med našim grozdJčjem tudi največ vitaminov. Morda ne veste, da črni r.toez priporočajo tudi kot zdravilo proti sklepnemu revmatizmu in ledvičnim boleznim. Uporabljivo je tudi njegovo listje in celo les, m sicer za čaj proti prehladu, a najboljše so posušene jagode, ki jih dodajajo za kuhanje čaja bez-govim jagodam ln lipovemu cvetju. Vedeti moramo, da je črni ribez, prav tako kakor rdeči in beli, uporaben za razne sokove, želeje, marmelade in likerje. Ce ga mešamo z izdelki belega in rdečega ribeza, izboljšamo okus in barvo izdelkov. Ribezov sok kot malinovec Objavljeni so tudi recepti, ki jih je sestavila in preekuaila ga. Mare tičeva. Preizkusite tudi vi naslednji recept za pripravljanje sok, podobnega malinovcu. Jagode se naj nekaj dni uleže, nakar jih očistite, operite in zmečkajte. Mezga naj leži 3— 4 dni, potem jo iztisnite s stiskalnico. Prvič navadno ne moremo iztisniti vsega soka. zato je priporočljiv, da trop nam doiijemo vode, na 6 litrov tropin 1—1.5 litra vode, nakar zopet stiskamo. Sok precedimo grobo in puctirno da se uleži v nekaj urah. nakar ga precedimo še skozi fi- <\še silo. Ostanek gošče lahko uporabimo marmelado. Četi sok je treba prekuhati z dodatkom enake teže sladkorja tako dolgo, da se povrejo vse pene (najmanj 20 minut). Sok natočimo še topel v steklenice. — Morda boste poskusili še z marme'ado? Goščo, ki nam je ostala pri precejanju soka, kuhamo in ji dodamo po potrebi 80 do 100 dkg sladkorja na kilogram. Kuhamo tako dolgo, da se zgosti. Mora biti tako grsta, da ne pade od kuhalnice, ko je ohlajena. Zdaj je čas, da gospod nje, ki še r.e poznajo nekaterih dobrih navodil, opozorimo zlasti, kako je treba vkuhati sadje in jcjg}-cLČje. Najbolj bi pozdravili recepte za vku, havanje sadja brez Terezija Casati t, ki je dosegla rekori med italijanskimi odrskimi deli glede števila doseienih uprizor.tev. — Srebrna hrabrostna svetžnja je bila podeljena v spomin l2talskemu častniku Renatu Anceschi.» Razssašalca (-ko) za okraje STOZICA-JEZICA m 3AVLJE — sprejme takoj uprava »Slovenskega Naroda«. — V poatev pridejo domačini iz omenjenih krajev. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list za Ljubljansko pokrajino« št. 55. z dne 11. julija 1942-XX E. F. objavlja naredbo Visokega Komisarja* predpisi o rekviziciji nepremičnin za uporabo v vojaška namene. — Odvetniška vest. Po § 8. adv. zakona je bii dr Pogačnik Feodor s 3. julijem 1P42. vpisan v tukajšnji imenik advokatov s sedei-.em v Ljubljani, Rimski trg 8. in sicer po sklepu odbora Advokatskega sindikata in na podstavi dovoljenja Visokega komisariata v Ljubljani, z dne 20. junija 1942. Nr. Prot. Com. Civ. 418-42. — Poenotenje moških oblek. Narodni urad za poenotenje industrijskih izdelkov ie objavil, da je v obravnavi načrt poenotenja moških oblek upoštevajoč osnovne mere moškega oblačila. Da se doseže zadostno število anatomskih krojnih predmetov za vsakršno tehniko civilne in vojaške moške obleke, je bila o=novna vrsta sbleke za odrasle izvedena v sedmih krojnih vzorcih. 12 krojih ter štirih oblikah. Tudi za mladeniče, dečke in otroke je bilo zasnovanih 12 krojnih oblik, ki se nanašajo na anatomske posebnosti od 3. Jo 15. leta. Tako je bilo skupno zasnovanih 189 oblik, ki ustrezajo potrebnim anatomskim memm in ki odgovarjajo kakršnemu koli sistemu produkcije v serijah. — Pred posebnim sodiščem za taičito države se bo moral zagovarjati bivši dirigent družbene kleti v Copertinu dr. Enij Severi, ker je prodal raznim strankam drugih pokrajin 8641 m. stotov vina brez Dredprisane dovolilnice in po pretirani ceni. — Najmlajši italijanski vojafc se Je vrnil iz Vzhodne Afrike. 