D T. Ww Fmldwrt, A. B. GLAS NARODA > ^ - list slovenskih delavcev v AmerikL The Largest Slovenian Daily m Um Onitad ItttM. Issued dlay axeept fmdaji and kgal Holida js. WT- 75,000 TELEFON: 287« COETLAHDT. Entered as Itoond Olmss Matter, 21, IMS, at the Post Office at Hew York, H. Y, the Act of 3» 1879. TELEFON: 4687 CORTLAKDT. NO. 144 — STEV. 144. NEW YORK, SATUBDAY. JUHE 19, 1920. — SOBOTA, 19. JUNUA, 1920. PREDSEDNIK FIZIČNO IN DUŠEVNO ZDRAV NJEGOVO ZDRAVSTVENO STANJE SE JE ZELO IZBOLJŠALO TEB SE ZAMOBE PODVBECl TEŽKIM DRŽAVNIM POSLOM. BOLJ ODLOČEN JS SEDAJ EOT JE BIL KDAJ PBEJ. — VE LIXO MANJ HROM KOT JE GENERAL WOOD. Piše Louis Seybold. Washington. D C.. 1*. junija. — l>evet mewcev junaškega boja proti po*l**di**am Indtzni ni preplašilo tluha in tudi ni poškodo-\alo niti najmanj sijajnega mtelekts predsednika Wood row Wilson a. ' Devet meseecv y> poteklo, odkar jo predsednik tezko zboiel, in fcolezrti j*1 piiKtila *\oj«* posledice v niiMi, dočiin ni odškodv*!« velikega navdušenja predsednika za principe, za katere se je boril s I ohlepnimi državnik; v Evropi in političnimi nasprotniki v svoji deželi. Nobenega dvom« ne more biti, da je moral plačati kazen s svojim telesom. Boril pa s^ je z največjim junaštvom v času, ko je bil 1« lesno brez moči, in njegovo popolno ozdravljenje je sedaj zajam-m no. Vsledtejrn je tklcnil privesti Ameriko nazaj v stanje, ko se bo eilala znova svojih dolžnosti napram ostalemu svetu ter »vojih iloUsoiti napram la*tn> deželi. 1'rtdsednik \ViK«.n j.- I.olj kot kdaj odločen, da morata pravica in rewrites zmagati na eelem s\etu, če bo mogoče kaj takega doseči s pomočjo njegovega upliva. To je ImI v g Is v nem nlis, ki sem pa dobil tekom tri ure traja-jočepa obiska pri najbolj ljubljenem in najbolj sovraženeiu možu na avetu. Tekom treli ur, katere sem preživel pri predsedniku, sem pa vidri opravljati važne posle s staro odločnostjo, ročnostjo in natančnostjo. Slišat sem pa diktirati svoje odločitve plede važnih vladnih za-«' v z lahkoto m preciznostjo izražanja, ki ni kazala nobene po-skiHlhe dime v nega strojs moža, ki je poznal tekoiu zadnjih 40 let le najbolj naporno duševno delo. tiovoril sem /.njim več kot eno uro plede najbolj različnih stvari. BALFOUR 0 U6I NARODOV V angleškem parlamenta je izjavil Banfonr, da ni Liga narodov, zdravilno sredstvo za vsa sla. London, Anplija. IS. junija. — Angleška poslanska zbornica se je pečala na svoji včerajšnji seji v glavnem z razpravo o L*gi narodov. Glavna vsebina Balfourje-vega govora je bila, da bi se moč Lige omajalo, če bi se jo preoblo-žilo z delom. VOLUMB XXVIII. — LETNIK XXVHL REPUBLICAN. KANDIDAT! SAMUEL 60MPERS JE IN PROHIBIGIJA Sen .tor Harding je izjavil, da še ni pripravljen odgovarjati na vprašanja glede prohibicije. Chicago, 111.. 1. junija. — Narodni prohibieijski komitej je poslal senatorju Hardingu in go-vernerjti Cooligdu brzojavko, v kateri stavlja naslednje vprašanje : — Ali se zavzemate za povečanje odstotka alkoholne vsebine j — Noben pameten človek — je pijače preko pol odstotka pri do-rekel, — ne domneva, da je na lo-1 ločen ju opojnosti pijače' 'g* Lige rešiti svet vsega kaosa.| H. G. Hinshaw, načelnik tega (Tc je naloga najvišjega sveta. Li- odbora je izjavil, da je dobil od Montreal, Kanada, 1. julija. — Mogoče ne bo Gompers ve«'- kandidat za predsedniško mesto v A. F. of L. Kljub temu pa pravijo njegovi prijatelji, da bo soplasno nanovo izvoljen. Gompers je ugotovil, da nasprotuje povišanju svoje plače od 10 tisoč na 12,000 dolarjev na leto. — Jaz ne vem, če boan še va.š predsednik — je rekel. Jaz ne vem niti tega, če bom zopet kr.ndidi- ga narodov vam bo služila dobro,'senatorja llardinga sledeči odgo-jral. vendar pa hočem nasprotovale je ne boste preobložili z de- vor; lem. j Senator Harding noče razprav- Glede razoroženja je rekel na- I jati o tem vprašanju, dokler ne MISLIL ODSTOPIT! Gompers je hotel odstopiti, a je bil zopet izvoljen kot predsednik A. P. of L. slednje: — C'e bodo* posamezne dežele sklenile, da morajo biti oborože- bo v juliju sprejel nominaeije. Hinshaw je rekel, da morajo ( , _ ______ prohibieijonisti vedeti, kakšno ne v velikem obsegu, potem bo to stališče zastopa kandidat v tem ANGL. PRINCEZINJA MARY IN ČLANICE RDEČEGA KRIŽA GOVERNER COX NE BO ŠEL V TURŠKI LETALCI 80 OB3TRE- SAN FRISCO. LJEVALI ANGLEŽE. Los Angelca, ('al.. Is. junija. Carigrad, Turčija, 18. junija. Governor James M. l ux iz Ohio. Angleške čete. ki stoje nasproti j kandidat za demokratično nomi- j !i rškim nacionalističnim četam 'tlačijo na mesto predsednika. ne! ne polotoku Izmid v Mali Aziji, <> v seli teh stvareh s, j, izrazil na znani energični način ter kazal], ^ 1M.-sus|vova, ,i,.ni(lkrat ični na-1 južnoiztočno od Carigrada, so do- fevoj preje dosti komentiran humor. V torek m»ui tra videl, kako je izjavil njegov v San Fraueiseo. tukaj K lvvard kampanjski ma- ivdui konveue:j šel z ene scire v drugo ter ga;n. , spremljal v sredo. k » je hodil brez pallee 1<> v namenu, da doseže minima- J(, Angleže v boj, do<-im si Anglc- 1111 ,i hm jrova leva innr« »isto paraliziraua. Opazil pa j*etn. tla jo je dvi- .. i i -i .. ... , 1 " ' , r"!J° 7ii predsednika. |zi na vse mogoee načine prizadc- l.iI nekoliko vitij? tl i > Teiu pomaga kretnjam zdrave desne noge. i ., - v mi.- • • < m i j J J ~ j Mr. Moore in Norman Mack sta vajo prepreeiti 1h>jc. Tekom zad- N'sjIk>Ijw dokaz /.a veliko izboljšanje v telesnem stanju pred- j j,,^- sediiika sem imel v speitnuu. kajti pred tremi meseei sem pa videl* bro zakopane ter zavarovane od angleškega brodovja. Iz tepa vzro ka se domneva, da nameravajo i.aeijonalisli napasti to mesto. Naeijonalist'eni aeroplani mečejo bombe lia angleške postojanke v očividnem namenu, da Zfiplete- iti po stopnjieali le s jm»iii je kot je bilo, čeprav nosi znake velikih i telesnih bolečin. Ko je dflsl in ko sv s govorila več kot eno uro. je odšel pred-fcedmk i/ kvnje d«ia\:ie sobe v dvorano, kjer kažejo kinematograf, s eer počasi in previdie a s popolnim zaupanjem v svoje moči. Njegova /ena, preds»nlmk ti jaz smo bdi izbrana družba, ki si je ogle-«lala dotiene slike. Po prerlstavi smo razpravljali pri obedu predsednik, dr. Grav-M'ii, tajnik Tumult;- m jaz o lajših zadevah tekočih dopodkov. Zdelo se mi je, da je predst dn kov apetit zelo dober in da je pri obedu zelo zabaven. Ko *em prišel k njemu, mi je iztegnil svojo desnieo rekoč; — Sev bold, zelo vesel vm. da ste prišli. Lepo, da ste prišli. Počakajte nekoliko, da se isnebim teh stvari in nato bova razpravljala. I>r. Grayson m moja /en.t sieer pravita, da ne smem hoditi naokrog in jaz se seveda moram pokoriti njih poveljem. Ko s« ,n opazoval njegov obraz, se mi je zdelo, da se ui dosti iz premen i | izza mojega 'estanka žnjim pred osmimi meseei. Liee .ie jv>-stalo hieer nek«4iko esterjše in nos nekoliko tanjši, a oči so bile šel vidno stare, blesteče in |>rodirai«MV. znamenje tuogočnepa intelekta. Seveda je bilo videti ti« prvi p<»pleo novi zvezi in na nov| način primerno sedanjim razmeram v Evropi dovqlj hitro in zanese Ijivo izplačujejo. Včeraj smo računali za pošiljatve jugoslovanskih kron po sledečih cenah: ' 300 kron .... $4.00 1,000 kron $ 13,00 400 kron ...-r $5.35 5,000 kron $ 65.00 ^ 500 kron .... $6.65 10,000 kron $128.00 Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepriča-« kovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Mi računamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar dospe v roke. ) nam je poslati najbolj po Domestic Money Order, ali pa How York Bank Drift. ^ * Tvrdka Frank Sakser, . - ' 82 Cortlandt St, Vow York, N. Y, 1 _ /T y«taaovljena leta 1888. GLAS NARODA, 1». 3VS. 1920 "GLAS NAHODA Dopisi a vzrok vojne. ča po $2.80 do $3.00 je plača za ženske in dečke. Dela vet*, ki dela danes za AV na uro. ni normalen. Da se po posredovalnih uradih tepejo za delo. to bo menda tudi nekaj le res. Ti slednji so lenuhi, ali pa ravno v mesto došli trampi. Lenuhi, ki sede dneve in dneve po teh uradih ter čakajo na kratko delo in veliko plačo. Delodajalci in lastniki raznih del delajo z delavei jako lepo. Pred par dnevi sem bil izostal od dela zaradi prelita jen ja in čez dva dni sem prišel nazaj na delo. Gospodar mi je prijel naproti ter mi je rekel, da naj dve uri delam in dve uri sedim, jaz pa sem nm rekel. da nisem prišel sem sedet. On O delavskih razmerah ne bom poročal, ker je slabo kakor povsod. da se komaj zasluži za vsakdanji kruh. V tukajšnji naselbini so se oglasile rojenice pri družini &mon in pustile krepko deklico. Mati in hčerka sta zdravi. Čestitam! V tej naselbini sta dobila poročno dovoljenje in se poročila Henrik Pečarie in Justina Kitt. Potem sta se odpeljala na ženito-vanjsko potovanje. Bilo srečno! H koncu pozdravljam vse rojake in rojakinje sirom Amerike. Naročnik. Los Angeles, C al. Ker sem dobil pismena vpraša- je nato izgovoril zelo važne bese-nja ml Slovencev o tuka jšnjih • de: Mi moramo delavca čuvati razmerah, kateri se mislijo radi j ravno tako kot mulo ali pa še bolj, Peter Zgaga Neki newyoraki bankir pridi gu- Bolj lahkomiselno razpoloženi Anplcži so imeli v zadnjem času navado govoriti pret-j nespoštljivo o družini Geddes. Odličnost raznih članov te družine v angleškim javnem življenju je dovedla humoriste do trditve, da je le kak član Geddes družine v stanu ob istem času vedeti vse in storit: vse. To je seveda le malieijacna zavist. V času, ko j" bil Sir Auckland Geddes imenovan angleškim poslanikom za Združene države, se je v Piintchu in drugih humoristi«'niii listi govorilo o številnih stvareh, /a katere bodo Amerika« prvikrat v svojem življenju izvedeli potem ko bo prišel Sir Auck land tjakaj. Sir Auckland bi se bil vrnil v Canado, da postane na-, t Imk M <■<» ills vsenčliisča. a povabilo, naj postane poslanik v Wash-ingtonu, je izpretnenilo njegove načrte. Nagovor, ki ga je imel v Priiiectonu, je v resnici bolj sličen predavanju, katero je pripravil profesor kot pa govoru diplomata in državnika. V tem govoru je navedel teorijo, ki je sicer stara povest v ekonomiji, ki pa je popolnoma nova kot pojasnilo za izbruh vojne. Rekel je namreč: _ V Severni Ameriki, ali v vašem ozemlju, ali v ozemlju Cana- «!e, so obstajala obširna ozemlja, ki so bila zmožna proizvajati, ali v obliki pšenice ali v obliki mesa in ta živila niso bila potrebna za konstimpcijo v Severni Ameriki ler bila vsled tega na razpolago za lahek transport v Evropo. Ko se