Stev. 33. V Ljubljani, 19. avgusta 1910. L. leto. Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva Vse spise, v oceno poslane knjige itd. Je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati* franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat . . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118). Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 15 K. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. Osemdesetletnica našega cesarja. Včeraj dne 18. t. m. je čvrst in zdrav praznoval naš mili vladar s svojimi narodi vred osemdesetletnico svojega rojstva. Vsi narodi mogočne Avstrije zro z radostnim srcem ta dan tja gor na prestol, na osemdesetletnega vladarja, ki še vedno z mladeniško energijo drži geslo v krepki roki ter modro in previdno in z očetovsko skrbjo vodi osodo svojih narodov. V burnih in viharnih časih je nastopil vlado naš cesar. Upori in ustaje so pretresali državo in že so mislili sovražniki habsburške monarhije, da je blizu nje konec. V hipu, ko je bila sila najhujša, nastopi vlado ogrožene monarhije naš mladeniški vladar. Poln zaupanja v lepšo in boljšo bodočnost, zakliče zvestim svojim narodom: „Viribus unitis". S previdnostjo, z neumornim delom in s hrabrostjo ter s pomočjo zvestih narodov je premagal po hudih bojih tuje in domače sovražnike. Ko so nastopili mirni časi, je posvetil naš modri vladar svoje blagonosno delo gmotnemu in prosvetnemu preporodu naše mogočne Avstrije. V prvi vrsti mu je bilo na srcu duševno blagostanje svojih narodov. Podlaga blagostanju v vsaki državi je izobrazba, nje svetišče ljudska šola. Ob nastopu vlade našega cesarja je bilo avstrijsko ljudsko šolstvo na nizki stopnji. Ljudske šole so bile poredko nasajene, učiteljstvo brez prave strokovne naobrazbe vklenjeno v trde verige brez vsakega svobodnega poleta. Vsemu temu je odpomogla modrost našega vladarja. Z novim državnim šolskim zakonom je dal široko podlago ljudski izobrazbi in z njo obrtu, trgovini in sploh ljudskemu delu zdrav in trden temelj. Z novim šolskim zakonom je ustvaril naš mili vladar učiteljski stan. Pred šolskim zakonom se o učiteljskem stanu niti govoriti ne more. Učitelj je bil vse prej nego učitelj. Kar smo dosegli učitelji, smo dosegli pod vladarjem cesarja Franca Jožefa I. Mogočnemu razvoju in dobrodejnemu vplivu ljudskega šolstva na vse avstrijske narode v tej kratki dobi se mora čuditi vsak trezno misleč človek. In vse to je ustvaril iz nič naš dobrotljivi vladar. Zato se posebno ljudsko učiteljstvo veseli njegove osemdesetletnice, ker je oče sedanji ljudski šoli in ustvaritelj učiteljskega stanu. Iz dna hvaležnih src kliče slovansko učiteljstvo: „Bog obvari, Bog ohrani nam cesarja, Avstrijo 1" Ker se letos shod slovanskega učiteljstva zaradi odpovedi Poljakov ne more vršiti, se vrši dne 23. t. m. občni zbor Zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji, in sicer v Luliačo vi c i c h na Ji«, ravskem. Tovariši in tovarišice, ki se tega občnega zbora udeleže, naj se takoj prijavijo na naslov: M. Hajny, tajnik Z. S. U. v A., J ankovice, pošta Holešov (Morava). XXII. glavna skupščina Zaveze. (Konec.) Glavno zborovanje. Točno ob 10. uri otvori predsednik zborovanje. Z mirno vestjo lahko rečemo, da je bilo udeležencev 450, in odpreti so se morale stranske sobe in hodnik, ker velika čitalniška dvorana v „Narodnem domu" je bila nabito polna. Novo mesto nima nič takih posebnosti, da bi prišli tovariši in tovarišice zaradi njih na skupščino, dospeli so torej iz samega zanimanja do stvari same. Toliko impozantnejšo smemo torej imenovati letošnjo udeležbo. Predsednik L. Jelene: Slavni zbor! Iz vseh delov naše lepe slovenske zemlje ste prihiteli, dragi tovariši in mile tovarišice, v prijazno dolenjsko metropolo, v gostoljubno Novo mesto k XXII. glavni skupščini Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev. Glavne skupščine naše Zaveze se mi zde nekake revije, kjer pregleduje narodno napredno učiteljstvo svoje čete in meri svoje moči. Z zadovoljstvom trdim, da smo lahko ponosni na svoje krepke čete in na čvrste, žilave moči, ki jih ne sme nihče podcenjevati, ne mi sami, ne nači nasprotniki. „Kruljeva Zavezarija" (Hrup), kakor nas zmerjajo naši ljubeznivi klerikalci, ne bo razpadla, ampak vedno višje in čvrstejše bo dvigala prapor svobode in prosvete. (Tako je!) Bes je, da Zaveza v dolgi dobi dvaindvajsetih let, odkar obstoji, ni imela tako viharnih in burnih časov, kakor v sedanjih dneh. Velik foliant bi lahko napolnili s prostaškimi psovkami, z neosnovanim sumničenjem in z najbolj lalotskimi denunciacijami (Klici. Pej!), ki so jih namazali v teku enega leta klerikalni listi v svoje umazane predale zoper narodno napr. učiteljstvo. A to še ni najhujše! Človek brcne z gnjevom v srcu to kloako od sebe in gre mirno svojo pot. Hujše je, da ravnajo klerikalci tam, kjer so dobili v roke neomejeno oblast, po nemoralnem reku: „Die Macht geht vor Recht. (Klici: Krščanski poštenjaki!) Kaj so zakrivili tisti učitelji, ki so jih disciplinirali klerikalci (Klici: Ničesar! Ogorčenje) posegli tako neusmiljeno v njihove družinske in socialne razmere in jih brezsrčno gmotno oškodovali? (Klici: Inkvizitorji). Nič drugega niso zakrivili, nego da so drugačnega politiškega prepričanja in da vodijo ljudstvo k svobodi, da bi delalo s svojo roko in mislilo s svojo glavo. Glavni njihov greh pa je, da ne trobijo v klerikalni rog. Zato proč z njimi, uničimo jih! Blagor Vam, primorski in štajerski tovariši in tovarišice, da ne ječite pod klerikalno peto, pod neomejeno oblastjo naših najhujših sovražnikov v tistih korporacijah, ki odločujejo o Vaši usodi. (Hrup.) Vas, ki dihate vsaj v tem pogledu svobodnejši zrak, prosimo kranjski učitelji moralne podpore- (Klici: Vedno, vsi!). Skupaj z nami povzdignite glas in protestiraj-mo najodločnejše zoper persekucije narodno naprednega učiteljstva na Kranjskem. (Dolgotrajen hrup in klici ogorčenja.) S tem nam daste pogum, da ne obnemoremo v težkem boju. (Klici: Le naprej!) Zato kličem vsemu narodno naprednemu istrohrvaškemu in slovenskemu učiteljstvu: Le pogumno naprej po strogo začrtani poti! Naj nas ne vznemirjajo oni neznačajneži, ki so še pred nedavnim časom pogumno in glasno kriče korakali v naših vrstah, a zdaj so se prodali našim najhujšim sovražnikom za malenkostno nadučiteljsko služ-bico ali za košček postranskega zaslužka. Naj le gredo od nas, čimprej tem bolje, da se sčistijo naše vrste! (Klici: Sami pahnimo iz-dajice ven!) Preganjanje narodno naprednega učiteljstva mora pojenjati prej ali slej, ker vsaka sila do vremena in to se bo zgodilo temprej, čim intenzivnejše bo naše delo na prosvetnem polju med ljudstvom (Aplavz). Prepričani bodimo, da bodo svetli žarki zlate svobode prejalislej posijali v divne livade naše mile Slovenije ter pregnali gosto klerikalno temo, v kateri ječi sedaj naše ljudstvo. To bo dan zmage, dan uresničenja naših idej. (Viharen aplavz.) V tem duhu otvarjam XXII. glavno skupščino Zaveze. (Klici: Zivio!) Prav iz srca mi gredo besede, ko pozdravljam Vas, mlade prijatelje, srednješolce, abituriente in akademike. V Vaše roke bo položena kdaj usoda slovenskega naroda. Vi mu bodete voditelji, svetovalci in bojevniki za njegove pravice. Prepričan sem, da bodete vodili naš narod po isti in edino pravi poti, ki jo pripravlja napredno učiteljstvo. Zato se združimo že sedaj v skupnem delu za narodno prosveto in s tem ustvarimo moč, ki bo nepremagljiva. Kličem Vam navdušeno: Na zdar! (Dolgotrajne, viharne ovacije.) Slučaj je nanesel, da se moram spominjati moža, ki ga danes ni v naši sredi, a je naš iskren prijatelj, najmarljivejši in najdejavnejši delavec na pedagoškem polju, najboljši, smelo trdim, prvak slovenskih pedagogov; ta mož je ravnatelj Henrik Schreiner (klici: Živio Schreiner!). Če izrečemo to ime, zablišči oko vsakemu zavednemu slovenskemu učitelju v znak spoštovanja, ker