11 letni balila Ro-sandi Erzo je najmlajši italijanski vojak. Te dni se je vrnil iz Vzhodne Afrike v domovino. Pred štirimi leti je potoval v V. Afriko in je živel skupno z očetom, ki ie bil delavec. Ko je izbruhnila vojna, je ;el z očetom, ki je bil poklican pod orožje. Devet let star je dobil vojaško obleko in je ostal ves čas pri svojem očetu. Udeležil se je z očetom pohoda na Berbero. Pozneje je hotel z očetom pobegniti pred Angleži, ki so pa očeta in sina zajeli. Mali Enzo je hrabro prenašal vse napore vojne ter ujetništva. Toda v Harrarju se je moral nekega dne ločiti od svojega očeta. Bil je uvrščen med italijanske žene ter otroke, ki so se s pa mikom Rdečega križa srečno vrnili v Italijo. Sedaj živi mali Junak v Rimu ter je deležen posebne nežne pozornosti fašistične funkcionarke, ki ga ie vzela k sebi. PRI ZDRAVNIKU ~~ — Gospod doktor, moj mož v spanju mnogo govori. Kaj naj storim? — Dovo'ite mu, da pride včasih do bcec-dc rudi čez dan, pa bo vse dooco. IZ LJUBLJANE —Ij Julijski hlad. Namestu o julijski vročini govorimo zdaj o julijskem hladu. Ozračje se je ob zadnjem deževju izredno ohladilo in davi se nam je zdelo, da se je že začela jesen. Ne le, da je bilo nenavadno hladno, temveč se je vlačila tudi gosta megla kakor v jesenskih mesecih. Ze v nedeljo po sobotni plohi je bilo mnogo hladneje kakor prejšnje dni. vendar ne tako kakor davi. Zaradi tega se nam pa ni treba ustrašiti, da je že koneo poletja. Najbrž najbolj vroči dnevi Sele pridejo. Prihodnje dni bo najbrž .zopet lepo vreme in če bo solnce sijalo nekaj dni, ne bo mogel nihče tožiti nad hladom. Kaže, da je zdaj dež dobro namočil zemljo ter da je voda prodrla tudi v nižje presu-šene plasti. Ko se bo ogrelo, bo rastlin- ' sivo zopet dobro uspevalo in prihodnji mesec nam bo zemlja že dajala glavne jesenske pridelke. Zdaj lahko napovemo z večjo zanesljivostjo, da bo letošnja letina znatno boljša od lanske. —Ij Jezikovni tečaji italijanščine, nemščine (dopoldanski, popoldanski, večerni) za začet n. k e in spretnejfte. Pojasnila in prijavljanje od 9. do 11.: Trgovski učni zavod, Kongresni trg 2. Tudi od 9. do 11.r Gregorčičeva 27, pritličje. u— Oposorilo davčne uprave. Vse lastnike odprtih ali tekočih računev, to so delniške (razen zr.varovalne) družbe, družb« z omejeno zavezo in vsa podjetja, zavezana voditi poslovne knjige, opozarja davčna uprava, da zapade prijava računov s 15. julijem. Pripominjamo, da morajo navedeni v izogib kazenskih posledic dati tudi pismeno negativno prijavo v slučaju, da odprtih ali tekočih računov v minulem polletju nimajo. —Ij Sprejemni izpiti za srednje šole. Zasebni pouk iz vseh predmetov za zmeren honorar Prijavljanje dnevno od 9. do 12, trg-ovski dom. Gregorčičeva 27, pritličje. Nudijo se tudi instrukcije za popravne izpite. Kazal za prestopke obrtnih predpisov Urad za nadzorstvo cen pri Visokem komisar! jatu objavlja^ Okrajno sodišče v Ljubljani je v Juniju t. L izreklo naslednje kazni zaradi prekrškov in prestopkov proti določilom glede prodaje blaga m nedovoljenega ve-riženja: Ker so opustili prijavo usnja do meseca novembra 1941-XX so bili obsojeni*. Zdravje Srečko, usnjar, Ig 140. na 500 lir globe; Zdravje Josip, usnjar. Studenec st. 113. na 600 lir globe, in Žitnik Alojzij, usnjar. Grosuplje 34 na 500 lir globe m zaplembo 20 svinjskih kož Ker je izročil zbiranje kož osebi, ki za to ni bila pooblaščena, je bil Novak Ivan, trgovec. Log 52. obsojen na 300 lir globe. Zaradi navijanja cen pa Dremelj Alojzija, žena trgovca v Ljubljani. Jurčkova 78. na 150 lir globe, in Rozman Ivan, posestnik v Crni vasi, tud] na 150 lir globe. Z Gorenjskega — lavna bolnica na Golniku. Ker Gorenjska s svojimi 185.000 prebivalci ni imela svoje bolnice, je bilo preurejeno protituber-kulozno zdravilišče na Golniku v Javno bolnico. Nedavno je bila bolnica razširjena, ko so dogradili novo poslopje. Bolnica ima zdaj kirurgično porodniški oddelek z nad 200 posteljami, oddelek za notranje bolezni ima 140. oddelek za jetične pa 80 postelj. Navzlic vojnim težavam se Je posrečilo urediti ln opremiti novo vsem modernim zahtevam odgovarjajoče veliko operacijsko dvorano z vsemi potrebnimi stranskimi prostori in moderno rentgensko napravo. Bolnico vodi Sef kirurgičnega oddelka dr. Hermann Saunnig. Bolnica bo pa še bolj razširjena. Zdaj namreč zidajo nov oddelek za nalezljive bolezni, ki bo Imel 70 bolniških postelj. Ko bo dograjen