glasilo slovenske narodne podporne jednote CriltlUtal •torti Mit S. Lavalais av. . OfflM af pCfcÜ—X— MIT 8«. UnnMala m Tslspfcoasi Uwalal« Mil. ^TP-YEAR KVL ^ ^^^^c^VJ^^g Chie^, ,,,„ ^ (NoTsH), 1M3. ^tt*« ŠTEV,—NUMBER 270. Ur 2ETK M- RASTLE 212 MILIJARDI. PRAVI WALLACE. poljedelski minister meni, da ni Jtfiiki kmet radikalec, nego nsibolj konservativen element v J deželi. ' JMETU JI PEZftLO LE MALO DOLARJEV TEMPIH MILIJARD Chicago, Hl. — Pšenična zrns to trnje v kmetovem mesu, ali iz-boljški v poljedelskih zadevah *o bili preccjinji in dobršni v poteku zadnjega leta, je rekel v sredo eikaškim trgoveem tajnik zveznega poljedelskega departure Henry C. Wallace, Za barometer poljedelskega po-ložaja v tej deželi je navedel Wallace nekaj številk iz svojega letnega poročila, ki ga je pred kratkim predložil predsedniku Coo-lidgu. Tisti podatki kažejo, da je vrednost enajstih glavnih žetev poskočila približno s pet milijsrd dolarjev v letu 1921 ns sedem milijsrd dolerjev^to leto. "Ali nikar me ns rszumejte napačno I S tem ne mislim re<či, da je ta vsota kmečki dohodek," je dejal v svojem govoru pred čika-sko trgovsko zvezo v hotelu La Salle. "Ne, tista vsota ne predstavlja kmečkih dohodkov. Ali predstavlja pa vrednost tistih e-nsjstih žetev. V primerjslne «vrhe ps je zsdosti pojssnjiva glede ns izboljšanje, ki smo ga dosegli v teku zadnjega leta. Toda to izboljšanje pa še ni bilo tolikšno, da bi postavilo poljedelstvo na stopinjo industrije, trgovine sli dela. Kmet je še vedrib veliko na slabšem kakor druge skupine. * *4'Cene stvarem, ki jih kupujejo kmetje, bode moralo vaaj nekoliko piMi, in dandanes nam je misliti na to, kako ¡¿enačiti te razlike, da bo imelo tudi poljedelstvo svoj delež tistega Iblago-itanja, ki gs vživata trgovina in delavstvo." Premotrivši razne nasvete, kako priti #okom kmečki zadregi in stiski, posebno pa oni naših pše-ničarjav, ae je izekel tajnik o predlogu za vladno določitev žitnih cen zelo skeptično in p<£imiv stično.. Po njegovem mnenju bi bil predlog, po ksterem bi naj vlada pokupila vso preobilno pšcnico ter jo dala deželam, ki ao v hudi potrebi, jako izdaten, če bi sc ga dalo izvesti praktično. "Kooperativno trgovanje bi öS vKak način zmanjšalo nfik^ttre tržne izdatke, ¡tö^ljifljtcmu bi ne imeli boljših cen, kakor jih imamo sedaj," je rekel poljedelci minister Wallace. ' Nata je tajnik Wallace na kratko razložil predlog, kl se mu zdi najprikladnejši ln najizditnejši ra ugodno rešitev kmečkega problema. vlada bi naj dobro vpošteva- DRAMA, KI POKAZUJB EES NICO, EE 8ME NA ODER t ■ i Charleston, W. Va, — (Fed. Press ) — Zelo popularna drama "The Fool", katero je spisal Channing Pollock in kat era pokazuje fevdalne razmere, \ katerih live rudarji v West Virginiji, sc no sme vprizoriti na odrih West Virginijo. Interesi premogovniških baronov so dosegli, da so lastniki gledališč zavrgli pogodbo za vprizoritev te igre. .. OBREŽNE DRZNE V BOJU PROTI JAPONSKIM PRISELJENCEM! Delegat je s pacifične obali bodo zahtevali v kongresu prisolnUka postavo, ki bo sabranjsvala priseljevanje Japonca v v to detain. ZAKAJ JE PRENEHAL IZHAJATI "LEADER". New York, N. V. (Fed. Press.) — Delavstvo v newyorŠkem mestu in na celem vzhodu je prišlo v torek ob svoj 'zadnji angleški dnevnik. V petek dne 9. novembra se jc bliskoma širila po mestu novica, da bo skoro prenehal delavski dnevnik "The New York Leader". V torek dne 13. novembra je bilo zares delavstvo brez delavskega dnevnika v angleščini prvič, odkar je bil ustanovljen v mesecu maju, 1908, socjslistiČ-ni dnevnik 'The New York'Call', t. j. več kakor pred petnajstimi »leti. Nenadna in dramatična smrt delavskega dnevnika "Leader" je prišla v manj kakor šestih tednih obstanka. Leader je bil naslednik Callu, ki je prenehal izhajati dne 1. oktobra letos. Lastništvo novega lista je poleg svojega glavnega smotra, prinašati delavske vesti, hotelo uspešno tekmovati z drugimi newyorški-mi dnevniki na polju splošnih novic, na polju {porta in komike. To povečanje časnikarskega delokroga, ki j« bilo omejeno pri Callu na izključno socijalistično in delavsko polje, je povočalo izdatke približno za vsoto, ki se suče med $75,000 in $100,000. Velik del teh stroškov so zshtevsli povečani izdatki liatavega razdeljevanja in razpečevanja, ker so jeli izdajati list piowfijie namesto dopoldne. Leader\c imel tedaj, ko je prenehal izrekati, kakih 20,000 naročnikov. CW^lKje imel v zadnjih dneh svojega obstanka* okoli 10,000. l Glavni finančni zalagatelji dnevnika "Leader" so bili Združeni oblačilni delavci v Ameriki in pa mednarodna unija ženskih krojačev. Vsaka teh d^h or, nizacij jc prispevabj^rfrlcakor po $25l0QiL--W^-f)odpir8telJl je bilo še več drugih delavskih u-nij. Ene izmed teh so podprle list z denarjem takoj, druge pa so obljubile, da bodo to storile bržko mogoče. Te organizacije so mislile, ds bo mogel list s prispevs-nim densrjem izhsjstl več mesecev. In tsko je mislilo listovo vodstvo ssmo. Lesderjeva izjava, priobčena v njegovi zadnji števil ki dne 12. novembra, opozsrjs či tateljstvo posebno ns dejstvo, da w_____ ______ je bilo izdajanje posebno drago 'a predlog za nastavitev vladne u-1 za časa ncwyorške tiskarske stsv-stanove, ki bi nsj prevzele, pre- kc, ko jc list še vedno izhajal pod obilno pšenico ter ravnala tako z "jo. kakor ravnajo mnogi tovar-n»rji s svojimi preobilnimi izdcl-(Dalje na 3. strani.) PULLMAN OEADI PALAČO NA KOLESIH ZA FQRDA. Chicsgo, IU. — V Pullmsnovih glavnicah izdelujejo zaseben že f*niški voz z vsemi udobnostmi razkošne palače za Henryja Forde Voz bo veljal več tisoč do-^»•jev. V njem bodo kopalne sobe, ■pslniee, salon z električnimi fo-n°«rsfi in radijskimi napravami. Nadalje bo v njem udobna kuhinj« ns elektriko. Tudi zelo bogato opremljene pisarne ne bo msnj-*»lo. Kobe za tajnike in služili-^do tudi r tej palači na ko- XATI. «TAKA TJ LET. PRIS! U**A PRIÛATI ZOPER LASTNEGA SINA. Imenom Csll, sil že pa pod novim vodstvom. Finančni prispevki so zdržsli ne ssmo list Lesdcr, nego tudi Csll od 13. svgusts ps do 1. oktobra. Izjava pravi med d ni-gim tole: Ko je priael Csll — sedsj Les-der — v roke sedanjih lastnikov, so ti upali, da se bo dslo zdržati delavski dnevnik z denarjem, ki so gs imeli ns razpolago. Dogodki so pokazali, da je bilo možno ustvariti Ust z obsežnim in povečanim apelom ns delavstvo in prebivalstvo sploh. Ali pokazali pa so tudi ti dogodki, da so se oboji uračunali. "Tisti, ki j»m j« delavsko čss-niksrstvo pri srcu. upajo, ds ne bo c|s suspenzlje trsjsl dolgo... Dan močnegs dclsvskegs dnevnika ni daleč. In kadar pride tisti dan, potem bo izkustvo dn«vrtika f*ader in merilo njegovegs uspe ha velike vrednosti... Lastniki in isvrflevalni odborniki lista Ua-skoro zavidsjo tistia^ ki bo do v pribodnjosti - in to ps f tj bližnji bodočnosti — nsredih sroj list zs mogočen fsktor v rszšir-jen ju r» »niče in v zagovorništvu NASPROTNO PA EO JAPON SKA VLADA UVEDLA PO « O AJAN J A PROTI TAKSNT NAKANI. K*Mon. O. — Dvainsedemdt »M-Irtna Ida Philips, ki je '"Seterih atrok, je morala na o- *o priče* kot J*';* in povedsti zgodbo, ns pod-, — - Estere upa država obJdiü »P"» "•«¡M ,Ut ^A najmlajšega otroka Chsr- "Lastniki in urednik, si »«a Pkiiipaa radi umora i (Dalje na 3. strsa») neprostovoljna j ,(YirK za ksr oboje smo ne mo- Waahington, D. 0. — To, ds je zvezno nsjvišje sodišče poj dilo protijsponske postsve v državah California in Washington, je podžgalo tukajšnje japonski) zastopništvo k temu, de si bo v krstkem jelo prizadevati, kako bi uvedlo pogajanje z Združenimi državami za pogodbo, po kateri bi smeli Japonci lastovati zemljo v tej deželi. Začno pa bodo delegacijo s pa-, cifične obali zahtevale prišel ni ško postsvodsjo, po ksteri bo sa-branjeno priti v Ameriko vsski osebi, ki ne more dobiti držav-Ijsnskih pravic v Združenih državah. Senator Shortridge iz Call-fornijc je dejal v sredo v Deli hiši, da bo kmalu aklicana konferenca delegacij s pscifične obali. Na tej konferenci se bodo domenili, ksko jim je postopati v tej zadevi. Na zveznfem najvišjem sodišču je še drugs zsdevs, ki se tiče lista vnosti californijske postav«, po kateri je osebi, ki ne more dobiti državljanskih prsvie v Združenih držsvah, zabranjeno imeti delnice v domači korporaciji a čarterjem v smislu postav tiste države. Japonci sc boje, da bi eo-dišče ne sa vzelo istegs stališča, kakor ga je v washingtonskem slučaju. i " V mnogih krogih zahtevajo, da bi naj bila obstoječa priselniška postava čez prihodnjo zimo temeljito prenarejena. Delovanje kvotnega sistema se je izkszslo v mnogih slučajih zelo nerodno in nesrečno. Tudi kmetje ns srednjem zspsdu žele, kskor jc to povedsn v poročilu, ki sts ga predložila predaed nik u Meyer in Mdndell, da bi naj bile omejitve odpravljene, zakaj le potem bi moglo priti več zaŽeljenega kmečkega življa v deželo. Mnogi industrije! jokajo po cenenem de-vstvu iz Evrope. Če sc tem interesom posreči potisniti priselniško vprašanje v o-spredje, potem bodo prišli sens-torji in kongresniki z za pad ne obali na dan z amendraentom, po katerem bi naj bili Izključeni vsi tisti tujci, ki ne morejo postati ameriški državljani. Ker so KI-tajci že Izključeni, bi bil takšen amendment naperjen le proti Japoncem, čeprav bi ne bilo to povedano izrecno. Nobenegs glssu ni niti iz To-kijs, niti ne od strsni jsponskegs poslsništvs, ksj bo nsslednji ko-rsk japonake vlade, ali . v uradniških krogih so dobro poučeni, da je jsponsks vlsds hudo prizadeta. Kakor jp pričakovati, bo japonski posisnik HanihlVa prere-Šetal z državnim departmentom celo vprašanje japonska izključitve. Tedaj/ ko je bil poslan v Washington, so splošno mislili, ds bo ob prvi ugodni priliki rss-prsvljsl o jsponskem vprsšanju s to vlado. Dosedsj ni tega le storil, ker še ni vedel, kako bo izpadla japonska zadeva na nsjvišjem sodišču. Japonci niso vedeli, pri čem so, dokler ni izreklo zvezno sodišče svoje zsdnje besede ter prisodilo ustavnost proti japonski priselili-ški postavi v Washingtonu. In ko bo končana še zadnja zadeva, ki je sedsj na sodišču, se bo pričel japonski poslanik pogajati z državnim tajnikom Hughe-som za odpravo ardanjih državnih (»ostav, naperjenih proti Japoncem. ki pridejo v to deželo. Jajionei se sicer »mejo nsselje» vati v tej Ueželi, ali ne smejo pa posedovati zemlje v Califomiji in Wasliingfonu.