je pričelo to stoletje, je vaš vedno naraščajoči industrijalin razvoj dovtdel tukaj do velikega povečanja prebivalca, ki je pričelo zahtevati zase ona živila in verujte m i, da se mse poglobil v to zadevo zelo skrbno ter mislim, da ni težko dokazati, tla j«' bil razvoj vašega prebivalstva tukaj glavni vzrok, da je po>ta!a evropska vojna neizogibna. Sir Auckland Geddes je dostavil: _ Nemčija je bila vsiljena v položaj, da se je skoraj :norala boriti. Prva stvar, kater«, je treba reči glede izjave je, da jo je komaj mogoče imenovati času primerno. Prihaja ravno ob času, ko so bile < b javi jene številke slede ljudskega štetja, ki nam kažejo, da je naše prebivalstvo nadalje naraslo za 13 aH "JO odstotkov. To bi po mnenju Sir Geddesa neizogibno pomenjalo nadaljno evropsko vojno. Meato da bi *e ve-s^iili te«a nadaljnega dokaza naše narodne Kile, bi se morali sramovati načina, kako spravljamo evropske narode v krvave konflikte. I h liga stvar, katero moramo izjaviti, pa je. tla je teorija sama-posebi jalova. Ne bila bi v stanu pr< nest i kritike niti majhne ročne kijižiee glede trgovskih statistik. Ne da bi hoteli poseči v mučne posameznosti, hočemo le izjaviti, tla smo v pričetku sedanjega stoletja, mesto da bi prenehali s pošiljanji živil v Evropo dejanski povedali svoje eksporte /i\ i! Skupna vrednost poljedelskih produktov, katera smo uvedli leta 1900. je znašal ^44.000.000. Leta 1913 p» je znašala $1,12:1.000.000 Nočemo omeniti še večjih izvozov, ki so se »avršili pod pritiskom vojne. Ni nam treba muditi se še nadalje pri tem predmetu. Edina na-daljua pripomba, katno hočemo napraviti, je ta. da imajo previdni možje in praktični ekonomi neko inšiinktivno nezaupanje do take > r*te lepih hipotez, kojih namen j»»p ripisovati enemu samemu vzroku obširen in mogu*tro« en razvoj. Varujte se človeka, ki potegne iz »»vojrga žepa ključ o katerem trtli. da je v stanu odpreti vsaka vrata. Take stvari ni mogoče storiti tako lahko. Pojasnilo ,kot ga nam je nudil Sir Aukclaitd Geddes glede vzroka vojne, zanemarja prešte-civilne elemente. Pozablja predvsem, da intenzivne poljedelske metode v stanu olnlrzati produkcijo živil na isti stopnji kot raste prebivalstvo. Pušča nadalje vnemar velika ozemlja v Avstraliji. Argentini, Rusiji in Ogr-ki, odkoder se je dobivalo pšenico in meso ob času, ko je l»ajc postala ' vojna lakot«'" neizogibna vsled zmanjšanja uvoza živil iz Amerike. Predvsem pa pušča to pojasnilo vnemar veliko ulogo. katero so ijrrab* različne vlade pri provociranju zadnje vojne in upliv katerega so izvajali trmoglavi vladarji. C'e bi bil Viljem 11. druge vrste m oz, bi čuli dowti manj o vojni, ki je bila vsiljena evropskim narodom vsled |>omanjkanja živil in zemlje. zdravstvenih ozirov naseliti tu, je moja dolžnost, da popravim dopis. ki je bil pred kratkim objavljen v Glasu Naroda. Delavske razmere v Los Angeles so za delavce dobre, za lenuhe in pustolovce pa jako slabe. Kdor je delavec, mu ni treba iskati dela po posredovalnih uradih. marveč gre kar delat. Dela je dovolj za strokovne, kakor tudi ker mulo lahko kupimo, dobrega delavca pa je težko dobit. Opoldne pa me je vzel s seboj na obed k svoji lastni mizi. dasi je vreden, kakor pravijo, okoli 40 mi-Ijonov dolarjev. Strokovni delavci so večina vsi organizirani. Kdor trdi, da tukaj ni niti 10 odstotkov delavcev organiziranih, se laže in blufa slovensko javnost, koncem dopisa pa /a navadne delavce. Delavska'se skrije pod dve črki. koje pa ni-plača je 44.00 do $4.i»0 za osem-j so njegove začetne črke. Ko bi urno delo. za 9 ur pa sH->.00. Stro-'bil govoril resnico, bi bil pod-kovni delavci so plačani različno, j pisal kot se je drugikrat, kakorčno delo kdo opravlja. Pla-i Pozdrav! Frank Snidar. Najti je dosti ljudi, ki domnevajo, pamet. # * # Oni, ki gre od ""i«a do časa na svoj iem staliaeu kot drugi ljudje. da pom en j a potrpežljivost 'spree**, je. na veliko bolj Slovenske novice. je: — Več at edit e in manj izdajaj* te. Kako more človek prvo pri omejenih dohodkih T Kako je mogoče drugo pri neomejeni draginji? * . • Sedeli smo na verandi. Temnilo se je že, in pripovedovanje lepe dame je prekinilo eepetanje nožie. — Pat. je rekla z blaženim smehljajem, otroka mi prihajata voščit lahko noč. Kako sta lepa ta xiva mala. In vsaka beseda, ki jo i spregovori t a zvečer, predno gresta k počitku, so mi zdi kot bi mi jo pposlalo nebo. In vrata se odpro in otroški glas zakliče: — Mama. mama. Tonček je našel stenico v postelji. • * * Poročajo o pomanjkanju plina. In to v letu predsedniških volitev. * a • Vojna je draga stvar. Toda za nas je mir še dražji. * . • Mesto New York potrebuje izkušenega špeeijalista za nosne bolezni. Začetna plača je sto dolarjev na mesec. Za to malenkostno svoto bi plum ber niti suknje ne siekel. * a * Nekdo zopet prerokuje, da se bo podrl svet to zimo. Bog ve, če bomo imeli do istega časa mirt _ SttgnBlmmitalut Ustanovljena I. 1898 KatoL Srimnta Inkorporirana L 1900 GLAVNI URAD « :LY, MINN. wm*gi. BOTANBU,GBHGOB J. PORENTA, Bok 17«, M Pa. Diamond. Wash. ' LEONARD SLABODNIK, Ely, Minnesota. JOHN R UPNIK. a. K. Box 24. Fa. 251. Podpndsed.: LOUIS BALANT, Box 108» Pnr Arena*, Lioraln, O. Tajatk: J08EPH PI8BLH, MLj, QUO. L. BROZICH, Bj, Blafsjnfk aeiipMuft ■nrtnln: LOU-IB OOBTBLLO, Sal Ma, Oola Or. JOS. V. GRAHEK. MS B. Ohio IV. eu, Flttamifh, Pa. JOHN PLAUTZ Jr., 482-7tb At*. 0»* lamct, Mich. JOHN MOVERN, C24-2nd Ave, Dolatt Minnesota. MATT. POGORELO, T W. M«<11t St« Chicago. HL JOHN OOUŽH, Ely. Minnesota. ANTHONY MOTZ. 0841 Avenoa M 8& Chicago, IU. IVAN VAROGA. B128 Natrona Alley. Pittsburgh. Pa. RUDOLF PERDAN, 0028 SC. GUU Avenue, Clerelmnd, Ohio. FRANK ŠKRABEO, 4184 WaAlntfa* St., Denver, Cola GREGOR HRESCAK. 407 =3 8th AtC, Johnstown. Pa. Jednotlno glasilo i "GLAS NARODA1* I Cleveland, Ohio. Pol'ure je bil Stefan Dornik zaptvslen pri svojem novem delil pri Eric železnici, ko je prišel pod vlak. ki pa jc na mestu ubil. Anton Iltilka in njegov kletni sinček sta bila ubita, ko je avtomobil. v katerem sta se peljala, zadel v vlak Baltimore & Ohio železnice. llulka se jc nahajal na potu iz Independence v Cleveland. Spotoma je naletel na Mihaela štor. kanior pride "agent", ki bo kupil vse žganje po do sfctO galono. Rojaki seveda veseli, so znosili galonce skupaj in čakali "agenta**. Proti večeru prideta dva. ki sta pokazala "zvezde"' na suknjah, če«, da sta zvezina detektiva. Rojakov se je lotil strah, pobegnili so in pustili galonce in pijače na mestu, detektiva" pa sta pobrala žganje in naložila na •avtomobil ter odpeljala na svoj Markovič in Antona Rašič, kate-.dom. Bila sta dva sleparja in ra je povabil, da prisedeta. Oba najbrž v zvezi z onim. ki je dal zadnja sta dobila težke poškodbe "nasvet" za prodajo ta kratkega. pri nesreči in se nahajata v bolnišnici. Družini Frank Blatnik na 1412 Kast JM. St. je štorklja prinesla čvrstega sina. katerega so krstili Frane Jožef, po očetu in starem Za drugič bodo seveda pomnili. Chicago, HI. Poročena sta bila v soboto 12. junija Mr. Joseph Duller in Miss Anna Venišar s slovesno sv. mašo očetu, ne po avstrijskem cesarju.job 10. uri. Mr. Duller je sin znane Za podporo naaeuui pesniku in j Dullerjeve družine. — V nedeljo pisatelju Josipu Stritarju, ki živi na stara leta v največji revščini, se je doslej nabrala svota $25. Tam v C'ollinwoodu je pretekli teden neki rojak A*svetoval" vsem onim, ki imajo žganje, naj ga prinesejo zvečer na neki gotov pro- ves stvari tikajoče se nradnlh sader kakor tudi denarne pofiUJater na) se pošiljajo na stavnega tajnika. Tse prltofbe naj se poSUJaJo na predsednika porotnega odbora. Profinje za sprejem norih članov in sploh vsa »drav ntfts ^spričevala se naj poSUJaJo na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katollfika Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom m obilen pristop. Jednota posluje po "National Fraternal Congress" lest rid. V blagajni Ima okrog fSOO.OOO. (tristotlsoč dolarjev). Bolntfiklh podpor, o* Skodnln, In posmrtdn Je Izplačala fle nad poldrugi mil Jon dolarjev. Jednota Šteje okrog 8 tisoč rednih Članov (Ice) In okrog 3 tisoč otrok v Mladinskem oddelku. DruStva Jednote se nahajajo po raznih slovenskih naselbinah. Tam, kjer Jih As ni, priporočamo vstanovltev novih. Kdor Seli postati član naj se sglasi pri tajniku bli£aega druStva JSKJ. Za vstanovltev tovlh drufftev se pa obrnite nt glavnega tajnika Novo društvo se lahko vsanovl a 8 ali (Sinkud. Rojak tolmač na Dunaju. Dr. Nor be rt Korše, sodni tolmač na Dunaju za slovenski, srbo-hrvatski in italjanski j«-zik. je .otvoril odvetniško pisarno v Vili. okraju Laudongasse 43. — Tukaj čitam. da je raziskovalcem severnega morja pošla vsa hrana ter da so morali sezuti čevlje. jih zrezati ter skuhat! jnbo iz Kopališče Toplice na Dolenjskem njih. — Pst! — Molči vendar, da te ne sliši naša gospodinja. Konkurenca jc vzrok vojne. Konkurenca je duša trgovine. Ali je konkurenca blagoslov ali prokletstvo ? sta bila port»čena Mr. I^eo Simo-nišek in Miss Malka Stroben ter Mr. Anton Farkaš in Miss Josi-pina Stanjko. Rojak Martin Likovie se je podal v staro domovino k svoji družini. Iz Slovenije. Umrli so v Ljubljani: Ivan Siurekar. opat in katehet na 11. mestni deški šoli. Anton Svetlič, elektrotehnik na Viču. S. Angela Cemažar, novinka pri usmiljenkah, 19 let. S. tienovefa Marija Itrunner. usmiljenka. 