Po$tnifia otočana ▼ gotovini Leto LXII flgv. 20. u Uoblionl. u fetrtrt 24. lanuarla 1929. Cena Din r Izhaja vsak dan popoldne, IzvzemSl nedelje ta praznike. — Inserati do 30 petit i Dn 2.—, do 100 vrst Din 2-5O. večji tnserati petit vrsta Dm 4.—, Popust po dogovoru tn^eratn* ds^ek Dr>*r-hef. tSlovenski Naroda v,eija letao v Jugoslaviji 144.— Din, za iauzemstvo 300 Din. Rokoplsi s* tM vračalo. Na$e telefonske števttke so 3122, 3123. 3124, 3125, iu 3126. NaSe telefonske štev'ike so 3! 22. 31^3 i\2A. 31,». n 3136. Tudi glasila razpuščenih strank bodo listaoljena? Danes je bil ustavi jen „Narodni val" - Prihodnje dni bo padla odloci- tev o usodi listov ostalih razpuščenih strank Beograd, 24. januarja Ministrstvo notranjih del je na podlagi člena 14. zakona o tisku, s katerim je predviđena ustavitev lista v primeru trikratne zaplembe v teku enega meseca, prepovedalo nadaljno izhaja-nje »Narodnega Vala« v Zagrebu, kot glasila bivše sedaj razpušćenc HSS. Beograd, 24. januarja. V zainteresiranih krogrih se mnogo komentira včeraj izdano rešenje ministrstva notranjih del, ki prepoveduje nadalj-nje izhajanje zagrebškega »Narodnega Vala« kot glasila bivše HSS. Zakon o tisku govori v členu 14. o posleđicah, ki nastopijo, kadar je list trikrat v enem mesecu zaplenjen. V tem primeru je dano državni oblasti na prosto, da prepove ali pa tudi. da dovoli nadaljnje izhajanje za-plenjenega lista. Ministrstvo srne v takem primeru postopati po svoji uvidevnosri. Ker pa govori rešitev otem, da je bil prepovedan »Narodni Val« kot glasilo bivše HSS, se v informranih krogih trdi, da gre s tem samo za stilizacijo in da rešitev notranjega ministrstva ni prejudicinal-nega pomena v tem smislu, da bi napovedovak) zabrano vseh listov, ki so b U doslej glasila razpuščenih strank. V drugih krogih pa smatrajo, da je pričakovati že v prihodniih dneh ustavitev vseh glasi! razpuščenih strank, ker je smatrati strankarske liste le za orodje strank, ki služi njihov1' propagandi. Odiočitev o tem bo padla že prihodnje đni, ko bo vlada sklepala o tem. kako je posto-patf z onimi organizacijami, ki tvorfjo sicer sestavni del razpuščenih strank, ki pa nimajo na zunaj izrazito polit:čnega značaja Iz dejstva. da Je bil razpuščen n. pr. nemški »Kulturbund«, se sklepa, da se bo vlada odlocila za razpust vseh sličnih strankarskih institucij razpuščenih strank. V Sloveniji bf bili v pozitivnem primeru prizadetl sledeči listi: »Slo-venec«, »Domoljub«, »Slovenski Gospodar«, kot glasila SLS, »Kmetski list« kot glasilo SKS ter »Zillier Zeitung« kot glasilo nemške stranke v Sloveniji. Zakon o nujnih javnih dslih v podporo pasivnih krajev Jutri iziđe v »Službenih Novinah« in stopi takoj v veljavo. — Slovenija ne spada več med pasivne kraje. — Beograd, 24. januarja. V jutriš* njih «Službenih Novinah* iziđe sltdeči zakon o nujni izvršitvi javnih del in podpori pasivnim krajem, ki so trpeli vsled elementarnih nezgod: § 1. Da bi se pomagalo prebivalstvo, ki je trpelo vsled elementarnih nezgod v pasivnih krajih, se bodo ivrševala nuj-na javna dela. § 2. Radi nujnosti in hitrejšega izvr* ševanja javnih del in radi razporeda 8c odreja s tem zakonom komite za jav* na dela pri ministrstvu socijalne politi> ke. Ta komite tvorijo ministri za soci» jalno politiko, javna dela, poljedclstvo in narodne zdravje in predsednik Rde* čega križa. § 3. Med javna dela, ki morejo biti predmet javnih del v smislu tega zako* na, spadajo: ceste, mostovi, cisterne, studenci, vodovodi, nasipi proti popla* vam, izsu&evanj močvirij regulacija rek in potokov ter asanacija sela. § 4. Delo in nabavke po tem zakonu ne spadajo pod zakon o državnem ra* čunovodstvu in glavni kontroli. § 5. Komite za javna dela vrši raz* pored poslov in kreditov, potrebnih za poedine kraje. § 6. Minfcter javnih del izda sporazumno s koinitejem za javna dela pravilnik za izvrševanje del po tem zakonu. § 7. Vsa predviđena javna dela iz-vedejo veliki župani s pomočjo svojih strokovnih referentom. Javna dela hi-jenskega značaja se imajo izvesti v sporazumu s pristojnimi higiienskimi zavodi in ustanovim i. V slučaju nepravilnosti pri izvajanju javnih del. uporabi kreditov itd. doJoči minister socijalne politike v sporazumu z resornim ministrom komisijo, ki to ugotovj in pozove krivce na odgovornost Nared-bodavec in polagatelj računa se bo za^ovarjal po zakonu o glavni kontroli, ostaij krivci pa v disciplinarni pre-i>kavi. § 8. Minister financ da ministru socijalne politike za izvrši tev teh del na razpolasro kredit v znesku 100 milijo-nov Din potom Državne hipotekarn-e banke. § 9. Minister socijalne politike se pooblašča, da vporabi v ta namen rudi ostanek kredita po zakonu o javnih delih z dne 22. novembra 1027. § 10 Minister socijalne politike izda Državni hipotekarni banki nalog za izplačilo kreditov po tem zakonu. § II. Za vsa dela po tem zakonu se uporabi prvenstveno siromašno prebivalstvo onega kraja, kjer se bodo iz-vrševala javna dela. V nadaljnih členih se navajajo kra-ji, ki spadajo med pasivne pokrajine. Prvotno je bila navedena tudi Slovenija, pozneje pa je bila Slovenija crtana. Poštni uslužbenci proti kornere i jaUza čiji pošte, brzojava in telefona Uslužbenci smatrajo, da bi komercijalizacija ne bila v korist državi. Beograd, 24 jamiarja. V >Vrem«nu< ob-Javlja predsednik »avera poštno-braojavnib uslužbeneev T. S. Jovanovič članek, v kate-rcrm označuje stališfce poStno-braojavnih uslužbenc«v glede nacrta, da se s posebnim zakonom, ki se 6e proučuje, poštno-brzojav-na in telefonska služba postavi na komercijalno podlago in izroči v zasebno eksploatacijo. Clanek povdarja, eh pozna privatna inicijativa samo svoje lastne interese — Čisti dobiček — ne giedc na splošne narodne interese, na visoko drlavno moralo . in kruifen« potrebe naroda. Zato je orzani-| zaciia poštno - brzojavnih us-užbencev Dro-ti poizkusom komercijaljjacije po^tno -brzojavne in telefonske službe v zasebnih rokah, ker zasleduje ta stroka svoj vzvi-šeni cilj služiti vedno vsem Ln vsakomur ^jena nalofira nj doprina^ati državi dofcod-ke za vsako cen-o, tamveč služiti visokim Rotpodarskim in kulturno - socijatoim po trebam država in v^e dni>*e Kot trka je tudi kakor rcdko katera druga državna ustanova popolnoma in v splo^no zadovoljstvo dos!ej odgovarjala vsem potrebam. Ražen tega pa nadi drža\Ti znaten dohodek iz svojeia proračunske^a suficita. To pa nj uspon privatne Inicijative, temveč dela po^tno - brzojavnega osobja, ki ie spričo vseh dohodkov v korist državni blagajni živelo doslej v siromaštvu !n bedi Treba te samo še da se odstopi v nsje*n onim, ki so se navadili sedetf v senci njfhovega dela, pa bo potem odzvonilo delovnermi osobju v tej strokl Izročitev po^te brzojava in te*efona v privatno eksp'oatac'jo tudi zaradi tega n1 Priporočljtva, ke-r \e znano, da v tej stroki ni niti sledu kikega inventajja premifinin n neprenrčnm. niti slfdu o njihovi prvotni in sedanji vrednosri. Izenačenje koledarja — Beojjrad, 24. januarja. V rninistr-stvu ver ie definitinvo šestavljen zakon o iz-enačenju r>ravo$lavnej?a in gre-gorijanskega koledarja. Izenačenje bo izvršeno še tekom letošn-e&a leta, tako da se bodo božični prazniki slavili enot-no 25. decembra. V zvezi z izenačenjem koledarja bo sled:!a tud nova ureditev odfpiran»ia in zapi-ranja trgovin. Gripa v Beogradu — Beograd, 24. januarja. Radi §:rje-rrja hrape bodo zaprte v BeKr^radu vse Sole. Danes je bil ustavljen pouk na ženski realni gimnaziji in v mnogih oddelkih ostalih zavodov. Zopef atentat v Sofiji — Sofija. 24. >amuarja. Včeraj ie bil zakijučcti kongres makedonstvuju-ščih. Tako? po kongresu je prišlo do krv-avega razračunavanje med dvema taboroma, ki se bori ta za nadmoć v organizaciji. Pozno zvečer je bil izvršen atentat na voditelja skupine Van-čev Mihailova Nikolo Danev - Ou^-Ie-va. Iz zastde sta streljala nlev je bil zadet v levo rarno, ter je mora) iskati pomoči v bolnici. Napa-dalca sta izginila. Pomilostitev Kureševe odklo-njena — Parfz, 24. januarja. Vrhovno so* di§če .ie odklonilo pomilostitev Jugo-slovenke Pepce Kure§eve. ki je bila radi umora ljetne deklice obsojena na smrt. Sedaj ie vlofHa ie pro§n nato zvabli in pri jeli orožniki, je priznala resnico. Orožniki so prejeli povelje. naf prođ;rato proti označeni hl-ši. V tem trenutku so pa razhoiniVi otvorili o-srenj. Vncla se ie prava b'tka ki je trajala nad f uro. Oblast te na to za h p ustavila borbo in pos'ala posest^ka V^ad mirova v KŠo. da pozove razHoj-nike k predaji. Po poturnem oarlamen-riranju z razbojniki se je hotel V'ad;-mirov vrniti k orožnikom Ko pa ie za-fHistil svoio hi5o. so sra '•aZSo!n ki ubili. Oblast je pozvala iz Požarevca po-možne ^ete. Vsa akcija se je razvila z veliko na-^Hco. Na pomoč sta t»rsr»ela dva voda redne^a vojaštva in r>ožarna bramba. kf je hotela politi razboin^ko h:§q z bene nom in io zažerati da na ta način prišli razbojnike h kapifp'ac;ii Končno so pnpeljali iz Požarevca Se dva mala topa. ki so i:h usmerl na razborniški brlog. Rarbniniki so