----- Pregled dnevnih do-gedkev. Amerika Amerika ima loto« selo bogato letino, je povedal poljedelakl taj uik Wallaeo. Dogato plačanim klnematogrsf-skim igrslskim zvczdsm bodo znižane plsče. Države ob Pacifiku so pričele boj proti jsponskim naseljencem. Bomba, poslana po ekspresu, Jc ubila semljižčncga trgovea v Inosemstvo. Nemška vlada je sklenile, da se no bo držala mirovno pogodbe, dokler bo Poturje okupirano. Stresemsnn na robu padca. Ameriški, angleški in holandskl bankirji finanolrajo monarhlstlč-ne zarote v Nemčiji. Zavezniki bodo prezrli povratek ekakronprinoa. Delavska atranka v Angliji postavi 400 kandidatov v upanju na zmago. , , KDO BO ZMA8AL V ANGLIJI? Splošno anenje je, da liberalci ali laboriti doba vlado v svoja roka prihodnji flsasoe. — Delavci po-stavijo 400 kandidatov. London, 16. nov. Rsmssy McDonald, vodja Delsvsko strsnke v psrlsmentu in voditelj opoli-oije, je včeraj izdal apel na angleške delavoe, naj gredo v volilni boj z vsemi silsmi ln si osvoje vlsdo.1 "Nsš konstruktivni progrsui šc vedno veljs," pravi MacDo-uald. "Delavoi so žs do grls siti trikov torijske vlade. Te volitve Imajo odločiti, dali de|avatvo še nadalje ostane oatane oposieijo, ali prevzame nalogo za «eatavo nove vlade. Delavska strsnks postsvl 400 ksndidstov in združeni liberslei jih bodo imeli rsvuo toliko. ' Splošno mnenje v političnih krogih jc, da konservativci ne bodo imeli večine v prihodnjem psrlsmentu in ns krmilo pridejo liberslei sli laboriti. OPBENA PEVKA OALU-OUR-01 SE PUNTA. ■■ i»....... Chicsgo, m, — Msdsms A me 11- ts Uslli-Curei je rszburiis operne kroge s poročilom, ds ne bo po tej sezoni nič več pels za sedanjo operno družbo v Chieagu. Hlovlta primadona je zelo užaljena, ker ji ne mara ustreči operno vodstvo z ozirom ua operui vzpored. Ona bi rada prvič v tej sezoni nastopila v "Dinorl", do-čim je vodstvo za to, da naatopi v operi "Lakmc", ki bo peta dne 3. deeembra. Operna zvezds je posebno zs-ljubljens v opero "Dlnors", ker je bils to tists opers, ki ji je odprle v Ameriki 1. 19IH. pot k «lsvi In čssti. . C ! RAJ 0 «POSTAVLJANJE NEMŠKE MONARHIJE? Francoski viri javljajo, da skupina ameriških, angleških in nisosamakih bankirjev financira monarhistiČno protirevolucijo in vpoatavljenjo Hohensollerncev. Rimski papež tudi deluje za monarhijo, kar amatra nemško republiko škodljivo aa avojo politiko in boji ao koinuniatov. 1 __' ! NEMČIJA JE ZAVRGLA MIROVNO P080DB0. BELA VEANA MED FELLERJI ROOKB Atlantic OHy, V. J. — U eden Je med Rockefellerjl, ki se ni zakopal v bogastvo In kateremu j« všeč priprosto življenje, To j« Keneth E. Iloekefeller, star 46 let in drugi bratranec oljnega krflja ps lastnik tukajšns tobačne tovarn«. V torek ae je vrnil s svojo .Ti let ataro nevesto V.leono-ro L. Iiowlcs, ki je bila uradniea v njegovi pisarni. LINCOLN 2IDO VSE E VERB? New York, N. T, — Angleški pisstelj Isrsrl Zangwill je ta teden zatrdil, da je bil po njegovem mnenju Abraham Lipcoln preje židovske kakor pa krščanske vere. On opira to svojo trditev ns to, ds sa je veliki smeriškl držav, nik rsHial po prvi zapovedi t i-do»ske Vere» "Ljubi svojega gospoda boga is v«a «voje moči ia svojega bližnjega kakor samega j**bai" (Abraham Lincoln nI bil ■■ -■■ ..............židovske *ere, aego vnet svetih Povest "JHaata Biggins" js domislec, ki ni verjei v bedsato zrcalo dala ameriškega prolate dogme te all one «eee, nego v io, liata ob laaa velika vejns. Doki se ksr je dobro in plemnuta. — Op. fgi Književni matici E N. P. J. I ur) London, 15. nov. — Kakor javljajo ia Pariza, je svet poslanikov sklenil, da zavezniki ne naložc nobene nove kazni Nemčiji radi tega, ker je vzela nazaj ekskronprlnea Pariz, 15. nov. — "Intransigeant" je objavil acnzsčno brso* jsvko svojega korespondenta v ilerlinu, ki «e glasi, d« skupina smeriŠkih, angleških in holsnd-skih bankirjev fiuaucira monarhi-stično protircvoluo^jo v Nemčiji, katere «ilj je, da Friderik Viljem Hoheusollcrn, ekskroupriuc, ss-sede nemški prestol; List poroča, ds se jo bivši prestolonaslednik vrnil v Nemčijo na zsgotovilo njegovih tsjuih agentov, da jo nemška narodna garda vcčlnouiu na njegovi strani. Kakor hitro prldtt ugodna prilika, se Viljemov slu postsvl ns čelo diviziji lufsuterij« in vkoraka v Berlin. . „ List dalje poroča, da mnoge tovarne v Nemčiji izdelujejo noč In (lan strelivo, pušk« ,ročne granate, zakopne možnsrje in pllnovue granate v velikih množinah. Druga vest, keterp so priuosli pariški listi, se gls«i, ds Vstlksn ne more prikriti veselja nsd pri lakujošim v postavlja njem monar hije v Nemčiji. Pspež je mucnjs, ds je ncmžks republika , zelo zmanjšala vpliv katollčuuslva V Nemčiji, velika nevarnost aa cerkev pa pride, uko komunisti «ase-žejo vlado. Zato Vatikan želi In deluje na to, da se v|>ostavi monar hije. # ' Francoska vlada še ni rszkrlls, kskšno kszen Je doloČils za Nemčijo, ako ta ne vpostavl delovanja zavezniške vojaške kontrolne ko-mleije ua svojih tleh in če ne Iz-lene ekskronprluca. Neksterl ps-ilški listi potrjujejo )Miročilo, ds nsinersvs Francija okupirati Hamburg In Frankfurt, Iu sicer esins, sko se Imta Anglija in Jts-II js proti vili temu. odgovorni uradniki pravijo, da Franciji ni treba mobilizirati nove armade za to akcijo ,ker ima dovolj vojaštva v Porurju In Porenja. ISVOZ ZA 999,000,000 VBÛJI OD UVOZA. Weakington, D. 0. V mesecu oktobru je bilo iz Združenih držav izvoženega blaga za IW.'OOO 000, dočlm cenijo uvoz na $30:i, 000,000, kar dokazuje, da je bil izvoz za $911,00(1,000 višji od uvoza. Tako j« razvidno iz statistike, ki jo je izdsl trgovski départ ment ta teden. Oktobrski izvoz je bil večji od vsakega drugega med razdobjem od meseca februarja |9l'l šem. llil je večji od septem brakega za $*-'0,000,000. Ali tudi oktobrski uvoz je bil večji od one-gs v mesecu septembru, 'BVOBN DBBS NEVAENO OBOLEL. Terre Naete, Ind Zadnji petek je napadla srčne bolezen sivolasega voditjjja socialistične strsnke in večkr«ln<]gs predsedniškega kandidata Kvgeno V. prhss. Ti nspsdi mi tsko omsjsli b«ilniku zdravje, ds s* mu jc bo. lezen fioalsbšels skoro do kritičnega stsnja. Bivanje v sllsntskl zvezni ječi rsdi prepričanja v vojnem času jc ¿e «lokaj inutar Krnili delavakeihu voditelju, kskor splošno menijo, hudo i/1»#<1-kopalo zdrs* je. kT" ~ ' ' —as——i immg*_____p VREME tiiiesgo okolks; > s »boto jasno in mrzlo. Heveriiozjip»«l«n vetrovi. Tem|*erstura v /sdujih VA arah jvišjs ¿1, najnižja 40. Sol lire if.idc ob b t" Francija ja prva prekršila pogodbo s okupacijo Porurja, ssto mors je Pranoosi iapraaniti Po-rurjs prej, predno bo Nemčija nadaljevala l plačili. — Krisa v Stresemannovl vladi. Loudon, 13. nov, — Dejieša ls iierllus, katero je prejela "Dally Mall", se glasi, da Jo nemška via* da akleuila ssvreči verssljsko pe> dobo In ne bo usdaljevala s plačili odškodnino, niti se ne lie držala drugih točk v pogodbi toliko čaaa, dokler so frauoosks ln belgiiskd čete v Porurju. Ktslllče nemške vlsde je, da jo bila pogodba prelomljena s okupsoijo Porurju, Iu če smejo Francoal lu Helgljel kršiti )>ogodbu, si jemlje tudi Nomčijs to pravico , lterlin, 15. nov, — Htreseman-nov ksldnet Je ns robu psdes. Med huržoazuinii strankami, ki tvorijo sedanjo koalicijo, Je nastsl spor rsdi nsjnovejše Htreaemsnnove |Mtllllke glsds Porurjs ln Porenja. Njegov aklep, da vlada preneha 25. t. m. «Heilarntm podplrsnjem brezposelnih uradnikov In delavcev v Porurju In d s se Porenjskl podeli svtonoinijs, Je rodil silen odpor pri soaislistlli in komitnl-sllhi ts oilpor ja oplašll tudi demokrate, ki sdaj groze, da Izstopijo Iz vlsde. Klerikslol (kstoliškl centrum) ao tudi nesstlovoljnl In inords še oni Izstopijo, Isko da ostsno Htrosemsun ssm s svojimi pristaši "Ljudske strank«". Danes poročajo, da sla so sprla tudi Mtresemsnn in Ebert. Htn-sc-mano zahteva, da mu Kliert podeli oblast razpustiti parlament prihodnji torek, ako mu poslanci Iz* rečejo nuzsupnleo. Kbert, ki Js pred silim meseoem ilsl Htrcs«. mannu palico za ugnanje parlamenta. ae zdaj protivl dali tO oblast, ker tudi on se boji splolue delavske revolto proti vladi. Htresemanu pojasnilje, da opu* stltov Porurja Je lo začasna. Vlada ue mora trpeti, da bi Francozi in Delgljai zaplenili nov denar, ako se pošlje porurskiin delsveem v podporo, kskor so to delsll s starimi markami. Ker IVaneozI l»o. čejo Izprazniti Porurja, nsj ps šs prevzamejo vso odgovornost za prebivalstvo in nssičujejo brezposelne delavce. Duesaeldorf, Porcnje, 13. nov. -Vas pogajanja med nemškimi Industrijskimi »nagnati v Porurju In medzavezniško misijo za kontrolo tovarn ln rudnikov so pretrgans, ker insgnstje nočejo sprejeti vseh frsucoakih pogojev. Pogodbo, ks> tero so ponudili Frsneozl, ima točk} magnet jo so . f prejeli 'JO točk, tri pa so odklonili. 