tudi ta oddelek, bo Imela bolnica 490 postelj. V načrtu je pa Se oddelek za otroške in očesne bolezni. — Žrtev »trele. V Lomu je divjala prejs-nji teden huda nevihta. Med silnim nalivom je grmelo In treskalo. Ljudje so bežali v hise. Na travniku je spravljala seno Hribarjeva družina. Oče. hčerka ln sin Ivan-ček so se zatekli v bližnjo Supo. Strela Jo pa udarila v Supo, kjer je omamila očeta ln hčerko, sinčka pa ubila. — Otrok padel z drevena. V Šenčurju pri Kranju Je med obiranjem češenj padla z drevesa 10-letna učenka Ivanka Muti. Zlomila si je levo roko, na desni roki ima pa pod komolcem zlomljeno kost. Z rešilnim , avtom so Jo prepeljali v bolnico na Golniku. — Zaključek ftofakega leta. Iz Kamnika poročajo, da so prišli k zaključni svečanosti ljudske ln glavne Solc častniki vojske in policije vlaani svetnik dr. Rudolf, šolski svetnik Prasch. kamniški župan baron Rechbach, vodja krajevne skupine Karel Rledel in zastopniki staršev. Igrala je vo-jaeka godba. Govoril je šolski vodja Stran-ner. Tudi v Moravčah so priredili ob koncu šolskega leta zaključno svečanost s petjem in deklamucijami. — Nov grob. V Šenčurju so pokopali oni da*i Ivanko Blažun. ženo kovaškega mojstra Gregor i ja Biažuna, načelnika delovne fronte v krajevni skupini. — žene in dekleta na delu. Mladinska skupina v Kamniku ftteje 400 deklet in žena. Organizacija Je razdeljena v 8 celic in vsaka ima svojo voditeljico. Celotno organizacijo vodi voditeljica okrožne mladinske skupine Trude Angerer. Enkrat na ted**n se sestanejo žene in dekleta k večernemu setanku v domu, kjer prirede družabno zabavo s petjem in sportom. Iz Šenčurja pa poročajo, da je ženska organizacija letos pridno nabirala borovnice, ki jih je nabrala in oddala nad 500 kg. Nabrala Je pa tudi 271 praznih steklenic. — Smrt pod vlakom. Na progi Medno— 81. Vid je oni dan tovorni vlak do smrti povozil Marijo Malenškovo. SVAICAVIM LJUDEM Je pitje »Ambroževe medice« Isto, kar ove-11 travi jutranja roaa. — Pristno dobite le v Medarni — Ljubljana, židovska ulica 6. KIT K O D*. 158 Agrarna država brez rodovitne zemlje Egipt sicer ni neposredno ndeleien v sedanji volni, vendar pa ido trpi pod njeno Egipt; Hefrenova piramida a sfingo Začetki angleškega vpliva na eglptsko gospodarstvo segajo nazaj v drugo polovico preteklega stoletja. Jasnejšo obliko so pa dobili kmalu pb prehodu iz preteklega v sedanje stoletje, po izločitvi Francije ia vzhodnega Sredozemlja. Misel, otresti se omejenega gospodarskega sistema, obsegajoč e^r a dežele prednjega Orijenta pod vodstvom Turčije in vključiti se kot samostojno telo v svetovni gospodarski sistem je menda napotila svoj čas egiptske vlade, da se vedno večjemu angleškemu vplivu niso posebno upirale. Tako se je Egipt vedno bolj odtujeval interesom Bližnjega vzhoda, ne da bi pridobil pri tem kaj več ka-Jcor naslonitev na angleški svetovni irnpe-rij v narodno gospodarskem pogledu. Med prvo svetovno vojno se je jela v Egiptu močno Siliti narodna samozavest, nacionalno je Vedno bolj pridobival na moči in si je končno priboril*Pvrhovo zmago, ko je postal Egipt leta 1922 kraljevina, neodvisna od Anglije v formalnem pogledu. Kako je s to neodvisnostjo dejansko, leži na dlani, še preden je bila* proglašena neodvisnost, si je Anglija zagotovila vpliv za bodočnost zlasti na egiptski upravni apa-.rat. Varuštvo je dobilo nov viden izraz v prijateljski pogodbi, sklenjeni med Anglijo in Egiptom leta 1936. Pogodba določa za primer vojne medsebojno pomoč. To. pa pomeni praktično, da mora Egrpt pri obstoječem razmerju v pogledu oborožene sile odpreti .angleškim četam vsa vrata. Razkosana zemljiška posest Pri takem položaju se ne smemo čuditi, da je bila v začetku sedanje vojne gospodarska moč Egipta brezpogojno in brez ugovora vključena v angleški vojni potencijal. V naslednjem hočemu kratko pokazati, kolikega pomena je za Anglijo eglptsko gospodarstvo. Od vse površine Egipta, ki znaša okrog 1.000,000 km2, izvzemši nekaj oaz rodovitna samo dolina Nila. Za poljedelstvo ima torej Egipt