89 let. — Ali gospod zdravnik? — Seveda. Le brez skrbi bodite. Nekega bolnika, ki je bolehal na ravnoisti bolezni kot vi, sem zdravil celih petindvajset let. * * * Baje se bo veliko ameriških rojakov podalo v staro domovino na čukarsko slavnost oziroma na pogreb svobodne misli. Sprevod bo vodil znani pogreb- nik iz Clevelanda. • • • Čudni značilni časi se nam bližajo. Najbrže se ne motim, če prerokujem naslednje. VABILO k dramatični predstavi "JUNAŠKE BLEJKE", katero priredi društvo *Aiin*rikaiiska Slovenka* št. 10 J. P. Z. Sloga v SllKItOYb pni osmi uri zvečer v cerkveni Auersperg prodal neki hrvatski! dvorani, družbi. Kupnina je znašala polj Predstava "Junaške Blejke" iniljoua kron. j j«, zgmluvinska in lepega pomena. I Katerega v«'s»*li vedeti, kako sc je Zaplemba velikih množin usnja v; godilo po naših lepih krajih pred „ Tržiču. Centralni urad zoper verižuike je stavil pod zaporo okoli 4 vame boste res ozdravili, pone izdelanega in na pol izdelanega usnja, ki je bil last tovar- Pri prihodnjih volitvah se bodo j VZočnosti preiskovalnega sodnika razbile vse, ameriške stranke v nič. tlr stojkoviča in policijskega rev. 1«'•;. In to vam hočejo narja Karla Pollaka v Tržiču. Do-1 pokazati ta dan naše shebovgan-tična hLšna [»reiskava jc trajala ske žene in dekleta. Nastopilo bo teden dni. Zaplenjeno usnje ceni-j tudi pevsko društvo **Daniea,? s jo na šest miljonov kron. Pre-'svojimi lepimi melodijami. Priča-iskavo proti Pollaku je vodila po-i kujemo, da bi se dvorana napol-sebna komisija. Samo na neki nila do zadnjega koti«'-k;i. Torej kaš;či so našli 200 kilogramov do-j na svidenje dne '21. junija! Vas brega usnja. vljudno vabimo vse igralke in [članice te«;a društva. K umoru v koseškem gozdu, j---- V mrtvašnici draveljskega po-J kopališča je bila sodna obdukcija! mrtveca, katerega so bili našli v j koseškem gozdu. Sodna zdravnika j dr. Tičar in dr. Lesjak sta v Prokleto lahka stvar je najti zadrrge ter >e opravičevati nato. Zelo dobra stvar d i jo da M). je, da ni^o nekaterf ljudje tako dobri kot tr- Teorija je zrlo dobra stvar za človeka, ki ve. da je stvar, katero hoče izvršiti, nemogoče izvršiti. # • * Nikdo bi ne smel pričeti boja s svojo »eno, raz v en če jc pripravljen plačali odškodnino. * . • Gla»ilo nekaterih ljudi je, da nikdar i»e kupijo nobene stvari, katere ni lahko »apo*odnjo ni da si nikdar ne izposodijo nobene stva-ri, katero lahko ukradejo. • • • Italjanski ministrski predsednik Giolitti je sprejel te dni ▼ av-dienei zastopnika Gabnela D' Annunzia. Dolgo časa je razpravljal žnjun in mu dal važna navodila. Iz tega je jasno razvidno, da dela ponoreli pesnik roko ▼ roki r italjanako vlado. Kakšna navodila je dobil pesnikov zastopnik, ni znano. Najbrž« mu je »mi^Tfri pml—lnik dal par načrtov, kako bi bila D'Ann m mofoče «e čedalje vodki m svet m Jernej Bizjak, strsjžar, 56 let. Mihael Rihtar, dninar. 66 let. Angela Flajšar. strežnica, 22 let. Peter Hudorovič, cigan. 21 let. Poroke. Poročil se je Ernst Koder, zo-botehnik v Ljubljani, z gdč. Elko Marija Polak. žena usnjarja in Zupančcvo, hčerko veleposestni-posestnika iz Kamnika. 41 let. ka Urbana Zupan ca. Poročil ju Josip Cerček, bivši delavce, hi- je P. Valerijan Učak, prošt me-ralee. 40 let. jtliški. Marija Čuden, gostačeva žena ' V Celju se je poročil dr. Vane 5;l let. ! Radej. tajnik v trgovinskem mi- Marija Japelj, posestnikova bči nistrstvu v Beogradu, z gdč. Nado i:t mesecev. 'Prešernovo. Jera Cerar, hišnikova žena. 43' Na Brezjah se je 20. maja polet. * 1 ročil Ivan Cotič, ofieijant pri so-Ocilija Mraz, čevljarjeva bči. «'ialn«u skrbstvu, z gdč. Franči-28 let. |ško Centa iz Želimelj. Ivan Cerar. postreščkov sin. 1 Na binkoštno nedeljo se jc po-mesec. j ročil na Jesenicah Rupert Rosto- Marija Gartnar, bivša služki- har z gdč. Mici Tavčarjevo, nja. 56 let. , j Vilihald Hafner, sin železničar-1 Za občinskega gerenta jeve vdove. leta. ; v Trljovl jali je imenovan deželni Andrej !Zaje. železniški skla- pristav Anton Fortič mesto višje-divčni delavec, 64 let. J*a oficijala Frana Mercine, ki je Alojzij Avbelj, sin šivilje, en zaradi bolezni odložil ta posel, mesec. j Martin Lakner, biralee, 79 let.! Za telovadnega nadaonrika Simon Kemperle. občinski ubo- za vse srednje šole in učiteljišča gi, 60 let. | jc imenovan dr. Josip Tominšek. Jernej Habjančič, mestni dda-| ravnatelj državne gimnazije v veet :n let. Mariboru. Fran jo Prepeluh, sin pečarske-ga |H»močnika. 5 dnu Hmjnfttvt b aotraaje poda Jonpina Jdčič. žena železni- še vedno ni dalo otvoriti onih go-škega sprevodnika, 91 let. Ž stilen, ki jih je dalo zapreti radi Katarina Onenar. zasebniea. 6S,kinc«ija prepovedi točenja alko-let. bolnih pijač, dasi je ta odredba Anton Krt. tovarniški delavec. U let. Marij« Kleiadieast, paarntniko-ra hči, 2 leti. docela v naaprotju z obstoječimi zakoni. Ljubljanski podžupan dr. Triller je na tozadevno interpelacijo t občinskem svetu povdkrjal Nastali bosta dve novi stranki, stranka suha če v in mokra čev. Proti pijači!" bo geslo prvih. nadzornika Jožefa Habeta preiskala v stadiju popolne razpad-| lost i se nahajajoče truplo. Kon- Nazaj nam jo dajte!" bo geslo statirati sta zamogla rane na gla- "^P1. 'vi. Mrtvec je moral več teti nov že j Kaj tarif, kaj liga narodov, kaj Iežati v „OZf|u. Vsled popolne raz-lzobrazba T Z vsem tem na gnoji-;padlosti in Ucl. se pri njeni ni na. see, lc v znamenju šnopsa boš zma- n(>benih listin, ki bi se naua- ROJAKI V CAMBRIA COUNTY IN OKOIJCI POZOR! Vs^ui onim. ki ž»*N» «l«»l»iti svoj-«•«' i/. Ktare^a kr:ijsi ali ako želijo |M»tovati v stari kraj. s|»o-riWum F»ne listin«* nt iz|K»sloranje |M>tniškili ili.voljenj. kot se zahteva im> tozadevnih zakonih. Obrniti* s«* zaupno La: ANDREW YIDRICH 636 Main St. Johnstown, Pa. gal in propadel. Kakšno sodbo bodo Imeli o nas prosvitljencih drugi v resnici pro- svitljeni narodi? * * • Ali bi ne bilo dobro, če bi kar tako odkraja malo, malce pobezali naše narodne vodnike, malo jim po vesti dali, razglasili, kaj zasmraja in kaj kinča lavorike, ki jih nosijo na glavi? santai cCAP5UiES MIDY Ozdravi katar mehurja in odstrani vse ▼ 24 urah. Vaaka pilula Varujte se ponaredb S» trmžai 1' 1 mM med drugimi: ''Priznati je treba, da je bila državna oblast v kritičnem času železuičarske stavke upravičena, da je prepovedala to- šale na njegovo identiteto, je ah-' solutno nemogoče dognati, kdo bi bil mrtvec. Tudi vse sledi za eventualnim storilcem so povsem iz-i brisane. Vsled ran na glavi, po-1 vzročen ih po strelu, .»k lepa jo na t samomor ali umor, kajti zagonet-j" no je edino to. da sc n i našlo pri j mrtvecu nobenega orožja. Policiji j je zasledovanje za morebitnim morilcem zelo otežkočeno. j | Geslo "Prvi v Ameriki" uporab-Divji lovec. ' Ucn od strani Trinerjcvega Ameri- France Primar i/. Zaloga je 11. «kega Kliksira Grenkega Vina, marca t. 1. lovil race v lovišču jr.I vam pove \ treh besedah celo zgod-Dimnika. Ker ira ie zaoriseženi To izvrstno zdravilo jc bilo Prvi ▼ Ameriki ter ga je zaprisezciu lovec Dimnika stavil na odgovor, je Primar potegnil nož, nu gro čenje alkoholnih pijač, toda stre- zil ž njim in rekd ; ^ u. bom Ijala je preko cilja, ko je to pre poved vzdržala kar več tednov, ker je morala s tem računati vnaprej. da se bo to prepoved kršilo, ker se jo bo vsled njene dolgotrajnosti smatralo kot £ikano. Ko je zavladal mir in se alkoholna prepoved ni razveljavila, so res posamni gostilničarji začeli točiti via facti. To ni bilo prav, ker se odredbe oblasti morajo spoštova ti. zato tudi zapadejo tisti, ki so se pregrešili, primerni kazni. Ni pa pravilno, ako se tem ie danes prepoveduje obratovanje, ker se jim s tem jemlje možnost za zaslužek in se jih materijelno ofiko- v vodo sunil! Ce sva ''glih*' pri- prinešeno preti tridesetimi leti v Ameriko kot prvo grenko vino v Ameriki. V teh dneh jc pionir, vodi, in nobena druga priprava ni jatclja, vse "glih" te bom v vodo j "d tega zdravila. Vsledtega vrgel. — Sodišče v Ljubljani je^'' tm,i v kakovosti prvi. Vi se obsodilo Primarja na dva meseca strogega zapora. vedno lahko zanesete na Trinerjev Ameriški Eliksir Grenkega Vina, če hočete pregnati slab tek. zaprt* "Te bom ie spravil s sveta'" J>' nabrek,"st in utripanje srca po je pooval Henrik Saje državnega uživanju nekatere hrane, glavobol, varnostnega stražnika v Ljubija-!potrtost itd. Pomaga ini ter pristavil: "TSoja ali pa ter ob"avUa zdrav tek moja smrt; rajše imam psa kakor! Vs 1°»car,,ar «'» P^jalec zdra-stražnika." Deželno sodile je v,! bovas hitro dobd, če ima obsodilo zato Sajeta na en teden ™yno iwrpano svojo zalogo, samo strogega zapora. jvstrajajte pr. pnstnem Tnnerje-.— _ " .......---L,---^»vera Ameriškem Eltksiru Grenke- POTRSBUJBMO i ga Vina. ali v drugih slučajih po~ 50 drvarjev in 10 delavcev. Plača trebe. Trinerjeva Angelica Gren-duje. Policija nima pravice ko-'$3.25 «hI korda in v tovarni ali ka Tonika, Trinerjev Liniment, niorkoli na *vojo pest odvzeti jardu ^."».00 na dan za 8 ur in za'Trinerjev Antiputrin, itd., ter za- bbrt. to more storiti samo mestni več ur posebej. Oglasite se pri: \Tačajte ponaredbe__Joseph Tri- magistrmt, ki je edina v to pokU-|Kinzpa Valley Chemical Compa-'ner Company, 1333 —1845 R. AA^j cana obfiwt," nj, lanzua. P«, {19-21—6)' land Ave., Chicago, JU. (Ad^ Zadere Italije za padcem Nhti-ja. Pil Walter Lrttlefleld Dosti miio culi o omalovaževanju li stari pristaši Giolittija, dokler italijanskih teritorijalnih aspira" bi Oiolitti ne pokazal sam svoje eij od strani notrmcrv, o birihr roke. žnosti istih do žrtev. katere je do* t • m • prinesla Italij*r*v vojni, o omaho' Ta roka se je pokaza^^lne 11. ii Giol vanju, da se ji nudi moralno in maja, ko so pristaši »litti-ja materija I no pomoč, da bo zopet v prišli k seji v poslanski zbornici stanu postaviti se na svoje lastne noge — in nadalje tudi o po man j" kanju premoga, železa in pšenice. ter kombinirani glas socijalistov n katoliki prisilili Nittija k resi-gnaciji s 193 proti 113 glasovom. ("'itali smo tudi o kaotičnih raz- Medtem pa je neki socijalistični merah na delavskem trgu. o ka" i kongres v Bol ogni glasoval, da ob* terih se glasi, da so direktna po-j*»odil Nitttija. ker ni pospešil zbli-slediea brezbrižnosti, mlačnosti in žanja z Moskovo in Leninom ter zaničevanja, katerega go je drugi fian»di do Italijanov. Vse to je v večji ali manjši meri resnično. Italija izgleda da" nes kot rrzočaran narod. Prisiljena je napraviti zaKlugo iz potrebe ter se z gracijo udati v položaj, katerega ne more premagati ali se mu izogniti in vsled tega se tudi ustanovljenja sovjetskih vlad v vseh industrijalnih središčih. Ne* ki katoliški kongres v Napol ju pa je glasoval, da se bo v bodoče vde-ležii vsakega Nitti'jevega ministrstva. • Od 11. do 23. maja se je kralj vsaki dan posvetoval z vsemi možnimi kandidati za mesto ministr* čuti Italija kot nekako mučetiieoi predsednika. Eden teh je med narodi. O mučen 1stvu pa bi|v*b;idil. veliko zasmehovanje in se dalo precej dvomiti in vseh zadreg je kriv obžalovanja vre«le»i politični sistem ne pa italjanski narod kot tak. Skori več kot eno letd smo bi- ta je bil Ivanoe Bonomi, voditelj šestnajstih reformskih socialističnih poslancev. Dva pa sta vzbu~ dila veliko razburjenje iz povsem drugačnih razlogov. Prvi je bil li priča prizora, ko nc more kralj klerikalcev, izvajati svojih ustavnih predpr«-ldniffl Glollttl- govorica, da bo vie, prizora, ko kralj in njegov parlament nista bila v stanu uveljavljati zakonov rauitega, ker je razširjenje osnovnega zakona kra