0«ls. Alczlja, 15. nov, — Kka-kronprlne, ki se je vrnil Iz Holan-dlje, je dejal včersj poročevalcem, ki so gs obiskali, da *«!l živeti v | miru v krožku «vojili prijateljev, Itivši prestolonaslednik, ds*i je isarno 41 let star, je le ves siv. OKRADEL JE EUKLWVS1 -OPROŠČEN Kaftans i lly. (Fed. Prcas.) — Tat, kl je vlomil v prodajalno ('barlena Tliompkons v tem mestu, I kateri p rod s ja kuklukoovske hal-i i«, ka lince In regslije, Je bil opro. filan, ko je Idi pripeljan pred aud-Iitika. Hodnik je mesto tatu prijet Thorn poena, rek«»/-i "Vaša rrgovl-»tabe. Nl vredna. <1 jo Ičitlmo pred latevl. Nsjbolje je, «Is zaprete prodajalno in se pa-ber«ffe Iz m« sta s PROSVETA P R O S V E T A Javma govornica. MM. tn M AMMMtV* M- Glaiovi dioov S. N. F. J* i. čKnUljav wm^MuS^ v^'Meteoíkih " nSS ^ ▼»i ljudje delavci, ako delavetvo pride do svojih produktov. _ To p» eo telke nalogker delavstvo je vedno bolj elebemu podvrženo kot dobrem«. Doslej ce namreč ie nikdar ni doeledno združilo za izvriiter te naloge. Pa e Neaami ^ R O S V E T A» _ . * • saar^wo».CM>b», M i iti -- tli IRUSITIRHRT" Ore«« *« SI——Wirtwd Pmil| Oblty Dalum v okUpaju Ceni im vmm • »• ekonoma Rieharda M. Boeekela, ki pravi ,da morajo ¿einvei pobi* jati kapitalizem s kapitalom, ako ; hočejo kdaj «magati. Izjava je velikega pomena ln vredna pomisleka. ! i. Karaikateremn delavcu ae vidi to neapametno in miali ai: kako bl ae delavec vendlr zoperatavii avo-jemu nasprotniku, ko nima dragega kot borno življenje. Odgovor na to ni težak, ako Človek le pomi- II, _— ali,, kako je naetal kapital. Ali ga ft. (Nov. JO-21) peUg valaae lam m .».l®»« nIf0 naprftriH delavci! Večkrat - mmM0imkmm. r*—etek, 16. novembra. 1928. Meteorit!. Nemčija; postsvljena na glavo, se le otepa in kriči, da ie živi. Konarhiati, katere podpirajo kapitalisti in klerikalni centram» a prej za dosego ibiui. P. J. je morala prej veliko pretrpeti, predno je prills do stalilčs kot ga zavzema danea. Uetanovl-telj sem bil več draltev. Bridke Skušnje irnsm. Ko aem sgitirsl v nekem mestu Illinoiaa, sem bij izgnan iz dveh bil kot kak kriminalec. Nisem se ustrsiil tega » deloval nsprej, da sem-elednijČ pridobil obe psabi, ki sts me podili prej ii hiš. Dsnes sta v isti nssel-[>ini dve društvi in Slovenci listu-jejo svoj dom. Ker je imela S. N. f. J. pravo podlago, se je razvila v eno največjih podpornih jednot. Prva je priiia do laatnega dnevnike, ki je danea članom in čitate-ljyn duievna hrana. Vae to ni prl-II o en dan, a tudi ustsnovitelji in članstvo niso pričakovali, da bo to nsjvečja jednota v vAmerikI. Nekaj ustanoviteljev in sotrudnl-kov je že vzela narava v svoje o-krilje, njih trupla so mrtvs, s njih dela žive ter «o v tolažbo in pomoč tisočem trpinov. Ko bo nss nsrsva vzela, bomo tudi mi pnstili potomce, ki bodo gledali, kaj smo jim pustili v spomin. Torej je dolžnost ,da se tndi mi združimo ter delujemo ss bolj io bodočnost nalih nsslednikov. Treba nsm je poprijeti se nasve tov, ki jih dnevno prejemamo i nalih delavskih listih, ki nss.vs-podbujajo k političnemu ln gospodarskemu orgsnisirsnjn. g potovanja sem omenil, da sem opszil ,da se delavstvo zanima za politične drganizadje, nisem pa opszil, da bi se zsnimslo zs gospodarske. Vsak delavec bi moral gle dati, da bi se uresničile besede Bl ohsrds K. Boeekela, ki pravi, da ae morajo delavoi obojožiti s denarjem — • kapitalom — uatano viti svoje lsstne banke, tovsrne, rudnike, oljna podjetja itd. Delavske banke, ki jih je danes le več v Ameriki, so zsčetek boja. Za njimi moramo slediti z industrijskimi podjetji Ustanavljati jih na način ,da bo delavstvo ime lo nad #njimi enakopravno kontrolo. Eno tako oljno podjetje je že u-stanovljeno, in sicer s večino slovenskih delsvcov, ki Isstujemo Čez 2000 skrov zemlje ter je vseh 23 lastnikov. Vodstvo smo pri pravljeni dati v roke članstvu, na; ono odločuje o razvoju tega por membnegs podjetja. Ne obeČamo gospodarstva čez noč ,kot so dels-le in ie delajo goljufive kapitali-stičnejrfužhs. Kar boate ukrenili dve tretjini člknatva, to bo uprite-vano. Želim, da se le kdo oglasi * ta namen v našem delavskem liatu Prosveti". — Frank Zlmmsr Na dragi atrani pa nI nobenega dvoma več, da kapitalističns družba v ostali Evropi Umira in razpada. Zastonj operirajo razni padarji na smrt bolno kapitalistično gospodarstvo in politiko. Zadnja operacija so vojsike diktstu-re. Parlamenti kapitalističnih drlsv — otroci toliko stavljene demokracije — eo postsli prsve spake. Vse propada, vae; vse, ksr je stsrega in nepotrebnega, umira, vse. Agonija diktature, revolte, fašizem, krize, krahi — bo morda trajala še par let, morda par desetletij, mogoče eno generacijo ln potem bo nova civilizscljs, porojene v Rusiji, v velikem avetu Slovsnov ,tir jsls svojo dedičino. MeWanska politična situacija v Veliki Britaniji je spremenjena. Iz dogodkov je sklepati, da so se izvrtili novi kompromisi in protikompromisi med buržoaznimi političarji. Ministrski predaednlk Baldwin je naznanil v poslaniéki zbornici, da se parlament razpusti v petek. Nove volitve so določene za 6. decembra 11 Obenem se je izvedelo, da »ta se voditelja liberalcev H. H. Asquit In Lloyd George pobotala in prijateljsko segla v roke. To pomeni, da so Jconzervativci izgubili podporo ene liberalne frakcije in da prihajajo v manjtóno. Kajti kasneje so se sedli štirje voditelji liberalnih skupin in Lloyd George je ie pred kratkem potoval in je govoril na veliko shodih. Pred njim vodilni britski politiki v Ameriki, toda s svoji dosegli veliko manj uspehov kot navihani lisjak Lloyd George, ki je razumel, kako je treba nastopiti'v Ameriki, da se dosežejo uspehi. Vprav ti njegovi govori, ki niso bili namenjeni le Američanom, ampak tudi voditeljem liberalnih skupin v Veliki Britaniji, s katerimi se j« Lloyd George spri, so pripomogli do liberalne sprave in oslabitve konzervativcev. 2e zdaj se slišijo glasovi, da Asquit prevzame vodstvo skupaj skovane liberalne stranke le po imenu in da se kasneje umakne Lloyd Georgu, da prevzame ministrsko predsedništvo, ako zmagajo zdruieni liberalci. , Konzervativci so seveda v veliki stiski, Obljubili so veliko, storili pa niso ničesar za ljudstvo. Delavska stranka je po vsej pravici očitala konzervativcem, da niso ničesar odločnega storili za odpravo bede med brezposelnimi delavci in za odpravo brezposelnost}. Pod pritiskom teh očitkov je ministrski predsednik pristal, da se naj vrti debata v parlamentu o tem vprašanju v četrtek, to je včeraj. Delavska stranka je od dne do dne množila svoje pristaše. Liberalci so videli, kako narašča moč delavske stranke. Bali so se, da ta moč nekega dne tako naraste, Ja bo večja od moči od vseh britskih buržoaznih strank. Spoznali so, da imajo konzervativci prav malo sposobnosti za reševanje socialnih problemov, kajti socialni problemi se dandanes ne morejo reševati na podlagi nazorov, ki so bili že pred petdeset leti zastareli. Strah pred naraščajočo močjo delavske stranke, je najbolj učinkoval, da so se pobratile liberalne frakcije, ki so bile nekaj časa razdvojene. Zdniženje liberalnih frakcij se ni izvršilo z namenom, da delavci toliko preje pridejo do svojih pravic, ampak da se ta prihod zavleče in potisne v daljavo z malenkostnimi reformami, ki bodo na zunaj sicer izgledale I ¡¡¡J clalekosežne, v resnici se pa sedanjega gospodarskega si- Frsncijo.f Tiaoči ao izgubili iiv »tema še dotaknile ne bodo. U«* m frsn0 b¡,€ Veéinoma vw večje lote na pokopališču. Vae sku Še ni dovršila nji odkazane Zgodovinske naloge. Delavska »vojne radi verskega fanatizma all P»¿ "J w imela delniika družba, stranka lahko veliko več stori za delavstvo, ako nekaj let kapitalizma in zato ao (v(l ^b^JSi ostane najmočnejša opozieijonalna stranka, kakor da ^^»*1^^1 ^^^¡í ¡WO, bi le dodali **> sa akppea ka-prevzame Vlado ob času, ko so buržoazne stranke tako no hipitalismu, odteka bi pač ii.,meB» k4r bl «nalalo vse skupaj zapletlo gospodurski položaj, da ni izgleda, da se kmalu hko pričakovali koriati delavci. Delnice tega druitva naj bl izboljša. Buržoazne stranke bi bile v ugodnem položaju, ^^dÄÄ da hi odložile odgovornost za *lab gospodarski položaj plJijc"„ £ ¡mtí ¡^u* koati,^» Ako w P» pred vrata delavske stranke in tako sebe oprale vseh ma- jn prMne želodec. no is Detr°il» preaelil, bi lehko dežev, ki jih imajo na Sebi. Nemško delavstvo je gradilo prodal delnico dragemu, a ne dru- m Inuil„üin TIH M „„, Birn Brez «ivoma bo delavska stranka iz tega volilnega t5rBf* "VÍ?" r^aVi koo^^ ^iaVi0 í¡r mÍM' Bil uko vnit M boja prišla pojačana, kajti britskd delavstvo je sánale> v Ä^lft ^ kolike vrednosti je zanje politična akcija in to spoznanje la.toval največje tovsrae za to sklatil ksko njegovo neum- je prodrlo V najširše bridke delavske mase. pote, je bil pwd kretkesa navidez ;{»» »•™ lti v Po¡t«w |,itld- noet. A ko aem prilel nekoliko na- Britnko delavstvo Je dozdaj pokazalo, da zna obdr- oht?f1n.od ríater^ bi ^o vklLno'SLI^ ter mu žati, kar si je priborilo, in zategadelj je upanje upravičeno,;-^ Kkol t ^ ^ - da v bodočem volilnem boju ne obdrži lo pridobljenih po- «a je Izlel od nemlk*ge deiavntva «imžine. tro {Tefiti ^^ % Jwtenj u ^ n sto jank, am pnk da izvo ju je zopet nove uspehe. , I W>lal sem le maraikaterega de- Kot eo zdej Slovenci pokopa ramknil nekam zs' peč. Ps le nsprej Na volilno bitko v Veliki Hritaniji so uprti pogledtt1'^ "f J^iE ^ ul?Xno: íf^.