neprestano streljali. OrožniStvo je odjovar« jalo tudi s strojno puško. Po večurnem obleganju so razboin^i posku^ali svojo poslednk) srečo in se hoteli re$ ti z be-2:om iz hiše Pri tem poizkusu pa so h pogodile krog]>e oblega ^č'h orni« nikov Vsi razboiniki so oble^ali pred durini oblega ne h še. kier so toliko ča^a z usDehom kljubovali oblastem in obo-roženj sili. Pri pregledu trupci se je ugotov lo. da sta umorena tudi zlofctas« na razbojnika b^ata Barbulov'ć". ki ima-ta na vesti nr§*eto razbotstev. — Beocrad 24. ian O včera-SnJi borb požarevškega orofništva z rar-boin'škimi brat; Barhulnvić se izzve^o ie n3štednje podrobnosti: Borba je rraiala 5 in pol ure RazbH-niki so se im'ral' z vsemi sliami in strc-I al na vsakouar. ki se f hotel pribli-žati nrhovemu pribežalilču. Zanimivo je. da V) se v borbi proti razbojnikom ;7*azali tudi prostovolicl. Med temi ie bfl tudi nek bolgirski emigrant, ki *e zaprosil ra dn\-n'l»nie. dl srne iuršati ra7boin;fko h $o Ko se Je nesreJrv bearunec prih!:žtl h li. ga je r^oe^d'lo več strelov. tako da je oble- Bn-rbi je pr'sostvovaJo mnftfo rad^ vednega občin^tva. Orr>7n:*tvo je neprestano strelialo, misteč da hndo ral-ho'niki Vone*no vendarlr kapituli^aTi in ^ nređalf oh^a^tem Kasne e so nosVu« $al; srečo s topovi in so vrgli več tež-k'h bomb na razboin iki br^og £e!e kojrnali h'^o z ekraritninv bombami v zrak. $o se r>r>slu7ili zadn-ega sredstva ter posVu^a!; sre^čo s pobegom. k: pa se je izjalovil. Iz ljubljanske kronike Ljubljana. 24 februar Ja. Na CelovŠki cesti se je v-čeraj popolđne t>ripet!?a pecej težka avtrmtobfNka nesrtča čije žrtev je postat lena tira<*n*2a s.'uze Savca rranč^Va S!avec Okoli 14 JH je Ma STavJeva po Celcn^j cest! v «nrr' r^rori S^ki Bas" takrat je za njo privoril osebni avtomobi!. ki ga fe upravl'al e^^nod Karoi Bolaffio, trgrovec z vinom v ^Kk! S!av£eva. Id te *la do lev? strarri ces^te. se 'e ustavila hotrč Dr»čakati. da 'o avtomoMl prehiri Kn ff bi? avto kakih 10 a!' 15 met-rov pred Sbvčevo. kj fc na razdratvani cest? odskr>či! z desne stratif na levo Ne-^reča Je hotela, da se Je vor z vso silo zslete! v STavČevo rn io podrf Avto k> !e Z2đel v brke* m io poSkodova! ti>d? na no-sah G Bo'aff o io ie natožil na avto m io preoeljal do bližnje stražnice Podičila fe podvala na DomoČ rM;Ho posta*o. na kar Je bla STavČeAra z re^ni-m vozom T>re» peljana v bolnico Pri padcu »e dob;la hi>de notranie iv>§korii>!sar? naklfuChi. Bnlaffio le vozil pravfino po desni strani dočim ?e ?'avčeva hodila ćelo i>o lev? strani ceste NVve-č je kriva ??ve s'aba ces*a Včeraj in danes dooofdne so se prinetiV kar tri]e s7učaji onemosrlo?« na cestf. Med dne^rn?Ti vestmf t>oTočanro o neki fenici k? so To da^es na^H orte^o^rlo ^a Tabnrni včerai popoTdne «e Ie pa na Trnovskem pristanu nen^doena r.a dvor;sVhi hi?e 5t 14 zcn'udil na tla brerposelni delavec Trant Pepelko. k! ie tuđi brez sta^neca Mval'Wa Ba!e ga }e poT^dla tako htida hdr>a. da se mu 'e kar s-te^n-Ho ored rifrv] «i pa fz1c!*u-čeno, da Je bil siromah se^tradan. Pred kavamo PreSerem se ie včeraj popoldne onesvestil truovec France M Mo-ža. ki je močno tuberkulozen so morali z re?ilnim vozom prepef'an" v bnfnico. 24. januarja 1929 _TAT!AWIW VF^P . AlAliiiUIMI f JUWAJAt Vihar na Atlantskem oceanu ^neinih iiharjev v Sf»«r»rnem Atlant'ku j« ocroženo ve* ve^iih lađi' Mad njimi w tu* ki »o pco-«»h? Borzna porodila. LJUBLJANSKA BURZA. Devize. Arrr»terdam 0— 22 «45 LieTlm 13.53—13.56 (13 545) Bruselj 0—7 9176. BudimpeSta 0—9 93h9 Curin i>—10Q5tf Du-naj 79^4-8n?»4 (8t>54) Lcmdon 275 94— 276.74 (276.34). Newyork rt—^6 «7 Pariz 0 -222 74, Praga rt— 16KA Trst 297.1—299.1 (?98 1) Efekti: Celjska 15£ deit.. Praitediona 92 den.. Ljubljanska kreditna 125 Jen.. Kre-c!itni zavod 175 den. Vevče 130 den.. Ru-§e 26O—2«n Stavbna 56 de-i £e5 den. Les: Tendenca nespremeniena Zaključenih Je bi!o 5 vafonov ln s-cer 3 vagon! ćrv in 2 vasr^na hr^vnvMi t>1ohnv ZAORFB§KA BOR7A. D e v i z e rVu-na- V^-4 London ?76 34. Ne\vyork 56 S7 Pariz ??? 71 Praj::' \fAM. London 27ft.^4 Berlin 13 545 Cur»< 1^*^5 9 Kf ek t i Voma 5k->da 4>^t 452 INO2TKMSKF »*ORZE. Curin: Beoerad 9 T?7 Dma* 73<>1 H<*r. ln 123.60. Milan 27 2*25 London 2* ?13, Ncwork 519.95, Pariz 30.32, Praga 15 39 str«« 2. *S C O V E N S K I NAROD, dne24. januar j« 192*5 ^tev 530 filmskih predavanj s 135.000 obiskovalci ZKD je kot prva prosvetna organizacija v Jugoslaviji uvedla sistem Hfanskih predavani Ljubljana, 24. januarja. Zvcza kutiurnih dru&tev. ttlružtijoča pod svojim okriljem okoli 500 dtu&tev. Je pred leti uvedta sisttTi filmskih predavani. Pri uvaianju te novosti jo je vodilo n*čdo, da so sob predavani mani zanfmiva m da k prrmerno duhu časa. će se gotove siv ari pr.r:azore s slikami. Najprvo je uvedla ski-optikon, leta 1925 pa si je nabavila vei kinematografskih jparatov z akumulatorjem ifi z majhnim dinamo - Tiotorjem, težkih do 30 kg. Prvi film, ki ga fe pređvaiala, je bil *Češkoslova$ka arfnada' Flhn ie dal brez-plačno na razpolaffo češkoslovaSki konzjulat v Ljubljani in se je predvaial v Liirbltanl Sririlerat. Obenern s kmornaiograiskirni aparati si ]e nabavila ZKD 12 poučnih filmov. Vsak spored je ctostotel običajno iz dveh poučnih fi1*nov in erre-ga komičnega. Obisk v Ljubljani, kakor tuđi na deželi, ie bil tako Iep, da se ie udeležito v sezoni 1925/26 15. predstav v Ljubljani okroglo 6000 ljudi, na deželi pa in sicer v ljubljanski oblasti, 4-4 predstav približno 5O0O ljudi. ZKD je prkejala filmska predav arija tu<3i y iiajvečjiii hribih, n. pr. v Sinjem vrhu v Beli Krajini, v Ravtah, v ZiberSah, v Dral-soSah in drogod, kjer je Wlo treba preseljavati aparate z ročnim vozlđcorn. V se-zoni 1926/27 }e imela ZKD 2e 15 poučnih filnrov, mimo tega pa sta ji pašo jela filme c. »CairovniStvo in vraže v srednjem veku*, ^Na*poleon<% »Fri-derikus Rex«, »Dalmacija, dežela sotnca^, »Nifcehinfci«. »Moč in lepota«, Razkotas kov*. »Virjem Teli«, -S kinoka-nero okoli sveta*. > Fidži otok'V. v Higijena zakona-, »V zemlji rumene-ga solnca«. »Seksualna vzgoja mladine*", >,Bee>thoveru. ^Cebelica Maja«. ^Skozi afriSke džungle . >,V brez-skrafaem ružnem morjiu-. »Scotmva ekspedicija na kum tečaja, »6000 krri ? mo-tor-nim potesori*, »Mount Everestc, »Beli stadion t. »Napoleon in Lujiza«. »Gronlandski lovec^. -Priroda in Ijubezen^. Svetovna vojna', Arrundsenov polet na severm te* Čaj«, \Tarruk<, »Berlrn«, Kanibali'. Cudeži fiiona* in »VIII. vsesokolsi zlet v Pragn*. Iz tega je razvidno, da je nudila ZKD same izbrane filme, čijih premijere so bili do-god&i v Ljubljani in na deželi. Za tetošnjo sctodo obeta ZKD nasleđnje poučne filme: »Kardinal R*cheiieu<, »Devica Orleanska, njemo žrvljenfe in srnrtc, film. ki ga smatTajo v Franciji za svoje rtajvečie -nanurneatal-no delo, »LfeuIbeTg«, »Amsterdamka olirru pijada< in »Krasin, njegova reševalna ekspedicija generala Nobila«. Vsi ti fitmi so »Leteći« kinematografski aparat ZKD, ki je prepotoval dcoraj v9O Slovenije •ezoni se je vriiio v L/ubijani že 97 predstav s skupnim abLsko-n 50.000 ljudi, na de-itli 119 predstav s skupnim obiskom 14.000 Jhxti. V sezoni 1&Z7/2S je zaaialo šreviio preU-s-Uv v L>ubljaui 120 s skupnim obiskom 40.000, na de^eH 135 predstav z 20.000 obiskovalci. Število obiskovalcev v Ljubljani se je v tej sezoni nekoliko zmanj&alo, ker se po vladni naredbi ništa več smeli vršit! ob nedeljah po dve pre-dstavi, temveč Ie e»na in ta po pol 11. uri. Če tore] seštejemo vsa filmska predavanja, ki jih je priredila ZKD, dobilo rnpozantTio število 530 predstav s 135.000 abiskovaici. V lanski sezoni 9c je pri ZKD ustanovila tuđi fU-mska ceai-tral-a, čije naloga. >e priporočati druStvom in kinematografom v SloveniH paredvajanje jx)učmh filmov, o-bve^čati društva in kinematografska podjetja o vseh. v državi se nahajajočih kulturnih filmih. opremi jati poučne filme s potrebnirm predavanji, pre-skrbeti organizacija^ k filmom potrebne predavateHe, sledniič pa nuditi društvom mož-no&t hitrejSega kurziranja filmov po gotov em nacrtu. Kcr imajo nmoga društva, včlanjena v ZKD, svoj« kinematografske aparate, ie ZKD večkrat Ie posadila filme, katerim te dodala spisane referate aH pa na željo dTuštev poslala svoje predavatelje. Najbol; požrtvovalni predavatelri ZKD so Wli profo-forji: A d a in i Ć, D o 1 ž a n. P a v I i č, P e-teme!, Volavšek; zdravniki: dr. De-mšar, dr. Fin kov a, dr. O r u :n. dr. J a k š a, dr. Jamar, dr. Pire m dr. Rus. Večji kulturni filmi, ki nh je doseda] odigrala ZKD po vseh krajih Slovenije, so mojstrsko udeiani ter bodo nedvomno vzbuiali senzacije. Poln avantur je zlasti film o ruskem ledolomdlcu »Krasimic, po-snet na daljnjem severneii tečaju. Spored pooi'čnih filmov ZKD bi bil £e mnogo bolj pester, če bi moglla predvajati vse fiime, ki jih dajejo brerplačno na ra^-polago razne ustanove, n. pr. konzulati v Ljubljani in Zagrebu. 