ve ceniti nevenljive zasluge, ki si jih je pridobil Schreiner kot pedagoški pisatelj in predsednik „Slovenske Šolske Matice". Ravnatelj Schreiner je praznoval v minulem mesecu zdrav in čvrst 60 letnico svojega rojstva. On je tudi častni član naše Zaveze, zato me tembolj veže dolžnost, da mu s tega mesta v imenu vsega slovenskega v Zavezi združenega učiteljstva čestitam k njegovi 60letnici, izrazujoč vročo željo, ki mi prihaja iz dna hvaležnega srca, da bi ga [dobrodejno nebo ohranilo zdravega in čvrstega še mnogo, mnogo let v srečo in blaginjo slovenskega ljudskega šolstva! (Hrupen aplavz, viharni klici: Živel Schreiner!) Predlagam, da se mu izraz naših voščil in naše hvaležnosti sporoči brzojavnim potom. (Dolgotrajno ploskanje.) če smo se ravnokar z radostnim srcem spominjali 60 letnice prvaka slovenskih [pedagogov, pa pri tem ne smemo pozabiti bratov Hrvatov po rodu in zvanju, ki žalujejo po svojem, tudi na šolskem polju velezaslužnem možu. Dne 26. junija letos je zatisnil v Zagrebu za vedno oči Josip Klobučar, rav- najuči učitelj ljudske šole v Zagrebu, podpredsednik Saveza hrvatskih učiteljskih društava, pravi in častni Član ter blagajnik Hrv. pedag.-književnoga zbora, častni član Češke učiteljske Zveze v Pragi, bivši predsednik in častni član Učiteljskega društva za mesto Zagreb in o kolico i. t. d. Vsi hrvaški, pa tudi mi slovenski učitelji, ki smo poznali tega plemenitega moža, žalujemo ob njegovem grobu. Prosim slavni zbor, da se v znak sožalja dvignete s sedežev ter zakličemo: Slava Klo-bučarjevemu spominu! Slava! (Vsi navzoči se dvignejo s sedežev in kličejo: Slava Klobučar-jevem spominu!) Pozdravi. Po predsednikovem pozdravu je pozdravil skupščino vimenu učiteljstva novomeškega okraja tov. M a t k o , ki je poudarjal sledeče: V imenu tukajšnjega učiteljstva najsrč-neje pozdravljam cenj. tovarišice in drage tovariše, da so v teh burnih časih, ki jih čuti na Kranjskem značajno učiteljstvo ravno sedaj, obiskali nas. Štejemo si v čast, da si je že Zaveza izbrala ravno naš okraj za zborovanje. Danes, ko bijemo že skoro najskrajnejši boj za obstanek, ko imamo okrog sebe vse polno odkritih in prikritih sovražnikov, ko se nas na eni strani izkuša premagati z inkvizitorskim orožjem, na drugi strani pa z izstradanjem, si štejemo tembolj v čast, da ste posetili nas, da ste zaupali nam. Vsi stanovi so se zainteresirali ko smo jim naznanili, da si je napredno učiteljstvo izbralo naš kraj za zborovanje. Vsi so prihiteli na zborovanje in ponosni smo lahko na to, ker nismo sami, temveč imamo trdne zaveznike tudi v javnosti. Vez ljudstva in javnosti je bodočnost naroda! (Dolgotrajen in buren aplavz.) Vimenu odbora „Čitalnice" je pozdravil prof. D. Majcen: Ponosni smo, da se je učiteljstvo obrnilo do nas, da sprejmemo tako odlične goste v svojo sredo. Kot nositelje kulture in prosvete Vas najiskreneje pozdravljam, želim Vašim težnjam in delu obilo uspehov in Vam kličem: Dobro došli! (Viharno ploskanje.) Vimenu najmlajšega politiškega društva „Skale", pozdravlja navzoče prof. Jug, ki govori približno sledeče: Iz vseh pokrajin ste prihiteli v Novo mesto na Dolenjsko. Hrabri in močni ste bojevniki, ki ste združeni v Zavezi. Trd je Vaš boj, in ponosna je vsa napredna javnost, da prišteva k organizacijam, ki bijejo napredni boj, lahko tudi to močno kulturno organizacijo, dično Zavezo. (Dolgotrajen in viharen aplavz.) Zaveza stoji na temelju narodne šole; stremi za modernimi, naprednimi načeli. Ona goji v prvi vrsti vprašanje šole, ki nam ima vzgajati naroden, vesel in zdrav naraščaj. In ti temelji so za narod in po njem za državo trdnejši temelji od koristolovstva, zato tudi tako veliko število navzočih in tako veliko zanimanje. (Odobravanje.) In kako važno je vprašanje šole, ki je torišče naše ljudske izobrazbe! Treba je najti poti do narodne šole, kajti le narodna šole je zdrav temelj krepke države. Le narodna šola nam more vzgojiti dobrih dr- žavljanov s pravo izobraženostjo, ki je za nas belo-modro-rdeče pobarvana, značajev, ki ne klečeplazijo iz same gole sebičnosti pred črno-rumeno ali belo-rumeno barvo. Zaveza se zaveda svoje naloge in hodi zamozavestno svojo pravo pot naprej, zato jo klerikalizem zatira in jo hoče zatreti. (Klici: Ne bo je, mi gremo naprej 1 Dolgotrajno ploskanje.) Odtod izbruhi politikujoče duhovščine in gonja proti naprednemu uČiteljstvu. Toda učiteljstvo je ostalo trdno in zvesto svojim načelom, in odpadli so le oni, ki sploh načel nimajo. Napredno učiteljstvo je pa v znamenju te gonje napovedalo klerikalizmu boj, trd neizprosen kulturni boj. (Viharno odobravanje, klici: Živio napredno učiteljstvo!) Napovedalo je neizprosen boj tistemu bogu, ki ga edino poznajo klerikalci in je njih zlato tele, ki vlada po reku: „Kar ugrabiš, to imaš!1' Vera v boljšo bodočnost in napredek nas vodi v kulturni boj. Verujte, da je vsa poštenomisleča javnost na strani Zaveze in da je naša zmaga in padec z Zave z o. (Aplavz.) čut pravičnosti bo zmagal in učiteljstvo bo priborilo to, kar mu gre gmotno in moralno. Suženjstvo učiteljstva je pa velika škoda naroda, zato hočemo: učiteljstvo bodi svobodno in prosto, nevezano na katerokoli stran! (Buren aplavz in viharno odobravanje.) Program „Skale" se krije v kulturnem in gospodarskem delu z Zavezo, zato hočemo skupno delovati in podpirati učiteljstvo v teh stremljenjih. Naš boj je prvič skupen v nacionalnem oziru proti obmejnim narodnim sovražnikom in je skupen proti klerikalizmu, ki je črv v narodnem deblu. S tem Vas pozdravljam kot zastopnik „Skale" in želim, da bi s seboj odnesli prepričanje dolenjskega gostoljublja 1 (Dolgotrajno ploskanje.) V imenu „P r o s v e t e" in „O m 1 a-dine" pozdravlja navzoče iur. K. Krivic, ki omenja skupnost prosvetnega dela in pozdravlja navzoče z Masarjko-vimi besedami: „Etika ne zahteva le, da bodi učitelj dober, ampak dati se mu mora, kar mu gre!" (Odobrevanje.) V imenu dol. podr. „P r o -svete" pozdravlja iur. I. Legat, poudarja trdno vez, ki nas veže, to je naš kulturni iu gospodarski prospeh. Nujni predlog. K besedi se je oglasil tov. G a n g 1 , ki omenja, da je danes tudi čas, da učiteljstvo slavnostno povzdigne svoj glas, ki naj se čuje po naši domovini in tudi izven nje. človek, ki je rojen, ima pravico, da živi, tako tudi učitelj I — Sicer smo po nazivanju demokrata dr. J. E. Kreka „psi za plotom", vendar hočemo dati tudi svojim mislim izraza. Ne potrebujejo te resolucije komentarja in ne pojasnil podrobnosti, zakaj dovolj jasen komentar nam je neusmiljenost roke, ki jo vsi občutimo na svojih ramah. Ta glas, ki ga tu dvigamo, naj bi se čul in našel odprta vrata v zadnjo hišo slovenskega ozemlja: Zaveza avstrijskih jugoslov. učit. društev, zbrana na svoji XXII. glavni skupščini dne 7. avgusta 1910 v Novem mestu, opiraje se na § 1. točke b svojih pravil, skleni: I. Z ozirotn na razsodbo državnega sodišča na Dunaju, ki je pripoznalo utrakvi-stične šole kot protiustavne, a) naproša naučno ministrstvo, naj deluje na to, da se povsod, kjer se nahajajo slovenske večine, odpravijo take šole, da se ne dela še nadalje krivica slovenskemu šolstvu; b) poživlja vse prizadete občine, da tudi same poskrbe za reformo šolstva v tem smislu; c) se obrača do slovenskega učiteljstva, da gre v tem oziru občinam na roko in da tudi samo širi smisel za tozadevno reorganizacijo. II. Opiraje se na člen XIX. drž. osnovnega zakona, se obrača do šolskih oblastev v obmejnih deželah kakor do onih na Kranjskem, a) da prično nemudoma s slovenskim uradovanjem in da se v slovenskih okrajih uvede slovenski občevalen jezik za vse šolske zadeve; b) poživlja vse slovensko učiteljstvo, da tudi samo dosledno sešuje vse uradne zadeve v slovenskem jeziku, da tako samo prične praktično proizvajati narodno enakopravnost, ki nam je zajamčena po zakonu; isto velja tudi glede občevalnega jezika pri uradnih konferencah. III. Obžalovati