PofltnfiM nla&raa v gotovini Leto XM št. 45 (^jutro** upravtusivo .-luoijana, Knafljeva 6 — Telefon 3122 3123, 3124, 3125 3126. [nseratni oddelek: LJubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 1. Telefon St 2455. Podružnica Celit Kccenova ulica 2 — relefor St 190. Podružnica Jesenice: Pri Kolodvoru Št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica fr!-ovi je: v hiši dr. Baum- št. ass a) Ljubljana, ponedeljek 6. novembra 1939 Cena 2 Din PONEDELJSKA IZDAJA Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ul 5. Telefon St. 3122, 3123 3124. 3125 m 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« iznaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej tn veha po aoSti prejemana Din 4.- po raznaSai-db dostavljena Din 5.- mesečno Maribor Grajski trg St. 7. Telefon M. 2455 Celje. Strossmayerjeva ul. L Tel. 85. Rokopisi se ne vračajo. — Oglas) pr. tarifu. repoved ameriške plovbe v nevarnih vodah Po odredbi predsednika Roosevelta je ameriškim ladjam prepovedan dostop v vse angleške in francoske Inke na evropskem in afriškem kontinentu do Kanarskih otokov VVashington, 5 nov br Prezident Roo- seveit ie pcdpbaJ dekret, s kater:m se določajo morska področja, v katera ameriške trgovske ladje v bodoče ne bodo smele več pluti V zvezi z dekretom je bila danes izdana tudi posebna proklamacija. v kateri naglasa, da ie ameriškim ladjam prepovedan dostop v vse francoske in angleške luke na evropskem in afriškem kontinentu vse do Kanarskih otokov Prepovedan je dostop v Biskajski zaliv Ameriške ladje smejo pluti le po teritorialnih vodah vzdolž severne španske obale. Prepovedan ie nadalje dostop do vseh luk na angleških in irskih otokih prehod skozi Rokavski preliv, dostop v vse francoske luke in plovba po Severnem morju do črte Islandija - Bergen Glede na to ameriške ladje tud: ne bodo mogle skozi nordijske ožire v Vzhodno morje. Tako ameriške lsdje ne bodo mogle niti v belgijske niti v nizozemske luke. pa tudi ne v luke nordijskih držav, Nemčije in Rusije, pač pa bodo smele pluti po vseh ostalih morjih Proklamacija prav: ob koncu, da si je prezident pridržal pravico, da spremeni določbe o morskih področjih, v katera je dostop ameriških ladij prepovedan če bi 7a to nastale kakšne konkretne potrebe. Znatno povešanjs ameriške abofcžitve VVashington, 5 nov. br. Predsednik mornariškega odbora reprezentančnega doma Winston ie danes izjavil novinarjem, da bo odbor na prihodnjem zasedanju reprezentančnega doma predložil v odobritev poseben pomorski oboroževalni program. Po tem programu naj bi v štirih letih zgradili 95 novih vojnih ladij 2360 letal in 35 zrakoplovov Proračun za to oboroževanje bo znašal okrog 1260 milijonov dolarjev. Po tem programu bi ne zgradili nobene nove linijske ladje, pač pa. tri marčne ladie za letaia. osem križark, 52.ru-. žilcev in 32 podmornic. Winston je izjavil, da bi sicer Zedinje-n;m državam njihovo sedanje vojno bro-dovje zadostovalo za obrambo proti slehernemu nasprotniku, vprašanje pa bi nastalo, v kakšnem položaju bi se znašle Ze-c .njene države, če bi jih na mah napadla cela skupina sovražnikov Prav zaradi tega se je mornariški odbor reprezentančnega doma odločil na pobudo vlade sestavit: tak dodatni oboroževalni program, da bodo Zedinjene države zavarovane prav v vsakem primeru. Z?i milijardo dolarjev naročil v Ameriki New York, 5 nov s. Računajo, da bodo angleška in francoska naročila vojnih potrebščin v