Ijevlne, katerega jc dal kralj Ka rol Albert svojim sardinskim po* danikom leta 1848, povečala moč politikov na stroške naroda na eni strani ter funkcije ustavnega monarha na drugi strani. Večkrat v zgodovini tretje Italije smo videli ministra za notranje zadeve, ki je postal diktator ter izvajal skoro absolutno izvrševalno silo s pomočjo perfektov 69 provinc ter zakondajne moči posslan" ske zbornice, ki je bila pokorna perfektom raditega, ker so "nadzorovali'* volitve ter dali poslancem njih mandate. Ti ministri so bili Gavourji in Grispiji, kojih politične pravice so bile omejene od njih domoljuba. Istega sc ne more reči o Giolitti-jih, ki ljubijo moč radi moči same in tudi ne o Nittijih, katerim je manjkalo poguma prve vrste teh ministrov ter ministrov ter spretnosti drug«* vrs«e, ki pa so skušali posnemati obe vrsti. # * # Stvari so prišle do sedanjega razvoja raditega, ker je skoro eno leto Nitti-ju kot ministr. pred- prvi sestavil ministrstvo, je napo" tila prostozidarje, da so obnovili svojo p rot i "klerikalno propagando, ki je spala pol stoletja. Sporo čilo iz Rima v Pariz, da bo mogoče Giolitti zopet prevzel vajeti vlade, pa je napotilo Temps in druge li" ste. da so povedali par britkih resnic glede Giolitti ja. Vpraševali so, če w> Italijani tako hitro pozabili svojega lastnega Caillaux. Vsled tega ni prišel Giolitti bolj v poštev kot Meda in d,ne 23. maja je sprejel kralj kombinirano ministrstvo z Nitti-jem na čelu. • s • To je bilo isto ministrsvo. ki se dne 8. junija ni upalo podrečih glasovanju v poslanski zbornici ter resignirajo. Na temelju vsega tega se je zi-eimil položaj, ki mora neizogibno dovesti do ene izmed naslednjih alternativ: — Vrniti se mora k sili Giolitti, in to kljub ostrim kritikam doma iu v inozemstvu, kot neizogibno potrebni mož. ali pa mora kralj razpustiti parlaiqent, ter odrediti nove volitve. Socijalisti. ki se bodo buržuaij" skega oživljenja ter novega pritiska prefektov na volitve, bi se" veda nasprotovali razpustu iz istega razloga. — namreč iz strahu Odlomek iz pisma. Ko se je vrnil republikanski kandidat Harding na svoj dom, ga je prva pozdravila njegova žena ter mu pripela na suknjo šopek cvetlic. Kunov komisar pred so- ■•v v discern Te dni je stal preti sodiščem v Budimpešti komisar bivše Kuno-ve sovjetske vlade Žid Oskar Le-vai, ki jc imel nalogo, zatreti pro-tirevolueijo v Kiskorosu. Obtožnica mu je očitala, da je dal usmrtiti tri osebe: enega nadporočni-ka in dva kmeta. Priče — med Detomorilka-oproščena Pred ljubljansko poroto stoji 21 Kako je v Nemčiji? Ncmško-avstrijski listi poroča letna dekla, kočarjeva hči Rozali" jc o veliki draginji v Nemčiji, ja Doliršek. ki se mora zagovarja-j posebno pa v Berlinu, kjer dobi ti zaradi detomora. Dekle boječe:oseba le 10 dkg mesa na teden, odgovarja na vsako posamezno pVl verižnikili sc sicer dobi več predsednikovo vprašanje. Rozali" jmcsa toda ,m visokih cenah. Gos ja Donnšek je doma v Zgor. Blatu jstalle L>(XX) mark Bele moke sploh ni, srednje vrste pa sc plačujejo Berlinu je nad pri Grosupljem Obtožnica navaja: vuuuikozi M>eijalnedemokratično, uglajen s sodelovanjem šest let Cpmiko dijjlitvo ni y rot_ starem umirajoče pos anske zbor"|jn , ruskimi kmeU ^ nice, ki je imela le dobre namene. . . - ... , ... Kot je Salandra spomladi leU^^ ^ ^,Jalne l*»«rijata. Samo po-izzval prefekte in Giolitti ja. t»ko ° nemirih v Lincn soizzva'i prefekti pri novembrskih povzročila, da so kmetje delali volitvah Giolitti'ja ali pa pmfili,|tfP1"' dovozu mesa. Vsak poda so šle stvari svoj tek. Posledica uvesti diktaturo proletari-tega ter vedno rastoče brezbrižno- Jj*ta. je zločin na delavstvu, ker Hti buržuazije je bila, da so do~(*mo tudi sicer glede živeža in su-bili socijalisti l."i6 sedežev ali 79 imovine odvisni od inozemstva, iz ve. kot preje in 101 glas. dočim je Rusije pa ne moremo dobiti ni-dobila liberalna strank«, katero je česar. upal kontrolirati Nitti, le 161 gla-| __ »v, kar pomen ja izgubo 2-Y7 gla* Hamburg prosta Inka za Čefco-sov. Razventega pa je bila ta j Slovaško stranka brezupno razdeljena t - . v zadevah politike tako domače kot1 . ^JT^T f™"™f , inozemske I Pnde v kratkem v Berlin urad- ih marcu je skušal reorganizira' M ^h°*JoTm4kjl komisija v svrho ti kabinet v namenu, da prilagodi z n«*mikimi oblastmi gle- •vojo vlado novemu poloiaju ▼ gospodamko-političnih xj>rm-poalanski zbornici. Tako nocijal»ti ,n P1^1™" odstopitve kot katoliki p« so odklonili vsako deU bom barskega pristanišča, ki sodelovanje, v njegovem kabinetu, »aj sluii Čehoslovaški za uvoz in 9 vsled tega prevre . izvoz lesa ter anilinovih bkrv. nezaslišano krut način so se usmrtitve izvršile. Truplo nadporočni-ka je druhal po usmrtitvi — vse pred očmi komisarja Levaia, — o-ropala ne samo vseh dragocenosti, ampak tudi obleke in relo čevljev. Eden obeh kmetov je s povzdig-njenimi rokami prosil milosti, sklicujoč se na svojih šestero o-tiok, a Levai mu je odgovoril z brco v trebuh. Tako so na drevesu sredi trga kmalu visela trupla a pod drevesom je boljš^viška godba igrala internacionaio, & Oskar Levai jc imel širokousten govor, v katerem je z enako usodo zagrozil vsakemu, ki bi se drznil nasprotovati delavski diktaturi. 1'rcd sodiščem se je oonašal Levai skrajno nesramno. Smejal se je s sobtoženci in odgovoril na obtožbe prič, da bi bil dal usmrtiti še nešteto drugih protirevolu-cijonarjev, ako tega ne h: bila preprečila italjanska misija. Izgred v Tešinu Listi poročajo iz Tešina, da jej več Poljakov vdrlo v Šiezijski I čela po veliki noči 1. 1919. ž njim ILark- i>(,t»ik» morajo vičjidel pre spolno občevati. O božiču je od"ločevati v železniških spalnih vo šla domov. Že v jeseni se ji je po- Uovih. V srenje dobrih gostilnah znalo, k>o v zvezi, stojijo pa še na stališču čistega komunizma, brez lastnine .brez državne avtoritete i:x ta antagonizem med bojujočo se teorijo in že obstoječo prakso komunizma je njegova velika obsodba da ne bo videl cilja. Komunizem na Balkanu ni nič drugega, kot opozicija proti pni-lobi in korupciji. Februarja je b i v Sofiji sestanek vseli balkanskih sec. strank in tam se je sklenilo ustvariti republiko (federativno balkansko) sovjetov in pristopiti nemudoma tretji intemacijonali. Nerazumljivo je, kako je mogla jrlasovati za to Jug. soc. dem stranka ki je danes v boju s komunisti. Pojmi klasa, revolucija, privatna last, buržoazija, kapitalizem, prolelarijat, pod niža bi jen je, izkori-ščevanje itd. se rabijo bolj instinktivno in mislimo, da manjka jeklene doslednosti v teoriji. Čuditi sem se moral globoko, kako vaša komunistična stranka more sprejeti pojm "naroti". Nacijonalna politika še ni razredna. Tik onkraj demarkaeijske črte so bratje istega razreda, ki enako trpijo in nacijonalni komunisti te države, koje pojm bi moral iegirati, jim nastavijo nož na grlo. Bodimo pri teh principijelnih vprašanjih objekivni. Kaj je torej prvo, ali razred, ki je internacionalen, ki ima samo eno nieliko čustvo: 4 osvobojen je' iz jarma buržuazije, ali pa je narod višje, ki pripušča tudi mehka, naravna privajena čustva domovinske, ljubezni. Komunizem v Jugoslaviji, ki bi bil naroden, nc morem pripoznati. Meje na'rodov smejo služiti samo za taktično razdelitev razrednega boja. brez sladkih domovinskih čustev. Ako torej vidimo v Rusiji nacijonalno gibanje, panslavizem, potem ne boi>o rekli, da se je ta paiislavizem namenoma rodil iz komunizma ampak ja/. vidim v tem res ironičnem pojavu drugi silovit argument, da se zgodovina porogljivo izvine iz prisiljeno ji nakazane smeri, ako .je tista pot protinaravna. Nacijonalizem v boljše viški Rusiji se ni .razvil z voljo komunizma, empak proti njemu in mimo njega iu s tem, da danes obstoja, kaže. da je pojm in ideja naroda in domovine močnejša in silucjša kot pojm razreda. In ta nacijonalni boljševizem viharno pozdravljam. V letdi bomo imeli tam razvito industrijo, zadovol jnega kmeta _ posestnika, kopo socijalnih zakonov, katere je faktično ustvarila revolucija. imeli bomo zopet teoretike in praktike, ki bodo ta razvoj soc. življenja hoteli aretirati. Močnejša kot vsak dekret, vsak zakon, kot bajnost močnejša kot vse je človeška narava in njeni zakoni in vsak krvavo poizkus te naravne človeške zakone šiloma u-ničiti je sterilen. Da ti imenujem samo zakon domovinske ljubezni. pravičnost lastnine, neizbrisljivi zakon morale. Ako torej jugoslovanski komunizem reklamira zase narod .ga pozdravljam in izjavljam tudi. da si Je izrekel sam svojo obsodbo in si odmeril čas svojega obstoja. On bo imel veliko pristašev, mogočen razvoj, odločilno vlogo, jaz ne odklanjani niti možnosti prckueijc. zato ker mase ne mislijo! ker je revež in trpin pristopen za obljubo pomoči, ker je svobodna Človeška narava pripravljena za silni upor tam kjer se jo tlači, a -erjemi mi, da končni "total" nc bo to, kar je zamislil teoretični komunizem. Besede o državotvornosti Slezijski dom od sedeža ententne komisje oddaljen satno nekaj korakov. Popoldne je prišlo na stotine poljskih delavcev iz Trzv-nieea v Tešiti, ki so tudi vdrli v Slezijski dom. Množica je nato okorakala in oplenila več proda-jalnic. Poljske jnde, ki jih je mno žica srečala na cesti, so napadli ii trpinčili. Nato je vdrla miio-ž.ea v okrožno sodišče iu osvobodila tam zaprte Poljake. Del množice je korakal preti čehoslovaško prefektnro pri enteiitui komisiji ir hotel napasti poslopje. Prefek-tnra je b la v zadnjem trenotku zasedena po francoskem vojaštvu. Izgredi so trajali več ur. Poklicano je bilo ententino vojaštvo, kateremu se je posrečilo vzpostaviti mir. Anflija zmanjšuje množino srebra v svojem srebrnem denarju. En angleški srebrni novec je imel doslej 0.925 srebra, po novem zakonu ga bo pa imel le ie 0.500. To se bo zgodilo menda radi tega. ker se je vrednost srebra v primeri z vrednostjo denarja kot takega znatno povečala. Priča Anton Matjašič, njen fant izpove, kako se je seznanil z ol>" toženko in kako je ž njo občeval. Na predsednikoivo vprašanje, če priča hodi v cerkev, odgovori mladi Matjašič: "Ne grem dosti v cerkev. Mene cerkev ne zanima !"