mora, da se je izdal odlok, da bi se pri uradnih konferencah ne smelo razpravljati o stanovskih zadevah (Klici: Sramota!), a) ker se s tem lahko v posameznih slučajih onemogoča temeljitost rešitve kakega pedagoškega vprašanja, ki je v tesnem stiku s stanovskimi razmerami; b) ker se s tem krivično omejujejo pota do izvedbe upravičenih zahtev učiteljstva ; c) poživlja vse prizadeto učiteljstvo, da se v stanovskih organizacijah peča v prvi vrsti s stanovskimi zadevami in zahtevami in da naj vsaj samo ne omalovažuje lastnih teženj, zahtev in stanovskih aktualnih vprašanj, ki potrebujejo rešitve, ampak se tembolj posveti temu delu v svojih krožkih in okrajnih učit. društvih. (Odobravanje.) IV. Obžalovati mora nekonsekventno postopanje pri oddaji učiteljskih služb od strani nekaterih šolskih oblastev (Klici: Jeglič, Cepuder, Bahovec, Leveč, Okoren), a) ker je to na kvar šolstvu; b) ker se na ta način dela očita krivica mnogim učiteljem in se pospešuje demorali-zacija (Klici: Škandal, sramota!); c) ker nam je ob nadaljnem takem ravnanju pričakovati še večjega pomanjkanja moških učnih oseb. (Sramota za Kranjsko!) V. Protestirati mora proti zlorabi disci-pliniranj in premeščanj iz službenih ozirov, ker se je izkazalo; (Klici: Žirovnik, Grmek, Stupica; to je škandal!) a) da so ta premeščanja inscenirana od raznih politiških faktorjev, torej nimajo stvarne podlage; (Klici: Lampe, Krek, Demšar!) b) da se pri tem nalašč napačno tolmači § 54. drž. šol. zak. in § 118. dokončnega šolskega in učnega reda; (Klici: Krvavi slučaj Stupica!) c) da se ta premeščanja izvrše v naj-večih slučajih na kvar šolstvu, proti želji ljudstva in proti načelom pedagogike. (Klici: Brezdomovinstvo, izdajalstvo!) VI. Poživlja poklicane oblasti, da obratno, kar se zahteva od učiteljskega osobja v smislu § 54. drž. šol. zak., tudi one ščitijo kratenje ugleda učiteljskega stanu, in opozarja : (Klici: Sicer krvavo državno prav-dništvo, kje si?) a) na organizovano gonjo, ki se je započela zoper učiteljski stan in zoper šolstvo — torej proti uradnim osebam in proti naredbi, ki jo je ustanovil drž. šol. zakon; (Klici: „Novi čas", „Domoljub" ščuva na poboj! Imuniteta Žitnika, Gostinčarja in drugih!) b) opozarja na posledice, ki jih pri tem trpi ves učiteljski stan in šolstvo sploh; c) opozarja, da uživa učiteljstvo v smislu § 118. dokončnega šolskega in učnega reda polno zakonito varstvo oblastev. (Klici: Za učitelja ni pravičnih zakonov. Sramota,! Hrup in razburjenje.) VII. Poživlja vsa šolska oblastva, da zakonito ščitijo šolstvo in učiteljstvo. Obrača se obenem do slovenske javnosti, naj tudi ta brani te interese, ker niso samo naši interesi, ampak so tudi interesi ljudstva. (Klici: Dobro! Viharen aplavz.) VIII. Na podlagi vsega, kar se zadnji čas dogaja in se ne strinja z zakonitimi določili, se sestavi spomenica, ki se dopošlje naučnemu ministrstvu in šolskim oblastvom ter se objavi javnosti. (Klici: Tako je prav! Le neustrašeno naprej! Ogorčenje, hrup in dolgotrajno odobravanje.) Na najvišjo instanco! V razpravi omenja tov. Jamšek: Osma točka je dobra, mi imamo zaupanje v ministrstvo, toda papir ostaja le papir in beseda je le beseda. Naša dela so čista in naša vest mirna. Mi se ne bojimo, zagovarjati in zavzemati se za svoje stališče tudi pred najvišjim stolom. Pripravljeni smo se boriti za svoje stališče tudi pred najvišjim stolom. Pripravljeni smo se boriti za svoje pravice in za pravice zakona pred samim vladarjem, dolžni smo to storiti v korist šolstva, zato predlagam, da se nbrnemo d o Naj v i š j eg a, do našega presvetlega cesarja. To je forum, kjer bomo gotovo dobili zaupanje, zakaj naša dela so čista, mi vzgoju-jemo mladino v patriotiškem in dinastiškem duhu in dotlej smo opravičeni se obračati tudi dn Njega. Saj se je sam vladar spominjal v prestolnem gov.iru ob otvoritvi državnega zbora učiteljstva in gotovo nas ne bo sedaj zavrnil. On nam je dal šolski zakon, po katerem delujemo, saj je on tisti, ki je še vedno skrbel za šolo. V drugih kronovinah se pospešuje delo učiteljstva, na Štajerskem je sam deželni predsednik Clary pozdravil zborovanje učiteljstva v Gradcu, kako se pa dela tu na Kranjskem — pomišljaj! Polena se meče poštenemu uČiteljstvu pod noge. Pošlje naj se deputacija, ki naj pove, kakšne ptiče imamo tu na Kranjskem in kako ravnajo z zakoni. (Viharno, dolgo1-trajno odobravanje.) Tov. Bajt omenja, da je to previsok korak. Saj imamo manjšino v dež, šol. svetu, ki naj se primerno upre in naj razvije in zastavi v to vse svoje moči. Naj se ta manjšina obrne na ministrstvo. Naj obrambno društvo popiše te slučaje po listih. (Klici: konfiskacije.) Naj se krivične slučaje izda svojemu odvetniku. (Klici: Imunitetna čast — Lampe!) Tov. Gangl omenja k o s'm i točki, naj s e Z a v e z"a obrne na kabinetno pisarno za avdijenco. Glede manjšine v dež. šol. svetu omenja, da za njih grehe nismo odgovorni mi, lekcije jim pa tudi ne moremo dati, kako naj nastopajo. (Ploskanje.) Obrambni odsek pa vestno vrši svojo nalogo. Resolucije so bile sprejete z navdušenjem, kakor tudi dodatni predlog. Resolucije „Prosvete". Visokošolec Legat je prečital resolucije „Dol. podr. Prosvete", ki so bile sprejete na sestanku dne 6. t. m. in so se vzele na znanje. Glase se: 1. „Dol. podr. Prosvete" vidi v sodelovanju učiteljstva in naprednega dijaštva na kulturnem in gospodarskem polju edini temelj bodočnosti slovenskega naroda. 2. Priznavajoč ljudsko šolo in izobrazbo kot edini predpogoj boljšega gospodarstva in blaginje, smatra „Dol. podr. Prosvete" za potrebno, da slavni deželni šolski svet pomnoži, eventualno poveča šole po Dolenjskem. 8. Poziva deželni šolski svet, da ustanovi ob kočevski dolenjski meji potrebno število slovenskih šol. 4. Vidi ustanovitve novih laiških in dekliških šol v Novem mestu kot metropoli Dolenjske kot edino umestne, kjer bi dolenjska mladina mogla doseči višjo izobrazbo. Masaryk — pedagog. Poročilo iur. Krivica je bilo izvrstno in ga predavatelj priobči v „Popotniku". Poročilo je bilo sprejeto z dolgotrajnim in burnim aplavzom. K besedi se je oglasil d r. L a h , ki je navzoče spominjal na Masarykovo 60 letnico in izrekel češkemu narodu gratulacijo na takem možu. Mi pa želimo: Manj oboževanja, a več Masarykovega duha naj prodere tudi v vrste učiteljstva! § 1. državnega šolskega zakona. Po poročilu tov. Gangla, ki je bilo z odobravanjem sprejeto in kateremu so navzoči vseskoz z zanimanjem pritrjevali, je predlagal tov. črnagoj: 1. Da se referat ponatisne v naših stanovskih listih, 2. da se pošlje to vsem naprednim listom v ponatisk; 3. da se srednjega dela ponatisne 10.000 izvodov, se napravi letak, razdeli med ljudstvo, in spoznati bo moralo ljudstvo — kje je pravica. (Sprejeto.) Vabilo na C. M. veselico, ki jo je priredilo ženska podružnica C. M. D. za Novo mesto, so navzoči vzeli z zadovoljstvom na znanje. Brzojavni in pismeni pozdravi so došli: Bel g rad. Želimo, da Vaš rad urodi dobrim plodom na korist naroda in šaljemo bratske pozdrave. Predsjednik učiteljskog udruženja, Blagojevič. Bel g rad. Čestitam rad i šaljem bratski pozdrav. Stanojevič, urednik „Učitelja". Beljak. Naprednemu učiteljstvu „Slava!" B o r š t. Vsem bratom in sestram iskrene pozdrave pošilja prijatelj Ferluga z daljave. — Tovariši! delo, značaj pribori učiteljstvu enkrat prijetnejših dni. Na zdar! Chrudim. Slavna skupščino! S radosti byl bych si zaletel na slovansky jih mezi Vžs občezstviti se a posilniti k dalše-mu kulturnemu delu. Avšakneni mi lza. Protož prijemčte me srdečne blahoprani, aby pržce Vaše setkala se se zdarem, aby lid Vaš poznal sve prave spasitele uči-tele, aby vzvaroval se klerikalismu a všech jeho nšstrah aby konečne učitelstva jihoslo-vanskemu dostalo se takoveho materielniho a společenskeho postaveni, jake mu naleži dle jeho vysokeho vyznamu v narode. „Živili slovenske učiteljstvo!" „Živili vodstvo