Zedinjenih državah že v prihodnjih tednih dosegla vrednost milijarde dolarjev Nasprotno bo zelo prizadeta ameriška trgovinska mornarica, ki odslej ne bo več smela pluti v luke vojujočih se držav v tako zvan"'h ogroženih pasovih. S tem bo prizadetih več sto ameriških ladij. hn ^Isškc francoski nakupi v Ameriki London, 5. nov. AA. (Havas) Britanski listi razpravljajo o ukinitvi prepovedi izvoza orožja iz Zedinjenih držav in poudarjajo koristi, ki jih bodo imeli zavezniki od tega sklepa ameriškega kongresa. »Sunday Chronicle« pravi, da je pri svojem obisku v Parizu mornariški minister Churchill proučeval s francoskimi strokovnjaki obsežen načrt nakupa letal in orožja v Ameriki. Razpravljajoč o posledicah ukinitve prepovedi pravi list »Observer«, da se bodo zavezniki sedaj lahko preskrbovali z velikimi količinami vseh potrebnih predmetov, kakor so n. pr. stroji, orodje jeklo za topove, strelivo, motorna vozila, topovi, zdravniški instrumenti, letala letalski motorji in ločeni letalski deli Točen obseg naročil bodo določili po posvetovanjih raznih zainteresiranih ministrstev in finančnega ministrstva. Ameriški listi so v tem smislu napovedovali naročila za 350 milijonov funtov šterlingov, vendar pa gre samo za približno ugibanje Clankar pravi dalje, da se bodo prvi rezultati ukinitve prepovedi čutili v nakupu letal od strani zaveznikov v Zedinjenih državah. Velika Britanija je že naročila letaia za šolanje pri družbi Loxi Corporation and Norcfame-rica Aviation Company. Urednik za pomorska vprašanja pravi, da bodo zavezniki kupili v Zedinjenih državah večje šte- Cfeurchillov obisk v Franciji Pariz, 5. nov. br. Angleško poslaništvo je danes objavilo o obisku prvega lorda an gleške admiralitete Winstona Churchilla v Franciji naslednji komunike: Prvi lord admiralitete Winston Churchill se je v spremstvu šefa angleškega admiralskega štaba mudil v Parizu o.i 2. do 5 novembra Sestal se je s francoskimi državniki in mornariškimi strokovnjaki ter se z njimi razgovarja! o nadaljnji koordinacija dela angleških in francoskih pomorskih sil. Dne 2. novembra ie bi? pr' francoskem min. predsedniku Da'adierju in pri ministru za vojno mornarico Campichiju istega dne dopoldne je unči '-nsij daljši raz govor s šefom francoskega admiralskega štaba admiralom Darlanom. Tega dne je bil opoldne na kosilu pri Daiadieru Ob tej priliki se je sestal tudi z vrhovnim poveljnikom francoskih vojnih si' generalom Ga-melinom in poveljnikom francoskega letalstva VuiHeminom Zvečer je bil gost ministra za vojno mornarico Campinchija. Ob tej priliki se je sestal z ministroma Priotom in Carmotom ter z d-žavnim pod-tajnikom Champetiers de Ribesom. Dne 4 novembra ie bi1 minister Churchill gost vrhovnega poveljnika francoskih vojnih sil generala Gameiina Ob tej priliki se je sesta' tudi s šefom generalnega -'taba francoske voiske generalom George-som . ■ ■-••,■». London. 5. nov A A (Havas) Ministrstvo za informacije objavlja poročilo, ki ga je mornariški rrrnister VVinston Churchill podal po svoji vrnitvi iz Francije in v katerem izreka toplo priznanje francoski mornarici. Winston Churchri je izjavil, da sta v razgovorih, k jih je ime/ z ministrom za vojno mornarico ter poveljnikom celotne francoske mornarice ter ostalimi mero-dajnimi osebnostmi, prišla do popolnega izraza enodušnost in tesno sodelovanje francoskega in britanskega brodovja v borbi proti Nemčiji. !sTato je govoril o francoski mornarici