2e dve leti obstoji taksa 1.50 na vsak meter pooićnega fi*ma, ki priđe iz inozemstva. Vsak boljSi film je dolg 2500 do 3000 metrov, tako da znaša taksa od enega fil-na do 5000 Din. ZKD ima brezplačno na razpolago prelcrasen film o v estfalski industriji premoga, a se ga ne upa predva.iati radi previsokih stroškov. Zato so tuđi zelo otežkočeni prijateljski stiki z raznimi prosvetnimi organ Iza ci jami v inozemstvu, n. pr. z dimajsko UTanijo. ZKD načduje direktor k. Jug, tajniku je pa g. Rudolf PreŠeren, ki tuđi vodi filmsko centralo. D&lo ZKD od njene usta-rtovitve leta 1920 do danes ie ogTorrmo. Zj?odov5'iiar, ki bo pisal kulturno zgodovTno našega naroda, se bo moral ustaviti rudi pri njei in u>gotoviti, da je storila v kul-tprne-n oziru toliko, da se U r.e more pri-merjati nobena slična k-ultuma organizacija v naši državi. V čast vodstvu je tTeba priznati, da je bila ta prosvetna organizacija prva v Jugoslaviji, ki je uvedla sistem filmskih predavani po zgledu velikih pro-svetnih orsanizacij v inozemstvu. Odličn! knHu-rn; organizaciji in njenenru požrrvo-valnemu vodstvu želimo tuđi v bodoče obilo u < peh a v deln za povzdHro liudske prr>svete. —k. Usođni skok s tramvaja Včeraj je skočil v Zagrebu s tramvaja kmet Milko Mrzljak, ki se je tako težko poskodoval, da je v bolnici umri. — Nesrećo je zakrivil sam. Iz Zagrefca pt>xx>čajo o t©žki tramvajski nesreći, ki se je pripetila včeraj na Jelači* ćevem trgu. Iz vaši Svrževa v občini Krašić je včeraj priisfpcl v Zagreb seljak Milko MrzljaJc s svo* jo ženo. Ker je bil v Zagrebu ravno sejem, ga je hotd obiskati. MrzJjftk j« reveo &eij*k. V Zagrebu im« sorodnioov h kateri se je navodno zatekli, kadar je prišel v mesto. Tuđi včeraj se j-e napotil najprvo k sorod*-nici v Nrkolićevi ulicL kjer je dobil za>trk in nekaj denarja, da bi nakupil igrače m »ladlcoTČke za svoje otroke, ki jih kn« pet. Včeraj zgodaj zjutraj se je M./ljak na* potil na sejem. Prt§el je na Jelačićev trg m ćakal z itno na tramvaj. Ko je tramvaj privozil je Mrzljak skočil v tot, nj©gova zona se je pa nekaj oboUvljala m ko je hotela vstopifti. j-e tramvaj xc odpeijal. —-Mrzdjak je vkJel, da je iena ostAl« na pločniku rn je skočil iz tramvaja, da bi poćakal drugi voz in se je odipeJj«! na sejem skupno x ženo. Seljak je *kodil U voza, ko se je že pr©* miVfli, m sicer v obratni smeri vožnje. Pa* del yo m uckril » brbtom m gkvo ob plo6» nik t»ko n i« reiko hropel. Policij* je uvedla prekskavo, da ugotovi, kdo je adcrivil težko netreco. Kondukter Muk je izJAvil, da je odpeljml z Jelačićevega trga, ko je bilo dano znamenja. Kondukter je pa LZJ*viA, da je dal znamenje sa odhod. ko 9o rc vaa potndki vtfopili. Kondukter tuđi ni vidcl, da je >lrzl>akova fcoa ostala na pločniku in da hoće Muxl)*k skočiti s tnm> vaja. Zato nesreće rudi ni mogel prepročiti Voz je pa uattavil takoj, ko je čul klice pot* nikov rn mimoidočih. Po vsem tem se zdi, da je sci jak Mrzljak sam zakrivil nesrećo 9 svojo neprevidnostjo. Skočil je \z \^aza. ko se je že pomika-1, m to v napačni smeri, tako da je mora! pasti pod kolesa, Mrzljak je Jtljub takojšnji ze ie vedno isti čili borec mladeniSlcega temperamenta. Koliko nam je ustvari!! Kotiko eofcnca, barvnih mavric je prdil iz svoje »V> vensko*hrične, bogate duic na pl*tn* — % barvo je izrftžai isti slovenski umetnostni sentiment, kakov 90 ga a perdaom ovekove* čili njegovi sodobciki Kette* Miurn, Zupto« čić, Cankar, t&ko jftko in neposredno ga je podaj al, ka-kor morda fte ninfie pred njim. Bil je pravi tip umetnkka svojega časa m naroda in je še vedno: jubilej ga je srtekei v trdem delu za nova pota, poesi|e t bacr«h, Ob 60»letnici se ga borno bvaJetoi rojaki spomoili i:n se mu zahvalili za bogaatvo, ki ga nam je podarH, vecotnesr noaeč na ranMh težko butaro ^ovenakega umotntftva, ki pa ni mo^la atreti njegove notrmnje stk in bo* gastva. 2-rvoAral je svoje življenje čisto in brez preostanka svojemu ideaki in narodu, 7Jdo se ga borno sedaj spomniH. Ob jubileju bo kolektivna razstav* Ja* kopičevih del v njegov em paviljonu. Umet* nosimo zgodovkisko društvo v Ljubi }*ni je prevzck) prireditev proslave in bo &krbeio za rasstavo in predavanj* rtd., da dostojno počastimo jubilej velikoga moža. Tekme v umeinem drsanju na Bohinjskem jezeru Slovensko plan. drnitvo priredi v sporazumu z JZSS v nedelk) 10- februarla na drsališču ori Sv. Jaaezti ot> Bohinjskem ic-zeru nasleđnje proDazandne drsalne tekme. ki so otvori-ene za verificirane in neverificirane drsalce. torci tuđi za drsatee. ki nišo včlanten! v spo-rtnih dTu^tvih. I. Mo^Ka in ženska tekma v umeCuem đrsanfu za novioce. A) Gospoifie: raspisane obvezne va-je: 1. loki v osmici desno naprei na ven 4-le^^o naorei na ve*i: 2. loki y osTiici d no na noter ^ levo nv n; 3. vijuga d od v n -r- levo np n v; 4. virusa 1 no v n "*" desno np n v. Nadalje orosto drsanie 2 minuti. — Dosejdiivo število took za obvezno like 84. za prosto drsanie 36. razmnoževalec 3. B) Dame: obvezne vaie: 1. prcsto-wii korale na desno ali levo naprei: 2. loki v osmici naprei na ven (kakoT zeorai): 3. loki v osmici naore! na noter (kakor zsro« rai). — Nadalje 1 minuto orosteea drsania. — Dosee-ljivo število to£k 36 ra obvezne like. 34 za prosto drsan;e. razmnofevalec 2. FT. Moška In ženska tekma za prvenstvo Bofainja. C) GospoUie; obvezne vaie: 1. spirala d no y t j no v: 2. vijti-ea v oštrici d np v n A ! np n v: 3. trotka d no v "+" I nazai n: 4. zank:a naprei na ven: 5. proti-okre-p d np v * 1 nz v: 6. vijmra — đ\*orna troflea d ud v n + 1 np n v. — Vse vaie se izjavajo v osmici. Nadalje tri minute prosteea e izvalaio v osmici. Na4alio 2 minuti iko« stesa drsania. — Dosezliivo število točk za obvezne like 72. za prosio drs&nie 46. razTrmoževalec 4. D) Dame: obvezne vaie: 1- k>ki v osmici d oo v 4- i np v: 2. viiirza d no v n + 1 nj) n v; 3. trojka dtton + I npti v; 3. trojka d no c + ni v: 4. đvoina troika d ep v -+- 1 rtp v. V$c vaj« se irvajao v osmici- Nadalic 2 tamrri oroste«a drsania. — Ek>se«lu\To Število točk za obvezoe vafe 48. za prosto drsanie 36. razmnoževalec 3. Sploiaa doiočUa: Tekme se vrle do tefc-rnovaHiem prav*!iini JZSS. tehni&ia izvedba tekem ie v rokaii JZSS. Za vsako skupino (A. B . D) ie raarais«no 1 darik) za prvaka in po š:c\ilu leskmovakev 1 uie, ust-nene uri tave se soreic-m^jo do oriietka tđlcme na samem dr*i-Vihčn ororj dvojni r>ri}avnini. Tekme se orično takoi oo dohodu doouS-danskega vlaka iz LnMJane. Darila %e rz?.-dele w> tdrmi v hotelu Sv. 3wr\tf. Janku Klemenčiču zvišana kazen za dve leti Vćcr&j popoktac * ijuMjansito državno pravđniStvo pf^j^o odtok ?t napade* poštneita zvardčnflca Franceta Brato\ia rmi nastavil samokres na prsi. ti u poklek-nil na prsi in ra zvezal. Nato ie prereza* veijo poštno vrečo. v kateri |e biVo 183.590 dinarjev ter s pienom pobegnil. Porotna rarprava j© trajala dva diri. Ceprav rri bilo proti Klemeoćtou direktnih dokazov, so bi!e veodar indicije, ki so govorile zoper njeica, tako moćne, da so porotniki Sipoznali obtožettca krrvim % II : 1 srlasu, na kar ie sodteče KlemenčiČa o.bsodilo na oet let težke ječe s poostTitvarni, V kazen se mu je všte! tud* preis-kovafni zapor. Obsojemec je sprva kazen brez vsake izjave sprejel. kasne« je pa niegov žapcu vormk vložil ničnostno prttoibo. Prito*1 se je pa tiKfi drfavni pra\xlnik dr. La\Tet>čak radi prenrzko odmerienc kazni in te ni-čnostno pritozbo, pač pa je liffodi! zahtevl drzavrceira pravduica in \t Var^n r>bsoto% c\\ zvfSal za dve leti. Šesta dražba kož divjih žtvali se je ^Tiila ckie 21. m 22. idnuarja \ pro-storto Veteseatna v LjUbUani. »Ovvia koia« je btia x fcfagotn dobro zaiožefia. Provcoi-j«nca biaca >* cei« driave najveC Slovenija. Ponudba je bila maoj&a od povprase-vaoe, posebno tskano je bilo skrvestsko pa tuđi bosansko blago. Povpraievanje je bik> selo \"ettko. Poles domađh so ki^ovalc tuđi arvstriiske, netnške, italjian^kc, čefte, poljske in aocleike tvrdkc. Teodeoca v spio5nern ztavz^or, cene čvrste^ delonu boijie kot notacije na hno-zemskšt trli*dh. Za pofre ni bto or>betvcxa interesa. Bfca&o Ie notiralo: Lisice gorske 510 — «580 Din, slave do 730 EMn; lisice pottske 430 — 640 Din, tfave do AirnrH 360 — 290 Din, slave do *40 Dm; kane afcaHcr 1400 — 1790 Din; kune bdlce 1060 — 1100 Dm; PodTasšce btit 85 Diti; podlasice rjave 11 Din; mačiće domaće S Din;; mačke div*e U6 Dta: lacbect 40 — 50 D«; zajci domaći 4 — 5 Din: đivii zajci 2U.90 Din (mešatio ;?ini*ki in ktni); srne 16 Din (zimske); ko&ute 75 Din; .leieni 45 — 50 Din; koze divio 38 — 40 Din: mariasci 35 Din: veverice 10 — 16 Dio (*kart bce« \ red-nosti); vidre 900 Din; krti ?.5O Dm. Dni£a orsaoizirdma prodaj* kož drvjiti živaii v tetn letu se vrij 25. mare a. Vofe pa se sprejemajo do 23. rrrarcu. Pomlad v cvetju Maškerada Sokola I. oustno soboto na Taboru. Za maskiranje je imelo obonstvo malo* kdaj toliko Ijufrke in bogate irbire pri Iska* nju motivov. kakor ob tej oriiiki. Zlastl Ženski spol si bo lahko irbral mnogo po svojem okusu. Zastopane na: bodo predv^ern cv«tee masske m sicer: nagelički. ^marnice. zvoe-5ki, trobemice. tulipani, telohi. v'iohce, en. djani. ž-afram, solTiAiice. maki ^n dnitro cvetje.. katefrim bo urnetni svetiobrj žar dal pravo sirko in okrasek. Ražen tega naj ne manjka raznih srozdm'h in vrtnrti preMval-cev, n. pr.: piruhov, zaičkav. 