^Sí rm mu ""Nadal, "koč:' Vidi«. ,___ . . . , , , - j, v ir* dnfače ekabtirati kot da staliva Slovenca aknpaj. Claai druži- va(i.P iM,nU) nri«„ vsega razredno zavenneg« delavstva, ki je prepričano, cia^Ti razšla: delevakl ln kapit.fr ne ao vsi raztreseni. Krink Stern1 .fo pmveca epoznania ne bol tako za delavce ne zadostuje samo delavska strokovna organi-1 stični. Da. če hi bili val kapitalisti,'ims aa «o«»cda Italijana. Ixaposlen da bl hodil od irstlh do aacija, ampak da morajo biti delavci organizirani tudi w ** *** ds Do zdej aeveda ie niamo čutili Vetih delat. Imeli bomo več počit- politično kot razred, dn k<»»akajo nevzdržema naprej proti !* w,ll J1 kepitelistl. imtrcbe akupnrga pokopsliVs. ka in vsega dosti ns svetu. Nejpr- svojemu končnemu cilju. F J \U'm° iMñrr k'r ^ n^Ibin* * in ^ ®-ramo olajšati naše d nižino, svojemu sončnemu j (1|| |0 m Uhko ^ di „ rtHnomä ^ A to ne ker je največje gorje za delavca." SLIKE IZ NASELBIN. Detroit, Mioh. — Umrl je rojak Frank Stern po operaciji na želodcu v bolnišnici dne 30. oktobra. Tt4 ae je pečlaril dve leti in zapušča več bratov in aeater v Ameriki ter mater in aeatro v Jugoalaviji. Bil je jako marljiv in veaelego značaja. Druitvo Slovenake narodne podporne jednote mu je priredilo lep pogreb, ker on je bil član jednote dolgo let Bil je prvi, ki je kupil in plačal delnico druitva Slovenaki narodni dom. * katerega bodo zdaj od hlisu molili in častili po božje. Stsri mslik Viljem najbrž ne pojde nazaj. Stari je svit lispak, ki le ni poza-bU; kaj ee je zgodilo s njegovim prijst>ljem carjem v Rusiji. Zato ae boji. Zaveznikov ae m» boji — goeh, nol — boji pa se nemiklh delavcev. o a , e Čikaška "Daily News" je imeU zadnji dni zanimiv članek o treh Rusijah". Na kmetih le živi stara Rusija. Kmet živi ▼ večini svoje stsro življenje kakor je Uvel pred revolucijo in vojno, SVMnii da danes nima več ne csrja ne popa, katerima bi se moral klanjati. V mestih žive tskosvsni "ne-povci", noya buržoazija, katero je i rodila nova goapodavska politika. Nepovsi so privstni trgovci in lsstniki, oziroma najemniki delsv-nie, ki se trudijo, da bi si ustvsrili privatna premoženja. To je druga ! ftueije. ' Tretja Rusija pa je nova Rusija, ki Je zrastla iz revolucije. Ta Ku-aija raste v industrijskem življenju in na kmetih, v ioli, literaturi in umetnosti, in ksdsr se dobro ukorenini in razraste, utoneta v nje. dve drog! Rusiji. Starokopit-ni kmet in nepoveo bosta eksisti-rala le toliko časa, dokler bosta potrebna. Nova Rusija, komunistična Rusija, bo prva, ki razvije sgrsrno industrijo ,to je obdelovs-nje polja ns veliko s stroji, ki iz-premeni kmete v industrijske de-svce. Nova Rusija ne bo več politična država, temveč industrijsks republika. Kdor gleda na Rusijo skozi kapitalistična očala, narav-no ne vidi tam nobenega napredka, nobenega znamenja, da tam raste nekaj novegs: novs civilizacij^. Znamenja so vidna že danes, e e o žsrilče civilizacije ata neko« bila Egipt in Babilon; potem j. bila Kreta in za njo Atene; pot, . je bil Rim; potem je bil p^ Berlin in London. Zdaj smo pragu dobe, ko ae iariWe pomika v Moskvo. • • . Amerika je odrastek «ae*« Rima in Londona. Mogočna trd njava kapkalizma je Amerika 1 stala bo le, ko atare Evrope ne bo več ,aU tudi Amerika ne uide za« pisani nsodL Tudi tu se pojsvljajo znamenja, na katera opozarja finančni kritik GeorgS W. Hinman. "Kje je zaupnost ameriškega ljudatta v busineas, kakršna j« bila pred- vojno I" vpraSuje Hiti. man in potem toži, da ljndje ved-no manj zaupajo podjetniškim družbam in trg delnic je od do dne bolj klavera. Pojavila se jo aplošna nezaupnoat, dasi še ni n« obzorju nobenega znamenja kake finančne, ekonomike ali celo socialne krize. O kaki aocialni revo. luciji v Ameriki ee nikomur š« niti ne ssnjs, politična atavba še Čvrsto stoji, demokracija je ie zmirom na konju kljub temu pa ameriiki kapitalisti pogrešajo nekaj, čeear niao pogrešali pred Tojno. In to je prvo znamenje! e e e "Človek brez Boga je zver," pile ljubi pater. Zadnja vojna med krščanskimi državami je na debelo dokasals, ds tudi človek i Bogom je alabši od zveri. Zver kolje le takrat, kadar je gladn«, Človek -pa organisira klanje —. eerkev pa blagoslavlja to klatijo in moli za zmago morilcev 1 — ko je vsega sit —Ij-*— e- o o» Žal, konatstirsti je treba, da je veliks razlika med šimpanzi ln (istimi patri, ki ao ae zagrizli v kožo alovenakega delavca v Ameriki ftimpanz je inteligentna Žival ,dočim ao patri — žal — zelo anrove živali. Kali makako bi se dal nekoliko primerjati franči-ikanskim komedijantom, sli le nekoliko. , • o • Ksdar bo aveta stolica delila nagrade za oltarijako zmerjanje, tedaj debi Kazimirov itab prvo nagrado. o o o , "Trideset let le delamo za kato-Kfld tisk med ameriškimi Bloveo-d in ie dsnes po tolikih letih nI-mamo močnega katoliškega tiska." "Sicer je itak vsa Evropa (to-raj tndi s papeikim Rimom vred! — Op. k. T. b.) sgrajena na laži in slepariji." S temi besedsmi si je pster sam odgovoril ns svoje vprašanje: zakaj smo nasadnjakif Največji slepar je tiati, ki hoče nčiti delavce unionizma, sam pa tiska list brez union labela, torej akebski listi ....... K. T. B. bo vedno tako. Tako bi na primer na Decoration Day okrssili grobove in se spomniU umrlih. Tudi pogrebov bi se udeležilo več roje-kov. Več o tem drugič. Z delom gre tu precej dobro. Stsnovsnjs se že dobijo lažje kot bilo apomlsdi. Slovene! v Detroitu, ne pozsbite podpirati Slovenski narodni dom. —> A. Janeaich. Jordan vlile, V. Y. — Moja želja je, v Časih kaj napiasti v Proeveto, s človek nI vedno enak. da bi se lahko pripravil. Dsnes «mo pač vsi, ki si moramo v potu obraza služiti kruh tako utrujeni, da nam ni mogoče pripravljati ae k pisanju. Počitka nimamo niti aedml dan, kot ga je imel bog, katerega, pravijo, da ai je izvolil za počitek. Tudi ko je delal, ae je njemu gotovo boljie godilo kot ee nam. Imel je gotovo kak priboljiek v jedi in kaj okrcpČilnaga za požirek. Raj vemo, da je prvo aebi ustvaril bra do, In mialimo ai tudi lahko, da na trebuičck ni pozabil. Ko to piiem ,ae spominjam, kako sva pred desetimi leU sedeta z nekim možakom vsak na eni strn "Ksko", zavpije radi užaljene avoje učenoati. In pojasnjc val aem mu zmagsjoČemu z glavo, ds moramo delsvci imeti take družine, kot amo jih sposobni rediti ter paziti se ,da so naša deteta zdrava teleano in apoaobna za raz-Voj v inteligentrfo ljudstvo. Doka-zoval aem mu, da sem sam zredil tri, ki ne poznajo bolezni in m razumni; če bi živel lc enkrat, pa bi hotel imeti aamo enega. "Ja, kdo bo pa delal!" jc vpta. levaL "Le ne boj ae," aem mu rekel. "Narava aama vae preakrbi. Zanimal aem ae pač za take atvari od svojega itirinajstega leta ps do danes, ko jih Itejem 53. Lshko bi bil zaiel v veliko družino, a pameti niaem izgubil. In nobenega JDn-jih einov niao ubili, mati pa ni radi tega pretočila ene eolze. Ko bomo vsi tega mišljenja, ne bo trcOa vojn, ne popov, ne sodni j." Možak ae je togotil, od žvečenja čika so mu bila polna usta slin; spravil ae je na drugo stran atene in tako ie eteno poneenažil. i'* ksr je ameinega, nsj se piše rajše med smeinice. — Ignse Inlgsj. áimim vlooa slavha, ITI PA NlOASTNA Sansas Otty, K sns. — Zatrditev Woodrowa Wilaons, češ, Ha j« Amerike igrsls llevsato in n*-čaatno vlogo od avetovne ™jn« aem, je izpodbil eenstor Jsmw A. Reed U Miaaouri, ko je imH tovor pred Amerilko legijo na daa vojnegs premirja. "Jsz ps pravim, ds je Amerike napisala pred vojno, med n,o in po njej atran nsjplemen»? v sgodovine, zaksj, Amerika jK g rala veüko ia plemenito med vaem omenjenim čssom. !ri^t1NOVEUBRA, 1923 Otiavske nov»««. (Federsted Pre» ) . PROSVETA ivs. • KÜ® keijo iliko ^„Blonifti r Loj Anfriert ee nočejo pod*ti Gompersu. , *lni svet krajevnih strokov- rSTvij.. ■>■ Azrl; JJUvske federacije na port- listi konvenciji glede amelg/v in neodvisne delavake poli-toe stranke Se ne pomeni, da je Lini« t« amalgainacijo iu samo-„¡„o politično akcijo poraženo. ••Nobeno vprašanje ni rešeno, .vier ni prav rešeno," se glaai it-Vsi oni, ki *mu sa amslga-in neodvisno politično bomo delali za te ideje časa, dokler ne bo večina (f! x ]). F. z nami brez ozira ■¡¡konvencije. " ■ stavlia v ječi končana. I San Quentiu, Cal. — NsjnoveJ-& stavki jetnikov proti priganja-Kemu sistemu v kaznilniiki jutni ■„varni je končsna. Trajala je 32 Ej. Stavkarji, ki so bili ves čas Kavke v temnih celicah, so tako Kobili, da so jih morali odnesti v Elnüuico. Stavka, se naravno Krmct ponovi, ako ne odpravijo ■kiindaloznih razmer v jutni to-lanii. Brezposelnost v rapadni Kanadi. I Winnipeg, Man. — Sezona žetve K Kanadi je končana in na tisoče ■klavcev, ki so bili prlvabljeni iz ■Mije in Škotije, čež da jih čaka Frelik zaslužek" in stalno delo na ■armali, je poplavilo induetrijska Lesta. Siromaki so v veliki stiski Io w pripravljeni prijeti za vsako Belo po vsaki mezdi, železniika tružba Canadian Pacific, ki do-Kainira skoro vso zapadno Kanado, Ee hitro izrabila priliko in začela Edslavljati stare delavce na pro-Lak ter uposlevati omenjene imi-Crante, katerim plačuje po 30 ccn-Kov na uro. i Stari delavci so zdaj brez dela In brezposelnost v zapadni Kanadi Kje vsak dan večja. z Mehaniki prejeli drobtino povižka. I Chicago, IU. — 12,000 delavccv p delavnicah Chicago, Burlington land Quincy železnice je dobilo 13. It m. dva centa povižka na uro. I W. W.