na razpolago komaj 4rr svoje površine, Kar je pač zelo malo. Na ozemlju, ki ga namaka Nil' ob svojih vsakoletnih poplavah, prebiva do 600 ljudi na 1 km2. Navzlic neznatnemu odstotku rodovitne zemlje pa moramo smatrati Egipt za agrarno državo,- Dobri dve tretjini prebivalcev sta posredno ali neposredno zaposleni v kmetijstvu in nad 85C£ prebivalcev živi od poljedelstva. Prvotno je 'bila kmetijska proizvodnja usmerjena samo na kritje domače potrebe. Dvajset ali trideset let pred prvo svetovno vojno je pa bombaž vedno bolj izpodrival žito in druge poljske pridelke. Bombažu se mora Egipt zahvaliti za svoj svetovno gospodarski položaj, pri čemer je šlo pospeševanje pridelovanja bombaža sicer začasno manj v nacionalnem kakor v angleškem interesu tako daleč, da je nastala nevarnost za preskrbo prebivalstva z živili, fte-prav je življenjski standard egiptskega ljudstva nizek, šele zadnja leta se je zopet povečala površina z rižem, pšenico in prosom zasejanega polja na račun bombaža. Da se nt obenem v enaki meri zmanjšal pridelek bombaža, je treba pripisati visokemu stanju kultur. Dejansko je pridelek bombaža na hektar v Egiptu tri- do štirikrat večji kakor v Sovjetski Rusiji, Kitajski, Indiji in Združenih državah.. Intenzivno obdelovanje polja v Egiptu je posledica razdelitve rock>vttne zemlje. Razkosanje zemljiške posesti — v splošnem vzrok neproduktivnosti — je Slo v Egiptu tako daleč, da je bila prav s tem odstranjena omenjena nevarnost. Da bi sploh mogli živeti, so egiptski kmetje prisiljeni iztisniti iz zemlje čim več. Skoraj 95% kmetij je malih in sicer izpod 1 ha, večinoma pa celo izpod 0.5 ha. Ti mali kmetje pa nimajo skupaj vzeto niti tretjine zasebne zemljiške posesti. V angleških rokah je postala ta čudna razdelitev zemljiške posesti, instrument, s katerim so poljubno usmerjali kmetijsko proizvodnjo v Egiptu. Industrijska odvisnost Stopnja, industrijalizacije Egipta je še zelo skromna. Navzlic nekaterim močnim zamahom v zadnjih desetletjih manjkajo Egiptu pogoji za izgradnjo Industrije v večjem obsegu. Egipčanom delo v tovarnah ne diši. To je prvi vrzok, da se industrija v Egiptu ne more razviti. Poleg tega manjkajo Egiptu viri energije. Premoga ima malo, naprave za izkoriščanje vodnih sil bi pa zahtevale velike investicije. Tako preostane samo petrolej. Petrolejski vrelci so sicer znatni, toda zaenkrat krijejo 4to-maj dobro p*olovico domače potrebe. Vrta-' nja se sicer nadaljujejo v vedno večjem obsegu, zlasti na Sinajskem polotoku in *b Rdečem morju in tući iz Irana lahko Egipt uvaža petrolej, kolikor mu ga manjka, toda s tem pride industrija že v začetku v težko znosno' odvisrost. • kajti detrolejski vrelci so skoraj izk*jučno v ameriških in angleških rekah. Poleg tega pa manjkata Egiptu še dva temeljna stebra težke industrije, namreč železo in jeklo. Dosedanji industrijski razvoj je bil osredotočen na zboljšanj« kmetijskih proizvodov in je večinoma samo lokalnega pomena. Omembe vredna je kot izvozna industrija le proizvodnja cigaret, ki pa nima i domaeih sirov lu, Navzlic znatnim drsav- ' ni m podporam in kreditom, zvišanju uvoz-j nih carin in podobnim ukrepom bodo rabile ostale Industrijske panoge se mnogo časa, preden bo mogla le ena kriti domačo potrebo z lastnimi proizvodi. Omenimo naj ▼ tej zvezi tekstilno ln živilsko Industrijo. V takih razmerah bo zunanja trgovina s poljedelskimi sirovmami tudi v bodoče odločilni činitelj egiptskega gospodarskega življenja. te omenjeni nizki zrvl jenskl standard egiptskega prebivalstva ima za posledico, da je uvoz v Egipt razmeroma skromen in da tudi mora biti tako, kajti država nujno potrebuje vsako leto aktiven saldo za obresti in amortizacijo zunanjih dolgov. Pri vsej skromnosti prebivalstva pa vendar nastajajo iz nujne potrebe, da mora biti uvoz vedno manjši od izvoza, razne nevšečnosti, ki ne puste gospodarskemu življenju, da bi prišlo na zeleno vejo. Ker odpadejo po vrednosti približno tri četrtine vsega Izvoza na bombaž, vpliva gibanje cen na svetovnih bombažnih