in o njeni borbi z Nemčijo. Ko je poudaril številčno stanje, je dejal, da je sodelovanje med francoskr in angleško mornarico olajšano že zato, ker sta obe mornarici izkušen; in sta imeli priliko sodelovati že prej. Nato je govoril o pomembnosti konvojev in poudarjal, da funkcionira ta služba brez napake Nemški napadi sta Roosevelta Berlin, 5- nov. br. Nemški tisk je pričel sedaj hudo kampanjo proti Rooseveltu in njegovi soprogi, ki jima očita, da hočeta v." osnovi novega nevtralnostnega zakona '.ei! njenih držav razširiti vojno v Evropi. Listi so pričeli Rooseveltovi rodbini očitati njeno židovsko pokolenje. »Hamburger Fremdenblatt« Ameriki očita celo krivdo za rusko-finsko napetost, češ, da je Rooseveltova intervencija v prilog Fincem, le škodovala Finski. Berlin, 5. nov. z. Nemški listi še niso objavili nikakega komentarja o Rooseveltovi reviziji nevtralnostnega zakona, v politič- nih krogih pa so slej ko prej silno ogorčeni nad tem uspehom ameriškega preziden-ta v senatu in reprezentančni zbornici. Splošno napovedujejo, da bo nemška vlada v kratkem, bržkone že jutri objavila uradno izjavo, v kateri bo obrazložila svoje stališče glede ameriškega nevtralnostnega zakona. V tej izjavi ne bo prikrila, da ne podcenjuje daljnosežnosti ameriških ukrepov ter da jih smatra glede na vojno v Evropi za zelo resen faktor, spričo katerega bi se morala vojna še zelo zavleči. Rooseveltov odgovor na nemške očitke Washington, 5. nov. j. Predsednik Zedinjenih držav Roosevelt se je danes s soprogo udeležil v Willemontu neke prireditve. To priložnost je izkoristil, da je energično zavrnil pisanje nemškega tiska, ob priliki izpremembe nevtralnostnega zakona in dovolitve izvoza orožja in municije vojujočim se državam. Dejal je da hoče nemški tisk to odločitev Amerike predstavljati kot lov za dobičkarstvom V teku debate v senatu in v reprezentančni zbornici, je dejal Roosevelt, se je dovolj jasno pokazalo, kakšni razlogi so pri tej odločitvi vodili Zedinjene države. Italijanski komentarji Rim, 5. nov. br. Proglasitev novega ameriškega nevtralnostnega zakona objavljajo vsi italijanski listi pod velikimi naslovi V svojih komentarjih ji pripisujejo velik političen in moralen pomen. Pri tem poudarjajo tudi dejstvo, da je bit sprejet novi nevtralnostni zakon v ameriškem kongresu s prepričevalno večino, kakor tudi. da ga je ameriška javnost sprejela z velikim zadovoljstvom. Listi posebno naglašajo, da bodo mogle zapadne demokratske države takoj izrabiti dano priliko za dobavo vojnih potrebščin iz Zedinjenih držav, v prvi vrsti že pripravljenih 800 letal. Po njihovem mnenju bo ukinitev prepovedi izvoza orožja iz Zedinjenih držav imela odločilen pomen za izid evropske vojne. Rim, 5. nov. j. Italijanski tisk še vedno vsestransko komentira izpremembo ameriškega nevtralnostnega zakona ter podčrtava voljo Zedinjenih držav, da ostanejo za vsako ceno nevtralne, dokler ne bi bili kakorkoli prizadeti njihovi življenjski interesi. Milan, 5. nov. z. Listi pričakujejo v svojih komentarjih o reviziji ameriškega nevtralnostnega zakona, na podlagi katerega je bila omejena ameriška plovba v evropskih kontinentalnih vodah, za Italijo velikih koristi. Ameriške ladje bodo sicer smele pluti po Sredozemskem morju, vendar pa se bodo Američani rajši posluževali nevtralnih ladij za svoja potovanja v Evropo. Izmed nevtralnih ladij pa so italijanske še najbolj udobne in potovanje z njimi je še najbolj varno