-isti zavračajo obdolžitev, da so "detektivi"» ' I Chicago, 111. *— delegat je petnajste letne konvencije I. W. W., xi se vrši te dni v Emmet Memorial dvorani, Ogden Ave. in Taylor St., Chicago, so v torek razprav-Ijali ,ksko bi dobili zsdoičenje od kksekutive Ameriške delavske federacije radi obdolžitve na zadnji konvenciji ,v Portlandu, da ao I. W. W. "unija privatnih, detektivov, katere financirajo delodsjsl-|ei v svrho razdiranja postavnih »trokovnih unij". To obdelžitev je Krekel Andrew Puruseth, predsednik mornarske unije. Sam Forbes, predsednik izvrle-valnega odbora I. W. W„ je poročal delegatom ,da jc odbor takoj, ko je izvedel za omenjeno obdolŽi-tev, brzojavil eksekutivi Ameriške delavske federacije, naj polije *voje zastopnike ▼ tajništvo I. W. kjer lahko pregledajo vac J^njige finančnega poalovanja ln '»kko tudi najamejo r^čunarske mdence in polovico stroikov pla-'» I. W. W. Eksekutiva A. P. of L. pa ni odgovorila na brzojavko. |Forbe« j« tudi izjavil, da Je organisacija I. W. W. nasprotna «M moskovaki intcrnacionall, »oljš«'vikom in vsem političnim Brankam. AMERIŠKI 2JRVI NARABTLE ZA S MILIJARDI, PEAVI WALLACE. (Nadaljevanje a prve strani.) ki," je rekel. "In sicer tsko. da bi nosila vlsds tisto breme, ne ps paliad£li¿ Mnogi, ki ao ae akrb no poglobili v to Mdevo; menijo, ^i^-^US.) - w* puUUWL polem ao^tt demokro da dsje med vsemi predlogi ta Združenih držav ae zaporedoma {je i^ predlogi največ upanja.'^ Govoreč v svojem imenu, ne pa za administracijo, je dejal, da je splolni načrt, kakor obrazložen, vreden kar najekrbuejle in najnatančnejše analize.. Izpodbijajo obdolžitve, čel, da ao kmetje zelo radikalni, je rekel Wallace: Nikar ne govorite o radikaliz- 7g:djvina političnih strank Združenih držav. Hew York. (Jugoslovanski od- ki jih je vsbndll bratomorni boj, nekoliko polegle, aé «e demokra- tje zopet oječali. Proti koneu minulega atoletja ao demokretje zopet priili do vlade in naetsla >e skoraj redna- samenjava vladajočih strank { enkrat ao savladall demokratje, dve leti kasneje re- sa poredoma koleba med dvema večjima političnima atrankama, republikanci iu demokrati Evropejci so vajeni na politične stranke z več ali manj jasnim programom, katerih samo ime označuje njihova temeljna načela, in je jim začetkoma precej zagonetno razumeti temeljne razlike med "republikansko" in demokratsko" atranko. Ne ml- mu med kmeti. Kmet je zadnji, ki!n« pa dolgo, da izprcgledajo, da bi naj bil radikalen. On je naj- "»o demokrati edini čuvaji de bolj , konservativen element v Združenih državah. Čeprav vzamete najbolj radikalnega kmeta in najbolj radikalnega kandidata, ki ga je šo kdaj izvolila katera poljedelska država y legislaturo ali kongres — v poslansko zbornico ali senat, najdete veliko skrajnejži primer radikalnega glasovenjs v Chicagu, v Des Moi-nesu ali v kakem drugem mestu." Pecaje se z odnoiaji poljedelstva do trgovine in blagostanja je^rekel: ' ... l/f' . "Temelj naiega narodnega življenja se naslanja na poljedelstvo. Vsaka reč, ki atremi za iz-podkopavanjem 1 poljedelskega življenja, vsaka reč, ki stremi za tem, da .zadržuje poljedelatvo od blagostanja, ki ga je deležna in-duatrija, . trgovina in delavetvov ikoduje veliko bolj narodu aploh' kakor pa kmečkemu ljudstvu." ZAKAJ JE PRENEHAL IZHAJATI "LEADER" (Nadaljevanje s prve strani.) rejo ksj, da bi ae ne zahvalili tistim, ki so posvečsli svoje delo listu Lesder v pisarni in storili zs ustvaritev močnega delavakegs lista vse, kar je bilo v njih močeh. Niti ne morejo posabitl, da jc prenehanje lista Leader prineslo konec vilku heroičnih za-slug, ki si jih je stekel list Csll v teku petnsjstih uspešnih let. TakSno delo bo živelo, čeprav bo New York nekaj čaaa brez tistega v angleščini tisksnega delavskega dnevniks, ki so bo nekega iXie porodil v le večji moSi in sili." To optimistično upanje je bilo izrsženo tudi na konferenci delav-ili» le rehlo zvezsno fedcrscijo dr ske tiskovne družbe v nedeljo dne 11. novembra. Kajti čeprav so sklenili prenehsti z izdajanjem lista Leader, ao vseeno takoj izvolil^ pregledni odaek z namenom, da začno izdajati delavaki dnevnik ali tednik v tem meatu bržko najprej mogoče. Med člani novega odaeks je več znanih socijslistov, ki so bili več let v zvezi s Csllom. Utegne se prsv lahko zgoditi, da bodo pričeli iz-dsjati socijelistični tednik, o čemer so se razgovarjali že zadnjih par tednov. • - Medtem pa ae je raznesla po mestu govorica, da prične začetkom meseca januarja 1924 izhajati nov dnevnik, ki bi naj privabil v svoj krog delavako Čitatelj-stvo. To poročilo pa le ni potrjeno od nobeno atrani. Pripisujejo ga voditeljem demokrstske strsn-ke in gotovim slrupinsra Ameriške delsveke federacije. O teh gre glas, da nsmeravsjo pričeti z izdajanjem novega dnevnika. Za urednika bo, kakor ae glaai tisto poročilo, časnikar, ki je sedaj v družb» a predaednikom Goroper 0 človeku, ki mu ja sraatel rog na glavi! Mdt>onrne, Avatralija, 15. nov. - Na kongresu avatralaklh zdrav-n'kov j« bil včeraj razstavljen roiiček, še*t palccv dolg in zakrivljen kakor ovnov, ki je zreate! gla* nekega 67-IeVpcga mola. praven ao bile tudi fotdgrafije, ki «»/•"jo dotičnega moškega z ro-'■"•kom pred operacijo in po ope-ra,,iji. ko »o mu Ka iidrli. lložiček f zelo krhek, tako da eo ga z odlomili pri korenn. Nemški socialisti prehajajo lovioo. Berlin. — (Ked. Press.) — Levi-Čar j i v aocialdeinokratičnl stranki v Berlinu in provinci Branden-burg ao^pri volitvah odbornikov sijajno zmagali} vai desničarski odborniki, razen cnegs, so bili poraženi. levičarji so tudi zaključili, ds se odslovi ves urednilki štab strankineKa glssila "Vor-vaertsa". Ker pa atranka vao dežele nastavlja urednike, je bi ta aklep bcrlinakih aocialistov predložen «lavni ekaekutivi strank*. Irski pesnik dobU Noblevo nagrado. Ktoekholm. 15. nov. — Nobleve *ov Prspor Sovjetske Rusijo. Mo*kva, 14. nov. — Kongre* v'vj. tnke federacije, 1* je zaklju-" ^»orovanje, j« «prejel predlog le nove zaateve. /aatave bo, --------- ***** t zlatim srpom, kladivom inimurrada za literaturo za leto I»« «•■''«do s petimi rogovi v kotu. I je bila priaojena irskemu plenilcu , • knsko žito prialo v Italijo. ««nova, 15. nov. — Ruski par-k» je doapel iz Kovoroaijska. mokratičnih načel te dežele, niti da so republikanci edini atebri republikanskih načel, pač pa da obe stranki poudarjata avojo zvestobo republikanskim in demokratičnim načelom ,naglalenim v konati-tuciji. Turodnl Amerikanci ae dobro zavedajo tega protislovja in zato pišejo demokrate s velikim 'D' in republikance z velikim 'R*, dočim ai mali "d" oziroma "rw pridržujejo za označbo demokratične in republikanske ustave in vladavine. Zmelnjava poatane ie bolj zmedena, ako kdo akuia prodirati v zgodovinski začetek teh strank. Najde tedaj, da ona stran ka, ki ae aedaj zove demokrati! na, ae je enkrat zvala "republl kanaks". V političnem nasiranju so Združene države podedovale veliko od Anglelke. V kolonijalni bi so ae ljudje tukaj delili na sploh v iste politične strsnke, kot ns Anglelkem. Btsse hiatorične stranke eo tam bile "toriea"-(konservativci) in <4whigs" (liberalci oziroma naprednjaki.) Torijci v Ameriki so bili večinoma prists&i kraljevskih britsn skih guvernerjev, dočim ao bili wigovei za oaebno svobodo in proti centrslisiranl oblasti. Tekom revolucije eo slednji postali sns-ni kot "petriotje" in torijci, ki so podpirali snglelko vlsdo, kot "lojalisti". Ko so Združene drža ve poetsle Neodvisne, je seveda nastala eprememba/ v etrankar karstvu. V ustavni konvenciji, ki je 1. 1787 seetevila konstitueijo, nsstsla je nova delitev, namreč med "federaliati". in "antifede-raliati". Federaliati ao bili za ja ko nacijonalno (zvezno) vlado, dočim ao njihovi proti vniki ho te- žav. Waahington, ki ni bil priataš nikake stranke, ee je vendarle bolj etrinjal s federslisti; kljub temu je imel v svojem ksbinetu takega "anti-federslista", kot je bil Thomsa Jefferson, avtor Izjave Ncodvisuosti. Antifederalistič na atranka, kateri je te-le-nače-lovsl, je kssneje postala znana pod imenom "republikaneka atranka". in je bila na vrhuncu sa eno ali dve generaciji. Po vojni a Angleško 1. 1812 je federall-etična atranka izginila a pozori-iča, in republikaneka atrauka ee je kmalu razcepila razne frakcije, sledeče raznim voditeljem. V predsedniških volitvah 1. 1824 eo bili nič manj kot fttlrjo "republikanski" ksndidetjs. Ono krilo izmed teh "republiksneev", ki je najbolj redikelno poudsrjslo svojo rveetobo Jeffersonovlm noče-lom, Je postslo "(femokrstiČiu stranka", ki le danes obstoja. Demokratična stranka je imela zvezqo upravo v avojlh rokah večinoma do 1860. Njen veliki voditelj je bil generel Jackaon. Njeni priatali ao bili večinoma meli far- Sloveiski Narodni UttoaMUm t. eprtU I »04 Podporni Jcdnota j If. *»IJa IVo? « à*Uw\ IIUmU. tje itd. Ta kratki zgodovinski pregled o počet k u obeh večjih etrank nekoliko osnača temeljno politično rszliko med njima. Ali jako težko je povedati kaj aploinega o temeljnih raahkah njunih političnih načel. Toliko republikanska kolikor demokratična atranka vsebujeta ljudi najbolj različnih političnih naairanj. Tako imamo, na primer, napredne republikanec in konaervativue republikance, napredne demokrate in kon-aervativne demokrate. Morda edina jaana razdelitvena črta, ki jo danes le lahko potegnemo med obema atrankama, je glede vpra-lanja tarifa ^ republikanci so aa vih..k.