tržiščih tudi na plačilno bilanco. V letih, ko so bile cene bombažu nizke, je imel angleški kapital široko polje, da se je lahko močno plasiral v obliki posojil zlasti Se, ker tudi druga leta cene niso bile tako visoke, da bi moglo poljedelstvo odplačati znatnejši del svojih dolgov. Ne glede na to so pa egttskl kmetje porabili ves svoj dobiček takoj za dokup zemljiške posesti. Težak položaj kmetov Eglptsko gospodarstvo je rodovitno polje za inozemski kapital. Zasebna in javna zadolžitev v inozemstvu znaša okrog 200 milijonov angleških funtov in od tega odpade približno polovica na angleški kapital. V Egiptu je komaj 30 •bank in tri četrtine so inozemskega izvora. S tem pa ni rečeno, da sc ostale povsem pod egiptskim vplivom. To je pač jasen dokaz, kako žalosten je položaj egiptsklh državnih financ. Edini merodajni protiutež proti potujčenju Čisto nacioj.alni Misrov bančni. koncem, ki bi mu Lihko pripadla važna naloga ob prevzemu dediščine angleškega kapitala v Kgiptu. rreprav je Egipt samo posredno udeležen v sedanji svetovni vojni, mora zelo trpeti pod njeno težo. Visoki začetni konjunkturi je sledil s pritegnitvijo Sredozemlja v vojno vihro rapiden padec. Egipt ima zdaj komaj še možnost spi a vi ti v denar presežek svoje proizvodnje. Sicer je kupila Anglija ves bombaž, kar ga Egipt ni mogel prodati drugam, toda na drugi strani Angleži ne morejo kriti potreb egiptskega prebivalstva. Egipt še vedno tarejo skrbi s prehrano in vzdrževanjem angleških čet. Kaj to pomeni, je razvidno že iz dejstva, da so samo stroški za angleško suhozemsko vojsko v Egiptu večji od vrednosti vsega egiptskega izvoza. Posledica tega je, da so zašli egiptski kmetovalci navzlic podporam, ki jih dobivajo od države za nridelovanje bombaža v zelo težak položaj. Vse življenjske potrebščine so se namreč podražile, cene bombaža in drugih pridelkov so pa ostale skoraj neizpremenjene. Položaj Errip-ta je zdaj praktično torej slabši kakor katerekoli angleške kolonije, kjer mora angleška uprava sama skrbeti za razvoj gospodarstva in za blagor prebi vaNtva. Vo?®2iež — bogata žitnica Z zasedbo voroneške pokrajine so izgubili Ssvjetl zopet eno svojih najbogatejših žitorodnih pokrajin in važno industrijsko središče Zasedba Vorcneža na Donu po nemrk:h in zavezniških četah pomeni nov hud udarec Sovjetom. Za Ukrajino so zdaj izgubili zopet ene svojih najvarnejših žitorodn'h pokrajin in to v trenutku, ko je napočil čas žetve. VoTO-nežka pokraj*na obsega 66.381 kvadratnih kilometrov in šteje po zadajem ljudskem štetju iz leta 1940 nad 3.5 milijona prebivalcev. Zapadno od Dona je pokrajina nekoliko gričevita, vma> pa se razprostirajo prostrana in rodovitna polja. Vzhodno od Dona je ena Nama ravnMia, ki predstavlja eno samo žitno polje. Pokrajina ima kontinentalno klimo. Povprečna temperatura znaša januarja 9 stopenj pod ničlo, julija pa okrog 20 stopenj nad ničlo. Padavine znašajo letno 45C rrrrn. tako da je spričo razpredene kanalizacije za namakanje dovolj moče za bujno rast. Po zadnjih uradnih podatkih je od prebivalstva 67 odstot- i kov Rusov, 33 odstorfcov. Ukrajine* v," 8 odstotkov pa pripadnikov raznih narodnosti. Jedro gospodarstva voroneJike pokrajine predstavlja kmetijstvo. Obdelane je okrog 6 milijonov ha plodne zemlje. Od tega je 82 odstotkov polja, 9 odstotkov, travn kov in pašnikov, 7 odstotkov gozda. V letu pred vojno je bilo zasejanih 3 miilijone ha, od tega 34 odstotkov rži, 18 odstotkov pšenice. 13 odstotkov prosa. 