* — Daljni priči Ana Skubie iu Marija Dolinšek. mati izpoveste ne- Cezcrin je zapisal kmalu po slo" mu Avstripe o Dunaju besedo, da je Dunaj mesto brez duše. Primerjal je Dunaj z drugimi prestolica" mi evropskih držav med vojno in videl, da je v vsaki prcstolici odmevala iz vseh vprašanj, odsevala iz vseh obrazov ena skrb: kaj bo z našo državo! Tudi Berlin jc stradal. Pariz je bil brez razsvet* ijavc in svoj čas so spomladi leta 1918 celo krogi je nemških topov padle na mesto. A med vsemi skrbmi je gospodovala ena: Bog čuvaj Francijo! — Samo Dunaj jc kazal isti lice ob porazih in ob zmagali avstr. orožja. Vpraševal je samo, po čem so živila. Kaj mu jc bila mar država! In razpadlo je kraljestvo, ki je bilo zoper sebe samo -razdeljeno. Ali ima naša država dušo? Ali doni tudi v naših srcih prošnja: Bog čuvaj Jugoslavijo! Gotovo je dosti domoljubov, ki jiii ogreva še vedno tista navdnše- katere postranske okolnosti. Raz- 1Iost? ki jo je rodila lepa prava se nadaljuje Sodni izvedenec dr. Tičar poda izvedeniško mnenje glede sodne obdukcije ter potrdi, da je bilo dete živorojeno in potetn usmrče- jesen 1918. leta, tisti optimizen ki jim daje upauje, da bomo Jugoslovani dokazali v dejanju, da si nismo želeli svobode ne kot hinav ci, ki hlinijo potrebe, ki jih nimi^ no. Glede obtoženkmega duševne- jo jn ue k-toženke detomora. Po končanih plavdoerjih drž. pravdnik dr. Mo-diea in zagovornika dr. Wurz-hacha in po reasnmeju predsed" nikovem so porotniki ob 12. uri državi danski — a kjef Pri vladi ali pri ljudstvu? Po našem mnenju pri obeh. Kdo predstavlja državo v očeh ljudstva? Uradi državna podjet naznani , sledeč, pravorek: sedem ja in uradniitvo. Naredite, d abo glasov" ne proti pet,m «da". državni aparat brezhibno funker t{eU>m°r* »mikali. ouira, in zamašili ste važen vir Sodmce jena p^lag. tega P*^"! nezadovoljnosti. ^ J*^!0 f0"1110 Mislim, da smemo brez samohva- skovo od obtožbe detomora. lc da 8mo imeU jn imajo ' Slovenci uradništvo, ki v celoti štvom drugih narodov. V kolikor; jine, ki so bile do zadnjega časa pa smo navezani na centralizirane'pod turško vlado. Saj se je celo urade, so pa marsikdaj pritožbe Srbija otresla Turkov popolnoma upravičene. fgele pred dobrimi 50 leti. In kul" Vzemite n. pr. naš carinski urad tura ne dela skokov! Mi smo imena južnem kolodvoru! Če imate li srečo, da smo bili prepojeni s tam dobiti malo knjigo, ki je pri , krščar^ko kulturo. Tej krščanski la po pošti iz tujine, ste lahko za | kulturi se imamo zahvaliti za to, dovoljni, če boste v eni uri gotovi da je bilo med nami vedno še mno-z vsemi formalnostimi, ki se ima-' Ko poštenja in to v vseh stanovih, jo izpolniti, preden pridete do Naš trgpvec je n. pr. slovel na svojega blaga. Tozadevne pritožbe! Dunaju pri velikih tvrdkah kot se čujejo od vseh strani. Naše najsolidnejši odjemalec v celi Av" Ijudstvo je navajeno smatrati čas »triji in zastopniki velikih tvrdk za zlato in se s takim, po našem so se trgali med seboj, kdo bo pro-mnenju nepotrebnim izgubljanjem dajal po južnih alpskih deželah časa ne more spoprijazuiti. | bivše Avstrije. Tisti ukoreninjeni Podobnih slučajev da se je poštenosti se imamo zahvaliti, da funkcioniranje državnega apara-j*o cene pri nas še vedno nižje ne-ta poslabšalo, bi lahko navedli še( pro kjerkoli drugod po naši drža" več. Kakšne so bile n. pr. razmere, vi, da smo imeli neštetokrat v na hrvatskih železnicah, dokler Sloveniji cenejši kruh iu cenejšo ni prevzel tega ministrstva dr. j moko nego tam. kjer je rastlo žito Korošec? Vsak. kdor se-je vračal za naš kruh. " Kdor vse razmeri, z vožnje po Slavoniji, se je križal, nič ne zameri." Zato ne sodimo Poti ministrom dr. Korošcem je v pretrdo onih bratov ki jim je bi" tem pogledu nastopilo precejšnjci la zgodovina doslej težja nego zboljšanje. Vsi možje na vodilnih nam, ki so pa pokazali s tem. da in podrejenih mesih. od ministra so se sami iz lastne moči rešili do zadnjega delavca na železnici, ki opravlja vestno svojo službo, vsi imajo velike zasluge za to, da dobi polagoma Jugoslavija — dušo. Naš prvi apel torej našim politikom in vsemu jugoslovanskemu uradništvu; pokažite s svojim delom. da je Jugoslavija boljša od Turkov, toliko zdravja in moralne moči. tla smemo opravičeno od njih pričakovati, da bodo tudi na kulturnem polju pokazali prej ali slej svojo veličino. 9 Mi se pa zavedajmo, da vsak narod s poštenostjo stoji in T>ade. Naj se goji in razvija po naših hišah ona vernost, ki je edini za' Avstrije! Kdor je bil vesten, naj nesljivi temelj vsej morali; potem svojo vestnost ohrani in goji. svojo strokovno sposobnost izpopol* njnje — kdor pa ni vajen resnega dela. pri tem naj pa skrbe njegovi vfi. da ne bo kompromitiral dr" žavne avtorite. svojim "službovanjem". Življenje in delo držav" uslužbencev mora dajati državi izpričevalo, da ona sloni na teme' I ju pravičnosti. Potrkajmo pa tudi na svoja prsa in se vprašajmo, ali nismo včasih mlade države sodili pretrdo? T bo naš rod ohranil zmožnost, da l»o rodi! še nadalje dobre duhovnike in take uradnike, ki bodo • v državljanih vzbujali veselje in ponos, da so Jugoslovani. Kdor ruši temelje, na katerih sloni poštenost ljudstva, ta podira državo ker razdira njen temelj; pravičnost. Državotvornost vsake stranke se sodi najzanesljiveje po tem. koliko stori stranka s svojim delom v okrepitev pravičnosti in vseh ^ 5855 lahko vzdrži primerno s pndn|i naši državi imamo ogromne pokra« kreposti med ljudstvom. GLAS NAKOPA. 19. JUN. 19» Zastopanje jugoslovanskih interesov ▼ z bivšo Avstrijo. Dr. IG. RUTAJL S prevratom let« I91H je bivia Avstrija izdihnila svojo dr.2o kot drzavnopravm subjekt. ostaja pa jo i>o nji ogromna zapuščina v aktivih in poaivib. Kot skrbna mati avstrijskih Nenieev in nezaupljiva mačeha vnem drugim n«rodnostim v državi, je svoje premično premoženje kopi« ila pred v <»ein v svojem centru ua Dunaju, med vojno je bila nam vnosa pe^iljena določiti Dunaj zaradi njegove lege za »htrališče in zlagali* • zlasti vsega vojnega muterijala, v katerega w je tekotn vojne naložila velika aiuožma narodnega premoženja \m-Ii narodov lo v m*- države. Iz premičnin obstoječa aktivna zapuščina i* je torej ob p rev »-k tu nahajala v prvi vrsti na Dunaju. Vse i* bivie A^lrijr nastale nove narodne države so si bile tega popolnem« v sve>*i. Najbližji dedič je bila Nemška Avstrija, na latere ozemlju je obb-žala ta zapuščina iu katera je prejšnje centralne nrad v Avstrije enostavno preobrazila v svoje urade, liilo se je bati da se on* sama pol a-« t i eli pti prikrije to aktivno zapuščino. l>a m za sign rajo svoj delež in svojo kontrolo pri delitvi te brez-dvonino največje aktivne poMojai.ke, so vw novo nastale države imenovale pe*ebn* bkvidaeij^ke komisije na Dunaja, katerim so dodelile potreben uradniški aparat, da jih je zastopal in vršil kontrolo po vseh centralnih uradih. (Vhi so imeli okrog 400, Poljaki, ltaljani iti Hnmutii p« kakih 2<*> persouala v teh komisijah, jugo-iovanska država reč. t koma katero število se je pa v kratkem skreilo. Nemška Av*ti«ki> likviduj«M*e ministrstvo [>a se je organiziral iz uradnikov |M»^aMescih držav jHiM'brn likvidnjoči kolegij. Tako se jeo rraniziraka meti narodnimi državami nastalimi iz bivše Avstrije mednebojna sp4«vaznmtia likvidacija. (ilavni | vred m H te likvidacij« je tvorila razdelitev blaga in nia-terijalij med posamezne države iti nakazovanje in izplačevanje tekočih terjatev do bivšega erarja. dokler je bilo kaj denaenih sredstev. Karln-nega hlaga in zlasti vojne|ra materijala je bilo naloženega v kili »kldiA.'-ili na milijarde vrednost:. itazdelilo se je n. pr. več tivM- avt»m«»bilov, železniški park. za vojaštvo pripravljena obleka »n obutev IN»ljaki no enkrat dobili okrog pol miljona parov škornjev (po .V» K i, usnje itd. Na Dunaju je bil vojaški arze-nal in vse t a koz vam- "centrale" za najrazličnejše blago. Cehi so vzeli s se I m »j i/ v m*Ii sv«»jih pisarcti pri ministrstvih eelo sobno opravo. Na Dntiaju so stale glavne državne blagajne. Likvidujoča mini-htatv« s«! izplačevala terjatve upnikom bivšega erarja. dokler je bilo denarja. Teh izplaeil so bili deležni v prvi vrsti upniki iz Nemške Avstrije m debona fm?i t'ebi, ki «o takoj prezcntirali svoje račune, pri nas so medtem razna poverjen ištva tekmovala v zbiranju papirnatih prijav takih terjatev. Mednarodna likvidacijska komisija je oklepala samo *ogla.<*io. Ako je iifrovarjal le zastopnik ene države ni moglo priti do sklepa. Sedež in trla* v tej komisiji «n imel; s poohla>tilom svoje države izkazani zastopniki. Ta komisija je vodila likvidacijo dajala navodila in direktive koleglijeri in f«kle|>ala o njih predlogih. Za j'ijr. državo so ostal* k<4 likvidatorji na Dunaju prej pri centralnih ministrstvih pride!jeni uradniki. Od narodne vlade za Slovenijo in od Vije»-a v Zagrebu so decembra 1918 prejeli pooblastila in nabtg da zastopaj«! državo pri likvidaciji. Po proglasitvi njedi-njenja je bilo trelia pooblastila eentralne vlade v Belgradu. kjer po se niso mogli odlomili >a to do meseen julija. Medtem se je pustilo našo likvidacijsko kt**ii*»jo na Dunaju igrati Jilavemo in ponižujočo vlogo. Pristopa 'n glasit v mednarodni likvidacijski komisiji ni imela ker m imela nooblostila. Njene vloge so se vračale s pripombo. da se država ofieijelno ne udeležuje likvidacij. Ostale države »o si same med »el>oj razdeljevale tuaterijal. izplačevale svoje upnike in naš«» likvidatorje le nekako molče trp«'lc. Ko je došlo končno pooblastilo so sc stavi'«* ponudbe tudi nam. 75 Zeissovih binoklov in enkrat "JOtlO parov vojažkib čevljev po 50 K, na katere pa se ni re-flektiralo. Pustili smo torej da so si proti malenkostnim kupnim cenam razdelile druge države milijarane vrednosti na Dunaju nakopičenega blaga, ini pa smo gledali zraven. Ko je bil podpis >n Kayit Germainski inir. je bilo konce tej sporazumni likvidacij. Znjim je bil proglašen teritnrijalni princip za pridobitev lastnine i'i avstrijska republika je koncem decembra izdala tozadeven zakon, ter se je rešila neljnbe ji kontrole pri likvidaciji. S. 1. januarjem 1920 se je zabranil vstop in uradovanjc drn-državnim likvidatorjem v likvidacijskih ministrstvih. Vse uradno obsevanje naj se odtbj naprej vrši le diplomatičnim potom. II. r V predidočem članku sem po *ti za oddano živino, krmo. vozo-kiizal. da nismo izrabili ugodne j vt. les. poškodbe hiš in zemljišč prilike, ki se nam je nudila, da bi. itd. s pot nI ilom (Bescheiniguiig) dobili pri sporazumni likvidaciji ali s prepisom komisijskega zali. v še Avstrije pripadajoči nam] panika, katerega izvirnik je mir- delež. ker v mednarodno 'ikvida- Denar — drobit. ua se odstrani nabiranje in kupi-čenje blaga, zlasti na obmejnih postajah. Glede eolninske službe se je dosegel z ozirom na železniški blagovni promet sporazum, po Tudi v Parizu je izginil, Bog injdenar namreč, da so po eni strani »katerem se bodo omejile sedaj še še nekateri že vedo kani. ves dro-|guuiirani, kar lahko povzroči, da česte zakasnitve pri tovornih vla- bii, tako da je problem, in ~sicerjse v žepu spriinejo in da iz dveli kili. Tarifni odsek je sklenil, da vreden truda, videti še kak drug;ločenih veljav nastane ena. jse uvedejo direktne tarife med denar, kot papir za 5 ali 10 fran- Sedaj pa so mestni očetje na-, Celioslovaško, Avstrijo, Jugosla-kov Ker je tak poloiaj nezno^n znan.li. da bodo ' vrgli v promet" vijo in ltalijo Poštni ^^ je za dolgo dobo. so s« modri ljudje za 30 mi jouov drobiža in - dobe! tavil norme iseE,sk novin_ znali poiskati imenitnih izhodov, zopet obliko papirja, ki pa ne boi , . . Najbolj pravilno so restli to okrogel, ampak na fitiri ogle. »V^nega prometa med vprašanje v trgovinah. Ta so se'daj si predstavljate ubogega lllc.!"nenovanimi štirimi državami. V Dohajajočega v Zagreb, me jeW^stiiT^a^, ^T^r "T*", ^H*"*' ki "HET^J^Ttll^l ičakal na kolodvoru uradni pri-'z drvi, s koljem, peko se klobase ^^^ \frankov .