Zaveze!" „Živili Slovenci!" S prštel-skym pozdravem V&š vždy včrn^ ctitel Adolf Šustr, ridiči učitel. Cerklje. Jugoslovanskemu naprednemu učiteljstvu pošiljam iskrene pozdrave z živo željo, da si s pripomočjo vseh odkritosrčnih prijateljev učiteljskega stanu kar najhitreje pribori tako gmotno stanje, kakršno kot pijonirstvo omike in prosvete po vsej pravici zasluži. Ivan Hribar. Dol. Logatec. Če Vas vse zapusti, mladini so z Vami. V skupnem boju priborimo lepšo bodočnost. Za „Izobraževalni klub" predsednik Ribnikar. Dol. Logatec. Prve širitelje ljudske prosvete pozdravlja in želi njihovemu važnemu zborovanju največ uspeha. „Zveza slov. izobr. društev" v Ljubljani. Gorica. Zadržani na kmetijskem tečaju v Gorici izrekajo solidarnost, želeč najboljših uspehov, ravnatelj Štrekelj, Črni-goj, Jereb, Pavlica, Merljak, Mermolja, Križman, Urbančič, Blaša, Rojic, Bratina, Marcelja, Stres, Banbar, Fakin, Arko, Trebše, Mavrič. Jankovice, p. Holešov. Bratri! Svaz slovanskeho učitelstva v Rakousku pozdra-vuje Vas, učastniky XXII. hlavni skupštiny Zaveziny co nejsrdečneji a preje Vašim uraddm plnčho zdaru. Učitelstvo slovinske proživa tčžke chvile, ale pfi tom všem utisku neklesa na mysli. Za heslem „Osvč-tou k svobode" neohroženč jdeme stžle v pred a tou cestou ved'me i svuj narod. Verte, že lid brzy rozeznž hrejive svetlo osvety od bludičky kmitajici nad bahnem nevedomosti. A pak — beda svudcum I Naprej 1 Hajny, jednatel Svazu si. uč. v R. Kranj. Orkester „Sloga" v Kranju iskreno pozdravlja zborovanje, želeč mnogo uspeha. Kranj. V duhu z Vami. Vašim ukrepom želim najboljšega uspeha in ostajam z rodoljubnim pozdravom in najodličnejšim spoštovanjem vdani prof. Makso Pirnat. Ljubljana. Pozdravljamo skupščino učiteljstva, ki požrtvovalno izobrazuje narod in s svojim uspešnim sodelovanjem v zadružništvu pospešuje gospodarski napredek. Zveza slovenskih zadrug. Ljubljana. Zbrano slovensko napredno učiteljstvo pozdravlja, želeč mu mnogo uspehov v borbi za pravico Uredništvo „Jutra". Ljubljana. Zaradi nepričakovanih ovir zadržani, čutimo z Vami, želeč Vam mnogo uspeha. Akad. fer. društvo „Sava". Ljubljana. Naprednemu učiteljstvu želim najboljši uspeh. Vztrajajte trpini v hudem boju zoper krute zatiralce. — Viš-nikar. Ljubljana. Vam, ki ne klonite svojih tilnikov moj najsrčnejši pozdrav. Značaji so bili, so in bodo spoštovani. Nazdar! Dr. Oražen. Ljubljana. Narod bez školy nema budočnosti. C. kr. geometer Didek. Ljubljana. Učitelji vojaki v Ljubljani pozdravljajo zborovalce. Le pogumno naprej po začrtani poti. Ljubljana. Boriteljem za svobodo in napredek kličemo pogumno: Naprej! — Odpadnikom fej! Ljubljanski napredni starini. Ljubljana. Z duhom pri Vas. Učitel ji-vojaki pri 17. pešpolku. Ljubljana. Zadržana osebno udeležiti se zborovanja, pošiljata, želeč zboro- vanju najrealnejših uspehov, iskrene pozdrave. Dr. Novak, dr. Triller. Ljubljana. Nevstrašenim boriteljem za narod in napredek, kliče pogumno: Naprej ! Narodno napredno cirilmetodarsko omizje pri Ježu. Ljubljana. Masaryk pedagog. Živelo slovensko učiteljstvo in njegova organizacija. Učitelj Didek, Čedny. Nabrežina. Družinsko zadržan v duhu z Vami. Caharija Silvester.' Ormož. V duhu z Vami. Bog vas živi do snidenja I Porekar. Postojna. Vam vzgojiteljem slovenske mladine kličejo iz dna srca: Ne vdajte se! Postojnska napredna društva. Postojna. Naš boj proti krivici je plemenit. Zato pogumno naprej v znamenju kulture in prosvete. Postojnski napred-njaki. Postojna. Današnjemu zborovanju želi najboljši uspeh mestno županstvo Postojna. G. Pikel, župan. Ptuj. Z bregov deroče Drave pošiljamo tovariške pozdrave! Kajnih, Kaukler, V. Kaukler, M. Šircelj, Duller Micika, Luk-nar, F. Kožuh, I. Lovrenc, Dr. Sterc, Fr. Šegula, Fr. Šorn, Reich, I. Farkaš, Samec, Hauptman, Weinhardt. Radovljica. Ker mi je soproga nenadoma in dokaj opasno zbolela, se žal letošnje skupščine ne morem udeležiti — prvič v svojem učiteljevanju. V duhu se pridružuje mvsem sklepom. Vztrajajte na poti, dan boljše bodočnosti prihaja. Vaš stari I. Šega. Sežana. Neustrašeno naprej do stanovske osamosvojitve kličejo zvesti tovariši, sedaj vojaki. Slovenji Gradec. Pri okrajni učiteljski konferenci v Slovenjem Gradcu zbrano učiteljstvo slovenjegraškega in šo-štanjskega okraja Vam sporoča tovariške pozdrave, kličoč: Neustrašeno naprej po začrtani poti! Sv. Ivan pri Trstu. Tovariši! Za svobodo, prosveto, v blagor naroda delujte vztrajno, vneto do zadnjega moža! Zadržani Tržačani: Valentič, Požar, Danev, Tobec. Vransko. V boju za naše ideale z vso odločnostjo rtaprej. Živel Jelene, živel Gangl! Savinjsko učiteljsko društvo. Zagreb. Bratski srdačni pozdrav! Savez hrvatskih učiteljskih društava. Žalec. Naprednemu slovenskemu uči-teljstvu gromoviti „Nazdar"! Petriček. Denarni pozdrav na mesto brzojavk (2 K za „Učiteljski konvikt") sta dala tovariš in tovarišica Engelman, učitelj in učiteljica na C. M. šoli v Trstu. — Hvala, živeli posnemalci! Žaljivo pismo. Tajnik „Slomškove Zveze", znani brusač Štrukelj, je poslal na Zavezo žaljivo pismo z lastnoročnim podpisom in s pipcem v kuverti. Predlog, da Zaveza Štruklja toži, je bil soglasno sprejet. Sklep. Po navduševalnem sklepnem govoru in po zahvali tov. predsednika so skupščinarji zapeli „Lepo našo domovino". — Na Tučkovem vrtu se je 100 skupščinarjev združilo k banketu, ki je bil jako okusno in izborno prirejen, ostali pa so obedovali po drugih gostilnicah, kjer so bili tudi dobro postreženi. — Mnogi skupščinarji so si popoldne ogledali kmetijsko šolo na Grmu, ki sta jo ljubeznivo razkazovala gg. ravnatelj Eohrman in adjunkt Lapajne. — Ko so skupščinarji oddali v Narodnem domu svoj obolus na veselico C. M. D., so se zvečer ob 9. uri odpeljali s posebnim vlakom proti Ljubljani. Od tu so se razšli na svoje domove, ponosni na sijajno uspelo XXII. skupščino Zaveze. Nekaterim cen. naročnikom, ki so zaostali z naročnino, dopošlje se te dni Izkaz o zaostali naročnini. Ako bi se vrinila kaka pomota, naj se blagovoli pojasniti, da se popravi. Vse zamudne naročnike vljudno prosimo, da izvolijo vposlati naročnino za 1. 1910. Davek je sicer nadležen, toda za stanovsko organizacijo ga celo siromašen, zaveden delavec s ponosom do-prinaša. Upravni štv o. Apel na g. prof. Jarca. Četudi vemo, da ostane vse brezuspešno, vendar storimo svojo dolžnost in si s tem umijemo roke. G. prof. Jarcu bo že morda znano, da menijo tov. Stupieo iz Dražgoš na Gorenjskem prestaviti, ker rujejo zoper njega gotove osebe. V šolskih stvareh in izpolnjevanju stan. dolžnosti se mu ne more ničesar očitati. Njegovo delovanje v nepolitiških društvih je tako, da se mu ne more zaradi tega očitati kakega pohujšanja ne po § 45. drž. šol. zak. in tudi ne po § 118. d. š. in uč. reda. V privatnem življenju mu ne more nihče ničesar očitati in je tov. Stupica nastopil sod-nijskim potom dokaz resnice zoper očitanja, ki mu jih predbacivajo v ovadbi zoper njega. V politiških društvih ne deluje. Disciplinarnim potom zoper njega sploh niso mogli postopati. Da bi se pa imelo izvršiti prestavljenje iz službenih ozirov v korist šolstvu, v smislu § 33. zakona z dne 9. sušca 1879, o tem ni govora in smo pripravljeni to dokazati z ozi-rom na šolo v Dražgošah in eksekurendo v Podblici, ki jo vodi tov. Stupica. Po našem mnenju ne preostaja preganjalcem tov. Stupice nič drugega, nego naslanjati se na kake politiške mahinacije — izmišljotine. In dasi tudi odločno odklanjamo, da bi imel tov. Stupica krivdo, ki je s poli-tiškimi dogodki v stiku, na sebi, vendar se obračamo do g. prof. Jarca kot člana dež. šol. sveta in ga spominjamo na besede dr. Šuster-šiča, ki jih je govoril ob znani priliki v dež. šol. svetu, namreč da se ne preganja nikogar zaradi politiških dogodkov, kar naj ne velja le za ta slučaj, temveč tudi za vse take slučaje v naprej. In dr. I. Tavčar je pristavil in pritrdil temu kompromisu z besedami, da se tudi ljudskošolskega učiteljstva ne bo preganjalo in discipliniralo nikdar zaradi politiških dogodkov. In temu kompromisu je dr. Šusteršič pritrdil. — Upamo, da nas g. prof. Jarc razume — in s tem končamo! Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem. Počitniški tečaj. Predavanja so javili sledeči strokovnjaki: dr. I. Ilešič: Ilirska doba s posebnim ozirom na Stanko Vraza; dr. Anton Schwab: Higiena ust in zob; dr. Poljanec: Pepel (poglavja iz rastlinoslovja, kemije in poljedelstva); z d r a ž -ljivost rastlinskih organov; deževnik (monografija); prof L. Lavtar: pojmovanje geometričnih funkcij in, če bo čas pripuščal, o razrešitvi pravokotnih trikotnikov. Predavala bodeta tudi ravnatelj Schreiner o pedagogiki in dr. Pivko v službi nadzorstva. Razlagal bo o teoretičnem delu, kako lahko opazuje učitelj razmere, zlasti tudi duševno življenje ljudstva, med katerim živi. Učitelj bodi pospeševatelj folkloristike. Sistem opazovanja in zapisovanja. V praktičnem delu bo podal kos iz pravnih nazorov našega ljudstva (Sosed in vas). Naprosili smo še nekatere strokovnjake in pričakujemo ugodnega odgovora. Predavanja se vrše omenjene tri dni — 5., 6., 7 septembra — dopoldan in popoldan. Ni potrebno udeležiti se vseh predavanj, ampak le ona, za katero se kdo bolj zanima. Vendar se bodo posamezna predavanja vršila tako, da vsak udeleženec kurza lahko vse posluša. Javite, tovariši in tovarišice, svojo udeležbo čimprej Zveznemu tajniku (tov. Šijancu v Gornjem gradu) ter vpošljite kurzni donesek 5 — pet — kron. Ta denar se porabi za upravne stroške itd., ter se nikakor ne vrne, tudi ne v slučaju, da bi se javljenec ne ude-žil tečaja. Ukrenilo se bo tudi, da dobe udeleženci ceneje stanovanje in prehrano, oziroma še kake druge udobnosti. Ustreglo se bo po možnosti želji, če hoče kdo privatno [ali pa v hoteiu stanovati. V vseh zadevah glede počitniškega tečaja se obrnite na Zveznega tajnika. Apelujemo na vse učiteljstvo — tudi na izvenštajersko — da se tega tečaja v največjem številu udeleži. Kdor se ne more udeležiti, naj vsaj prispeva za dotični fond, da ne bo gmotne izgube. Izlet na Stanko Vrazov dom. Kakor smo že omenili, hoče Zveza, ki združuje v sebi vse organizirano slovensko štajersko učiteljstvo, počastiti spomin velikega Ilirca s predavanjem in z izletom na Stanko Vrazov dom. V počitniškem tečaju bo v sredo, t. j. 7. septembra, popoldan predaval najboljši slovenski poznavalec in častilec ilirizma, prof. dr. Ilešič. V četrtek, t. j. 8. septembra, na praznik se peljejo kurzovci, ki se jim pridruži drugo učiteljstvo, v Ormož in se od tam poda v Cerovec na Stanko Vrazov dom. Zvečer je nato sestanek v Ormožu. Podrobnejši načrt priobčimo pravočasno. Ako se oglasi dosti učiteljev in učiteljic za ta izlet, došežemo zdatno znižano voznino na železnici. Torej se javite čimprej tajniku. Izleta pa se lahko udeležijo tudi učiteljske rodovine in sploh prijatelji in prijateljice učiteljstva. Zaradi znižane voznine iz Pragerskega do Ormoža in nazaj smo že v dogovoru z železniško upravo. Torej prosimo: javite se, da sestavimo natančnejši vzpored. Tudi oni iz bližine se naj javijo. Nameravan je tudi podaljšan izlet v Zagreb. Z upravo ogrskih državnih železnic smo tudi že v dogovoru zaradi znižane voznine. Ta izlet pa bo poučen in se vrši le, ako se javi vsaj 15 udeležencev. Dne 9. septembra zjutraj se bi peljali iz Ormoža na Cakovec in potem z zagorsko železnico v Varaždin. V tem prijaznem mestu bi se zamudili prilično 4 ure in potem v Zagreb. Naslednji dan bi se ogledala šolska razstava, ki jo je priredilo „Učiteljsko društvo grada Zagreba i okolice" ob priliki 25 letnice svojega obstanka. Eazstava je od 15. avgusta do 15. septembra. Posetili bi izletniki seveda tudi „Učiteljski dom", „Učiteljski konvikt" itd. Odpeljal bi se iz Zagreba domov vsak, kadar bi hotel. Ako je tedaj slovensko štajersko učiteljstvo voljno poleteti med hrvaške kolege, potem prevzame Zveza rada vodstvo izleta, toda kakor rečeno, če se ne oglasi dovolj udeležencev, potem ni nič. O nastavljanju učnih moči. Zveza je na svojem letošnjem zborovanju sklenila obrniti se na dež. šol. svet glede zapostavljanja onih prosilcev, ki niso absolvirali štajerskih učiteljišč, temveč ali v Ljubljani ali v Gorici ali drugod. Navajali smo v ulogi dejstvo, da študira več učiteljskih pripravnikov in pripravnic v Ljubljani, ker ima tja bližje kot v Maribor, eventualno da držijo tja boljše prometne zveze. Zopet drugi dijakujejo, ker imajo tam svoje sorodnike itd. Prosili smo, da se dotični odlok prekliče. Dobili smo sledeči odgovor: K. k. steiermärkischer Landesschulrat. 3/3563/2/1910 Graz, am 29. Juli 1910. Provisorische Bestellung von Lehrkräften. Copie. An alle Stadt- und Bezirksschulräte mit Ausnahme jenes in Luttenberg. Anläßlich der von einem Ortsschulrate gegen den h. ä. Erlaß vom 13. Mai 1909, Z. 433 überreichten Vorstellung wurde dem zuständigen Bezirksschulrate Nachstehendes (iröflfnet: Mit dem zitierten Erlasse wurde der für die definitive Anstellung im Lehramte gemäß der h. ä Durchführungsvorschrift zu § 107., 109. und 110. der Sch. U. O. geltende Grundsatz, daß Bewerbern aus anderen Kronländern vor geeigneten einheimischen Kompetenten kein Vorzug eingeräumt werden darf, auch für die provisorische Anstellung an auswärtigen Lehrer- oder Lehrerinnenbildungsanstalten ausgebildeter Lehramtskandidaten beziehungsweise Lehramtskandidatinnen ausgedehnt. Von diesem Grundsatze, der zum Schutze des steirischen Schulwesens notwendig erscheint, kann auch in Hinkunft nicht abgegangen werden. Es ist jedoch keineswegs ausgeschlossen daß Kandidaten, welche eine auswärtige Lehrer -( Lehrerinnen) - Bildungsanstalt absolviert haben, im steiermärkischen Schuldienste angestellt werden, insbesondere dann, wenn sie in Steiermark heimatsberechtigt sind. Es werden daher im Sinne des zitierten Erlasses bei der provisorischen Besetzung der Stellen bei gleicher Befähigung zunächst steierische, in Steiermark ausgebildete Lehramtskandidaten (-kandidatinnen), dann solche, welche in Steiermark zuständig sind und eine auswärtige Lehrerbildungsanstalt absolviert haben, und erst in dritter Linie auswärtige Kandidaten und bezw. Kandidatinnen zu berücksichtigen sein. Da es nicht angeht, daß Stipendisten, welche reversmäßig verpflichtet sind, in Steiermark zu dienen und darum in einem anderen Kronlande eine St<-lle nicht annehmen können, postenlos bleiben, während aus anderen Kronländern Lehrkräfte, die sich lokaler Unterstützung erfreuen, die aus dem Landes-schulfond dotierten Stellen erhalten, wurden die Bezirksschulräte angewiesen, in solchen Fällen, in denen dem Bezirksschulrate steierische Kandidatinnen nicht zur Verfügung stehen h. a. anzufragen. Auch davon kann abgegangen werden. Übrigens werden die Ortsschulräte in slovenischen Gemeinden von diesem Erlasse weniger berührt als die deutschen Gemeinden, da eine Überproduktion an Lehramtskandidaten (-Kandidatinnen) mit slovenischer Unterrichtssprache dermalen in Steiermark noch nicht besteht und daher auswärts ausgebildeten Kandidaten an slovenischen Schulen die Erlangung einer Supplentenstelle meist leichter ist als an deutschen Schulen. Hievon wird der Stadt-(Bezirks)-schulrat zur weiteren Verständigung und zur Darnach-achtung in Kenntnis gesetzt. DemVerbande slovenischer Lehrer und Lehrerinnen in Steiermark zu Händen des Obmannes Herrn Josef ßajäp in F r i e d a u. Mit Beziehung auf die Eingabe vom 25. Mai d. J. Z. 141 zur Kenntnisnahme Der Vorsitzende. In Vertretung: Netoliczka. Jubilej srbskega učitelja. V nedeljo je slavil 25 letnico svojega književnega in prosvetnega delovanja belgradski učitelj Mihailo Stanojevic, dolgoletni urednik srbskega pedagoško-književnega lista „Učitelj". Odličnemu prijatelju slovenskega naprednega učiteljstva naše iskrene čestitke! Iz naše organizacije. Štajersko. Učiteljsko