11 odstotkov solčn'C in 9 odstotkov ovsa. Zaradi vojne se je površina obdelane zemlje znatno povečala. Industrija je združena po večini v Voro-nežu fn služi v glavnem predelali kmetijskih pridelkov. Od leta 1928 je Voro-ciež prestolnica pokrajino ter šteje šlizu 20Q.OOO prebivalcev. Zaradi vojne je bMo v mestu zgrajenih več novih tovarn, ki izdelujejo vojne potrebščine. Voronež je važno železniško križišče na progi Moskva-Rostov m jo baš zaradi tega' zavzetje tega mesta velikega vojaškega pomena. Mesto ie tudi veliko kulturno središče ter ima univerzo, kmetijski in veterinarski institu*. ki sta zelo moderno opremljena, umetnostni muzej, Nikitinov muzej. Glavne industrijske panoge so tovarne poljedelskih strojev, ki so zdaj spremenjene v vojne industrije, veliki mlini, oljarne, o«pekame. tvornice špirita ter tovarne pohištva in tovarne barv. Znamenit je voronei-ki žitni trg. V' Vorcncžu je eno « glavnih sovjetstkih izvoznih pristanišč z* kmetijske pridelke. Luka na Donu je moderno urejena m pripravna tudi za večjo ladje. V zgodovini se omenja Voronež prvič leta 1200. Leta 1886. j t bil Voronež močno utrjen za obrambo pro«ti tatarskim napadom. Tudi zdaj je bi»!o mesto obdano z močnimi obrambirini napravami, ki pa kljub temu niso mo*jlc zadržati prediranja zmagovitih zavezniških čet. Novi predsednik turške vlade V njegovi vladi sta nova tijski minister samo trgovinski in lune- Naslednik nenadoma umrlega predsednika turške vlade dr. Refika Saydama je postal dosedanji zunanji minister Sakro. Sa-radzogrlu. Prezident republike Izmet Inanii je postavil na čelo vlade moža,, ki se je njegovo irae zadnja leta pogosto omenjalo tudi v inozemstu. Novi, turški ministrski predsednik Saradzoglu je bil rojen 1. 1877 v Oeuemišu v pokrajini Izjnir. (Smima). Njegov oče je imel strojamo. Saradzoglu je dovršil pol tično visoko šolo v Istambu-lu, pozneje je študiral še na. univerzi v ženevi na visoki šeli za politiko in gospodarstvo, kjer je bil tudi diplomiran. Po povratku v Turčijo je postal tajnik okraj- nega glavarstva v Izmini. Nekaj časa je bil tam tuli profesor matematike na liceju, potem je pa postal ravnatelj politične šole Ittihat v Teraki v Izmiru. Udeležil se je vojne za neodvisnost Turčije. Pozneje je bil izvoljen za poslanca v prvi turški narodni skupščini. V naslednjih letih je bil po vrsti finančni, prosvetni in pravosodni minister. Leta 1938 je pa prevzel zunanjo ministrstvo, ki ga. zelo spretno vodi šo zdaj. V njegovi vladi sta nova samo trgovinski in kmetijski minister. Za trgovinskega ministra je bil imenovan poslanec okraja De misli Behdšer TJz, za kmetijskega pa poslanec okraja Afvon Šefkot RaJkl Hati-poglu. Drugi ministri ostanejo na svojih mestih. Novi turški trgovinski minister je po poklicu zdravnik in do svoje izvolitve za poslanca pred 6 meseci je bil župan v Izmiru. Pod njegovim županovanjem se je mesto zelo razvilo in moderniziralo. Novi kmetijski minister Sefket Rašid Hatipoglu je bil rojen leta 1892 v Mcnernenu v okraju Izmir. Po končanih štulijah. na kmetijski šoli v Halkaliju je odpotoval v Berlin in Leipzig, kjer je nadaljeval študije na univerzah. Po povratku domov je posvetil vse svoje bogato znanje modernizaciji turskepra poljedelstva in dosegel na tem polju velike uspehe. Novi ministrski predsednik Saradzogltt bo začasno vodil tudi zunanje ministrstvo. Splošno prevladuje prepričanje, da bo prevzel zunanje ministrstvo dosedanji generalni direktor in poslanik Numan Mene-mendzoglu. Za njegovo imenovanje je pa potreben poslanski mandat. To se bo zgodilo najbrž že v kratkem. V nemških političnih krogih so z velikim zanimanjem sprejeli vest o imenovanju Saradzogla zu predsednika turške vlade. Saradzojrlu je podpisal nemško-turško prijateljsko pogodbo. JafiGssci kot Izumitelji Malokdo ve, da so med Japonci rudi pionirji na polju letalstva. Deavec v neki japonski papirnici klakur-hi je b'l eden prvih, ki se je je! ukvarjati z letalstvom in ki je v začetku nretcklcca sleletja konstruiral v prostem času eno prvih letal. Drugi Japonec, Cukaci Ninomiva je približno 10 let pred bratoma \\ ri^ht izumil povsem uporabno letalo, za kar ga je cesar javno pohvalil. Tudi na polju kmetijstva in živinoreje so dos-c^li Japonci velik uspehe. Bili so prvi, ki so znali vpre-či električno energijo v kmetijsko delo, ne samo za obdelovanje zemlje, temveč tudi -za pospeševanje rasti v mrzlej->ih krajih, pa^tudi za pridobivanje raznih dragocenih snovi iz kmetijskih pridelkov. »Magnetično jeklo« se mora zahvaliti za Avoje odkritje Japoncu dr. Kotaru HoTidi. ravnatejtu