<»" ~ z ™rstn,m denarjem teMoJT „ telj in tovariš Tomo in me hur-in meso toči medic. pivo vino kl ^^ 12 kronr^' P°lo/aj-, kmlar vi„ t JIp> \' t 1 Ti d * ■ iV jeziku, zelo. zelo svoji obširni denarnici, ki bo mo-:,,'od državami, ki se udele- ma toh»L-»i in « •» tAl' ............... ^^ r*Tme/ spoštljivo izgovarjamo) sploh lie rala imeti obliko kovčega, ne ^ konference, hitreje raz- ma tobaka! In me jezgledalin se Pn živini m vozeh seljak, tih, mi- j mort^ (,obiti ničesar. Ako torej re hitro najti "pravega denar-|vijati. Dalje so bili izdani ukre- no pozdravil z novico: Zagreb ni- prodajajo cape in druge starine. zanašal da obledim in hitro se od-'rem. preudaren; okol stopnic žen-loč ivši kupim brez odloga vozni- 'stvo; vmes po sredi ceste dolg ci- co za nazaj in se vrnem iz brez-tobačnega Zagreba tja, odkoder so me prinesla železna kola; on pa — tovariš Tomo — bi Oštal in lepo gladko napredoval brez na-potja .ki mu ga drugače utegnem delati jaz kot starejši po službenih letih. Ali stvar je taka. moja ličnost ne p uši: niti ne šteje moja lic i ost sebi v užitek, ako pušijo drugi. Nasprotno, ako bi mi kai moglo nezaželjni Zagreb osladiti, je bila v to rsekako sposobna novica v radi • — prijatelja Toma. Pa sem mu .- -- | z noso presenečenje, da i: er ' • ! oj vprašal, kdaj se vrne prv vlak, ampak da so se mi za smejale oči in da sem ga celo pohvalil: "Tomo, bravo! Zagreb brez tobaka ,to je lepo." . Ali sedajle se pričenja zapletek. Prideva v kavarno, e! — gospoda puši in ti prijazno ponuja cigaret; greva v gostilno — pušijo: a v kavarni bogme dima kakor v Ljubljani megle! Pa da je Zagreb brez tobaka — kako to? Povpraševal nisem — toliko me ne zanimajo tobakarji. Ali zanimajo me invalidi. Pridem na Pre-radovičev trg pa jih vidim sirote s svojimi bergljami, palicami, praznimi rokavi, krog in krog sede na podstavku cerkvene ograje in vsak ima poleg sebe ali v naročju opalto: "Kupite Ljubuški, Bosna, original Egipat!*' (po paradigmi "Kozarec"). Cene seveda dvojne. Štel sem jih in sem jih naštel na onem mestu 45. Koj poleg pred pasažo skoz hraniiničuo palačo jih je stalo 5, vsak s škat-jIU, nepostaven način izdeloval ljieo v roki, blizo toliko jih je slo- whiskey in drugič, da ga je pil. nelo naprej ob bolnici Usmiljenih]Včeraj je moral priti pred sodni-btatov in ponujajo svojo robo in;ka Landisa. gan z bičem v roki, dva koraka za njim suha, gubasta, č mol asa ciganka, za njo raztrgan, umazan eiganček. Holaj! na mah zopet krik in vik, tekma tekočih, kreg, smeh. — gneča se razkropi. Enak prizor sem potem gledal od blizu v Vlaški ulici. Se nosita dva nad tretjim, da mora žnjima. Vsi trije so videti delavskega stanu. Prvi si odpne pas in zahteva cd tretjega roko, no, t reji odkloni zahtevo, skoči v kraj in jo pobriše, ona dva za njim: "Primi-tc ga. primite ga ! * Tisti liii> se list a nove tri stranke; prva viče, puste bežečega v miru, druj-a zavrača. da je tatu trebA prijeti, ne gane pa ne prva stranka mezinca, ne druga, da pripomore trojemu nazoru do veljave, tretja stranka sfoji in se smeje in čaka ?"n pričaka, da ona dva končno ujameta tretjega in mu zadrgneta pas o-koli roke. "Žepar". — so povedali, — **ki je ukradel kolo". Ni se mi zdelo v redu, da žepni tatovi kradejo kolesa. Vsak naj bi m* držal svoje stroke, kakor je v Ljubljani. Vidi se, da Slovenija vendarle predujači Da bi vljudna policija sodelovala pri onih tekalnih tekmah, nisem zapazil. ZADOSTI KAZNOVAN, — REKEL SODNIK. JE Chicago, 111., 17. junija. -- Gustav Wingerstrem iz Chicaga je ..apravil dve napaki, prvič da je vsaka stvar, tudi najmanjša, sta- ja račun. So veliki križi v gospodar- in telefonski promet med Čelio- skem življenju včasih, toda ljud-fSlovaško iu Nemčijo. stvo si ve pomagati in to je dobro,'---- ne 5 frankov, potem drobiža vendar ni treba, to je enostavno. Gostilne so izdale svoj drobiž, sicer vsaka zase v obliki okroglih izrezkov trdega papirja, na katere so zapisane svote, koliko velja. ali. kot je običajno v boljših restavrantih. v obliki "pleh-nastih" ploščic. Ako *si bil tako nesrečen, da si moral zamenjat i jpot resi, ki so stresali otoke Tahi' POTRESI NA PACIFIČNIH OTOKIH NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužniiu srcem naznanjam znan- -p ,• -- i *1'111- sorodnikom in prijateljem Papiu, Tahiti, lb. junija. — - . . , , . . . . , . .. . _ . . ,/alostno vest, tla je po kratki in kak bankovec v taki gostilni, so tilt% Morija in Mehetia brez iuter.'^ b°,e*ni m°ja nametali tega drobiža tja in seda j j vlJov, ki bi trajali več kot en te-j ' ' IVANA OERBEK si zaklet, da morasta denar zopet , od 1<)1K . ^ . ! , v tej gostilni zapraviti, ker ga^ - , t * ^ f stisnila oci dne 11. nikjer drugod ne sprejmejo. Kdor^? ^ ^ ved- aprila 1U20 v starosti 38 let. Do- pa obeduje v raznih gostilnah, ta^ ,1U ^^ °° '^V^ * h\l* v »»vljali, fara Ježiea je pa tako srečen, da ima veliW k,ra J6 bll° T**"1 P° llva if" P«domače Matja- vTst "denarja" pri sebi ter tnorajah .Pt°U™ "a .d,an' vefUV imeti pri sebi vedno knjižico jutranjih urah. ali tri potrese ua dan. večinoma v kova Johaua, dekliški priimek l>rešar. prvič poročena Št urin iu svičnik, da si zapiše tja ulico in| ^«J»«vejsa poročila pa prav»-|-^aj Gerbek. \ Ameriki je bila hišno številko ter obliko denarja|j°' da* se UuVl ol«k Tubuai, ?4Jet. I ukaj zapušča mene zalu- te gostilne, ker nevarnost je ve-!ki leži Približno 400 milj južno J^0 !ifstro '» P^kojmca je lika, da bi se pri tej ninogoštevil 'od Tahiti nosti vendar ne spozabil. Storili so se bolj enostavni koraki. Ako na tramvaju ali pa ua podulični železnici "Metro" nimaš drobiža, potem ti zamenja čisto mirno z voznimi listki. Tramvajev je več vrst, več vrst nietro-jev in ako se moraš voziti po vseh. si lahko tega denarja mnogo na-! bereš in sedaj si zopet zaklet, da i se moraš večkrat peljati, ker z voznimi listki ne moreš povsod "plačati", akoravno so se neka- Faaivna rezistenca v železniških delavnicah. bila članica dveh podpornih društev. Tem potom izrekam lepo hvalo omenjenim dvent društvom za prekrasne vence; ravno tako dru-V zagrebških železniških delav-jžtiii Franka Lušček za prekrasni nieah je začelo strokovno delav- venec. Srčna hvala Mariji Bru-stvo izvajati pasivno rezistcnco. «»stop-iLopo se zahvaljujem vs položaja domovine" sprejemajo stva, ki so se je udeležili že na-'llom omenjenih društev t vseskoz po Iliei srečuješ teh polili tričetrt-ljudi z enakim poslom. Tobaka torej v Zagrebu dovolj, le ne v trafikah, ampak pri invalidih. Kje dobivajo tobak invalidi, vedo bogovi in trafikant je. Nekaj ga jim prihaja tudi iz Slovenije tihotapijo tobak v Hrvatsko, iz Hrvatske ga tihotapijo v Slovenijo. — "Da bi se človek prekrižal z levo nogo!' pravijo Daliua-tinei. No in mi je le še omeniti, da ne moti nikdo mož z berglami, palicami, iu praznimi rokavi v njihovem obrtovanju. Tudi policijo. ki se ji pravi po hrvatski "policija", sem videl, ko si je pri njih nabavljala svoj vsakdanji dim. Sploh je policija jako vljudna; ako jo kaj vprašaš* postrežno ti odgovori, malo da se ti ne zahvali za vprašane, in če te drugi, tretji dan sreča dotični stražnik, se prijazuo še pozanima, jeli si u-spešno opravil stvar, ki si ga bil itpital zadnjič zastran nje. Invalidi * tobakom so torej eden izmed pocestnih zagrebških pojavov kateri bijejo nevajenemu tujcu v oko. Pa je še drugih in jili je preveč, da bi jih spravil kar vse ua dragoceni papir. Prijazen je' pogled na seljaki-nje v domačih nošah. Majhne, čo kate, v košatem belem oblačilu, z volnenimi nogavicami ali s škor-nji, izgledajo ljubko kakor krotke severne medvetke. Ob vogalu stoji primorski krošnjar s svojo drobn»rijo in zamalo se mi, je zde lo: kadar mi pride mimo kosata medvedka, od vse svoje raznovršt ne drobnarije ji ne ponudi ničesar drugega v nakup, nego pred oči ji moli oni mali gosti glavnik, Iti je zoper prah, gnide in take rc#i. Prav samalo se mi je zdelo in da sem bpn, ne bi trpel tega. Vsako sredo je semanji dan. — Ali ste delali žganje? — Da, gospod sodnik, — je rekel Wingerstrem. — Iz česa! — Rozin in sladkorja. — Kako dolgo je trajalo to? — Sedem ali osem dni. — Ali ste ga takoj izpili? — Da. Sodnik je nekaj časa premišljal ter rekel nato: — Ali je prišlo to žganje na pravo mesto 1 Wingerstrem je napravil pomembno kretnjo z roko ter hotel s tem pokazati, koliko je moral trpeti .Zatem pa je rekel: — Ta vrag me je skoraj spravil v grob. — Dosti kazni — je rekel sodnik ter odpustil obtoženca. » A. F. of L. ODOBRILA NACI-JONALIZACIJO ŽELEZNIC. sem čla- ______ ______„----- ------- ter vsem kot denar v plačilo vozne listke.jmestniki 20 razveljavljenih ko-'drugim, ki so se vdelečili sprevo-Na nemajhen odpor pri občin- muuističnih mandatov. Komunist da, ko smo jo 14. aprila izročili stvu je naletelo prakticiranjc ti-|Hartel je začetkom seje izjavil,'materi zemlji k večnemu počitku, stih. sicer velevažnih ženkic. ki^ia ,„ore kot komunist položiti Hvala tudi gospodu župniku, ki sedijo v majhnih uticah široui Pa-!prise?f0 lt. s pridržkom. Ker c mu'je bral mašo za ranjko. Iskrena riza, v okroglih stolpičih — pred;tf ui dovolilo, je zapustil zboro-|bvala tudi tistim, ki so z avtorno- iko polno mizo časopisov za razpro- valnico Qstali komunistični za-1 bili nam pomagali, da se je U dajo. Časopisi so po 10 ct.. to se stojniki so isppIi hrey pridržkaJlepo vršil pogreb. Bog vsem pravi, da moras imeti drobiž. Ako r. . ... Inlačait . . ^ A , i volitev župana se 111 mogla izvr- l,ia< dJ • ga m mas. te ta gospa zavrne ker ker so ^^ koiministi a/ Ranjka zapušča v Am tiT ""en r/r"neda l'- glasovnice. Zaradi tega je si- - spodaj podpisano ses tipa xend.. — kaj pa ne de- delovanie mestnem Franka Gerbek m v C Volitev župana se ni mogla izvr-' P'^'aj Ranjka zapušča v Ameriki me-ses»ro, moža Clevelandu , . več • sorodnikov, v starem kraju človek s take vrste denarjem, ki s P3* je ze!o nepraktičen in jako obširen, ne more pomagati nikjer. je|Medn»rodna prometna konferenca razumljivo. Na ta način bi si po-j ki se vrši v Gradcu, bo v kratkem m a ga 1 vsak. Čevljar bi nametal [zaključena. Cspehi pogajanj so za kosov usnja, gostilničar bi v za-]vse udeležene države povoljni. — meno še nanosil jedil in branjev-ijfazeu že javljenih važnih sklepov ke na trgu bi menjavale s kroni-ist je ukrenilo tudi vse potrebno. pirjem in surovini maslom, Pa^-^-i-• i i • 1 hvala Bogu. ta način rcševanjaiUftpeŠllO zdravljenje DOleZIlI laS. "problema drobiža" ni uspel. j CALVACUBA VSTAVI IZPADANJE L.