'isic. veveric, pavo>'. metni jčko-v. pajitov ;n pa posTria-danskih ptfčfc. Ze!o tepe in prfmerne maske se izvr§e z gohicami. salato, pcterSi-k>m in korenJem. TihJi re s-rte mandat! vrtnaric in poljskih delavk \ !epi domaći kmecTcl obleki. Za maske uporabite vse, kar se v domaćem žrvleniu na^lania na šeće Ln navade pre>biva!stva na deželi ter bo to-tovo tako posre^ena mn^a v harmonafi < prireditviki. Dam a ti, k i se ne narneravajo maskrrati in ki bodo nastopile kot jostie «raj*ke gospode, pa priproč-jimo pomladanske toalete vseh dob v živih cvetm+i barvah. vitevSl rokoko, barokne, biedermaier^ke rn eirrpiT-ske do današnjeca časa. Oospodom bo tokrat izbira maske v res-n:ci prav fahka. Polec ^rajske zo^pode »« vabljeni eozdarji. lovci i*\ melčaru vsen dob. RaiTH jentlemend, kavaHrri, tppicri b.ironi s cilind-ri v salorskih oblekah ramih b^rv iz preteklih dob bodo prav dobro-doili. Ravno tako tuđi vrtnarH ^ »rokiro! slaitniki fn s Skropiljrica'mi v rokah, pri-čarji. oglarji i. dr. Prijetne in prifnerne ob-Icke za co9pode so srrde hlače s plateeni- ii ^okniiCa \ iivih idadUi ai: ćrtislili moć-"■ barvah. ** tem srao podat; \ flivnr, 6ris h 'de»o ie vsakemu na prosto dano. da "• > "■•■■»ii volji maskira ter skuta s svo?o ^.j -budtu pozornost na mtficeradi. ^efett bi. da se sestavijo razne skupine v -■nulu r aslovi ir. pr orimo, da se v tem s!uća>> javljo Sokolu I. oa TaN^ru. dd za-~.ore ma^cerad-u odbor preskrbeti ■* . i«»tejr prtr«&t*e. DraiM: Ob \5. *M*xto\ o*u<* M«ko-Klao Hadca: »Rasncioa«. KIbo Mmmt: »Ti>»6'i na #vcwn. KHš*. H»- Daa«s». Pw~-.3i«:, Dunavska c««ta, Bi»*ro:4l. Ji . JaJu>b.i ure. Prosueta Repertoar Narodnetfa gledališća ▼ Ljubljani Draau: 24. jaautrta. 6etra»k: 06 1S. tMp. .Moir; u«li««k HAIdd. — Mladfbnaks v»re-dstav* pr: urre^no A.r./^Jkj] wfoah. Uveli. 35. jaouarlju petek: Zapr:c J6. iaou&i-ja, sebot^: Kukuh. L#ud*ka ^r«l>t»\« pri uredno zedUeih cetuii l»\^n 27. iaffUATJA, neb 20. rveCtT Volprvre. Uađiska ^-rd^tava vri amšaiub oeoate. Ix\co. J«. j^»a*rj*. poo«ldđ€k: H>. jaao&rja. soboita: Cardaika ksc«:nia. oottti: Ljiirltika prtd«A\» pri izr«4i»o aoižui.h c#- 41^-h. IlIVtJB. ?7. laoaarji, nede««: Ob 15 ?o? ktU I4«kiika predcta^A t*ri aitavib c«nah. kv«« — Oh Hi sve£er Pri vrth mtedeokalt. Uaigitj T"*4- vtAva pri trtii^aib cenah. larve u. 2s. ;aaaKtfja. po«e4JolJe4: Zag>no. ?9. jamtarla, torrk: Utfrtezte treb krsije. mt- ašten. Prcmi^eir^kj atomu.*. »hmmy »vara«. V »cjc - 'iubtjaoski operi ta aJxxve«u* r« je tako v muadkaJncm katar luA v §c*nkčo*n ociru twod no tammrvo. Od vsa4«ga oasw»f)aVx>-4a saJitev^ uko v pevsketu kakor tad: v itfr*l-Huita octr« pokacgu cuoža. Za4*e4ba u^ića^ea. Opero dirigira kapelnik Nerfat. reMra ruvnat«*! PoHL Sc«oo-«rai pfotttoi VtvpouC. NWd|| v l*^>tla**»«» tfefUUM. \ a«-d«4io 21. t- m. *i> . iUbljaxttsk«unj ^lc4tekUiu * pr«ditiv«. Drama vpctsori popokln« ob 13 uri taredna zaateKx> dramo ti kjujafcecd twfyt«i» •Kroc * taedo«^! k dosegla lete« ixm»d v»«« diracnskrti de! uarve£*i iMpch Lvvčc* ot> X>. p* »• pooovi st4tra Misk^ka komednja »V^pimk V opori *c pole popo4diric ob 15. ur< \elika \\rd-Jeva otpora »Ajkla« z so Vilau-Kunćevc v na« tiovm. vk>p. Zvečer ot» 30. wi Pi Nj*ii*b«-Tt-3/»-t«^i opereta »fVi treb m-ladcokafc«. PtMrflera v IlrtlJaMU dr»mL UuUtMnA* dr&oii pripravila Ncttro>cvcgj »Utnr»f9efica%. Vtmmiem bo v četrtek 31. t. m. OpOTsa MTtttta. V tortk ^. t. n. ao v epari promikra Mootc Mezsi^ev« o{>ere »Dab*. Wtm trtši kr»9ev«. ki k konpoanrana u« s«to đo6er 'Jbr-uc p^aicUa Smb BamtiŠtU- Mumut Merzrjerva gu&ba ie zt\o aolUka« m uad m*4»-dojosn«. Oo obrvia^ia »ceseUti in orkasuatei p*rt x laJiltoto ta sirurou«t>o. Prv*ke parttk &e rus-viftajo v lirokcfn.rrK-iodJfi&eim k^ku p«>luo tn >^--bodno, ork««t«r iHh n^iet n« pokrije, Ztjtm* )e vaagkogi aoCe« m polu. V%e \V>t« so IpmŠm* lepe m va.žoe. krvavo Uh sa VMam Kmv:ef\d i«^ CX Becte*o. Grba m Mv^c V mnjlii v A>*a» sastovijo iz MoVvnč m Rus im cm gna Ram&akova un gtaa SruHAeAra. Opičji slovar Ameriški naravoslovt^ <) ■ ;c zdčeJ pred leti proučevat: v? ., - ^ik. Ko so irilc v listfh pnrc vesti o njeso-vem pr:Tad€van?u. ^ ** Gamerju \'^: smejari, toda mož se ZAto n\ zmeni! ;n je nadaljeval svoje delo. Njegovo proučavanje je nadaljeval znameniti frati-COTki naravoslovec iri biolog grof. Cal-mettc. V Afrifci je ustanovil vefiko opič-jo farmo, kjer je opazoval oplce raznh vrst Zaniina] se je zlasti za vsak sla^. kl je i>rihajal iz opi-čjera grl*. V oblik posebnesa €lafcK>rata Je predio-žil rezultat svnriora dela pariški medioinski aka-dernij'. Akademija )e rrjetova opazova-nja temdj.to prou^la m pri51a do zi-kJ!ja«^ca. da res lahko ^ovonroo o oplč-icm iezfca. Na podlaci te^a je bilo skle-njeno šesta\iti slovar opfCiflfa jeziku. To naloso >e prevzel profesor yal-ske univerze Jarkes. Dela se je lotil leta 1923 in celti r>et let je trajalo, pred-no H mosfe? r>reanza. samca in samico. / opicama je ravna 1 z«lo lepo. stalno ju Je opazoval beležil .ie rwune pogovore, ^tudiral vse kretnie in vr\ako potezo n;i obrazu. Uffotovil »e, da *.o stavki (ji>o-je^a govora vdo kratk . Kratek klic *Gah€ rx>meni. da je samec bčen. Ce je samec zjutraj pozdravlja! svojo dru-žico ali profesorfr, ki nm je podal roko. je fovoril z zohmi, zareza! te |c in zu-klical »hoo-ah«. Ce ie bila oplca slabe volje, Če ni dobro spala ali čc k bi I a bolna, ie povelab zlavo in klrcalt *2O«. če ie bila samica zadovoljna in ie hotela to pokazati, ie zakucala dvakrjt »irah. gah-. Ce ji je bilo tesno pri srcu ali Če se je bala. je zakidala »hoo Bo-lecme je izrafala samica ^ posebn n: p^tezami na o-bram in Mičem »i^eh*. Prof. Terkesu se je p*)srtč ' ^-*i..-viti opičii slovar, ki obsega J7 bes^d. S tem pa učenjak 5e ni zadovoljen in upa, da se mu bo posrećilo slovar opič* tat* iezica snatrio Lzpopolnftu Stev 20 rSL'OVENSKI N'AROD, dne 24. Unuar ja 19>Q SlT«fl %. Dnevne vesti. — Odliktranj«*. Kralj Aleksaoder je ea-likoval vs?e predstavnike češkaslovaške javnosti, ki so po&krbeli xa koncentracijo na-suh vojaskih grobov na Ce&kosLovaškem. Zemske ostanke jugoslovenskib vojnkov so prenesli v dve grobnici, ena je v Jiadricho vicah, druga pa v Olomucu. Odlikovani so z redom Sv. Save I. stapoje prometni mini-ster Josef Neumann io Sef preddija mini->trstva narodne obrambe general Zdenko NVeinerek, z redom Sv. Save II. stopoje Se! oddelka v ministrstvn narodne obrambe general Josef \Vit, defolni vojaHri poml&k v Brnu general Sergej Vajcehavski, defolni orožuiški poveljntk v Brno general Vladimir putna Ld bivSi defelni pr©d«ednik v dieadji Josef Snunek. Z redom Balega Orla je odlikovan generalni inspektor naftih vo-jaških grabov na č*&k<*lov«lkepanJJo, Načelnik oddelka za zunanjo trgovino v tr-zovskera ministrstvu dr. Rudolf Stehroetz Sorodolski odjx>tuje te dm* v Spanijo v zađevj posajanj glede trgovinske pogodbe. Pogodba bo baje sklenjena še pred otvo-rftvi;o svetovne razstave v Barceloni, kt bo atvorrena 15. inaja. Rarstave se udeležl tuđi naša država. — Novi poslanik na Duoaju. Za našega poslanika na Dona ju je imenovan namesto Boška Jeftića bivši demokratski narodni poslanec Mi lan Milojević, ki je svoj čas ze tavzemal to mesto. — Hrvatski planinci v Zasavju. V nedt> Ijo priredi hrvatsko planinsko društvo »Sljeme« za svoje člane skupni izlet na Lisco, Kopitnik in Kuti. Izleta se udeleže rla,sti smučajji, ker je teren za smučarje v Zasav>u sedaj zelo u-eoden. — Zanlmfvo planinsko predavanje v Za* jrrebiL Jutri priredi hrvatsko pla-ninsko društvo »Sljeme* predavanje »Od Hocli-scalla do Dachsteitia*. Predaval bo i>od-predsednik SPD, znani planinski pisare!? prof. Janko Mlakar. — Slovenci v Ameriku V Pittsbu-rghu je umri šef - zdravnik jugoslovenske k-atolištke Jednote Josip V. Grahek. Boleha! je že deij časa. Smrt ga je pobrala v najlepših !etih. — V kraju Kiti-berlev se ie 17. decembra smrtno ponesrečil Janez Mođic. r*adel je z lestve tako nesrećiio, da si je zkwnil tilnik. Pokojni je bil doma iz G-ornčič pri Rakeku Star ie bil še!e 29 let. Za-pusttl te ženo in dva nepreskrbljena otročica. — V Cleve- la-nđu se je ?