poskusnega zaveda .na univerzi v Tokiu. Japonski inženjer Sok'ci To>*ado je konstruiral prve avtomatične statve En sam delavec je zadostoval za delo pri krmplici-ranem .mehanizmu, predhodniku modernega pletMnega stroja. Tako je bilo omogočeno sestaviti načrt pletenine .po izredno nizkih cenah. Končno na> omenimo se en japonski ^zum na polju poročevalstva. namreč brzo>-iavni prenos s4ik in dokumentov, zasluga za ta izum gre Japoncu dr. Ni vi. Dr. Bestelmeyer umrl Iz Berlina poročajo, da je umrl znani arhitekt in stavbenik,, predsednik Akademije umetnosti v Munchenu in profesor na tehnični visoki šoli dr. phil. h. c. German < Bestelmever, star 68 let. Doma je bil iz Nurnberjra. študiral je na tehn.čni visoki šoli v Munchenu. Ol leta 1910 je bil redni profesor na tehnični visoki šoli, pozneje pa tudi na Akademiji upodabljajoče umetnosti Leta 1915 je bil poklican na berlinsko Akademijo upodabljajoče umetnosti, leta 1909 pa na tehnično visoko Solo v Berlinu. Leta 1922 je postal naslednik prof. Thii r-scha na tehnični visoki šoli v Munchenu. Dve leti pozneje je postal predsednik mun-chenske Akademije umetnosti. V Munchenu je ustanovil med drugiani Nemški muzej, Dijaški dom in palačo okrcinega letalskega poveljstva. čez leto dni General Hčseler je bil vse življenje velik sovražnik ženirve in ostal je samec 2© kot polkovnik je zelo nerad dajal svoj"m častnikom dovoljenje m dopust za ženitev. Na vati no je vsakega poučil, da je ljubezni v zakonu kma»lu konec, potem so pa ljudje vse življenje nesrečni. Nekoč se je hote! mlad poročnik poročiti. Generarl mu je odsvetoval naj počaka še eno leto, češ da je premlad in premalo izkušen. Če ga bo čez leto dni še mikal zakonski jarem, naj se zopet zglasn pri njem, pa bo dobil dovoljenje m dopust. Točno čez leto dni se je poročnik zopet javil in prosil za dopust, češ da se hoče oženiti. General mu je dal obljubljeni dopust. — Čudim se le — je dejal m zdi »e rrri zelo pohvalno, da je trajala vaša ljubezen celo leto. . Poročnik, ki je imel dopust že v žepu, jo pa odgovoril smeje:. — Gospod polkovnik, poročim se z dirugai NERODNA POMOTA Priletna zakonca staa se spri tako hudo, da se hočeta ločiti. Z en i ie p«, te/ko pri srcu in posreči se. ji moža pVvtolažiti. Da bi bila sprava popolna, pride nekega dne k njemu v pisarno. Mož sedi zatopltn v akte. Žena se mu približa po prstih in ©a nežno poljubi na plešo. Zamišljeni mož pravi, *no da bi dvignil pogladi — No zdaj moramo pa zopet nadaljevati z delom. Začnite torej gospodična ... D. Da Maurier: Prva 42 Roman Beatrice me je prijela za roko, se sklonila k meni in me naglo poljubila na lice. »Z Bogom,« je rekla. »Ne bodite hudi, da sem vam zadala kup vsiljivih vprašanj in zinila toliko takega, kar ne bi bila smela. Obzirnost »ni bila nikoli moja krepka stran, Maksim vam lahko potrdi- In kakor sem že dejala: prav nič takšni niste, kot sem pričakovala.« Bistro me je pogledala, našobila ustnice, kakor da hoče zažvižgati, nato pa vzela iz torbice cigareto in žila vžigalnik. »Vidiš,« je rekla, ko ga je glasno zaprla in krenila po stopnicah nizdol,« »tako drugačna si od Rebeke.« Stopili smo iz hiše: solnce se je bilo skrilo za steno oblakov, droban dežek je padal, in Robert je tekal po trati ter odnašal stole. X . Spremljala* sva avtomobil z očmi, dokler ni izginil za prvim ovinkom drevoreda. Nato me je Maksim prijel za komolec, rekoč: »Hvala Bogu, tudi to je minilo. Hitro si stopi po kak plašč in pridi venkaj. Vkljub temu preklicanemu dežju se moram nekoliko izprehoditi. Neznosno mi je sedeti križemrok.« Tolikanj bled in izmučen je bil v obraz, da sem se začudila, kako ga je mogel Beatrikin in Gilesov, sestrin in svakov obisk .dotorej utruditi. »Počakaj, da stopim na vrh po ogrinjač,« sem dejala. »Tamle v sobi za cvetlice je toliko nepremočljivih plašče v, vzemi si enega,« je nestrpno odvrnil, »če gre ženska v svojo sobo, se zamudi vsaj pol ure. Robert, bodite tako prijazni pa prinesite iz cvetlične sobe kak dežni plašč za gospo. Pol tucata jih gotovo visi tam, vsak čas ga kdo pozabi.