društvo za mariborsko okolico je zborovalo dne 11. avgusta na vrtu Narodnega doma; udeležba pičla in sramotna za 60 članov broječe društvo. Po običajnem pozdravu prečita predsednik tov. Požegar zahvalo g. dr. Bezjaka za čestitke. G. glasbeni učitelj Hinko Druzovič je dal društvu na znanje, da je pripravljen pouk iz petja na vadnici postaviti na take ure, katere bi lahko posečali učitelji-hospitanti. Ker se pa do danes ni vršilo redno zborovanje, se je ta dopis vzel na znanje. Posetniki-hospitanti se naj priglasijo pri tajniku po dopisnicah. Tov Gnus je vposlal dolžnico za 120 K, katera vsota — nastala vsled nesporazumljenja — se je odposlala blagajniku „Zveze". Dotična šolska vodstva |[in učitelji, ki niso vposlali tov. J. Klemenčiču za knjigo Sadjarstvo znesek 1 K, naj store to kmalu. Za zborovanje dne 10. novembra t. 1. se naprosi govornik „Prve češke zavarovalne družbe na življenje", da nam podava o njej in o njenem smotru. Glavno poročilo o skupščini pride na vrsto, ker se je sedaj zaradi pičle udeležbe preložilo na 10. novembra t. 1. Cenjene članice in člani se naj udeleže mnogoštevilno, ker resnobni so dnovi! Žalostno dejstvo je, da se naših zborovanj udeleže le vedno isti; drugi člani še blizu ne pridejo, če bi bile krive osebnosti, naj se odpravijo ; društvo je aktivna zveza vseh članov brez izjeme, če je eden komu pogodu ali ne. To je malenkostno in za inteligenta nečastno, sramotilno. Delavci so zavedni in ponosni na zvezo, ker vedo, le ta jim je in bode izbojevala svobodo in boljše življenje. A mi 1 ? Izgovor ; dolgčas nam je, zato ne pridem, je ničeven; ali naj društvo najame kavalirje, da bodo dvorili in naslajali z bonbončki i sladkimi besedami. Opetno se reče; če vam ni kaj prav, povejte in pokažite pri volitvi. Smo in bomo odločno proti izvolitvi na klic , da se nezadovoljnim da priliko: za naš ali njihov : Memento. Kapito! Strnejo se naj naše vrste v mogočne falange, da nas nasilniki in krivič -niki ne potlačijo, kakor Kranjsko: A brez zamere! Obad. Popolna slovnica esperantskega Jezika. Priredil, izdal_ in založil Ljudevit Koser, Juršinci pri Ptoju, Štajersko. Cena 1 20 K (po pošti 10 h več). Druga izdaja. Tiskal C. Albrecht v Zagrebu. 1910. 8°. 116 strani. — Prva izdaja je razširila zanimanje za esperantsko stvar po celi domovini, druga izdaja pa naj služi predvsem kot učilo voditeljem esp. tečajev, ki jih naj otvorijo naši agilni somišljeniki tekom prihodnje jeseni in zime. V tej izdaji so izginile neprijetne napake, ki so jih zagrešili v prvi izdaji hrvaški stavci. Namesto epiloga je daljši predgovor in kratek pregled slovnice, Vsak naročnik dobi zastonj letak ter majhno slovnico in slovarček, ki obsega skoraj 2000 besed. Knjiga se dobiva v vseh slovenskih knjigarnah in v založništvu esperantskih knjig Lj. Koser, Juršinci pri Ptuju, Štajersko. Politiški pregled. * Državni proračun za leto 1911. „Narodni Listj" poročajo, da bi proračun za 1. 1911. na podlagi dosedanjih računov o dohodkih in izdatkih posameznih resortov izkazal 100 milijonov primanjkljaja. Zato bodo morali brisati toliko, da se vpostavi ravnotežje. Seveda se bo to brisanje vršilo na račun ljudskih potreb, zato je gotovo, da s proračunom za leto 1911. ne bo nihče zadovoljen. Delo za davčno reformo, s katero bi se dobilo večje dohodke, tudi počiva popolnoma, ker sta oba prizadeta sekcijska načelnika Eeisch in Bernatzky na dopustu. * Bosenske postave. V jesenskem zasedanju bosensko-hercegovskega saborja se predlože postave o izločitvi Baltalika in Merasa, postavo o obveznem delavskem nezgodnem zavarovanju, o izvršitvi ročnih obrti in cestna zgradbena postava. * Po hrvaških volitvah se hrvaška vlada znatno izpremeni. Dr. Amruš postane podban, Borauer pa načelnik bogočastnega oddelka. Tudi Supilo bo igral važno vlogo. Ban se je že večkrat posvetoval s Supilom po več ur. * Ženska vlada na Norveškem. Norveški državni zbor je sprejel in kralj Hakon je potrdil zakon, ki daje ženskim aktivno in pasivno volilno pravico za občinska in okrožna zastopstva. Za državni zbor je ženskim že podeljena aktivna volilna pravica; še več —one tvore večino volilcev, 490.000 proti 430.000 moškim. Ustavni odbor državnega zbora je sklenil, da letos predloži zakon, po katerem bodo ženske mogle biti voljene tudi v državni zbor. — Veliki vpliv ženske na javno življenje se izraža na Norveškem zlasti v — pomanjkanju krčem, ki so zelo redke in imajo le jako malo pridnih posečalcev. Sama prestolnica Christiania, dasi veliko mesto, ima jedva toliko krčem kakor pri nas večje vasi. Ima pač mnogo gostilnic, ki pa teše glad, ne žejo svojih gostov, in izvečine ne točijo alkoholnih pijač. Naš denarni zavod Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim. Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v LJubljani, registrovana zadruga z omejenim iamstvom. Promet do konca julija K 188.338*76. Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja. Uradne ure: Vsak četrtek od 7»2.—'/»3. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer. Kranjske vesti. —r— „Zlati časi" se vračajo. Zadnjo nedeljo je posetila večja družba prijazno Šmartno pri Litiji. Vas ima res velikansko cerkev, razkošen farovž in sedaj se pa še zida popolno novo „Čukališče", ali kakor pravijo ljudje: „fabrika za čukalado". Proti tem poslopjem je šolsko poslopje kot mala bajtica, katero je dvakrat premajhno za tako množino šoloobiskujočih otrok. (Pravzaprav bi je še treba ne bilo, kakor pravijo nekateri tamošnji klerikalci.) Pa še neko posebnost so videli veseli izletniki. Po poti naenkrat pridrvi elegantna kočija, v kateri je sedel nek črnuh, spredaj pa dva elegantna kočijaža s panama slamniki. Eden izletnikov se kar začudi inzakliče: „Sa-prlot, v šmarskem farovžu se pa postavijo, takih kočijažev se pa še na Dunaju ne vidi I" Mimo prišedša ženica pa to sliši, se ustavi in pravi: „Gospod, vi ste se zmotili, ta dva nista farovška „kučarja", ampak sta učitelja na šmarski šoli!" Vsi so se čudili in v duhu videli zlate čase, ki se nam zopet bližajo, ko bodo nekateri učitelji zopet mežnarili in mini-strirali! Oba najnovejša farovška kučarja v Šmartnem pa nista porabna samo za kočija-ženje, ampak sta, kakor govorijo ljudje, jako dobra „anštrajharja". Sedaj, ko so počitnice, sta se vdinjala tudi pri zgradbi „Čukališča" in pleskata sobe, vrata itd. Kam jadramo ? ? —š— V častno posnemo. Kakor znano je stavilo učiteljstvo ormoškega okraja predlog, da se rabi slovenščina kot postavni jezik pri uradni konferenci. Ta predlog je bii tudi enoglasno sprejet, kar je prav. Učiteljstvo ptujskega okraja pa niti stavilo ni predloga, češ, ker se je pri starejših že itak v ta namen agitiralo, da to preprečijo, dasi bi bila raba slovenščine kot poslovni jezik bolj naravna nego raba nemščine. Goriške vesti. Dvojna mera. § 9. zakona z dne 14. januarja 1906 za Goriško glede priznanja pet-letnin učiteljstvu se glasi: „Od prvega dne meseca, ki sledi neposrednje dnevu pridobljene usposobljenosti, dobijo učitelji in učiteljice, ki so skozi pet let nepretrgoma in z dobrim uspehom učiteljevali na kateri javni ljudski šoli v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel, po končanem petem letu službovanja 10% povišek letne plače, ki jo vži-vajo ob času, ko je dotekel čas petletnine." Tega se točuo drži c. kr. okr. šol. svet v Sežani, kakor v Gorici. Da bi pa učiteljstvo, ki je službovalo pred to postavo, ne bilo oškodovano na svojih prejemkih, je na koncu tega zakona člen V. II. odstavek povedano: „S tem zakonom se ne spremeni pravica do svojih plač, katere so dosegli člaui učiteljstva zaradi prejšnjih zakonov". Tu je jasno povedano, da se učiteljstvu, ki je službovalo pred tem zakonom, ne sme kratiti njihovih pravic. Poglejmo pa kaj delajo c. kr. okr. šolski sveti. C, kr. okr. šol. svet v Sežani, kakor tudi oni v Gorici pa zavračata prošnje za priznanje pet-letnin oziraje se na § 9. gori citiranoga zakona, ne tako pa c. kr. okr. šol. svet v Tolminu. V zadnjem „Učit. Tov." se čita iz seje c. kr. okr. šol. sveta tolminskega, da dobita gospici B. K. in Z. L. prvo petletnino. Imenovani sta nastopili svojo službo I. 1904., a usposobljenostni izpit sta napravili 1. 