\S. ludi pariški berač bo zavrnil, jCalvaeura metoda je znanstvena, naravna metoda, ki gotovo proizvaja zado- pa očeta, dva brata in sestro. V miru naj počiva! Žalujoča ostala: Josephine Fon, sestra. Frank Gerbek, soprog. Indianapolis. Ind„ 14. junija, lf>20. _ 261 :i W. Walnut St. Mrs. Lina Belpiero, Nemci občudujejo Cehe. "Frankfurter Zcitung' se je te dni bavila s trgovskim prometom meti Nemčijo iu čehoslovaško republiko. Promet je živahen iu kaže razvoj med obema država ma, ki bi segel še visoko. Neme iščejo s ČelnvJovaki dobrih poli ličnih odnoiajev in v Berlinu prid no delujejo v svrho gospodarskih stokov s čehoslovaško republiko Ustanavljajo se v to svrho tud druami zavodi. "Europaeische Wirtschafts-Zeitg." občuduje, ka ko se lepo razvija čeho-slovalka republika in kako vstopa v sve-tevno g^podarstvo kot najmočnejša med novo nastalimi državami. Njena osamosvojitev pa zadaja smrtno rano gospodarstvu nem-akih alpskih deiel. Visoko ae dviga češka država, vse iiee stikov in zvez žnjo, vse jo smatra kot glavno in najsilnejšo državo v srednji Evropi, katero čaka naj-'€frta pO DnfltedScri dUei, ta Uch ima^o^JMlgltPQ »H ne surovo, ampak fino iu olikano, da je njegova obrt oprta samo ua drobiž. Svojega denarja pa pari-, JJ zrlo zanimivo zaprin«-ieno izjavo, o znat mi Ii uxpehih pri sebi in »vo jih otrocih, katere Je dosegla potom Calvaeura metode. Mi bi vam radi poslati prepis te izjave. Mrs. John Malouln piSp: "Poskusna kkat-Ija je povzročila nut novih las in jaz sem voljive uspehe. Kanada, 17. junija.— Kljub silni opoziciji predsednika Samuela Gompersa je danes konvencija A. .of L. z veliko večino glasov izrekla za vladno lastnin-stvo železnic z demokratično operacij. V prilog predlogu je bilo oddanih 30,000 glasov, proti predlogu pa samo osem tisoč. PB0TI P&OnnEJEM. ški berači nimajo, ali če ga imajo, potem bi ga občinstvo z ogorčenostjo moralo zavrniti, ker ta denar bi lahko ušel ali se razlezel. K temu se je pridružila se pošta francoske republike. Ta izdaja namesto drobiža znamke, ki imajo to prednost, da so že zaznamovane z vrednostjo in to pogu-itako *«dovoljna. da, . . , . ... , vam poAiljam za polno! bonosno napako, ako služijo kot f ^etli^auilepia bodočnost, Washington, D. C., 17. junija. Generalni pravdnik Palmer je danes začel preganjati vse one premoga rske barone, ki delajo prevelike dobičke z mehkim premogom. Pravi, da jih ima že dosti v mreži in da' bodo vsa strogo kaznovani. Rada bi izvedela za naslov mojega brata JANEZA CEBIN po-doiuače Dolarjev iz Lok pri Zagorju ob Savi. Pred šestimi leti mi je zadnjikrat pisal iz Bis-bee, Ariz. Vljudno prosim cen j. rojake in rojakinje, ako kateri ve, kje se nahaja, da ni i sporoči, ako pa sam čita te vrstice, naj se mi javi. svoji sestri, ker mu imam sporočiti več važnega. Mrs. Rosalia Podlesnik, Box 186. Moon Run. Fa. (19-22—6) zdravljenje." Mr. Frank H Wright piše: "Vaša Calvaeura. štev. 1 me Je ozdravila. kakor tudi mojega svaka, in vsled tega jo toplo priporočam vsakemu." Ali trpite vsled prha ja, Izpadanja las prehitre oaivelosti. tr- S slike — ne retuilrano. Uspešno znanstveno zdravljenje. dih. ši-etinastih ali nejasnih las. srhenja. ali izpuščajev n.i glavi? Ali sle ploš.isti ali postajate pi«'šasti? Zakasnitve so nevarne. f> trpite vsled katerekoli bolezni las. ki so «nijač-ene zgoraj. ne tsHiiemarjii jte ampak poskušajte od pomoči bolezni t^koj. I>ajte. da vam pošljemo našo ilustrirano knjigo 'Tri-umf znanosti nad ple-io'. in vzorec Calracu-re. Prlprosta preiskuinja. «"*e vidite, da ostajajo lasje na vašem glavniku. jih_ natančno o-glejte. ("> je koreninica upadla. huIib in če slabo izzgleda. hodite po-.avarjeni: odpravite bolezen. če hočete ohraniti lase in i>ospeftitl njihovo rast. IHajte, da vam dkkaieme. s toni. njej • — Jaz ne vem. k;-j hoče reči vaš«* veličanstvo, vendar pa domnevam. Kako pogosto je moral človek moje starosti razžaliti Boga! — Kaj, vi govorite o Bogu — Zakaj ne ne .* — Filozof! Ali veiujejo filozofi v Boga? — Ha z govorim •• Bocu ter verujem vanj. — In vi se ne odst ranite f — Ne, madama. jaz ostanem. — Gospod Gilbert, čuvajte se. — je vzklinila kraljica. In njen obraz je dobil nepopisen izraz pretnje. — O. jaz sem dobro premislil, madama, ler prišel na podlagi in Mariji, Franku Dermaš premislekov do prepr:, anja, da nisem prav nič manj veden kot kak lu Mar,J'- ^J®*" Komlanc in so-, drugi. Vsakdo ima svoje grehe. To temeljno resnico sem spoznal ^ .J«? P°tom ,zrekam . , j - . , is Irene is* • hvalo vsem tistim, ki! ne s tem, da sem livia! v knjigah, temveč s tem, da sem preiskoval , - , . .. ^ I iso kaj darovali za mojo družino 'x 4 " ' . ...... ... - v Jugoslaviji. Lepa hvala tvrdki Ta temeljna res:.,ca je najbrž splošna m nezmotljiva? - se je FVajlk Sakser uko ^ m ^ norčevala kraljica. Išleiio postrežbo ter jo vsem Slo j Prodno se podam na parobrod "Argentina", ki odpluje 19. ju-Sn.ja popoldne, lepo pozdravljam 'lil ije prijatelje po širni Ameriki. ludianapolisu.j vsem, ki *so me| spremili na kolodvor, posebno pa1 L »jzetu Bučar, ki me jc peljal z\ avtomobilom. Iskren pozdrav Jo-j že tu Gačnik in Mariji, Lo jzetu Kad bi izvedel za naslov FRANC JUGA. podomače Doberšekov iz Križcče vasi, Studeniec, Štajersko. Pred vojno se je nahajal v Belgium, Wis., pred nekaj časom pa v Clevelandu. Ohio. Ako kateri cenjenih čitateljev zna njegov naslov, ga prosim, da mi ga pf»šlje, za kar mu bom prav hvaležeu, v čita te vrstice, želim, da se ni i Cosulich črta Direktno potovanje v Dubrovnik (Gravosa) in Trsi. BELVEDERE .. ms. WILSON . 13. julija .. n. julija listkov, izdanih za vas kra-S » Jmalivill Iti SrMll iUlkolr* UKiidiMMti prvtft, iru-K*SB In tretjega rmrcdt kotniki trctMM rairtdi Mttvala brusMiw vin*. PHELPS BROTHERS & CO. Paaeenper OcMftmant 4 Weal Stmt New Tsrk POZOR, KO JAKI! Kdo kaj ve o JAKOBI' VIDI-G<».| ? Pr»n! 10. leti se je nahajal dučaju pa. da sam v Allegheny County, Pa., kjer je bil baje radi nekega pregreška nemudoma javi, ker poročati prijet in obsojen na :t do 5 let za-mu imam nekaj novic, tikajo- P"™- Doma je iz vasi Zagrič pri čih se njegovega doma v Jugo-, Litiji. Kdor kaj ve o njem, naj ..laviji. — Frank Čcmčič. Box pornra uredništvu tega lista. S. Craft on. Wis. (19-25—6» — O, madaina če ;.e ne splošna in nezmotljiva, pa je vendar ze lo zdravilna v človeški bedi in zelo preiskušena v velikih bolečinah.' To je tako resnično, madama. da bi vam povedal, koliko težkih preizkušenj ste prestali, I olikokrat vam je sr«e utripalo v tesnobi in koliko tajnim veseljem se je ltdajalo to srce. da se prevarano prebudi. Vse to vam lahko povedani, madama, če hočete. Povedal vam bom to z gotovostjo iu brez strahu, da bi se me moglo postaviti na laž. Kakorhitro hi ta noj pogled prodrl v dušo. bi razumeli, madama, da sem zmožen velikih stvari in da je treba zahvaliti sc meni. če sem miren, no-sto da se me izziva na boj. Ta govor v druži i te izzivalne \olje moža proti ženski, to zaničevanje vse etikete \spričo kraljice, je napravilo nepopisen utis na Marijo Antouijeto. Čutila je kako pedla mrzla megla na njeno čelo iu kako so zledenele nj'-ne misli. Čutila je, kako se njen srd izpremiuja v strah in stopila jf korak nazaj, tla uide približanju te nepoznane nevarnosti. — lu sedaj, iiu.l itiiii. — je rekel Gilbert. ki je jasno videl, kaj se vrši v njeni uotr.iit.iosti. — razumite, da je zame lahko izvedeti, kar skrivate pred celim svetom ter skrivate celo pred setioj- samo. Razumite, tla mi je lahko iztegn ti vas na ta stol. katerega iščejo vaši prsti, tla najdejo opore na njem. — O. )*' rekla kraljica prestrašena, kajti čutila je, kako ji seifa strah v srre. Treba mi i • n«'i eno besedico samemu sebi. — je nadaljeval (iilbert. treba mi je It- utrditi voljo, kateri se odpovedujem in za pad 11 b«Me moji oblasti Vi dvomite, madama * O. nikrfrte dvomiti. Spravili lo me v skušnjavo, du v resnici poskusim. Kaj ne, vi ne dvomite? Napol nasl<»t*jcoa razaj. vsa zmedena in prestrašena se 1e bolita kraljica z elit rži jo obupa iu srd^i proti nepoznani ji sili. — O. — je nadaljeval (Jiiocrt. — vrjemite mi, če bi ne bil najbolj udanih vaših p nlanikov, bi vas prepričal s poskusom. Bodite brez skrb . .la/ s«- klanjam v ponižnosti ter bi se preje umoril kot pa skušal spravljati vt~adrego vašo dušo. — Cospttd moj gospod moj. — je vzkliknila kraljica, ki je mahala z rokama po zraku kot tla hoče pahniti od sebe Gilberta, ki je stal več kot tri korake cd nje proč. — lu vendar ste me dali zapreti v Bastilo. — je nadaljeval Gilbert. Vi le obžaluj* 11 tla je zavzeta in da mi jc narod odprl vrata. Vaš »rd vam blisk* i/ oči nasproti, kateremu ne morete osebno ničesar očitati. Vidite, kakor hitro sem vas izpustil iz svoje oblasti, kte pričela zopet dvomiti. Kakorhitro je G Hurt prenehal ukazovati ji s pogledom m roko, se je^Marija Antojšjeta skoro preteče zopet dvignila. — A. vi dvomit- se ropate, zaničujete? Ali naj vam sporočim strašno idejo, ki mi j-- šla skozi glavo? <'ujte, madama. kaj sem nameraval storiti Hotel >ein vas obsoditi, tla mi razkrijete svoje notra-nie bolesti trr svoje najbolj skrite misli. Hotel sem vas prisi'iti, da zapišete \ se to na papir ob mizi. katere se dotikate. Pozneje, ko bi se prehud'11, lo vain t vašim lastnim rokopisom dokazal, kako malo namišljena je moč. katero mi skušate odrekati. Met e prisiliti, tla bi spala, da bi govorila v spanju.' — je vzkliknila kraljica, ki je prebledela. — Ali bi si drznili kaj takega? / li po/nate \cs obseg pretnje, katero ste izustili proti meni? To je /aljen.ie veličanstva gte-pod moj. Pomislite, da bi b'l to zločin, katerega bi morali pla a.i z življenjem, kakorhitro bi se prebudila. — Madams. — j- odvrnil Gilbert, ki je zasledoval s svojim pogledom velikansko razburjenost kraljice, — nikarte obtoževati me ali celo pretiti. Gotovo bi uspaval vaše veličanstvo. Gotovo bi iztrgal ženski \se njene skrivnosti. Vedite pa. tla bi se kaj takega ne zgodilo ob pr liko kot je ;a. To bi se n.