« Že je bil v drevoredu in klical Jasper ja. »Semkaj lenuh grdi, boš vsaj izgubil nekaj *mastL« Jasper je tekal okrog in divje lajal, veseleč se izprehoda. »Tiho, bedak!« mu je kriknil Maksim »A kaj vraga dela Robert?« Robert je pritekel z dežnim plaščem, ki sem ga v največji naglicii nataknila, trudeč se, da bi ga zapela za vratom. Preširok je bil in predolg, a zdaj ni bilo več časa, da bi poslala po drugega. Obrnila sva se proti gozdom, Jasper pa je skakljal pred nama. - »Vidim, da en del moje rodbine malce pretirava,« je rekel Mniraitn. »Beatrice je dobra Ženska, da zlepa ne katera tako, a nikoli si ne more kaj, da ne bi stopala bližnjemu na noge.« Ker prav za prav nisem vedela, v čem bi bila Beatrice pogrešila, se mi je zdelo bolje ne siliti vanj. Morda je mislil Maksim na to, kar je bila rekla pred kosilom o njegovem zdravju. »Kakšna se ti zdi?« me je vprašal. »Zelo mi je všeč; tako prijazna je bila s menoj,« sem odvrnila. »O čem je govorila s teboj, ko sta bili po kosim tu doli?« »Oh, ne vem več. Zdi se mi, da sem govorila ves čas jaz. Pripovedovala sem ji o gospe Van Hopper-jevi, in kako sem spoznala tebe, in tako dalje. Rekla mi je, da sem povsem različna od tega, kar je pri-, čakovala.« • # • • »A kaj vraga je pričakovala?« »Sodim, da zelo elegantno in dosti bolj prefinjeno žensko. Svetskega metulja, je dejala.« Maksim je odgovoril šele čez nekaj trenutkov; najprej se je sklonil in vrgel Jasperju košček lesa. »Kdaj pa kdaj zna biti Beatrice vražje malo bistroumna.« Ko sva prišla na vrh zelene brežine, ki se je dvigala nad tratami, sva krenila v gozd. Debla so stala dokaj na gosto, tako da je bilo skoraj tema. Stopala sva po trhlih, polomljenih vejah in lanskem listju, ponekod pa tudi po zelenih stebelcih mlade trave in po zvončnicah, ki se še niso bile odprle. Jasper je bil zdaj utihnil in je tekel z nosom ob tleh. .Oprijela sem se Maksimovega komolca. »Ali ti moji lasje ugajajo?« sem ga vprašala. Osuplo me je pogledal. »Tvoji lasje? Zakaj vprašuješ? Seveda mi ugajajo. Kaj te je zdaj spomnilo tvojih las?« »Oh, nič. Samo tako sem mislila,« sem odvrnila. »Kako si smešna,« je dejal. Bila sva na jasi, s katere sta se odcepljali dve Stezi, vsaka v svojo stran. Jasper je brez obotavljanja zavil na desno. »Ne tja!« je Maksim kriknil za njim »Semkaj, Jasper.« Pes so je ozrl po naju, obstal in po migal z repom, a vrnil se ni. »Zakaj sili v to stran ?« sem vprašala. »Najbrže iz navade,« je kratko odvrnil Maksim. »Steza vodi v majhen zaliv, kjer smo prejšnje čase imeli čoln. Nu, Jasper, semkaj pojdi!« Brez besede sva krenila po stezi na desno, in ko sem se ozrla, sem videla, da gre Jasper za nama. »Odtod prideva v dolinof ki sem ti pripovedoval o nji,« je rekel Maksim. »Videla boš, kako diše aza-leje. Nič ne de, da rosi, tako bo vonj še močnejši.« Spet se mi je zdel tisti stari, živahni in zadovoljni Maksim, ki sem ga poznala in ljubila; jel je govoriti o Franku Crawleyu, kakšen vrl fant da je, cel človek, zanesljiv in Manderlevu tako vdan. »Zdaj nama je bolje,« sem pomislila, ^Takisto kakor v Italiji.« Smehljaje se sem ga gledala in stiskala za komolec, potolažena,* ker ni bil več tako prepaden na oko; in v tem, ko aem odgovarjala ^Da?«, »Res?« in »Seveda, ljubi!«, sem se v mislih vračala k Beatriki ter ugibala, zakaj ga "je njena navzočnost razburjala; tudi na to sem mislila, kar mi je bila rekla o Maksimu: da po enkrat ali dvakrat na leto izgubi oblast nad seboj. Morala ga je poznati, kakopak, saj mu je bila sestra. A to ni bilo v skladu z mojim mišljenjem: ni se ujemalo s sliko, ki sem si jo bila ustvarila o Maksimu. Videla sem ga izpremenljivega, težavnega z značajem, nemara tudi razdražljivega, toda ne jezavega, kakor je bila namignila, ne zlahka podvrženega strastem. Morda je pretiravala: človek si tolikokrat ustvari zmotno misel o svojih lastnih, tudi najbližjih sorodnikih. Urejuje Josip Zupana* — Za Narodno tiskano Fran Jeran — Zt ftnsermtnJ đel Usta: Ljobotnir Volčič — Vsi 7 Ljubljani