Ze sedaj so pričeli Američani, ki nameravajo v kratkem priti v Evropo, rezervirati prostore na italijanskih ladjah Ruska sodba Moskva, 5. nov. br. Ruski politični krogi se formalno sicer še niso izrazili o novem ameriškem nevtralnostnem zakonu, toda že kampanja ruskega tiska kaže, da se Rusi zavedajo, da so se Zedinjene države postavile na francosko in angleško stran. Listi tudi opozarjajo, da je že Molotov v svojem govoru 31. oktobra dokaj jasno izrazil stališče ruske vlade glede Rooseveltove politike, novi nevtralnostni zakon pa bo po njihovem mnenju povzročil, da se bo vojna podaljšala in da bodo amervki industrij-ci kovali iz nje velike dobičke. 'ovi upi v sporazum med Finsko in Rusijo Prisotnost Staluna pri pogajanjih smatrajo kot znak za možnost Helsinki, 5. nov. br. Po včerajšnjem sestanku finske delegacije z Molotovom in Stalinom je zavladal v moskovskih in tukajšnjih diplomatskih krogih zopet nekoliko večji optimizem glede na nadaljnja pogajanja. Prav dejstvo, da je na sestanek prišel tudi Stalin, smatrajo splošno za znamenje, da bo nazadnje vendarle prišlo do sporazuma na osnovi finskih proti-predlogov. Že snoči je prispelo v Helsinke poročilo finske delegacije o prvih dveh moskovskih razgovorih v okviru tretje faze ru-sko-finsk:h pogajanj Kmalu nato je finska brzojavna agencija objavila uradni komunike, ki ugotavlja, da se pogajanja razvijajo v prijateljskem duhu in da bodo finski delegati dobili nova navodila za njihovo zaključitev. Davi se je sestala finska vlada da prouči poročilo dr. Paasikivija. Verjetno je. da bodo še nocoj odposlana v Moskvo po brezžični poti poslednja navodila za nadaljnje zadržanje finske delegacije V tem primeru se bodo izkazale za neutemeljene vesti, ki so se pozno snoči pojavile v moskovskih diplomatskih krogih, da se bo namreč dr Paasikivi sam vrnil v Helsinke po nova navodila. V Moskvi do 18. ni bilo nobenega sestanka Če bo finska delearscija v pravem času prejela navodila iz Helsinkov, je verjetno. da se bo še nocoj znova sestala z Molotovom v Kremlju. Helsinki, 5. nov j. Ves materijal o sedanjih pogajanjih z ruskim zunanjim ministrom Molotovom in Stalinom je finska delegacija poslala finski vladi v Helsinke, kjer ga bodo proučili Cim bo finska delegacija prejela iz prestolnice nova navo-dnila, se bodo pogajanja nadaljevala. Helsinki, 5. nov. AA. (Štefani) Po prvih razgovorih v Kremlju med finsko delegacijo in ruskimi državniki prevladuje v Helsinkih mnenje, da se bodo pogajanja nadaljevala, čeprav dan prihodnjih razgovorov še ni določen. Finska delegacija, ki vodi pogajanja v Moskvi, je sporočila, da napadi sovjetskega tiska ne vplivajo na pogajanja. Možnost večdnevnega odmora v pogajanjih Helsinki, 5. nov. br. Položaj med Finsko in Rusijo se kljub ugodnemu poteku dosedanjih prvih dveh razgovorov o obnovi pogajanj v Moskvi, ki je izzval nek optimizem. stvarno ni spremenil. Finska delegacija je snoči sporočila v Helsinke najnovej- vilo lovcev podmornic, ki bodo pomagali • ge, a poslednje minimalne ruske predloge. odstraniti nemške podmornice z morja. Dobavljali jih bodo po pet na teden, nato pa se bo število povečalo, čim jih bodo tovarne proizvajale v množinah. Te ladje imajo silno brzino in širok akcijski radij. Njihov jekleni trup lahko prereže podmornico na dvoje. Prav tako bo kupljenih na tisoče letal v najkrajšem času. 900 letal je že pripravljenih za takojšnjo dobavo. V petek so bila objavljena naročila