■">. decembra pripetila tcžka avtomobil&ka nesreća, čije žrtev so postali trije Slovenci. Pri vožnji z avtomobilom i-o se težko ponesrečali Perdan, Zormau in Mi- I ke Pofclor. Zormanu so morali amputirati ] desno nogo, Poklor si je zlomil obe rmjrl, Perdan je pa dobi! težke notranle poškod- be. Vsi trite se zdravi.fo v bolnici. — V Brooklvnu je 19. decembra podleti dIjuč- nici Janez Urbas. Pokojni je bil rojeti leta 1^86. v Jarsah pri Domžalah. V Ameriki :z bival osem let. — Rodbino Slovenca Zu- panca v West - Newtonu ie zadel težak LKLarec. Umri ji je štiriletni sinček Tanezek, ki je podlegel pljučnici. — Smrtna kos*. VČeraj zvecer ie umri v Ljubljani krojački mojeter g. Franc K i e č. pokojni je bil polideu obrtnik in tnačajeu, simpatižen mož. pogreb bo jutri ob štirih popoldne \z mrtvauice sploSne bol- uice- __ Ugledna tvrdka Josip IvanSič ?e izgubila zanesljivo moč. Snoci je ti^nadoma umrla njena kontoristinja grd^. Marta V a-1 e n č i Č. Bila je vrstna uradnica, ld jo bo tvrdka težko pogrešah. Blag jima sponiin! Težko priza<1etim rodbinom našo iskreno sožalje! — Vreme. Viemenska napoved nam obe-ta pretežno oblasno vreme in pravi, da utegriemo dobiti nov snese. Včeru.j je bilo fepo samo v Skoplju in Sarajeva, dru^od pa oblačno. Temperatura je r>ovsod rnat-no poskočila. Samo v Skoplju in Beogradu i*maio zjutra] še vedno iira?. V Splitu je bilo včeraj 6, v Ljubljani 2.8, v Mariboru 0, v Zagrebu in Skoplju —2, v Beogradu —2.5. V Splitu je deževalo. Danes zjutraj >e kazal barometer v Ljubljani 764 mm, temperatura je znašala —4.5° C. — Velik požar v Beogradu. Vroraj *>pol-rtue je nastal požar nasproti -rniene hivse po sedem«. Okoli 2. ure 6e je zadel iz trgovine valiti dim. Gasilci so takoj prihiteli ter stopili v akcijo. Posrećilo se lim je požar omoiiti ua trgovino, v katari j* zgorel ves inventar, to so bOe večinotna igraflee iz lesa in kavčuga. Hiša je zavaro-rana; če je bila tuđi trgovioa zavarovana, tm ne ve, ker se l«wtnlk 5« dve uri po lokaliziranja požara ni pojjavil. požar sredi me-sta je povzroeil veliko paniko med prebi-vaistvom In sosedi. — Učitelj i rodbina ua raabitein splaru. \z Sarajeva poročajio, da bi predvčerajšnjim kmalu prišlo do težke nesreće na reki Drini. Učitelj osnovne iole se je vozil s svojo ženo in otroci na splavu po Drini v vas 2e-pe. Srečno so prispeli v 2epe, ker so imeli v«65ega 6pLavaxja» deprav je bila Drina me->toma zamrznjena. Ko so se pa hoteli izkr-rati, jfi popustila vrv in Drina ie odnesla »plav z učiteljem in njegovo družino. Obve-siili so takoj vse orožnjSke postaje ob Drini. Splav se je razbil in posamezne Mode lp voe je gustilničar aaprl v sobo in izpil večjo količino kamene sode. Odpeljali so ga v bolnico, kjer je iz-^ivil, da se mu je življenje pristudilo. ker žena koketira i gorti. Iz bolnice so ga kmaiu iipustili, toda doma je goMilničar nenado-ma umrL Zona je iu'avila( da je moi fe prej opetovano poizkusil samomor, pa »o ga vedno reiili. Bfl je baje ljnbosumen brez vzroka, — Crna gora pod eaegain. Iz Ce-tinjt po-rofiftjo, da v v«ej Crni gori ie ne&aj dni rae-H in da je zaparilo ie pddmgi meter mega. promet na glavnih oestah med Otinjcm in podgorioo ter med Podgorioo in Kolaiino je popoffloma U0ta*rljeo. Zaradi oriranega prometa &e ob£oti t3mti potnimjlninje monopolskih predmetov, pa tndi fiveia vedno bolj piimanjcuje. Ko k> te vraftili trije v med potjo bbt> nili. Zmrznili so tuđi štirje seljaka in sioer dva pri Baru, dva pa pri Cetinju. NajiUrej* ši Crnogorci ne pomoijo tako hude sme ia tako visokega snega, li Rova6a je odfla ee-ljakinja Mila Vlahovič v bližnje selo, a med potjo je tuđi unrcnil*- Na51i so jo drugi dan na poti mrtvo. — Samomor bogatoga trgovea U strahu pred bedo in gla4tn. Iz Odjeka poroSajo, da je izvršil saniomor najugledBcsj^i in naj-bogatej§i osijeski trgovce Fran HrebaL Sin ga je naše! obešenega na podstrešja. Bre-bal je bil &elo bogat in lastnik treh velik i Ji hi§. Imel je pa fiksno idejo, da bo umri od bede in glađu. Iz strahu pred bedo in gla-doro je izvršil samomor. Bil ve najstarej&i osiježki trgovee in znan daleč okoli Se iz predvojnih časov. — Zadavila nororojenčka. iu ga vrgla \% «)aka. OrožniSki postaja v PuJći Bistri ]e obvestila zagrebžko policijo, da je nekdo vr-gel iz vlaka med poetajania PuŠda Bistra in Zapre»5ić zavoj, ki ga j^ naŠel neki železni-čar. Ko ga je iKrviL je ves prr»enečen za^rl^ iptrju in pijiani ženski jopio) zavitega mrtvega novoro^eiK/ka. >'ovon>jeu ček je bil mo^k^ea spola iu je imel usta io nc>đ navezan -! crnim koaopceni. Zločinska mati ga je z-adu^tla in vrgla iz vlaka. Sumi se, da je bik> dole umorjeno že v Zagrebu Zato je iivclb proi.^kavo tuđi zagreb>k; policija. — Pri želodčnib iu črcvesnih boleznih pri-pooiorc r.poraba prirodne »Franz-Josef ove-srenčice k dobri prebavi. prebavni orjran; postanejo zopet svezi ter na ta način lahko dovajajo liranilne snovi v kri. Zdra\Tiiki priporočaju ^Franz-Joselovo« srenčico posebno onim '>udem, ki nimajo priliko se gibati. Dobi se v seli lekamah. drogerijah in špeceri^skii trgovinah. O. febrnari« Iz Ljubljane —li VeHk aaval na ljubljansko bolnico. Na ljubljansko bolnico je Se veduo velik navaL Od novega leta je bolnica sprejela v oskrbo 1140 bolnHcov, kax ie za dobo treh tednov skoro rekordno. Deloma je to pri-pisovati silne^u širjenju influence in hri-pe. Zarrimivo ie, da ie med bolniki najv&Č Staj-ercev. Pacijenti prihajaio iz najoddalje-nejSih kiajev štajerske, ćelo iz Prekmuna. in dogodi se, da mora uprava ljubljanske bolnice radi močnega dotoka Štaiercev cesto odklanjati sprejem domaći nov. Derstvo je, da prihajajo pacijenti, ki frolehajo na lažjih boleznih \z Štajerske, dasi bi se lah-ko brez «>krbi lečiK v kateri štajerskih bol-nic. Saj ima mariborska o^ast na razpo-laso mnogo več bolnic in zdravstvenih za-vodov r>ego Ijarbliairska. Bolnice so v Mari. boru. Celju, Slovcnjgradcu. Ormožu, Ptu-ju, Brežicah itd. rn zato za lahka obolenia bolntkom res ne kaže prihajati iz oddalje-nih krajev v Lju-bljano. Če gre za težje in Specijalne slučaie, potern bolnica rada spreime vsakogar, pa najsi bo iz Prekmuria ali Ljubljane. —li Influenca med želeinlčiriL Med že-Iezničarji se je influenca zelo razSrila. Bo-Iehajo pred vsem strojevodje. kurjaci in sprevodniki. ki so zelo iz postavljeni vremenski-n izpremembaTn. Centralni ambulanti državnih železnic je bilo đanes javljeno, da ie obolelo v kusrilnict Rorenjskejra kolodvora dancs 90 *elezn!čarjev —ij Uklnjen pouk na II. driavnl clmnazljt Radi influence ?e bil dancs do ponedelika popolnnma ukinjen šolski pouk na II. dr. žavni realni jrirrmaziji na Poljanski cesti, ker je Um obolelo nad polovico dijakov. Na II. deski me^ćanski $ok na Prolah Je ukbijen popoldanski pouk, ker ie oboflefo več ućrteljev. —Ij Kaj je z akcijo ia Kettojev spomenik? Svoje 5a$e *mo čitali, da se je oenoval odbor za postavite* spomenika pesniku Dra-gotinu Ketteju. Ta odbor je ncicaj eooa po-sloval, zbral neko vsoto in z njo kupil skico sa spomenik, ki jo je izdelal akad kipar Iv. Berneker. Odbor se je nedavno razfe] In skica caka sedaj, v Narodni galeriji da po-st^ie spomenik. Mordo bi bik) dobro, da ee osnuje nov odbor, ki naj bi skrbel za realizacijo lepega nacrta! —Ij Dva me«eea ▼ driei. Na profajo Spiošnega Senakega dniilva je snoči v iest-jakobski dekliški soli predavala ga. Mar-janca Lindtnerieva o svojih vtisrih, ki jih je dobila lani za eaea «vo>sga bivanja v Bernu o naravnih krasotah in xgodovinsidh zziame-nitoetih švice. Predavanje, spremi Jano s skioptičnimi slikam i, je bilo dobro obfoka-no. predavateljica, kl jp ▼ dvico potovala preko Italije, je oajprej opisala svoj ro|slni kraj Rovereto, lepo juioo tirotako meeto, kakrioo je bilo pred vo>k> fin atdaj po vojni. Opisala je todi mo najrrfjfli vojaftih pokopaliSS na Col di Dante, kjer počiva ti-eooe in tisoče vojakov veeh oarodoosti, pad-lih v svetovnj vo|oi. Velik Je mmej pri piidiili w.ifdkib ua.jtieuili [ieilaieiuv kuikoi tuđi muzej vojuega tnaterijaLi. Na rovertt-skein ^radu v ^tolpu vif-i \elik H-oUU kg teiak zvont vlit iz toi>ov. a j»riniejauega je mnogo zlata, ki šo ga iK*iarili s*\-oji-i i^tdlih \ojaJiov. Zvoo zvoni le \ sak dan ob 10. \h>-noči in to samo pet minut. Drugar > & tem zvonom zvoaeaje strogo prepovedano. Le D* Annunzio, ko je nekoć prLSel v Kove-re*°, ^ Je predrznil ter ukaz;il, da >? zvod zvonil tuđi podnevi. kar ^ izzva-lo med pre-bivafetvom silno ogorčenje, predavateljica je prešla po urodu ua prestolico Svioe — Bern, ki ga je opisala zelo zanimivo, zlasti vse njegove starodavne znamenitosti. M^d svojim bivanjem v Švlci je predavateljica porabila priliko, da se je točno semanila e trrljeajein Sviearslcib kmetov, ki so v pri-meri z naftimi zelo dag^ecerirani. Za /ami-mivo predavanje je žela pa. Lindtnerj«Ta flvano cJobravanje- —U Zvoza rezervnih ofidfiev v LfablSanl ima dne 36. Jamiaiia \929 ob 18. uri v lsrnene. se s-prejemajo v drn4rvenwn lokaiu. k^er se dajejo tud! vsa pojasnila. — Pripralfalni odbor. —lj Seznam uajdeniij predraet«r, prijavljenih policijski direkciji v Ljubljani v Času od dne 1. do dne 15- januarja lJf29: 1 naoi-niki; 1 nemSka knjiga z napisom: >Die T»-felrunde<; 1 damski dežnik; 1 t>čipaluik; 1 zlata ženska zapeetna ura, 5 bankoveev \x> 10 Din; 1 usn.-ena listnica z 2 slikama; 1 usn-jeca listnica i raznimi iistki na ime Strna*!; 1 ženska rc*cna torbica, v nJej 'J9 Din in 1 robec; 1 srebroa moška ura > sre-brao verižico: 2 črai ^i?ji kožici. — V ze-kznUkib vozovih so se na£ii ri-le predmeti: 15 dežuikov. ?t zavitki umazanega perila, 5 aktovk, 4 ovratni šali. 2 oertnjači. 2 sekača. 1 nahrbtnik, 1 vrećica lorberjevib listov, 2 žepni električni 2 sverilki, i damski plaSč. 