1906. Na isti način je zadobil drugo petletnino tov. M. L., akoravno ima šele šest službenih let po skušnji usposobljenosti. — V sežanskem okraju pa službuje tov. A. G. od 1. 1902., usposdblje-nostni izpit je napravil 1. 1904., kakor gori imenovani tovariš, a c kr. okr. šol. svet v Sežani mu je še le s 1. decembrom 1909 priznal I. petletnino, torej po petih letih usposobljenosti. Enim se torej štejejo petletnine po starem zakonu, to je po nastopu službe, a drugim pa po novem zakonu, t • je po izpitu usposobljenosti. Je-li to praviČLO? Zastopniki učiteljstva so dolžni delovati na to, da ta nedostatek na en ali drug način odpravijo ter da se bode učiteljstvu povsod enako rezalo kruh. Saj spada menda sežanski okraj pod pokneženo grofijo Goriško-Gradiščansko ! M. Vrazova stoletnica se vrši ob vsakem vremenu dne 21. t. m. v Cerovcu. Osebna vabila se ne razpošiljajo. K najobilnejši udeležbi vabi pripravljalni odbor. Splošni vestnik. Liberalno učiteljstvo. Pod tem za glavjem piše sobotni „Slovenec": popolno svobodomiselstvo o vzgoji je- prog'asil Gangl na skupščini Zavezarjev v Novem mestu. Govoreč o versko-nravni vzgoji je namreč, kakor piše danes „Učiteljski Tevariš", izvajal, da „če se hočeš naučiti nravnoverske vzgoje", ne smeš iti k „pismoukom in farizejem", k duhovnikom, ki so edino poklicani, da razlagajo in tolmačijo božje razodetje, ne smeš slediti popačenim in krivim naukom" kakor jih oznanja sveta Cerkev, se ne smeš udeleževati verskih vaj in „rešnjetelesnih procesij", sploh ne smeš s posredovanjem božjih namestnikov na zemlji, „trinogov duhovskega stanu", iskati zveze v Bogom po njegovih zakramentih, ampak moraš v popolnem nasprotju s Kristusovim naukom, da kdor ne posluša Cerkve, je pogan in grešnik, „potopiti se v globine svoje lastne duše" in tu z lastno pametjo neoprt na razodetje konstruirati svojo vero, kar se potem imenuje — nravnoverska vzgoja! Vera ne obstoja v tem, da verujemo v troedinega Boga, v posmrtnost, v vstajenje teles, v vstajenje Kristusovo in njegovo čudežnost ter milost ali pa celo v Cerkev, ne obstoja v razširjanju katoliške vere in v enotnosti ter neizkaljenosti od Kristusa razodetih resnic— ne! po mnenju liberalnih slovenskih učiteljev obstoja vera zgolj v tem, da ljubimo bližnjika zavoljo „socialnosti" in vzgajajmo otroke za izključno „naravne smotre" po načelih brezverske EUen Keyeve. To je oznanjal v Novem mestu slovenski liberalni učitelj! Ali more slovensko ljudstvo takim ljudem z mirnim srcem prepuščati vzgojo svojih krščenih otrok? Govornik liberalnih učiteljev v Novem mestu je mesto vzgoje otrok v verskih resnicah katoliške cerkve in njenih nrav-nih zapovedi oznanjal „individualizovanje vzgoje" v tem smislu, da sme vsak učitelj otroke učiti, kar sam hoče. Ljudstvo, kaj je treba na to odgovoriti? Saj je isto učila tako-zvana „modetna šola", ustanovljena od Frančiška Perrera! Ali bomo kaj takega trpeli na Slovenskem? — Na tako pisavo je stvarno odgovarjanje nemogoče. „Slovenec" naj priobči Ganglov referat v celoti, potem bodo njegovi bralci sami — sodili! Sicer pa bomo že sami preskrbeli, da se Ganglov referat razširi v tisoč in tisoč izvodih med slovenskim ljudstvom. Tako naj zve najširša javnost, kje je laž*in"kje resnica! — Vidi se pa, da je Gangl s svojim govorom milim klerikalcem zaprl sapo. Vabilo k šolarski predstavi, katero prirede učenke IV. in učenci V. razreda ljudske šole v Ptujski okolici v proslavo 80 letnice našega cesarja v nedeljo dne 28. avgusta 1910 v čitalnični dvorani v Ptuju. Spored: 1. Avstrija moja, pesem, dr. G. Ipavic. 2. Boštjan, goljfan, deklamacija, A. M. Slomšek. 3. Vse mine, pesem ¡dr. G. Ipavic. 4. V pepelnični noči, deklamacija, S. Gregorčič. 5. Kmetski stan, najlepši stan. Slika iz kmetskega življenja ob času končane žetve, s petjem in spremljevanjem glaso-vira in gosli, priredil Fran Vabič, učitelj. — Nastopijo: mlad kmet, gospodinja, žanjice, mlatiči, mlinar, kovač, viničar, drušina in star učitelj. 6. Bog živi našega cesarja! Slavnostna slika; učenci se klanjajo cesarju k 80letnici ter venčajo njegov oprsni kip pojoč cesarsko pesem. Začetek točno ob 4. uri pop, Cisti dohodek je namenjen ubogim učencem okoliške šole. K obilnem obisku najvljudneje vabi šolsko vodstvo. „Otrok". Nasveti v dosego pametne domače vzgoje ob preprostih razmerah. Po nemškem izvirniku priredil Magister", 1910. Natisnil in založil A. Slatnar v Kamniku. Cena posameznemu iztisu 20 vin. — To je naslov že naznanjeni 24 strani obširni brošurici. Obsega sledeče odstavke: Uvod. 1. poglavje. Telesna odgoja. 1.) Kaj naj storim, da moji otroci ostanejo zdravi in se telesno dobro razvijajo? 2. poglavje. Kako gojiti ljubezen? 2.) Kaj naj storim, da me bodo moji otroci spoštovali in ljubili? 3.) Kako izkazujem svojim otrokom ljubezen? 4.) Kaj naj storim, da se bodo moji otroci medsebojno ljubili ter živeli v miru in edinosti? 5.) Kako naj učim svoje otroke človekoljubja? 3. poglavje. Odgoja srca. 6.) Kaj pa je to — „srce" ? 7 ) Ali je srce pri vseh ljudeh enako ? 8.) Kako naj vplivam na srce svojih otrok? 4. pogavje. Kako negovati različne kreposti ? 9.) Kakšni naj bodo starši sami, če hočejo odgojiti krepostne otroke? 5. poglavje. Kako otroke odgajati, da bodo pobožni? 10.) Kaj naj roditelji storijo, da bodo njihovi otroci Boga ljubili in se ga bali? 11.) Na kaj morajo starši posebno paziti, da bodo njihovi otroci res verni in ne svetohlinski licemeri? Kakor se vidi, je to popularno vzgojeslovje „in nuce" za preproste ljudi. V knjižici je vsepolno pametnic v vezani besedi, kar daje knjižici posebno veljavo. Želimo, da se drobna knjižica močno razširi med slovenski narod. Čehovinova stoletnica. Dne 26. t. m. bo sto let, kar se je v Gor. Branici na Goriškem rodil slavni slovenski junak Andrej Č e h o v i n , ki se je v vojnah i848. in 18J9. leta povzpel po svoji izredni hrabrosti od vojaka prostaka do topničarskega stotnika in barona. Tovariš Janko L e b a n je že sredi maja uradnim potom prosil na naučno ministrstvo za subvencijo, da bi izdal knjigo v tem obziru. Kakor čujemo, je dež. šoi svet predlagal naučnemu ministrstvu, naj kupi 200 iztisov. Toda do danes ni še rešitve in ker pisatelj tudi založnika ne more dobiti, ta lepa namera najbrže splava po vodi. Habent sua fata libelli! „Zlata knjiga" slovenskih Orlov. Za Orle in vso krščansko mladino spisat Franc Terseglav. — To je naslov ravnokar izšle knjige, ki jo priporoča tudi prevzvišeni knezoškof v v posebnem pismu. — Prebrali smo to knjigo in našli v njej veliko zlatih resnic in lepih naukov, kakršne je vsakdo izmed nas že dosedaj polagal v srce naši mladini. In brez dvoma zašije našemu narodu lepša bodočnost, ako bo naša mladina rasla in živela na podlagi takih naukov. — Kar je v knjigi lepega, so se naučili od nas. To nas veseli. — Novo je pa v tej knjigi, da stavi pisatelj duhovnike vistovrsto z božjimi in cerkvenimi zapovedmi. Nekaj današnje duhovščine se že itak kaj rado povzdiguje — nad angele in svetnike. S tem hočejo ljudstvo, kar se le da, sebi pokorno narediti. Toda oni so „mokri pod kožo" kakor mi drugi ljudje, zato pa greše — in marsikaterikrat še veliko grše greše — kakor mi drugi ljudje. — Potem se pa izgovarjajo: „Ne glej me, ampak poslušaj me!" Mi pa pravimo, da mora učitelj, ki zapovedi uči in razlaga, tudi po njih živeti! — Ali se pa to pravi po krščanskih zapovedih živeti, ako prevzvišeni knezoškof ob novem letu pohvali tistega „Slovenca", ki vsak dan rodne brate obrekuje, in ako kanonik cerkve sv. Nikolaja v Ljubljani, dr. Ig. Žitnik, s svojo poslansko imuniteto krije vse neštete „Domoljubove" lumparije?! — „Po njih delih jih boste spoznali!" — Dokler nam torej gospodje od prvega do zadnjega z dejanji ne dokažejo svoje žive vere, tako dolgo bomo rekli, da imajo vse te lepe nauke samo — za figovo pero, s katerinfkri-jejo svoja nečedna dejanja. Zato jim pa priporočamo, uaj se sami najpreje, drže psalmista (118.): „Na Tvojo pravico bom mislil, nikoli ne bom pozabil Tvojih besedi." — * Za ta psevdonim se je skril star sotrudnik našega lista. Opom. uredn. O letošnji Zavezini skupščini so poročali skoro vsi napredni slovenski listi. Posebno lepo je pisal „Narodni Dnevnik", tudi „Bdeči Prapor" je objavil lepo pisano poročilo. Listnica uredništva. Iz Novega mesta smo prejeli zanimiv članek o tamošnjih šolskih razmerah, članek objavimo prihodnjič. Uradni razpisi učiteljskih služb. St. 921. Kranjsko. 