v vrednosti 44 milijonov funtov šterlingov. V Zedinjene države bo odpotovalo posebno odposlanstvo britanske vlade, da sklene nove pogodbe. Omejitev, ki določa, da se moralo nakupi orožja plačati z gotovino, ne bo pomenila za britansko vlado prav nobene neprilike. V Zedinjenih državah ima Velika Britanija imetje, vredno 1.250 milijonov funtov šterlingov. doma pa nad 500 milijonov funtov zlata, s kater m prav tako lahko plačuje Ameriki. Sedaj je gotovo, da se finski delegati sami pred zaključkom pogajanj ne bodo več vrnili v Helsinke. Morda bo jutri prišlo do novega sestanka v Kremlju, vendar pa računajo s tem, da bodo proslave ruske revo-lucijske zavlekle pogajanja še za nekaj dni. , Izjava finskega ministrskega predsednika Helsinki, 5. nov. AA. (DNB) Min. predsednik Kajander je snoči po radiu govoril o rusko-finskih pogajanjih. Poudaril je, da bo Finska do skrajnih meja branila svojo neodvisnost, svobodo in nedotakljivost. Finska je začela pogajanja z Rusijo, ker želi mir. Povsem razumljivo ji je, če Rusija stremi po sporazumu in če želi varnost Leningrada, vendar pa se to ne more doseči m škodo Finske. Glede na nedavni govor Molotova je Kajander izjavil da je enostranski in da je stališče Finske povsem drugo. V vsakem primeru pa je Finska pripravljena braniti se. Finska Bela knjiga Helsinki, 5. nov AA. (Havas) Finska vlada ne namerava za sedaj izdati svoje Bele knjige o pogajanjih z Rusijo, toda v političnih krogih govore, da ni izključeno da bo ta knjiga objavljena kasneje. Na Finskem sodijo da Rusija noče vojne Helsinki, 5. nov. z. Pogajanja v Moskvi finskim političnim krogom še niso vzela vsega upanja v kompromisno rešitev spora. Finska vlada je snočnje brzojavno poročilo o dosedanj-h dveh razgovorih finske delegacije v Kremlju in o poslednjih ruskih predlogih danes proučila. Verjetno je, da bodo jutri finski delegaciji poslana nova navodila za nadaljnja pogajanja. Vsekakor po mnenju tukajšnjih krogov finska vlada ruskih protipredlogov ni mogla sprejeti. Nespremenjeno je moralo ostati njeno stališče posebno glede ruske zahteve po oporišču v bližini finske luke Hanko. Tudi za ostale ruske zahteve finska vlada v mejnih korekturah v Kareliji ne vidi pravih protikoncesij, kakor pa so pokazale izjave min. predsednika Kajan-dra, se je že dokončno odločila in prav zaradi tega računajo tukajšnji politični krogi, da se bodo pogajanja vendarle uspešno končala, ker vse kaže, da Rusom ni na tem, da bi svoje cilje v resnici dosegli z oboroženo silo. Prav zato tudi finska delegacija v Moskvi sama ni hotela zavzeti nikakega stališča glede najnovejših ruskih predlogov in jih je zato sporočila v Helsinke. švedsko mnenje o položaju Stockholm, 5. nov. z. Švedski tisk se tudi danes zelo intenzivno bavi z rusko eks-panzivnostjo vzdolž Finskega zaliva. Listi ugotavljajo, da so Rusi takorekoč že okupirali vso južno stran tega zaliva in da sedaj za vsako ceno hočejo spraviti pod svojo kontrolo še njegovo severno obalo. Kar se tiče ruskih zahtev glede Hangoja poročajo, da ima to mestece 7000 prebivalcev švedske narodnosti. Mestece leži na južnem obrežju daljšega polotoka, ki tvori na severozapadni strani obrežje enako-imenskega fjorda. Na tej severozapadni obali je v otoku zajeda, na katere dnu leži majhen kraj Lappvik. 