2 žepna noža, i franco?ko-=!ovea9ki slovar 1 ^enaraica z 50 Din 50 p, 1 r4o?evina?t vrč, 1 zavitek frumnic, 1 par raztrganih žen-^lcih rokavic, *J smužarški palici. 1 želeini-čiir«ka Čepića, 3 palico, 1 zvitek. 1 /veze-U romanov, 1 par ženskih zimskih čevljev> 1 par dokoleni<\ 2 ve\"nici (žlici za mokoi, 1 par galoš in 1 kos železa. _. V rUnionski« kaavmi so s»e nafli ti-le predmeti: 1 palica, I klobuk, 1 beležnira. 1 par moških zimskih rokavic. 1 bankovec Zri 100 Din. 1 del zla-tega gumba in knjiara z napisom: ^GrafiSia revija^-. —Ij imetnosUiozgodoTinsko društvo v Ljubljani priredi danes, 24. t. m. v zbornici univerze ob 18 o^mo pr«iavanjf svo,W»ga cikla. Preoaiarej*»nih uruetninah^. Predavan;«* bodn pnjaif!iir\'al'» jskioptičii^ slike. —Ij tTno-bela reduta 9. februar)« 11*29 — Union. Vabila že razposlana. Reklamaci»e vabil od 25. t. in- 'ialje v kav&riii Emona cd 17—19. Ietoiaia rezerviranje balkonskih se-dežev. Prvovrsten aranžma prireditve. IH>-sebno barsko plesišŽe v \Beli dvorani po polnoci. Premije za najlepšo nuske. Originalna izvolitev iiajlepše maske — uoviteta za Ljubljano. Tradirionalni &lo\e«> piire-ditvef jamstvo za družabni reade^-vaus prve vrpte ter ujena najbolja m ediuo učinkovita reklama 7&'n —Ij Sokolsko društvo v ŠtepaoJ \aM bo priredilo v n^de!;o 21. t. m. pri bratu harni B r i c 1 j u na Planirju svoio običajno pred-pustno zabavu z br>2atim sporedoni. 72v> -li Udruženje Jugostov. fnženierjev in arhitektov :ma \ petek dne 25. t. m. ob 3i uri prijate^ski sestan?k v restavracii' Zvezda. 69;t —!j Zaključni \enček plesnih vaj na Tabor« bo v soboto 26 t. m. ob 20 Vabljem vsi cenieni obiskovalci. dobrodošli pa tuđi ostali plesaid in plesalke Sndeloval bo pr-vovrstni Sokolov iazi. Polidjs.ka ura po-cal;š2na do 3. ure ziutrai. 70n —li Cenjeno občlnstvo se vlwdno orxw za-rja na inventurrto prodajo ostarrkov pa-rov čevliev, osobno malih številk po zn*U no znfžarriri cenah dokie-r zaloga traja, v trgovini PEKO. Ljubljana, r.a Alesafidrovi cesti. 16L —Ij 0iiemo|rla na etsti. Davi go na^li pa saotje na Taboru popolnoma onemo^lo i^-nico Marj€to Vojska. Neki usmiljeni avto mobilist jo je naložil va. svoj voz in jo pre-peljal v bolnico. ti O G C r KtJt^ Nafbolfše, oaitrajnefie, zato nafceDejše! Iz Celja —c Predavan}« o divklh. V torek zve* čer se Je v mali dvorani vršilo zanimivo predavanje. Davani konuulent TO! iz L|ur> Ilane g. 2agac ie predaval o davanih pri-javaii za tr^crvino bi obrt Njegovo preda-vacje |e bilo zelo izčrpno in noočno ter k vizbadilo vehTc untere«, kaj so pokazala ronocoStevitea vpraSanJa. Predavanje je bilo zelo dobro obiskano. --c Slovensko obrtao dnrihro v C«IN priredi v petefc dne 1. febniaria svoj X obrtnHki ples v prosksrlh Narodne*a dona Kakor vsaJco leto, bo ta priredltev ttidi le-tos prav zabavna. Vr?e se za isto že db-širec prljav* Milijonska poneverba v praski trgovini Mesar, špediter, tovarnar, kazn^enec in draguljar pobegnil v inozemstvo. — Izropana trgovina z zlatnino. Škoda znaš a 4 milijone Kč. V torek dopol trgovskih opravkih. Doslej pa Se ni dal gksu od sebe in izkazalo se je, da je vzel 8 se» boj mnogo briljantov, zUtih nakitov in platine in da manjka v skladi&u tuđi mnogo dragocenih polnilnih pere«. — Ovadba navaja, da je samo površna re« viiija ugotoviia, da manjka za 1.700000 Kč dragulj ev. Tvrdka ing. Peller V Pragi je bila predlanakim orvor-jena zelo elegantna trgovina z zlatnino in dragulji pod firmo ing. Peilcr. V iz» ložbenih oknih so bili razstavljeni kras* ni izdelki U zlata in platine. Bila je jav= na tajnost, da ing. Peilcr ni lastnik rrgo* vine in mislilo se je, da financirajo pod* jetje nekateri veletrgovci z zlatnino in generalni zastopniki inozeraskih tovarn za izdelavo polnilnih pereš. Ra\Tiatelj podjetja je bil Anton Rehof. O njem je bilo znano, da je stric ing. Pellerja, a nekateri praski trgovci so vedeli o njem se več. Rehof sam je pa tako skromno in uljudno nastopal, da nihče ni imel poguma govonti o njegovi pre* teklosti. Zdelo se je. ća zato rudi ni po. voda. kajti tvrdka je pod njegovim vod* stvom vzorno izpolnjevala obveznosti napraro trem veletrgovcem in tovarnam za izdelavo polnilnih pereš. Policijsko ravnateljstvo je izdalo za Rehofjem tiralico. ki je bila brzojavno, telefonično in po mdiu razširjena po vsej Evropi, Angliji rn Ameriki. \' tirai lici je rečeno: Zaradi poneverbe in ^leparij zasle* dovani Antonin Rehof, rojen 25. te« bruarja 1881 v Bukovici pri Čeških Bu-dejevicah, je 180 cm visok, krepke po» stave, okroglega obraza, plesast tn glad> ko obrit. Zadnjio je nosil temno suknjo j in trd klobuk. Imel je potni list, velja^ I ven za vse evropske države, izdaji 12. januarja 192°. Vse kaže, dd je pobegnil v inozemstvo. Odnesel je /a 1,700 000 Kč briljantov, platine in zlatnine. Kdo je Rehof Z u radnim popisom pa osebnost dc* fravdanta še daleč ni izčrpana. Rehof je zelo zanimiv tip. Svojim znancem u i nikoli mnogo govoril o sebi, zdi se pa, da je bil prvotno mesar. Pred vojno no je pojavil v Pragi in je delal veliko re* klamo za nov gasilni aparat, kj ga je bil baje izumil. Zbral je mnogo denarja in ko so se začeli 1 i ud je zanimati za uso* do svojih vlog, je izginil in odpotovaj v Amenko Zatrjuje se, da je takrat odnesel s seboj pol milijona kron tuje» ga denarja. Ljudje, ki so ga v Ameriki videli. trdijo, da je imel nekaj časa s trgovskimi špekulacijami srečo. Zaslu* Milijonski dobitek prodal U soda se često neusmiljeno igra z ljudmi. To je spoznal te dni neki gra» ški delavec Mož je bil gozdarski pomoćnik in čeprav je imel skromne do-» hodke, si je vsak mese<: odtrgaval od plače da je lahko v obrokih plačeva] srećko neke stavbne druibe. Čim je lzplačal zadnji obrok, jc pa dobil širo-mašili delavec ponudbo za delo v Fran> ciji. Ponudba je bila ugodna in mož je odpotoval, pred odhodom je pa prodal svojo srečko. Srećka št. 140.958 jc pa zadeia 100 tisoč šilingov ali nad 800000 Din v nali valuti. Banka Frankl v Gradcu je takala srečnega dobitnika, toda o njem ni bilo duha ne sluha Končno je nasla lastnika Srećka je v depoju neke dunajske ban* ke. Če jo je kupil zavod sam, ali če jo je kdo shranil, še ni znano Vsektkor si bo siromašni delavec pulil late, ko zve, da je njegova srećka zadeia ćelo pre» moženje. Konec prostitucije na Japonsken Pod težo javnega mnenja so se začeli trajati temelji prostitucije na Ja-DOtisketn. ki j£ obstojala dolga $to!et-ja. Prostitucrji so bili odkazani eeli okraji mest in prostitutke še daleč nišo bile tako zanMfcvane, kakor pri nas. Jarx>nska. ki je osvoiila že vse tehnič-ne r>ridob!tve zapada. Je začela zdai reformirati tuđi svojo moraTko in naiprej se je lotila prostituc^e. Industrijski okraj Tokia jc bil prvi, ki je začel r>re-^anjati pTOsUtutke in občinski svet ie soglasno sklenil, da v bodoče ne bo dal no beni prostitutki legitimacije. Temu zgledu je sledila kmalu tuđi prefektura v Fukuina zapadni obali Jarx>nske. Institucija zakonito dovoljene prostituc'-ie je ostanek starih fevda>nih časov, ko ženska kot človeško bitje m uživala nobenega ugleda, so izjavile oblasti v Fufcui. Japonske prostitutke so prave suž-uje. 2e kot mlada dekleta jih zastavijo obc^ino njihovi rno§ki sorodnifr: za doi-sove, ki jih ie napravil ejo, rx>-meni to nravo stržentsrvo nesrečuih de-klet. Japonsko notranje ministrstvo ^c je morak) ukJooiti pritisku javoega zil je mnogo denarja. roda moral je kmalu plačatj deficit \ obliki dolpe kazni, ki jo je odsede! v znamenit' jmo riški kaznilnici Sing Singu. Tik pred svetovno vojno se je Rehor mova po* javil v Evropi Moral je k vojakom in sluiil je v Linru. Kmalu st jt p* /ma* zal in < ' inzu je zaČe! ustanavijati špt diter^ki zavod. Brez beliča \ žepu se mu je posrećilo zbrati precei kjpiraLi, s kate nm je hotel nadaljevati iptkula* čije ni Dunaju, kjer je bi] pa radi ilf parij oi sojen na pet mesecev režkt K* če. E>va metaca ir prcftedel rudi v Berlinu. Rehof pri filmu Okrog L 1924 se je Rehof zno\» po* javil v Pragi. Izkoristil je svoje bivanje v Ameriki in dobil ie službo pn trpo* sojevaJnici filmov -Chicago fiim». io tvrdko je uatanovH če^ko*ameriiki ban. kir \'acek, Ceiko podjetje jt vodiU hankirjeva soproga, okrog katerc »e je Rehof tako spretno sukai, da. mu jr kmalu zaupai**. Dve leti jc bil poAtcn, p»otcui se je pa poja\nl ček na 70.000 KA. na katerem jt Rehof ponaredil podpif» barikirjevc žent. Oblasti »o kmalu pri* šle na sRd ie drugim slcparijam in mal verzarijam. Mož je na svoj račun ku-poval fUmc, jih posojal m spravljaj dc-nar v icp. Izposojevalnico Hlroov jc u^ko»Jovdl za 330.000 Kč. Obsojen jc bil na dve leti teike j^če. Kazen mu je bila pa znižana na eno tretjino in tako jc bi] kmalu zopet prost lug. Peller aretiima > tako prctcklostjo Rehof scv^da ni ino gel dobiti koncesije zm. trgovino z zlatnino Znano jc, da morajo dragu* 1 jarji glede na vradnost svojtga blaga poslovati i velikim kreditom. Ni le /nano, kako je priJel Rehof do kredita. Pol'cr jc začela sutniti, da mu je po* magal nečak ing Pellcr, ki je moral ve* deti, kak^na jc stričeva pretcklost Zato so *uHj ing. Pellcrjj