« earine. via «e obvarujejo gmerilki produkti proti bolj poceni izgotovljenim inosemskim produktom, dočim eo demokratje zato, ds naj služi-tarif le v evrho državnih dogodkov. Mnogo manjlih atrank ae ja pojavilo tekom obetoja te republike, ali niti ena ni kedaj dobila evezne vlade v avojo kontrolo. Socialisti ao ao prvič pojavili v Združenih državah pred % kakimi 40 leti. Morda najbolj mogočni poskus izviti vladno upravo la rok demokratov in republikanoev je napravila etranka, ki se je sama zvala "populiati" in ki je naetsla proti koncu prejlnjega stoletje. Populistl so bili aa prosto kovsnje srebra (bimetallaem), dohodninski davek a postopno lestvico (kar sa je kasneje uveljavilo) in ss vlsdno lestovanje železnic, brzojavov in telefonov. Druga zanimiva pojava v ameriiki politiki je bila takosvans "Ame-rican Party", ki je nastala okoli 1850 Is naaprotstva proti političnemu vplivu katolikov ln novih priseljcnoe^, ki* so bili tedaj večinoma Nemci in Irol. Ta strsnka je bila splalno znsna pod Imenom "Know-Npthings" (oni, ki ni« ne znajo) t baje je ta priimek ns-stsl za to, ker. so dozdevni voditelji tega gibanje, ko jih js kdo vprsisl o tej politični organise-ciji, vsdno odgbvarjsli, da "ne ¿qsjo nič". Know-Nothings so sicer 1. 1854 smsgali v nekaterih državah In ao 1. 1856 dobili precejšnje Itevilo glasov na predeed-niških volitvah. Ali vae gibanje Je kmalu ssmrlo in tvori Izboren zgodovinski doksz, ds poudarjanje verakega in plemenakega ao-vraltva ne more nikdar zavladati dolgo čaaa v političnem življenjn Združenih drŽav. Eden izmed sednjlti večjih poskusov zmagati proti obema vladajočima strankama je bil napravljen pod vodstvom Theodora Iloosevelta; njegove Progressive Party pa je krnel u izginila s po-sorliČS. Mnogo drugih poskusov za Ustsnovitev večje tretje strsnke se je tudi kssneje nspr*vil<£ in je to vpralanje veduo na dnevnem redu. GLAVNI STANi aSST-SS SO. LAWNDALE AVI., CHICAGO, ILLINOIS. Iirrievalni odbor t UPMAVNI OOJEJti Pr«4s*4«ili VlMeat CalaUr, kmdim VUrUk It f. D. f, Bm SI, Ukmummm, P«., mi. U>.lk MadK.w T«rh. Ujaih WlaUli «• màémlkm BU. N.^k. ti. y«9aj»ik JJm V.gH.W. mf4m\k «lesiU JeSt Imwtimik. etMvlleU fUail« Ftllp GWIm. POHOTNI ODSEK» t—à, prW^J.Ik. 40? W. N*f SI.. SprtM'I^d. Iti.. Marti« TO. Barker«»», OkU, PrW K. VU«r, Ska STS, »If. Ml..., .... ww— p p na w « « — _ - — . _— — w .— —— - - -. _ _ _ — jok. T«rMi, Bas SS, H^derMavllU, P«.. Mm G*ri*k. 414 W. lUy Si., Spri»«fi«l4. IU. ^^ KOLNISKI OOSBKi OSREDNJE OKROŽJE« BU« N«T«k cyioBÉ»' VZHODNO OKROEJEi J«e«k AaiWrUII ZAPADNO OKROZJSi som v Washingtonu. i \ marji in delavci v meetlh. Pouda, V,^xjala je previco poeameznih dr-na Tfav do aamouprave in je bila na- sprotnica visokih earin (protek tivnegs tsrifs). Opozieljs ps, ks-tere glavne predsteviteljs sta bi la Clsy in Webster, je bile za liberalno ioterpretseijo smerilke ustave, jtar se tiče prsvle zvezne vlade in ^kŽavnlh vlad, za vieoke carine in za velike Javne gradnje. Delilo je te atrsnki Itidi vprela nje nerodne benke; demokretje ao bili proti eentralizeeTjl benker atva. Ta veliki spor js bil relen le le zs nslih česov z ustanovitjo "federalnega reze r nega alatcme NOVICE IZ JUGOSLAVIJE. Za babjeverne. V selu Mahav- Ijani ao alavill praznik sv. Kranja. — Prišlo pa je neurje in ljudje eo zbrali v gostilni. Ko je neurje nekoliko ponehslo, je odlel pred gostilno mshovljsnskl knez (kakor nal župan), ds vidi ksklno js vre me. V tem ps udsri v atreho gostilne strela, rszblje neksj op« ke, neto pa udari v kneza, ki je 4 dni kssneje umrl. Gostom gostilni se ni ničesar pripetilo. Trgovina s dekleti. V Hubotlel je bila «retirena Katica Majdeh iz Zlatarja, ki je trgovala v dekleti. Od sirom sin i h stsrilev Je kupovale mlada dekleta Jer za vsako dala po 200 dinarjev. Dekleta je potem prodejals v javno bilo. Proti tekim neetvorom ftenek je nal zeken vae premii. Detomorilka. Marija Dolen, članica Marijine družbe v Tržita, je porodile nezekoneko dete In ge aeS7.ee S* UnAU Av„ •kr«èli. B*a taa, Mm«. Be«. Pa. a J »k« Groi.t). 14411 P*pp«r A««., CUv«U«4. O. Akim l«lar, B«a 104. Gr**«, lUae., ee h»l»«»P>f M«a Mi«, S.m ISS. iukl, MU«, aa -wmpU. M Um t«|«l. 4483 S. WU«k«t*r Si., Marray. Utah. Nadsomi odbori Fr.il Z.H.. pra4*a4n(V. SSSS W. SSlk Si.. CtilMaa, III.. Fra«k Seesrak* SSIT Practar Ava, Ctavalaa4, O.. Willlaai Sillar, S404 Si. Clalr Si, CUvalaad, Oklo. Združitveni odbori PradMdalhi Praak Ale«, SIS4 Sa. C««f«4 Ava, CkU-f., 11 Jaiba Ovaa, 343» W. Nik Si, Ckl«a«a. IU. Ja«. Sh«k. S404 On«. Cl, Çlaaala«4. Oku. VRHOVNI ZDBAVNIKi De. P. J. Kar«. SUS Si. Clalr Av, Clavala»* O. e s'- aJkaralkl, U Selaje v flaaaaai «ra4a, VSA PISMA, M se «MialaJa m peda el. avadseSetka se aaalm Pr*4**4alitra S. N. P. J, SSST-SS Sa. UwaSala Ava, Chleaa* Ul. VSE ZADKVB BOLNIIKK POOPORK SK NASLOVE. BaleUte la). «Iltaa S. N. P. J, SSST-SS Sa. U««d«la Av«, CkU««a. IU. DBNARNR POSIUATVK IN STVARI, IU •• iU»J« al. Irrri.a.la«»a «4kara I« M««l« vab4« — «aslavai TaJaUlea S. N. P. J, SdST-SS I«. Uea< 4.1a Ave, Cklaafa, III. VSK ZADEVE V ZVEZI Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI m aaiU)«Ja «« aaalavi Bla««jalllaa S. N. P. J, SSST-SS S«. L.w.4.1. Ave, CkU«««. IIL Vse artlalk. «Me «esloveaje v «I. IsarAeealaa« aJWe« «a aaj »««RJeJo Praak Seli*«, «ra4*a4.lka «edaaraafa «dkar«. Il«ae «eslev h ea«r«|. Vrl priairl «e «I. peMl a4*«k «a aaj pMUJaJ« m ««slavi J«k« U«d«e* «mí, 407 W. Hay Si, SpriaefUld, lil. Vsi daptal i« dr««« spUL «aaaaBUa. «glatl, aaralalaa I« «plah vmJm* I« v avael e tlasUese i«4«ala. ««J s« P^llj. «a «ailavi HPra«valaH. SS8T-0B Sa. Lawa4aia Ave, Cklaapa, III. , mesta prihitela gaallna druitva is Kostsnjevlea, Šentjerneja ln Bv. Krila nhio mogla veliko pomagati, kt>r je bil vodnjak aredi dvortira obkoljen od gorečih poslopij, dru ge vode pa v bližini ni bilo. Tudi goepodar je bU v Času nesreče i dima ln nI bilo nikogar, ki bi dajal navodila, kje je kaj epravlje-nr„ Tako je baje sgorelo tudi nekaj denarja ln pohiltva. Kazun kosoloa so sgorela vsa ZA KUHANJE PIVA i DOMA Imamo v ealogt sled. hmelj, sledkov In v«« drue« potrahMIne. resknallo In ae prvpriiejte, de Je «loma i»m naat kuhani vedno le nejboli«! in naiee« nejli. Dobiti je tudi ablrke aedov, steklenle In reanlh leneev, Itd. Mi vam Soatavime aaroltle po polti, talno v vaa kraJe. Grorrrljam, aladritarjum In e pro- dajalne leleanlne dame prlmeran po* pust pri vodjih naroČilih. Pilite po informacije Ml FRANK OGLAR, Domače prekajene KLOBASE Vadelujem In raapolUJam fine pve-kajena klobaaa a čaanovlm aku»<>m in prvkajeno meso. Jamtlm, da Ja moja rdta prava dellkaleae, ravpo-taka kot sta lih vAaaJh ele la mati naredile. Pollljam od ft funtov na- 0j. Cena Ifie funt, poltnlna pose- . Denar ae lahko pofIJ« a naro-m po puitnam po-0«m lian dreltva illom ali^pa^ poAl^vm. po poltnam pošt. 6h, Vn.PJ. kamor ae lahko obr- gospodarska poslopja, lito, vino, S40I s«p«ri«r Av««««, CUv«l««d, O, kmetijsko orodjs ln vozovi, sns svinja in eno tele. Akoda se povprečno nsd poldrugi miljon, ki pa je le deloma krlU a zavarovalnino. Italija ja IgrodUa JugoelavlJI parnlke "Hplit", "Heguaa" ln "Najeda", ki so prlpsdsli bivši avstrijaki mornarici. Parnlki so majHtii in bodo slutili finančni Htrsžl. Krivična trošarina, po novem trelarinekem sakonu se bo pobirala v Sloveniji in v vaeh slovens-sklh krajih ^rolarlna na žganje, dočim bo Srbija te trolarlne opro Ičena. Proti tej neenakoati ao ua-«trpile skoraj vse prečansks stran« ko ,pa vsi njih argumenti niso za-leglj. Finančni minister Je vztrsjal pil svojem stslilču in v potu svojega obrssa se je trudil, de bi do-kit al, da to ni nobena neenakost tftvsr ps js tako sagrelens, da so splch ne da brsnitl In to se ns govoru flnsnčnega ministre jsino vidi. (lovor flnsnčnega ministra je bil tako slab, da ga ne bi priča-kovsll niti od nsjbolj povprečnega porlanea. Nlamo mislili, da ae niti dr. Stojadinovič ne moro povzpeli nad svojo okolloo. vaetjn nrm __ o«U redi moja sanvsljivostl. JOSEPH LESKOVAR D. L * 1 610—14th ftreet, POTREBUJEMO.< lsučeno dekle sa domaČa hllna dela. Družina treh. Pere le enkrst v tednu. Msms svojo spslno sobo In kopalnico. Dobrs pleča. Oglesite ae na t MM Forbes Street, Pittsburgh, Pa. Tel. lUzel 1963. (Adv.) 4424 Jaaaclaraaar be lala« petita v I« d«UU. Nal CaMil >>»•»• a «aaaaaa Valla «f lOM 4a SČMI« IMÍM UaU. Haiwala t«r P« Sa hVAm m «■«Uk kl •• p«-uAaa «a H*"*'* * Aaiarik« V «a abulia »pfmiMm à» «.»al«. lmlki.1 Hra«attil Ml MlplJpH> v« 4«»UilU ftoSMii «1 M« «a. «»O« VMMr SaJia. alb««» «I l'Ai I» hali, kar «S»l«la ia Impi what r u«.« Sah «.»»ta la «rta "V—mt «atkt Oaaar« mh* a« raHsvw aa naiMtf*!«« raralba aa a*a««.M R« aa4.Ua« h>m»Í» aa Anlla |a m taa CMNARO LINK, 144 R. 0«w*er« M, fllt^H II, COLUMBIA GRAMOFONE od $30.00 — $250.00. VELIKA ZALOGA PLOlč V VSKH JEZIKIH l«a« «ava aalaga aaaiiklk laipartlraalk "Haiakard^ rvbriaf. Breapla#n« eanilra debite prit Victor Noviiiftok, 331 Groara SL, Conemaugh, Pa. »♦♦ooeeoooooooooooeeeeeeeeoooaaooooooeeeeeeeeeeeaoo»» Williamu But 1er ju Veatau. Rajnovejli franoœki kanon. Stranka, ki ae danee sove "re- neto odložila ne etrelnem tramu, pobllksnsks", je nestele Iz borbe kjer je umrlo. Merlja Dolep je le-za odprevo anlenjatva. ki je do- le p<» dolgem tajenju prlpoznale vedle do drlavljeneke vojne (Ci- ^oj greh, _______ vil Wer) in Osvoboditve črncev. V sarajevski tobačni tovarni eo AglUeija proti auženjatvu je bile1 priáll na aled velikim ponever-najsilnejla v severnih deževek in , bera. .Vekej urednikov in uslul-je provzntfila noto Krupirsnj«|beneev je kradlo ko areke. Ni #u predsednilkege kandldeU Abra- da potem, če kedimo tak tobak, bi- de je gross ■ 55 rr - ^ r^äääts v ned.iKdn« M S-ÄÄ tOM,r ki m II^ItoP je voljen Izbrehn.l. je oivil.a ve,- oktobra okoli S. ure «ve,ar je Iz - J '/kl U * tJennvL To je prv. Oavres bttn. M. Umri i«pkn ^^ adaUi^snjfr.ih vjrokov pričelo go j« bila vjreti na podu poeevtnika Lojzete] Kuharji v ZeborMa. Nenava/ino o.tro je poler valed vetee d^«e¿1" ¡^^^^^kU.M.Ii«.