202—1 Vsled naročila c. kr. deželnega šolskega sveta i dne 2. avg. 1910 št. 5253 razpisuje c. kr. mestni šolski svet v Ljubljani službo učiteljice na mestni nemški dekliški osemrazrednici za sedaj v provizornem svojstvu, toda s prejemki, ki gredo stalno nameščenemu učnemu osobju. Pravilno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom pri predsedstvu c. kr. mestnega šolskega sveta vlagati do 5. septembra 1910. Zakasnele ali pa pomanjkljive prošnje se pri oddaji službe ne bodo upoštevale. C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani, dne 5. avgusta 1910. Predsednik: Iv. H r i b a r 1. r. St. 1563. 203—1 Na petrazredni ljudski šoli v Radovljici se bo stalno namestila služba nadučitelja z zakonitimi pre prejemki in prostim stanovanjem. Redno opremljene prošnje naj se vložijo predpisanim potom pri podpisanem c. kr. okrajnemu šolskemu svetu do 10. septembra 1910. V kranjski javni ljudskošolski službi še ne stalno nameščeni prosilci morajo z državnozdravniškim iz-pričevalom dokazati, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo. C. kr. okrajni šolski svet v Radovljici, dne 3. avgusta 1910 St. 1563. 204-1 Na dvorazredni ljudski šoli v Erašnji se razpisuje novosistemizirano učno mesto z zakonitimi prejemki v stalno nameščenje. Pravilno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom semkaj vlagati do 5. septembra 1910. V kranjski javni ljudskošolski službi še ne stalno nameščeni prosilci morajo z državno-zdravniškim iz-pričevalom dokazati, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo. C. kr. okrajni šolski svet v Kamniku, dne 3. avgusta 1910. ebški oooooooooooooooooooooo hot tovarniško znamlvj «iv /* *> F priporočujemo kot priznano il ugie r 1BSS.1UOI y I pridatek i l za kavo! Varujte se ponaredb! Slaba pijača želodec mori, 52—32 pa zdrave in bolne krepi. Želodčni likčr „FL0RIAN" ne slabi in ne omami, ampak daje moč in veselje do dela! Naslov za naročila: „FLORIAN", Ljubljana. Svarilo pred ponaredbami. J Našim rodbinam priporočamo 52—14 Kolinsko cikorijo Mal položi dar, domu na oltar! Rabite sami, priporočajte slovenskemu občinstvu in zahtevajte vedno in povsod edino le družbeno 10-2 toaletno milo, stearinove in parafinove sveče v korist Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani ki jih izdeluje in razpečava J. Pilnaček, c kr. dvorni tovarnar, Kralj. Gradee-češko. Anton Krušič, krojaški mojster In trgovec T7- O-oricI 26-5 Tržaška ulica štev. 16 ===== v lastni hiši. == Moja delavnica se nahaja v bližini slov. kmetiške šole. Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar velika množina raznovrstnega blaga najrazličnejših kakovosti iz avstrijskih in angležkih to varen za vsak stan. Posebno se priporočam cenjenim gg. učiteljem v mestu in na deželi. Prva avstro-ogr. c. in kr. priv. amerikanska tovarna Cottage-Organs in orgelj-harmonijev. 52- Najboljše orgeli-harmonije 16 obeh sistemov izdeluje in pošilja najceneje RUDOLF PAJKR & Komp., Kraljevi gradeč št. 133 (Češko). Zaloge: Dnnaj, Praga, Budimpešta. Harmonije na pendel obeh sistemov in vseh velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve, semenišča in kot orgije za vajo. Pošilja se poštnine prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učiteljem visok rabat. Delna odplačila od 8 K dalje. Cenovniki gratis in franko. Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase v Učiteljskem Tovarišu. ^:^fe ^ ' ^^A^A^V^A^A^A^ so zopet odprte. Slav. občinstvu se vljudno priporoča Kavarna „Prešeren". os P ^ as > O -M OS >w '5? s-l GO m 'o? as >u Z O 0 o< CD 0 t* C/> cd C O S Modna in športna trgovina Svilnato blago, baržuni, pliši in ten-čice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, fichus, damski ovratniki in kravate, svilnati in baržunasti trakovi, pozamentrija, porte, žnore, resice, krepince, krepi in flori za žalovanje. Šerpe iz svile in čipk. Oprava za novorojenčke, posteljne podloge in odeje za vozičke, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Dišave, mila in ustna voda. Narodne vezenine, zastave, trakovi in znaki i. t. d. 52—30 P. MAGDIČ, LJUBLJANA Perilne, volnene in svilnate bluze spodnja krila iz batista, klota, listra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi, rokavice, domači čevlji, galoše, nogavice, solčniki, dežniki, štrikane jope, čepice in gamaše za šport, žepni robci, kopalno perilo. Posebni oddelek v I. nadstropju za damske klobuke, slamnike, oblike in vse nakitne predmete za klobuke, pajčolani, kitničarija in delavnica za moderniziranje klobukov, žalni klobuki vedno na skladišču i. t. d. Nasproti glavne pošte. Oddelek za gospode: * Klobuki, cilindri, slamniki, čepice. Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, pred-prsniki, ovratniki, zapestnice, žepni robci, nogavice, rokavice, kravate, naramnice, podveze, dr. Jagrovo zdravstveno perilo, dežniki, dežni plašči, galoše, gamaše, odeje za potovanje, palice, ščetke za obleko, lase in zobe. Za turiste: pelerine, nahrbtnike, dokolenice, gamaše, plezalni čevlji, palice, vrvi, cepini, dereze, aluminijeve posode, thermos. Potrebščine za sankanje, tenis in lovce. — Sokolske potrebščine. Z p CZ> -o o ET < 3 rt> O C/)< O Učiteljska tiskarna priporoča sledeče knjige: Učne načrte za Kranjsko za eno- in K dvorazrednice po........—"50 od tri- do osemrazrednice po . . . —'60 Načela za obči načrt ponavljalne šole —'25 Cesarska pesem, čveteroglasna . . . —-14 Brunet, Telovadba, najnovejša izdaja 4'— Adamič, Slava cesarju Francu Jožefu I. 4-— Besedilo k Adamičevi spevoigri . . . —*10 Štupar, O prvinah in spojinah ... T50 Dr. E. Bretl, Kako si ohranimo zdrave in trdne zobe.........—-20 Izvršilni predpis k dok. šol. in uč. redu 120 Učit. pokojninski zakon za Kranjsko —-20 Mladinski spisi: A. Rape: Mladini 1..................1-— J. Slapšak: Spisi Mišjakovega Julčka I. T— E. Gangl: Zbrani spisi za mladino I. . V— A. Bape: Dane....................1'— Telefon št. 118. Poštna hranilnica št. 76.307. Učiteljska tiskarna registrovana zadruga z omejenim jamstvom Gradišče št. 4 Ljubljana Gradišče št. 4 priporoča si. krojnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu uradne tiskovine iz svoje zaloge Ceniki se pošiljajo zastonj in franko. Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna v zalogi. Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in lito-grafsko stroko spadajoča dela ter jih izvrši točno, okusno in po solidnih cenah. Tiskanje muzikalij in časopisov. Učiteljska tiskarna priporoča si. šol. vodstvom in gg. učiteljem razun vseh najnovejših tiskovin za ljudske in meščanske šole posebno: Razne napise na lepenki. Vse vrste poštne tiskovine za šolsko uporaoo. Vse uradne in vse knjigovodstvene tiskovine za obrtno-nadaljevalne šole, prirejene po strok. učit. g. H. Podkrajšku. Vse tiskovine za otroške vrtce. Razne mape za uradne spise, za šol. matico iz posameznih listov, za zbirko normalij itd. Spominske liste za dečke in deklice, izdane od Slovenske šolske matice. Podkladke, ovojni papir, pivnik, pisemski papir za šolsko uporabo. I 1 i