aretirali. riehor j* imel kredit v prvi vrsti zato, ker je do* slej točno in redno izpolnejval vse ob veznosti. V torck je izjavil, da mora odpotovati po trgovskih opravkih. — Nihče ni vedel, kaj je vzel s »eboj. Sele drugi dan se je izkazalo, da jc trgovin* skoro popolnoma izropana Najbrž je pa Rehof zadnje čaše pod roku proda* ial zlatnino in odnese! s seboj tuđi moo< ^o »gotovine Njegov zločin obstoja v tem, da jt pontvcril zlatnino in dragulje, ki jih je dobil n« kredit. Stroko> * njaki trdijo, da je povzročil za 4 mili-jone Kč ikodt. l'pati pa jc. da priđe kmalu pravici v roke, kajti vse ka/nil< niče, kjer je bil raprt, imaju njegovo fotografijo in točen popib Rehof je bil 12-krat kaznovan in v ječi je pre*edei 12 let. češkoslova^k^ policija napro4a vse inozemske p*ilicij*kc oblasti, na i pazijo na premetenega defravdanta in ga aretirajo, čim Se pojavi mnenja in v bodoče ne bo do\olotvalo novih okrajev r>ro^tinitk tako. da bodo doscdanjl obstojali samo, dokJer rte potege licenca. Biv^i M pol:cijskcga oddelka v no-tranjem minrstrstvu x Ujavil, da v bi-stvu nobena oblika prostitutke ni pri-jetna, toda sedanje razmerc nu Japon-skem in tuđi drugod onemogoČajo Jru-labno življenje brez prostitucrje. Ore samo za to, da se zmanša škoda, ki Jo Drinaia s©da«w oblika prost tucijc. Naibolj žalostno je, da s pr<*titutkarr»t ne ravnaio kakor i ludini. Ncsreiuicc so oropane vseh človeSkih pra\-^: in osebne svobode. Javno rrmenjt se naj-bolj protivi lavnim hiiam in zato tih bo treba odpraviti. Morilčev avto na dražbi V Parizu se je vt&U te dm >*vtw dražba avtornobila *k>glaMiega dntgu-ljarja Maesterinia. ki je lani koncem februarja union! s\x>jei:a tovanis* Truphcma. V tem avtomobihi je odpt-Ual Maesterirjo truplo svoje žrtve iz delavmce na os*imijcru kraj ob Manu, kjer sa je polJ z btocinom in y*^g^< Avto je temoorjave barve. tnamjlc konsuukxi|e z 8 — 10 HPt & dobro oii ranjen. Na dražbo je prišla velika matftOi radovedrneiev, ki nm je bak> boJj ra senzacijo, neso za avtimiobuL D\O€W*u je bila oabito poina. \m so se onrtM na usodni avio. o kattran se jt- toliko jpTvonk) med MnuaajurulnjLm iicoce-sotn prou inonlcu Mae.vterinu. Avto je bil cenjen na 50Ui i rankov. Kmalu »o pa ponujali 10-0(M». Za to ceno bi bil avto prodan, da ni dodćni. ki je pociu-dil lUi)0u, ugiTul u dvorano Dražba u> je znova pnčela m končuo je kupil avto neki panikl trsovec 14 1&100 traatov in i>e je lakoj odpeijal z njim. Moral se je požuriti, kaju pred poslopjeni je bila zbrana oirucrma nmožioa radov#dne-2«\' m mak) je manjkalo, da avt^il nanulo tebt v>c bolećini, ul^vobol. zobohol. i«lod čne krče... — A će bi ovdovela9 — Bi bil z veseljem u*rne»to icftt vdovec. Stran 4. tSCOVENSKI N A R O D» dne 24 januarja \929. Stev 20 V. ILichtenbers: ^ Pustolovščina sodnega predsednika Sodni predsednik g. Sili je z naj-večjiin zadovljstvom izkorEćal svoje sodne počitnice. Sprehajal se je po goz-du med drevcsi in v tem prijemom hladu je dihai s po Ini mi pijuci. Bil je popolnoma sieće-n. U mest-nega vrveža je pobegnil v zakotiio va-sico na deželi. Ćelo aro že ni srečal žive duše. Samo ptice na vejah in on — in vsi enako brezskrbni in veselL Zapusti! je gozd in stopil na široko polje in tedaj je zasiedoval neznanca. Bnega edinega, kamor je seg*k> oko. Bil je kakih petsto korakov o^daljen od njega, pri ha jal mu je naproti in čez pet minut bi se morala srečati. Predsedniku je bGo nekoPko oepri-jetno. Nić kaj mu ni u&aja! ta mjž CVa-vo mu je pokrivala ne&akšna kučma, okoli vratu pa ie imel omotan robec; podoben je bil pravcatomu ootepuhu Tedaj se ie nekaj zgodilo, 5-»sar g. Sila ni pričakoval. Oni nepridiprav mu ie zamannil z roko in zaklicai: — Ehej! Pri tem se je spusril v tek, 4 rtko njive, preskoćil je neki iarek t. že je stal pred njim: — Dober dan, fcospod pretkednik! Kako se kaj počutite %. Sila? Predsednik ni mossi verjeti svojim ušesom. Odstopil ie za korak turaj in v istem trenotku mu t bilo žal da ?e po.ska! tako pust kraj za svoj sprehod. Ojunači! se je in rek^l: — Žal mi je, toda rvimaiu Ča iti... — Kaj se me zares ne spominjale? Saj sem bil vendar eden vaših najza-nimivejših slučajev. Predsednik je začutil imavljince pe hrbtu. — Ne venu verujte mi... -— Dovolite. da vam pomagani: Ja-nez Zgaj?a. Razprava ie bila 13. aprila 1924. Vi ste predsedovali. Obtožen sem bil ropa in tezke telesne poSkodbe tn obsojen na tri leta težke ječe. — Tako? ... — No, vidite, g. predsednik, zdaj ste me vendar spoznali. G. Sili je pad!a palica iz rok ali Zga-ga se je sklonil in mu jo ie prijazno \z- ročil. t , Sodni predsednik je hotel nadalje- vat. pot. — Vi sreste tod? — ga je vprasal Zgaga. — Jaz sem bil namenjen po drugi strani, pa nič ne de. delal vam bom družbo. __ Ampak ... ampak ... je skuŠal predsednik nadaljevati razgovor... — vi ste, kakor se zdi, izpuščeni iz ječe. — Seveda. gospod predsednik. Obsojen sem bil 13. aprila 1924, danes pa imamo 13. junija J°27, Izpustili some... Pri tem se je režal. kažoč svoje zobe. — Ujema se. Pa kako je bik)? — Moj Bog, kako more biti v ječi! Ni bilo posebno pnjetno... Umolknil je, potem je dodal: __ Po pravici povedano. tega vam nisem še pozabi!... — Ali, dragi moj. — se je razburil sodni predsednik. — vi pač razumete, kaj je dolžnost, kaj je zakon! To ni odvisno od moje volje ... — Da, da! Ali kako ste tedaj govorili z menoi! Da ste bili prijazni ne morem reci. in ko sem odgovarjal na vaša vprašanja. sem si mislil sam pri sebi: Da bi se naše! kedaj s tem čk>- vekom med štirimi ocrni! Taku na pri-mer. ko naju mhće ne vidi, ko ni pric.. Res, to sem si mislil... Predsednik je pogleda] potepuhu v očividni zadregi. — Ali nikar se ne bojte! ga je pami-ril Zgaga. — To je bilo pred tremi leti. Zdaj mi je zopet potrebno vaše prijateljstvo. Niti z mezincem bi se vas ne dotaknil. Potrebova! vas bom ... — Kaj? Pa niste morda zopet kaj napravili? — Seveda sem. In sicer kako večjo stvar. Predvčerajšnjim se je to zgodilo Zdaj pa me zopet iŠČe policija. Zato me je mogtl srečati gospod sodni predsednik na polju. Sicer mi ni baš mnogo za svezi zrak. Predsednik sodišća je bil zdaj v največji zadregi, kaj naj napravi s tem lopovom. Ce ga pusti, da pobezire. se pregreši proti svoji vesti in proti zakonu. Ce pa se bo obnaša] napram njemu kot predstavnik zakona, je dobro vedel. kaj ima pričakovati, tako-le sam. brez orožja. Zgaga je biJ človek, s ka-terim se ni bilo šaliti. Vendar si ni mo-i?et kaj, da mu je rekel: — To pomeni, da vas bodo zopet prijeH. Dobro veste, da noben zločin ne ostane nekaznovan. Vse Življenje pa se vendaT ne boste klatili po gozdovih. Sicer pa vas bo policija, navsezadnje, tuđi tukaj našla. Zgaga je odmajal z glavo. Na njegov em obrazu se je začrtal izraz obu-pa, ko je rekel: — Ne. to pot me ne bodo prijeli! Vsaj živ jim ne padem v roke. O tem se lahko prepričani, gospod predsednik. l^oglejte to-le! Potegnii je revolver iz žepa in ga pomolil g. Sili pod nos. — Naj lc poskusuo! To vam rečem. vi pa mi lahko verujete. Najprvo ubijem tište, ki me bodo hoteli prijeti, po-tem sebe samega. Rak grem v smrt negov iečo. Zato sem se trdno odločil. Predsednik se je ugriznil v ustnice in je opustil na da Une nasvete. Samo to je še prosil Zgago, naj vtakne revolver zopet v žep, ker ni nobene neposredne aevarnostL Z zek> prijaznim na-smehom je njegov spremljevaiec izpol-nil to želio. Šla sta. molče. eden poleg druge-ga, Tedaj pa se je zgodil čudež. Oddaleč se je videlo, da Hma prthaja nasproti neki človek, sprva še prav majheti, kakor crna pika. G. Sila je zadrževal sapo od razburjenja. Ali kakšno je bilo njegovo veselje, ko je razločil, da je ta človek, ki prihaja — orožnik s pu-iko in polno opremo. Sklenil je, pokli-cati orožnika na pomoč, čim se bo za-dosti približal. Razume se, da je tuđi potepuh za-pazil orožnika. In potegnii je sodnega predsednika nalahko za rokav: — Veste, gospod predsednik, kaj se bo zdaj-le zgodilo. Ce me spozna, kdo sem, ena krogla za vas. ena zanj. ena zame. To je edlno, kar mi ostane. Dru-gega izhoda ni... Ves prestrašen mu je gledal predsednik naravnost v obraz. Bilo mu je zdaj jasno, da niti orožnik, ki je stal že nekaj korakov pred njima, ne pomeni zanj nobene reSitve. Njegov položaj je bil grozen. Orožn3c je sel mimo nj!ju. Mimo grede si je oba ogleda], inereč ju od glave do pete. Onadva sta nadaljevala pot. Se ved-no eden poleg drugega. rame ob ratni, sta šla. zločinec in predsednik sodišča. Iznenada sta začula za se boj nagle korake in kmalu se ie srmstPa reka ro- Brez posebnoga naznanUa, V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest da je naš srčnoljub-Ijeni soprog, stari oče, brat, svak in stric, gospod Franc Kreč krojaški mojster danes, 23. januana t. L ob 8. uri zvečer, po dolgi, mu-kapolni boiezni, previđen s svetimi zakramenti za umirajoče, boguvdano preminul. Pogreb dragega pokojnika bo v petek dne 25. januarja 1929 ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 23. januarja 1929. Žalajoči ostali. OMta* LJ«bUMA ka na