2e pred vojno so imeli Rusi v tem zalivu svoje vojno oporišče. V času vojne je bil Lappvik rusko podmorniško oporišče. Poleg tega so imeli Rusi svoja oporišča tudi na otok'h Uto, ki leži sredi med Hangojem in Aalandskim otočjem. Rusaro južno od Hangoja ter Oeru. Na teh otokih so bile nameščene njihove obalne baterije. Tudi Finci imajo sedaj tam svoje obalno topništvo, vendar pa je vprašanje, ali bi to v primeru ruskega napada lahko uspešno reagiralo na obstreljevanje s težkimi ladijskimi topovi. Položaj v primeru resnega spora z Rusijo ne bi bil za Finsko najbolj ugoden, vendar pa tudi Rusija zlepa ne bo tvegala vojne z malo sosedo, ki ima na svoji strani javnost vsega sveta. Utrditev Alandskih otokov Stockholm, 5. nov. j. »Svenska Dagbla-ded« označuie kot izmišljene vesti, da bi nameravala Finska skupaj s Švedsko utr- diti nekatere Alandske otoke. List trdi, da med obema državama o kaki taki utrditvi nikoli ni bilo govora. Nizozemski tisk o ruski folitiki Amsterdam, 5. nov. AA (Havas) Nizozemski tisk odgovarja na ruske napade proti neodvisnosti Finske, zlasti pa na članek moskovske »Pravde«. »Algemen Handelsbladed« piše, da je smešna trditev, da more mali naiod 4 milijonov ogražati narod 180 milijonov. Ta argument ni vreden niti velike države, ki se poslužuje brutalne sile za dosego svojih nacionalnih in imperialističnih interesov, da bi iz malega naroda z nasiljem izsilila, da se odreče svojim teritorialnim in suverenim pravicam. Politika Moskve napram baltiškim državam, ki jo skuša sedaj uveljaviti tudi proti Finski, je opomin vsej Evropi, naj se ne slabi brez potrebe. List končuje z besedami: Ves svet spremlja z velikimi simpatijami do finskega naroda razvoj njegove diplomatske borbe v upanju, da bo Moskva delala stvarno za mir in da ne bo samo govorila o miru. Konferenca severnih držav Razpravljali bodo o enotnem postopanju za ohranitev nevtralnosti Kodanj, 5. nov. br. Jutri se bo tu pričela konferenca strokovnjakov oslskih držav. Na konferenci bodo pripravili elaborate o kodifikaciji in unifikaclji nevtralnostnih določb Danske, Norveške, švedske, Finske, Nizozemske, Belgije ln Luksemburga. Ko-dificdrali bodo tudi določbe o civilnem letalskem prometu med temi državami Obenem bodo skušali vse najnovejše nevtral-nostne določbe v omenjenih državah čim bolj prilagoditi novim razmeram, ki so nastale zaradi vojne v Evropi. Izjave nizozemskega zunanjega ministra Amsterdam, 5. nov. br. Zunanji minister je danes objavil spomenico, v kateri je obeležil osnovna načela nizozemske nev-tralnostne politike. Nizozemska vlada se je predvsem odločila, da z nikomer ne bo skJe nila nobene pogodbe o vzajemni pomoči ali kakega drugega pakta, ki bi jo pritegnil v en ali drug sistem evropskih siL Nizozemska se bo v izvajanju svoje nevtralnosti opirala ie na prijateljsko in sosedno Belgijo, ki se je trdno odločila, da bo prav tako ohranila svojo nevtralnost. To svojo nevtralnost bo Nizozemska branila tudi z oboroženo silo, kar je storila tudi že doslej, kadarkoli je bila njena nevtralnost prekrSena. V parlamentu pa Je znnanjl minister snoči izjavil, da nizozemska vlada priznava tudi novo poljsko vlado v FrancijL Dokler ne bo gotovo, kako se bo po vojni uredilo novo razmerje sil in držav v Evropi, je dejal, ni razloga, da bi nizozemska vlada zavzela kakšno drugačno stališče glede poljske vlade. Takega njenega postopanja ji tudi nihče ne more očitati, ker je povsem v skladu z nizozemsko nevtrafaostno politiko. Nizozemska Rumena knjiga Amsterdam, 5. nov. AA. (DNB) Zunanje ministrstvo je objavilo Rumeno knjigo s pregledom