- zgodilo ob priliki kot je ta. To bi se ne /godilo ob času, ko bi bila kraljica sama s svojfiu podanikom. Cspaval bi kraljito. to je res. a ne brez priče. — Priče? — !>a, mu lama, priče, ki bi zaznamovala Ase besede, vse kret nje in sploh * se posante/oosi i prizora, tla bi ne ostal ob koncu celega prizora uiti naju.anjši dvom. Priče? — je ponovila kraljica prestrašeno. — In kdo naj bi bil ta priča? Pont hiti te pospod moj, tla bi bil zločin dvakrat tako velik, če bi bil pole? še tiadaljui sokrivec. — In če bi bil *a sokrivec nihče drugi kot kralj sam? - Kralj? — je vzkliknila ta Marija Antonijeta s strahom, ki je ieno veliko bolj razkrinkal kot pa jo mt>gla izpoved uspavane. — O, gospod t i lib«-rt, gospod (iilbert! — Kralj. je dostavil (Iilbert mirno. — vaša opora, vaš naravi.i hramb c, kralj, /i bi vam ob vašem prebujenju j>ovedal, s kakim ponosom sera dokazal kraljici svojo moč. Ko je i/goxoril Gilbert te besede, je pustil kraljici dosti časa, da razmišlja o njih pomenu. t Kraljice je nekaj trenutkov molčala in čuti jc bilo le njeno težko dihanje. — («o<»pod moj. — je rekls meč no. — po vsem tem. kar ste mi povedali, morate biti moj sirrtni sovražnik.... — Nemogoče, gospod moj. kajti prijateljstvo ne more živeti poleg strahu ali pa .nezaupanja. — Prijateljstvo, madama, v razmerju podanika k kraljici more obstajati le t a temelju zaupanja, katero vzbuja podanik. Kaj ne, gotovo ste »i že rekli, dr. ne morr biti »ovrainik oni, ki »i d« iztrgati PROŠNJA. Podpisana Jera Skala iz Mladi- ,ee št. 6. pošta Semič. lVlakrajina, venčen, m Slovenkam, kt so na-;Jugoslavia. prosi rojak,. v Ame_ ii i en jeni v stari kraj, toplo pripo (19-22 —6) n čam.. Kličem vsem: Z Matevž Kouilane. Razbor 28. Loka pri Zidanem mostu, Jugoslavia. * 1 ~:«riki. isa, mPsrea septem-lt». junija ter pozdravljam vse ro- Za storjeno UsjU!ro S(. jake in rojakinje širom Amerike. wiaprej zahvaljujem. Z odličnim po ebno pa one v Kxportu, Pa., in .potovanjem Jera Skala. S uth Burgettstownu. Pa., kakt^r tudi moje tlruštvo št. l:K» SSPZ. Z liti^om iu ua ve;«*!«> svidenje! Frank Prosen. Itnd bi izvedel za svojega prijatelja FRANKA MKLVIC. Preti dvema letoma in pol sva bila skifpaj" v Diet z.. Wyo. Kateri rojakov ve za nje rov naslov, naj mi «;a blagovoli naznaniti, za kar boni zelo hvaležen, akti pa sam čita ta oglas, naj sc javi ua naslov: Frank Dreuiar, (»02 South Monroe St.. West Frankfort, Illinois. (18-22-6) NAZNANILO IN PRIPOROČILO Sedaj ali nikoli! Brez dvoma je to vaša najboljša in zadnja prilika da napravite denar s svojimi možgani, namesto s svojimi rokami. Ali bi naložili deset dolarjev za deset zaporednih tednov, če bi se vam nudila prilika pomnožiti svoj kapital? Mi vam nudimo dobro pot za delati denar in za štediti denar v bodočnosti. Prej ali slej se boste odrekli svojemu ročnemu delu in tedaj se morate pos luž! ti svojih prihrankov za mirno življe' nje. Mi vam damo priliko, da se udeležite trgovine, ki se v sedanjosti najbolj izplača- Ne vstavljajte se! Hitite! Pošljite nam takoj samo deset dolarjev in mi vam bomo po* slali vse podrobnosti. Če ne soglašate z našim predlogom, vam bomo posla'i vaš denar n^zaj. Pošljite svoj denar še danes in pišite na: Dr. A. S. Gondos, Trustee 706 Central Savings Bank Bid g. Denver, Colo. / ' f- "-V v cu bjsgB'*v (1!>-21—6) Rojakom naznanjamo, da potu je po državi Ohio naš rojak V Jr.'1/ 3 . \ Pri otlliodu v Jugoslavijo tem. p-ttom lepo pozdravljam vse Slo-vc:iee iu Slovenke po Ameriki., I*.-ebno sc pa zahvaljujem svoje-j mu očetu, ki biva v Altooni. Pa.,, ter moji /.lahti v Dunlo. Pa.. /.^fii Lojzi in Mariji Kor»;šcc ter Andreju Milavec. ki so me spre-!'i'li z avtom-ibilom na postajt« v J»»hns?oivn. Pa. Pozdravljam tu«li Fr n':a Rusa in ženo ter Ši\i«-cvo družini "na Karpatih". Na v^jse-1« svidenje v Jugoslaviji! — Janez K nap. Pred odhodom v staro tio ja1* mje na loniovi- Suho Grozdje tmportirano is starega kraja 22 centov funt. Boksa 50 funtov $11.00 Posebne cene na veliko. BALKAN IMPORTING CO 61 53 Cherry Straet New York, N. Y. n^rccilotn r naprej KILO je ozdravil v vi . - \ i R »r \ ' ^ VV.^ j. i _ ___ 4 4 r./- —7. .. f A■; »Tr^, \ V« J Ko wra pred par l«tl vzdi—oval tetak uloj. irtn Jako po*iL Zdravnmi so mi r*kli. da Je moje edino upanje ope raci (a. Pasovi me ni«o dobro obnesli. Kone£n» ... • , - : •*TT1 doWI nekaj. J nr me > hitro In po. j RCnVfll WAT BTW'U pozdravljam vse rojake 111 ro-(polnoma ozdravelo. Minila so leta In ktla WALfilll/n, ni nikdar povrnila, čeravno opravijain ki je pooblaščen pobirati naroč-P i težko delu kot mizar. Nisem bil operi- • r»i vt j • « - Kadar jc kako društvo namenjeno kupiti bandero zastavo, re-fralije, kape. prekoramniee, znake srbrne pozlačene ali čisto zlate, tlalje slovenske trobojnice, uniforme, in sploh vse v to spadajočo stroko, i»e kuj>ite prej tla tudi mene za cene vprašate. Mojc delo in blajro je najboljše vrste garantirano, pošteno in po zraernah cenah. Vsako šc manjše naročilo izvršim točno v najkrajšem času. Pi_ i site tlanes za cenik, katere?« tlobite edino le pri vašem slov. trgovcu VICTOR NAVINŠEK. 331 Greeve Street. Coiiemaugh, Pa. <'»lumetu, Micli.. _ _____-wtt_ttt „„ * 4»:io pa brata Georpa in niept»vo lran nisem i«rubii eaaa. ni^m imel «mio. nino za Glas Nartnla in izdajati aružino. Z Bogom in n. svidenje! SJSo^S^'^ S^SS ^S? P^voveljevna potrdila. Marcus Kotze i. b^«'s ot>*rmc|j*. piiete meni, Evgeiu Prosimo rojake, da mi mu gredo na k" N^ssn? roke in 8» priporočamo. Za naklo-^ Pred odht^doMi «itHr; kri i no- *** 1«r®4*«* to yr*mt >» pokate dru- njenost se vam že vnaprej zahva I rea oanoaom % stari Kraj po-j^^ ^ .o poteni. ohranili bo«« »vije. ii«;fcin<1 zdiaviia še enkrat mojega brata in njegovo družino, moja svaka Aitona in Jožefa Dekleva ter Krunka Rasa in njihove družine. Zahvalim se vsem. kateri so me rpremili na kolodvor. Z Bogom! Jožef Fabec. j Jaz Andy Mohar želim izvedeti za! moja dva brata JOE MOHAR' in LOUIS MOHAR. Doma staj z Vrhnike pri Ložu. Eden je v. Ameriki že 10 let, drugi pa 8. Zidnji eas sta se nahajala naj *.'ill»ertu, Miun. Prosim cenjene r jake. če kdo ve za nju na-1 slov. da mi sporoči, za kar bom /•■lo hvaležen, ali če pa sama to j t'itata, tla se mi oglasita na na-r'nr: Andv Mohar, P. O. Box 14, Durbiu. W. Va. (18-19—6) Rad bi izvedel za JENNIE VV-SA, doma iz Gradišča pri Vipavi. sedaj omožena IVANOiC. Pred leti je bila v Clevelandu. Ohio, t'ujem. da se nahaja sedaj v Milwaukee. Wis. Ker ji imam več važnih stvari za povedati iz starega kraja, prosim ccjene rojake, ako kateri ve za njen naslov, da mi pa blagovoli n »znan iti, ali se naj pa sama ♦ vlasi na: Joseph Ferjaneie, T098 Norwood Road, Cleveland. Ohio. (18-19—6) nje. aU PA te vsaj s»vstavili nearetno kl lo t«r Ijnjemo. Hpfiivniitvo GIm Naroda. V SPOMIN. V blag spomin in molitev priporočam pokojnega soproga MATIJO MCTHAE Danes 17. junija eno leto, odkar se je preselil v boljšo bodočnost. Počivaj mirno! Žalujoča ostala soproga: BESEDNJAK je najbolj potrebna knjiga pri učenju tujega jezika. Če želite pomnožiti svojo zalogo angleških besed si boste naročili najnovejši ANGLESKO-SLOVENSKI BESEDNJAK Id ga je sestavil dr. F. J. Kern. Obsega 25,00 angleških besed s slovensko Izgovorjavo in točnimi slovenskimi izrazi. Knjigo boste rabili celo življenje. Kupite jo za svoje otroke. Cena 5 dolarjev. Naročite na sledeči naslv Dr. F. J. KERN 6202 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND, OHIO. Naročilu priložite denar, ček ali Money Order. Iščemo zastopnike po naselbinah. DOCTOR LORENZ EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK iPECIJALIST MOŽKIM BOLEZNI 644 Penn Ave Pittsburgh, pa. Moja stroka je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaz sam že zdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih in ke4 znam slovensko, zato vas motem popolnoma razumeti in spozna ti vašo belezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moakU bolezni. Zato ise morete popolnoma zanesti na mene, moja skrt pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridiU čim preje. iu ozdravim zastrupljeno kri, maculj« In lisa po taiaau. Sotaznl v arlu. ta-padanja las. bolečine « kosteh, stara rana. iivCn* bolezni, oalabeloat. bolezni v mehurju, ledcah. Jetra h In telodcu. rmenlco. revmatllsem. katar, zlato tU«, naduha Itd. • _ Uradna ura so: V pondellek. sreda* In petkih o« I. ura ZlutraJ da I. popoldne. V torkih. Četrtkih In sobotah od I. ure zjutral da S. ur* zvečer. Ob nedel|sH m d« t. ura oipoldne. PO POAVI NE ZDRAVIM. PRIDETE OSEBNO. NE POZABIT* IMS IN NASLOV. Dr. LORENZ p«— ave. Pittsburgh, pa. Nekateri drupl zdravniki rabijo tolmača, da vaa^razumajo. Jaz znam hrvatska Ap Is starega kraja, sata vss lat Je zdravim, kar vas Zdravim samo moške. 6:19 Chene St. E^ Detroit, Mich. (18-19—6) v K*nflM« Žastroptjrajs krvi PorttlB 006, Up)! frofesor dr. Bbrllefe. Afcp po wm hrL tekajte, kajti ta BdB» naprej. vso MoCsvaajp ts kanala as spriCanj* vods sdravte po bbJ-coTfJM Bet odi te v kolikor BP kratkem CasB. ens te. da ateiste vej me Malte. temvcC vršil *an Kile eedrarta v operacije BoleOas v asr pcikBjsjB ki te Odgovor! Kadar želite kupiti pravi glasen Columbia trpežni, najnovejši gramofon, in Vaše prave Kranjske Columbia plošče, ali pa če rabite uro, verižico, prstane, diamond, pišite po dopisnici za brezplačni cenik Vašemu dobro znanemu večletnem trgovcu, IVAN PAJK, 24 Main Street, Conemaugh, Pa., pa boste dobili pravo in pošteno blago in se ne boste kesali za Vaš denar. Samo en poskus, in videli boste, da je resnica. g Dr. KOLER 638 PENN AVE, \ t^3 ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NAHODA". NAJ-CT VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. . K -4_____ ____________ ____ ______________i____