Zgaginc rame. Orožnik se je bil povrnil in ju dohitel. — V imenu postave, aretiran: ste. Vi ste osumljeni, da ste morilec Janez Zgaga. ki ga išče policija. Zgaga se ni vznemiril: — Ali. gospod narednik, vi oči vidno ne veste, s kom govorite? To ?e moj oče, predsednik sodišća, g. dr. S:la... Orožnik je pog'edal začuđen njega in predsednika. — Ali ni to res? se obra* Zgaga k S. Sili in ga pomeri s pogledom, od ka-terega so se predsedniku stresla ko'ena. — Razume se. Gospod narednik! je hitel pr^sedntk. — Razume se, da je to moj sin... In prav veselo je Zgaga, s čigar ra-men je bil orožnik že odmakjiil roko, dodal: — Ali. ata. pokaži vendar legitimacijo, da bo \idel mož. kdo smo ml] Po-glej, prosim te, §e vedno nama ne ve-Tvtje. Zlovoljno je izvlekel predsednik so-dišča svojo m-adno legitimacijo in jo pokazal orožniku: — Kaj ni šio imenitno? — je vpra-ša! lopov sodnega predsednika, ko je bil orožnik že odšel. • Se isti veoer je zbral predsednik vse svoje stvari in prekinil svoje počitnice na deželi. Vrnil se je v m^sto, zk>voljen in Čemeren. Ali dva dni kasnek je čital v listih, da se je posrećilo orožnrkom prijeti zloglasnega morilca Janeza Zgago. Bilo je to kratko, suho po-ročilo. ki ie kon-čalo z besedami: — Pri njem so našli pokvarjen. pra-zen revolver. Poffel v Budimpešti izžvižgan Po oprostilni razsodbi je dunajski novinar Poffel zapustil Dunaj. Odpoto* val je skrivaj in bre2 potnega lista v Budimpesto. V pKJijovoru z dopisnikom madžarsek^a lista «Esti Kurier» je izja* vil, da je bil prisiljen zapustiti Dunaj. Policija je namreč stražila njegovo sta« novanje, boječ se demonstracij proti morilcu. Toda če je mislil Poffel, da bo v Bu« dimpešti varen, se je temeljito zmotil. Ko je v torek popoldne sedel v kavarni hotela «Palace» je pristopil k njegovi mizi eleganten gospod — baje ravnatelj neke dunajske banke in ga nahrulil: Sram vas bodi, morilec!* Hotel je na* valiti na Poffla, toda gostje so ga zadržali. Posredoval je nato lastnik loka« la, ki je hotel goste pomiriti, kar se mu je posrećilo sele, ko je Poffla prisilil zapustiti kavarno. Ker ga je tuđi budimpeštanska pu* blika ne^ostoljubno sprejela in ker mu je policija dala razumeti, da ji bo zelo ljubo če zapusti madžarsko metropolo, je Poffel v sredo skrivaj odpotoval iz Budimpešte. Kratek klavir z obra.mbno pdoS6o, ^ovprečnuni strmami in teprm zvx>kom proda Dobra^c, MarfcoT, FTaniiSkansica ulica 21. 1*1 Čevljarskega vajenca sdraveja in z dofcrimi izpriievaJI spreime takoj A'ojr.j N«ero, čevljaj v Ljubnem, ^oita Podnart. 159 Slike za legitimacije izdeluje najhltreje totop-at HujSub H b?er, Uub'Jdoa, Sv. Petn c 25. 89/1 Stavbne parcele do 700 lcvasten dokaz podivjanosti in ki pnča, da je v IjuJeh zamrl vsak čut usmiljenja in ljubezni, se te dm odi-zrava pred pariško poroto Na obtožni fclopi sediia vdova Ziegler in njen pri-ležn»ik, oba obrožena za\Tamtga umora. Zieglereva je bila vdova, ko >c je seznanila s Picheryiem. Temu raz-merju sta nasprotovala oba njena sta-rejša sinova, zakaj Picherv je bil pi-ianec in nasilnež Zato so se v niši gledali po^tram. Mati ie sovražila >inova, ona dva Da njo in njenega priležnika Vedno temnejši oblaki so se kopičili nad vdovino nišo in vse je kazalo, da mora prici do katastrofe. In res! Lani 26 jtinija se ie sin Hen-ri sprl z materjo. Spodila gri je z doma in odšel je k svojemu bratu Cementu. Ogorčena nad njenim pokapanjem sta se hotela osvetiti materi in zvečer sta se vrnila domov. Mati ju je opazila in naglo zaklenila vrata Toda brata se ništa dala usmami. Vlomila sta vrata in planila na vrt Vdova je skočila proti Cementu, ga zgrabila za rame in zakričala: Charlec, Charles! Na pomoč!« Oborožen z vojaško karabinko je prihitel Picherv na vrt. »Ustreli g:a psa. saj ga držim,* je kričala podivja-na mati. Picherv je naperil karabinko, a brat Henry je skoči! k materi in instinktivno je zakričal: >Ne matere, ne streljaj na mater!« Tada bilo je prepozno. Zadonel je K obnovitvi papeževe države Krstus je sicer dejal, ua njegovo kraljestvo in od tega sveta, toda papežl kot njegovi namestniki streme tuđi ix> posvetni oblasti in hočeio imeti svojo državo, da bi bili obenem tuđi posvetu-vladarii. Vse Kristusove nauke so postavili na glavo in bogato idejno ded-ščino veKkega socialneza reformatoria so tako spačili. da n: ostalo ničesar od tega. kar ie Kristus učil. Vse velike ideje prvotnega kršćanstva o novih teme-lj:h soc;jalne stritkture človeške družbe so Kristusovi nasledni^i obrnili tako, ča je ostalo rse pr: starem in da se je krivica, proti kateri ie nastopal Kr!-stus, Še povečala. Ko ie ded sedan^ega italijanskciia kralja Viktor Emanuel med prusko-franeosko vojno 20. avgusta 1870 zase-del Rim in vzel papeŽu P;ju IX. cer-kveno državo, gotovo ni slutil, da bo potomec istega istega imena sklenil s papežem Pijem XI. vePko državno po-Kodbo, priznal znova pepeževo državo ter odobril ćelo nagrado in visoko od-škodnino. Moral 'e pa prti Mussolim. ki je kat ljudski tribun priše! do zaključka, da b: bilo za njegovo koncepcl'o narodne države dobro resiti tud: tisoč-letni spor med cerkvijo in državo. ? tem je hote! oritejniiti na svo.io stran strel, krogla je ubila Menrvja, i/>u»pila rnu je na hrbtu in smrtno ramla Clc-menta. NcCio\eika mati pa je pograbila oba iimna. ki sta ležala v mUki krvi in ju iz vrta zavlekla na cesto. kjer ju je pustila ležati. Tako se je r dirrila pretresljivA tragedija. Ob^ zločinca, inati in ninležmk, ^ta ostala radi pn Tdzvncvi trdovratna in Qmina. Naravnost ne-verieten je cinizem, katenm se za-8^>varjata. I^cherv j- ^atrjeval, da ui sovražil Clemen.ta. da r>a ie imel velik strah pred njim tn bal se ie, da bt ve mu fant ne osveti 1. Ko je mati govonU o Ciemenru ki ostane vse žaljenje po-hablj&nec, je dejala: »Bi! je divji. sicer pa nisem ukazala streljati.* — Toda priče so tako iz-povedale. — 2e moiroče! Po groznem dejanju je Pichen' še ciikrat nabasaj pu5.ko. — Čemu to? — ga je vpralal pred->edmk. — Mislil >cm, da nisem zadel. — To se pravi, da bi ic enkrat stre-!jali, — je pripomnil državni pravdnik. Po teni \-pra§anju je nastala v dvorani tišina. Razpravo je predsednik zaključil r v?ra£anjem: »Ali obžaluiete svoje de-lanje?* ^ Henn'ja mi ie žal. Clementa pa prav nič, — je odgovonl monlec. In bestiialna mati ie pnpomnila: — Jaz bi raje imela rnrtvega Cie-menta in ranjenega Henryla. Tt'ko ranjeni Clement je bil za$U-šan. Pripovedoval ie. da je Picnery zavedno ubil njegovega brata Meni je naravnost v trebuh Hotel ie oba ustre- litl . . . Razprava, ki vzbuia splošno zanimanje, še ni končana. Po pravici s»e neki pariški hst vprašuje: Ali so to -ploh ^e ljudie? tudj katolisko cerkev, ki naj bi krila pred zunanjim svetom vse. kar r>o£en*a \ Italiji faiizem Evropske države nišo bile nikoli na« klonjene papeževj državi, fd ni dve iz-.emi sta bila Ptpp:n Mali in Karl Veliki. ki sta bila papeževi drfav: naklonjena. Cesarji iz poznej^ih vladarskih rodbin so bili skoro brez rjeme nasprornik! papeževe države. Ćelo Špansfci Habs-buržanj so bili samo veseli, da loči pa-r^ževa država severne italijanske kneževine od južnih, da se ne morejo sporazumeti. Drugače pa so bili proti ;>apeže\i državi. Tuđi Nai>oleon 1. Ie občutno ornati papeževo t>osvetno moč. Posvetno in kulturno avtor teto nar>ežev ie dvigniU) niihovo zanimanje za umetnost, za katero so se zanimali zlast: papeži od 14. do 17. stoleua. Kdor pozna Rim, ve dobro, da sta dek> napežev ne samo krasen Lateran In Vatikan, marveč skoro ves Rim. iz-vzemš antični del. Najkrasnei^a ume^-niSka dela so nastala po zaslug pape-iev. Pa tuđi oni papdi. kl za umetnost morda nišo imeli mnogo smisla, so jo gojili in pospeSevah*. ker so dobro vedel:, da koristik) s tem v prvi vrsti sebi. Papež se ie rad sprejarnf! s faSi-zmom. 2e davno pred Musvolinijern to dobik vse ogromne paptSke zbirke strogo ital^ansko lice. Vatikan ■ zdaj nniboli italiian^ka Italija. Ma?, šr. 2891/1929'ref, IX RAZPIS Mestna občrna ljubljanska rarpisuie za dovriitev stanovanjsk« hile na Polianah sledeča dela: 1. Dobava hrastovih portalov, 2. dobava in polaganje parketnih tlakov, (rx>audbe se laMco glase lofceno /a dobavo hi polaganje). 3. dobava lesenih stopnic Jn lestev, 4. naprava centralne kurjavc, 5. dobava »Lutzovihc oečt 6. dobava in montaža ročnih dvisal Za preinog ta drvt. Ponudbe ie vložit v mestnem gradbenem uradu v Lmbijtn:. Selski dre-\ured št 211., do dne 11. februaria 1929 ob 11. ari dopoldne. V irrhenovanem uradu se dobe vs! potrebni razpisni pripomočki Mestni mai^rrat UuMjanskl. \t2 dne 22. jamiar.ia 1929. mm Konfekcijska industrija Josip Ivančič v Ljubljani, Sclcnburgova ulica 1 naznanja tem potom žalustno vest, da je nje neumorna in zvesta koniorstinja, pospodična Marta Valenčič sinoči ob 9. uri zvečer nenadoma preminula. Zvesti se trudnici bo tvrdka ohranila časten spomin. V LJUBLJANI, dne 24. januarja 1929 Urejujc: Jt«p ZupaoCit — Za «N*rodoo tiskamo: Fran Jciertcl^ — Za aprmvo in in^era ni dcl lust»; Otuo Uutstot. — V« * Ljublj^m. 184