^..^ «trinke _ .... letih. Dnigi pemikl K in ne«e bO milj K^ajt .. . . . u t . dola«, Hajf0 K* * Sovjetski Pri pre.zkušnjsh fíjalo I«* I Cm pa so straati, 'J* «tops as morje. r r Božič, CAS LEPIH SPOMINOV JE PRED DURMI. ntnis vaovja pri apuainl «va/ik «arodalkav, prijataljav I« snen««v v aU- Ta p rasnih v*b«Ja pri vaakamu dollnoet, da aa a kakim daner-apaeii ri domovini, k Jar J« vaek la Uka mali dar « kvaUlnoat)« i« vaaaijaai eprejet Ako halat«, da bodo taka darila pravačaano In v rado doetev-IJana, poRjite jih patom poinata FRANK SAKSER STATE BANK 92 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. Y. pMfnrrar. DeWe pestreik« GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE RANKE, «♦ocoooooo+ooooooooooeoooooeoooooeoooocoeocoooee»»— PROSVETA 0 koleri n Kranjske«. Zbornik Matic« Slovenske Xm rveaek is lete 1911. Sestavil Franc Kobel. (Dalje.) . Doc ¿m je Frencotka ¿e 1. Ib02. v Parizu sestavila svoj posebni zdravstveni svet, ki je gledal na to, da ao se po državi ustanavljali zdravstveni zavodi in da ae je smotreno delelo na zboljšanje zdravstvenih razmer sploh, je Avstrija pač že izza razsajanje kuge imela svoje posebne zdravstve-ns komisije, ki so bile gubernijem (kssneje nameštništvom) ter o-krožnim gosposkem ^kasneje o-krajnim glavarstvom) dodeljene, toda te komisije so poslovale le v posebnih slučajih (kuga, kolere, legar in druge epidemije ete.) in s o imele edinole nasvetovalno pravico, izvrševeia pa je vae zdravstvene naredbe vlada aama. Kestajale so te komisije is deželnega zdravstvenega poročevalca ali deželnega zdravitekega svetnika in iz 4 do 6 od vlade imenovanih prisednikov. Pravice do izvrševanja ti aveti niao imeli. Sli-čen zdravatveni svet je bil pride-Ijen ministrstvu. Očitno je torej, da je bilo v obče za zdravstvo kaj slabo poakrblje-no. Nihče ae ni zmenil zanje, iz-vzemli, Če je porezssjela ta ali ons epidemijs. Pa kako naj bi v tem slučsju v reanici izdatno zs-legle tudi nsjboljše zdravstvene neredbe, če je primanjkovalo zdrs-vilskih zavodov, zdravnikov in I>otrebnega denarja. Neorganizo-vano zdravilstvo te dobe ni moglo in ni moglo ukreniti nič trajno u-spešnega. — Mesta z lastnim šta-tutom so pač imela po enega ali tudi po več meatnih zdravnikov, ki so jih navadno imenovali mestne fizike, bili pa so do malega tako revno plačeni (prejemali so 300-400 gld. letne plače), da ao hočel nočeš morali zanemarjati svoj fizikatski posel in si pomaga ti z zasebnim zdravljenjem, če ao hoteli živeti. Razumljivo je, de niso mogli z vnemo dcloveti na zboljianje zdravstvenih razmer dotičnega mesta in najsi bi njihove inatrukcije ie tako poudarjale to stran njihovega poala* O gojenju zdravstva po kmetih se niti govoriti ne more. Zdrav nike bi lahko aeétel na prste, bolnice pa ie laie. Po navadi ao po kmetik zdrevili ranoeelniki, ki po ao bili kaj asalo neobraieni, teko lu so komaj zedoičeli za prvo pomol ponesrečencem. Za mesto Ljubljano je strok pred kolero- L 1831. izzval prvo oblastveno zdravstveno instruk-eijo, ki po je obveljsU šele lete 1830., ko je po Avstriji drugi« zaplesala kolera: toliko čaea je potreboval ta načrt, predno je mogel, prepotovavii vpe višje obleat-vene pisarne, postati veljaven. Na bolje ae je v Avstriji obrnilo ie le 1. 1850., ko ee je zdravil-stvo povsem preoenovslo, pravza-prsv šele uredilo. Tedsj so se po pruskem zgledu tudi pri nss n-stsnovili stslni sdrsvstveni sveti, ki so imeli nslogo, poskrbeti zs zblojianje zdravstvenih odnošaftv sploh. Todo o tem kssneje. Ob takih razmerah ae torej ne bodemo čudili, da je veat o veliki morilki koleri tudi na Kranjekem povzročila velik etrah, prav tako, kakor ga je poveodi, kjer se jc pojavila kolera. Tako je n. pr. "Preusaiache Staatszeitung" še i. 1835. (14. sept.), poročsls is Genove v Iteliji: "Naše mesto kažs nsd vse žalostno lloe. Prodajalni-ce eo zaprte, uliee so prszne. Kdor Že more ns ulico, hodi s povešeno glevo, robce stisksje pred usta. ds ne bi vdihel kužnega zrsks. Vask hip nsletii na mrliče ali na umirajoče in kdor pride mimo njih, izpljune in etisne stekleni-čico t dišsvsmi sli s ksfro pod nos. Vendsr pa nihče neče verjeti, da ae kolera naleze s dotikanjem in zato strežejo bolnikom bres strehu, pa tudi brez uspeha. Vsa zdrsvils ao brez koriati, ozdravi le tisti, ki je krepkejši, nego je bolezen. Mnogo jih bolezen pobere tekom treh in pol ure, drugi ae bore dalj Čaaa. Ali tri četrtine o-bolelih jih umre. Po vseh trgih požigajo velike grmade, ds bi o-čistili zrak, čeprav doalej še ni bilo uspehov.'• — Ds slične vesti, ¡ci so tedsj prihsjsle s vseh koncev, niso revno zmsnjševsle strs-hu. je jssno. Zdaj, ko smo obširno govorili o varstvenih odredbah, kakršne je bila zoper kolero zsukszsls državna oblest.in pa o zdravilnih sredstvih, kakršne ao izumljali tedanji večji ali manjši modrija. ni, treba, da pogledamo še to, kak- Ano jo kilo njihovo mnenje o blaten kolere, t Dr. Kowstsek nam v svoji zgorej navedeni knjigi poroča, do ei je veČina tedanjega učenega sveta nastanek epidemij, kclcre iz kuhala učil popolnoma prsv, to po, kskor sam zatrjuje, zato, ker se ni dal preslepiti angleškim zdravnikom, ki ao ao bili iz Vzhodne Indije v ropo princali najneverjetuejše izmišljotine in laži o koleri Ti (n.Kleški zdravniki so namreč tr prav tako,kakor kuge, iskuiela angles*! zarsvniai so nam«™ ir-tolmsčiti iz takozvtfnth toimlSV* di^-da košaro ffišjrja n^a kui-Uiurskih vplivov (vplivov neba na plinasta snov, nekak mijazml, in semlje). Govorili so učenjaki o nekeki constitutio pestilcn* (o strup raznsisjočem atanju), o nekem geniua epidemieua ,o bole sen pospešujočem činitelju) iu bili mnenja, da je izbruhe epidemij v prvi vrati «pripisovsti posebnemu vplivu aolnea in lune, p m ne tov, solnčuih in luninih mrkov, proti katerim ae človek seveda ne more zavsrovsti. dele ko se je kolera 1831. širilo s toliko hitrico in morilo s toliko krutostjo, so uče njaki rečno začeli mioliti na tu, ali epidemij morda vendarle n** povzroča kdo drug nego tisti taj-nostni kozmiiko- telarski vplivi, ki prsv za prav niso bili nič dru: gegs nego učeno doneče beseda, ki ps ni rszodevsU nikakega določenega pojma. In zsčeli so nervozno iztiksti za kletim povzročiteljem, teko nervozno, do se je marsiko-mu ob dobri volji razbil nlidni preudarek. Tako se je tedsj po-javila csls nebrojns vrsta naj-i-sznoličnejših mnenj in trditev in zsčel se je prepir,' obsegajoč ves kulturni svet, ki se niti Udaj ni hotel prav poleči, ko je 1863 dr. Robert Kock odkril pravegs povzročitelja kolere, tskozvsni kom a bacil, in ko je bakteriološka vedo nstsnčno in nepobitno dognala njegova avojstvs. Leta 1830. ao o bistvu kolere in o njeni nslezljivoeti vedeli tako malo, da so, kakor pripoveduje dr. Sentimer, ns Ruskem 10—15 bolnikov possdili v eno in isto kad in jih kopali v eni in isti vodi. Nič jih ni motilo, ds so bolniki v to vodo bljuvsl, da so vsnjo ili njihovi odpsdki in da-so skoro vsakega is njs izvlekli ns pol mrt- nessl sveže pogrete, iznrsl ksd i. t. d., nikomur ni prišlo ns muci in bi dalo preveč opraviti. In, p'ri-stsvlja dr. Sentimer, trfko so ni godilo samo ns Ruskem, tem reč tudi drugod. — Dr Sentimer sam je bil mnenje, ds se~kolers ne ns-lese tako kskor kugs, msrveč z dotikanjem; zsto ob dovoljni previdnosti ni ^everrio, streči zs kolero obolelim. Torej je Sen tirne; .i • ' ■ DCKTDOOOOCX JQOUGX K3CK KO»,V* X3CJC Visoška kronika. DR. IVAN TAVČAR. I ■ i ■ ■■■l—BBBMBB (Dsljs.) V zimsli je strojsrjev Velentin pouČevsl tudi otroke, de bi se nsvsdUi brsti m pisati, pravijo, ds js blK neksj čsss še celo učitelj v šoli brstov-ščine sv. Rcšnjcgs Telcss, ds jc ps to dobro službo, in nsjsi mu je nesls ns leto celih šest goldl-nsrjev, opustil, ker so predstojniki silili ns to, ds bi zshsjsl tu in tem v cerkev. Zspissti morsm, ds je Velentin svojs učenec hudo tepel in veliko za lase vlekel. Branje in pissnjc pa nam je za silo le vtepel s svojo palico. Pozneje, ko sem prišel v svet, sem svojo znanje še popolnil. Hedaj pišem prav spretno, Čltam pa bolj slabo, ker so mi opešale oči, morda od rane, morda od štrapaca, katerega sem prenašal v «tevilnih bataljah, pri katerih nas jo vodil gospod Kugenius, vae slave vredni prino Savojski. Po preteku treh let mi jo sporočil oče Poli-karp, da upe, da sem s« Že kaj prida naučil in da Visoko ue more več pogrešsti dcls, kakor ga smo in mora cahtevati gospodar od svojega prvaroje-nega sina. Prišel sem rt,pet domov in pričel delati na polju, v hlevu in kjer je bilo treba. Tudi »cm dobil vse orodje, kakor «a potrebuje kovač. Koval sem pa le toliko, kolikor je bilo treba r.a gospodarstvo, bodisi tla sc je moralo kaj popraviti ali pa kaj novega napraviti, kakor to pač rahteva poljedcUtvo. Tisti čai je bil brat Jurij poslan v Ljubljano, da bi se solni pri očetih jezuitih. Ostal je samo itiri leta v mestu, ker imajo %sl tisti, ki ae roda na Visokem, več moči v rokah nego v glavi, tako da se raje trudijo po polju, kot pa po šolskih l.lopeh. Tudt pri Jurju se jc to izkazalo in jezuiti i* l.juldjane »o pisali. pil črv* mero. Ko w Je približal oedrmdearteiou letu žhlje-11 ja. je prič« ! Pollkarp Khallan tovoriti v ion « Vipavokrga tn «hI drugod W kup/osti s njim, ker jr ljud»tve v tistih dneh, ko ae jr bila dešele lr nek«dikn okrepčalo od nrmške vojake, rado po-piv «le j biif» j» v \%ak«-m ,t pivnic, da jih jc kar ootsjslo. Mnogokrat jo oče odtovoril v Vipavo — takrst smo Imeli na Visokem tri psre močnih in dobro rejenlh toiprnih konj — ter vselej privlekel nszsj mnogo posode, nspolnjene z vinom. Sligsll smo in izvedelo ae je, da stsri mož n» opravil tovora, da bi ae ne bil kje v vinskih goricah aprl In stepel. Govorilo ae je celo o težkih pohabljenjih in nekolikokrat bi bil akoraj padel v roke grejskemu glavarju Lantheriju, da ae ni še o pravem česu poravnal s rodbino poškodovs-nega ter ji zeložtl težko odškodnino, glsvsrju pa izdatno odkupnino. Take poravnave ao pri nae v navadi: revež, ki nima denarja, pride v zapor, bogatin pa se pri grsŠčsku in rodbini odkupi, nakar je previea, ki bi morala biti za vae enaka, potolažena. Dozdeva ee mi, da take reči ne bi :ograbil z roko šop trave ter ge zaaukal, meni pa dejali "Prinesi skalo, da zavijava hudiča rep. da se ne ponesreči ker bova imela v govorici!" Prinesel etm precej težak kamen s njive In položila ava ga ne zavito trevo, da jc bi) peklenskemu selenu zasukani rep oblolcn. da nama ni ■ogel napraviti akodf ia najsi bi jo bil tudi hotel. Ker ml oče nI ukazal, da bi tudi jas legel, nisem imel poguma, ds bi legel k njemu. Stal sem torej preti njun in sicer ns mestu, odkoder se pri-Jttno gledal ns visoške napravo. Prsv živ« ae ie /pomlnjam. kako sva se rezgovarjela. in bil je to jako pomenljiv razgovor, ker ae mi jo takrat prvtt odkrilo, de očo občuti triko breme svoje •tarnali in ds je določil mene u svojega imsled oiks ns Visokem. (Dalje prihodnji!.) ki gs rsznaša zrak; zato da kole ro nslezemo, žeaamo če pridemo v bližino okuženca sli v njegovo s kužnim mijazoaom 1 prepojen^ ozračje. Kazume ae, da je ta trditev ljudi močno oplašila in ds so nihče prsv ni upsl v bližino bolnikovo. Od tod tudi tisti znsme-niti nasveti, naj se kurijo velike grmede, ds se preksdi in očisti zrak, sli eelo, ds nsj se s topovi streljs v kugonosni zrsk, da ae ta le prežene. Tako je tudi dr Hu-feland 1. 1831. o koleri naleze po zraku. (Dalje prihodnjič.) Razno. Rusko žito za Avstrijo. Prejšnji niesec je prispela v Trst prva ladja, ki je pripeljala iz Rusije žito za Avatrijo. , . '. Rusija jc pričela izvažati žito: Od 15. avgusta do dne 10. oktobre je izvozila Rusija preko 8 miljo-nov pudov (ali preko 128 miljonov kilogramov) žita. Od tega je šlo pet miljonov pudov (en pud je 40 funtov ali lt> kg) v Nemčijo, dva miljona na Holandako in po pol miljona na Dansko in Finsko. Narodi in hrana. Ravnatelj londonskega zavoda za hrano je izia-t vil pred par dnevi na neki konic? renči svoja Opazovanja, kako ds jedo posamezni narodi. "Najbolj umno jedo Francozi", je dejal, naravnost po znanstveni metodt. V tem oziru jih nihče ne prekosi in lo je vzrok njihove velike živ-Ijcnske sile. Nemci so pe veliki po- žeruhi in vsaj pred vojno niso je-vega. Da bi bil kdo vodo izlil, prUdMemveč žrli. Z neizmerno jedjo uničujejo svoj telcani razvoj. Angleška kuhinja je nad vse dolgočasna in ne more ostati brez vpliva na posameznika in na narOd Za Angleško bi pomenila refonnh kuVzije naravnost preporod. V S—3 tadnik Jobim lap .Uro-krajskl CALENDAR za leto 1924 jn ga vsakorau, ki mi poilje svoj naalov BREZPLAČNO pošljem. Denarne poiiljatve za B02IČ in NOVO LETO hitro in gotovo. Pilite pa moj cenik. EMIL KISS BANKIR, 133 Second Ave., NEW YORK CITY Dopra ailjam rojaka i a «a kraja. "Afftdarlti." •tara* POTNI S Ki ODDELEKt HRANILNI ODDELEK I POŠILJANJE DENARJA ZA BOŽIČ fe pmml fe Gotovo tu4i Uta« — badota p«, sakili «Tojcov v alara» kraj«, U» ve* ji m badata potUH prlmaron ¿•MtrMl dar a« boiiéaa praaMlkal Cim graj opravit« U «pravila, to- Naia bank« j« ukrsnUa m p«-trak««, 4a W4m ajaaa k«il*«a po-Ml jata« kitro I« toimo ¿MtarljM« praj«aa«lk«Mi. Da«ar Ukko mIIImm POTOM POtTE I« POTOM BRZOJAVNE-GA PISMA. Da«ar po»U« pot«« m« j« |s. OŠaian pr*j«ai«ikM mm «j««««l dm- mmki pWtl krea rtalrat« «Altk«. DOLARJE V JUGOSLAVIJO peŠRj« Maia kaaka pmUm p«4ta «U kraojav« !*• , , NASE CENE a« rmdmm m* Maj. «UjlMil. Pr*prM«ji« M| V STARI KRAJ — a« EUftUt A ko «U VI m*4 •mirni. U «a««-rmtmjm praa««v*tl B«SM a Uma kraj«, m—mm j« « Vmim koH.». «ko a« p*al«SM« tvriko. ki j« nmmmm P» t«i«l I« mM«I poatroiki. Ak« »ta mm mirnimi tloklti Uf* U iur.|> kraja, «*a pUiu p« M. 4«lj«a p«j«a«a«. SLOVENSKA BANKA ZsJcrnjiek A Cešark, TO — Otk Ar».. Naw V«rk. N. T. r V angleškem provincijalnem mestu je gorelo. Vse je bilo pokonci. Glavni urednik lokalnega čaeopiea ni imel nobenega poročevalca avojega regularnega štaba pri rokah, da bi ga postal na pogofrlftf za" novo angežirsni druŽsbni urednik je bil doma, in njCga je po-alal, naj gre poizvedovat. Družabni urednik je .izvršil svoj posel in neksj ur nsto že izročil poročilo glavnemu uredništvu s sledečim opieom požsrs: 1 Ns domu gospods in gospe Sniff ns Dash cesti smo imeli kresen požar. Navzoče je bilo veliko Število ljudatva. Gospa 6niff, ki jc ravnokar nakodrala avoje lase, jc bila ljubka pri begu v lepi avl-leni jopiei. Ognjegasci so bili v lepih višnjevih uniformsh, ki so jim dobro pristojale. Tudi vreme je bilo krsono, prav kskor se apo-dobi za take slučaje. Kadi ognja je gospa Jonesova odprla svojo hišo gospe $niffovi in njenima ljubkima hčerkama. Od mnogiH strani je bilo čuti, da je bil požar PETEK, 16. NOVEMBRA, 1923. eden najkrasnejših dogodk«-Stal je najmanj #25.000. Delavski list je «iu. , ^ računa vaš nasprotnik. KAŠELJ J« »sndar naprijataa znak kl m r, ne sme zaaatnarjatt. UH»ajt» ** several COUGH BALSAM, ¡^¿^^taodrrr. ^ S^kakiiS^^ Cana 86 in 53 cantor. Vpralajt« po lekarnah. SEVERA'S COLD AND GRIP TABLETS Cana SO oaotov. W. F. SI VI RA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA mTm; Nad 100 Harmonik Potrudil sem se, da sem preskr-bel našim harmonikarjem dobre in zanesljive harmonike, ki so po delu in glaau enake drugim najboljšim harmonikam, a kljub temu so moje har-_ monikc, ki nosijo ime "Drava", od $25 do $50 cenejše kakor druge. Na Vas je sedaj ležeče, če bodete še naprej plačevali za harmonike več kakor jc treba. V zalogi imam sedaj nad 100 raznovrstnih harmonik in sicer: 1. "Drava harmonike za izurjene igralce. Trivrstne in itirivrstne, dvakrat in trikrat uglaienev štajerskega (nemškega) in kranjskega modela. Sedanja zaloga "Drava harmonik je v marsičem boljša kakor so bile dosedanje. Cena teh harmonik je samo od $50 do $70. 2. Harmonike sa začetnike in manj izurjene igralce t dvovrstne in trivrstne, dvakrat in trikrat uglašene, z ravno in Stopnjevito igralno deščico. Cena teh je $16 do $40. . 3.-Harmoniko za otroke i cnovrstne in dvovrstne, dvakrat in trikrat uglaicne. Cona $4.75 do $22. 4. Piano-harraonike z imenom "Drava", prf katerih so melodijske tipke enako urejene kakor pri klavirju (piani). Te vrste harmonike se lahko smatrajo za hsr-monike bodočnosti. Jaz jih prodajam po $75, po $100 in višje. Izdelovanje in »opravila harmoniki Nudi se Vam moderno urejena delavnica za izdelovanje novih in popravljanje starih harmonik. Druge Muzikalije: Slovenske grafofonske plošče vseh izdelkov, kakor Columbfa, Vic-tor, OKeh in ilnportirane plošče dobite pri mani. " Grafofone raznih vrst In izdelkov Vam nudim po izredno nizkih cenah. Godbene in orkestralne inštrumente, kakor vljolinc, klarinete, kornete, saksofone, bobne itd. dalje inštrumente, kakor kitaro, citre, mandoline, bandže itd., dobite pri meni ceneje kakor drugod. Novi cenik s slikami. Izšel je moj novi cenik z mnogimi slikami harmonik in drugih inštrumentov, kakor tudi drugih predmetov , mojo trgovine. Ako ga še nimate, pilile ponj in omenite za kaj se najbolj zanimate. ^ Garancija. Z vsako harmoniko in drugim inštrumentom pofiljem posebno garancijo. on MNmmmMMiMva . Dalje Imam t zalogi tudi: 1. Importiram tobak za pipe in cigarete ter porcelanaste in lončene pipe z dolgimi cevkami. * 2. Improtirane cigarctno papirčke in cigaretne hilze. 3. Importirane pristne slovensko orehe in posušene gobe ter razna druga jedila in jedilne dišave In primesi iz atarega kraja. 4. Importirana Knajpova zdravilna zelišča itd. Pišite za poaeben cenik o teh predmetih. V0GRIC B0*8, STATION D-NEW YORK CITY Kaj pravjjo moji dosedanji kapci harmonik: BowU, Colo. Cenjeni: Dam Vam na anaaje, da sem sprejel harmoniko s katar o sem zadovoljen in ae Vam zahraljujem. .. Mike Koreilch. Clartdge, Pa. Mr. J. Vofrtč: Dam Vam vedet, da acm a,.* Jcl naročeno harmoniko ia sem prav zadovoljen s nio. John Oarwa*. HoovortvilU. Pa. Spoštovani t Se zahvalim sa i><»lano harmonik». s katero aem zadovoljen. Ostanem Vaš prijatelj ia Vas tudi druflm pri porotam. jote Valant. CaaBa«, OkU. Naznanim Vam, da aem spvjel harmoniko ia aa Vam aokvaJim znajo. Pino harmoniko sU ml poalali; sem sad« voljan a njo. Priporočal bom rojakom, da naj harmonik« od >s» naroča. Jakaataw*. P«. Cenjeni j Karo/«ne harmonike sam sprrjal i" ¡UUnT** "COÍrid*T," » Im*i° Uprta k. todi lei» " Pitt.k«rt, K««.. Dear waa much pl>-«H«.i htm Se pel thought tkav would fmè-Ji P«. with would be aa fine. njimi. Imaja Up rt« U todi lap» ea » Jakob Nsputnik »ear friend: I received tke accordrm s"J H. If anybody wanta a harmonika I Yo handlr 1 gneoda. I »•»« PlM| Drenlk. H the harmonika and would s«t euch a fine harmoniluT. nih To eo aamo •ibI a or ao rme. —* rraaa irrrm* Dear aér: I want to let you know thai 1 fwcehree I I am well pleaaed with H. I did not think I ine harmonika. I thank you ever aa much. Jae Miklaaeir. nakatere Izmed it«» 11 ni h priznaralnih la tah jlh aprrjel.