najvažnejših ukrepov, ki jih je pod vzela nizozemska vlada od začetka vojne. Knjiga ima 20 tiskanih strani. Razen not, ki jih je vlada poslala vsem silam za ohranitev miru, vsebuje knjiga tudi izjavi Nemčije in Velike Britanije o spoštovanju nizozemske nevtralnosti. Poleg tega so v knjigi objavljene tudi note, ki jih je Nizozemska poslala vojujočim se državam v zvezi z gospodarsko blokado Vohunstvo na nizozemski meji Amsterdam, 5. nor. br. Kakor znaao, je bil včeraj »ft nizozemski meji ustavljen mlad Hblandec, ki je z avtomobilom hotel priti čez mejo v Nemčijo. V njegovem kovčegu so našli nekaj nizozemskih vojaških in poiicijsikih uniform. Policijske oblasti so pričele takoj sumiti, da gre za vohunske posle. Zato so uvedle strogo preiska vo in izkazalo se je, da je bil v zvezi z nemškimi vohuni. V pretekli noči se je preiskava razširila na vso državo. Tu se širijo vesti, da je policiji uspelo odkriti široko razpleteno vohunsko organizacijo. To potrjuje tudi nocojšnji »Telegraaf«, ki poroča tudi že o prvih aretacijah nemških vohunov. Vrnitev zaplenjenih ladij Amsterdam, 5. nov. br. »Neuwe Rotter-damsehe Courant« poroča, da sta nemška in francoska vlada na zahtevo nizozemske in belgijske vlade pristali, da izročita oblastem Obeh nevtralnih držav nekaj njihovih ladij, ki so bile zadržane v francoskih in nemških lukah. Novi nemSki poslanik na Norveškem Berlin, 5. nov. AA Kancelar Hitler je imenoval za poslanika v Oslu dr. Kurta Brauera, prejšnjega svetnika veleposlaništva v Parizu. MussolinijevI posveti Rim, 5. nov. br. Min. predsednik Musso-lini je imel danes celo vrsto pomembnih razgovorov z najvišjimi vojaškimi osebnostmi. V Beneški palači je najprej sprejel prestolonaslednika princa Umberta kot inšpektorja italijanske vojske v Italiji. Njun razgovor je trajal celo uro. Slo je za razna aktualna vprašanja armijskih zborov, podrejenih prestolonaslednikove-mu nadzorstvu. Nato je Mussolini sprejel šefa generalnega štaba maršala Grazianija. Daljši razgovor je Imel tudi z maršalom Bado-gliom, ki je dosegel 68 let starosti in bi moral po italijanskih vojaških predpisih oditi v pokoj. Glede na izredne razmere v Evropi je Mussolini maršala pozval, naj še nadalje obdrži vodstvo načelnika glavnega generalnega štaba. Končno je bil danes za namestnika načelnika generalnega štaba italijanske vojske imenovan general Roatto, ki je bil doslej vojaški ataše pri poslaništvu v Berlinu. Nazadnje se je Mussolini sestal tudi z novim državnim podtajnikom v m'n5sii>tvu vojske generalom Soddujem Pariz, 5 nov br Vrnovno poveljstvo francoske vojske je davi izdalo naslednje 124. vojno poročilo: Noč je na fronti potekla v glavnem mirno. Le na področju vzhodno od reke Blies je bilo topništvo na obeh straneh nekaj časa v akciji. Pariz, 5 nov AA (Havas) Nemško topništvo nadaljuje svoje obstreljevanje. V ostalem se na vsem bojišču nadaljuje redno delo izvidniških oddelkov Nemške baterije so bile zlasti delovne na osrednjem delu bojišča in so za svoj cilj vzele kraje pri Forbachu Nemško topništvo je bombardiralo mesto že pred nekaj dnevi z municijo velikega kalibra. Ko je opustilo ta jasno določeni cilj, je začelo včeraj bombardirati okolico tega mesta, kamor je padlo veliko število izstrelkov Prav tako se nemški ogenj nadaljuje na vzhodu od izliva reke Blies v Saaro Nemci so prav tako bombardirali ravnino Rohrba-cha. ki je prilično odprta in se razteza od Saargemunda do Bitscha Na to pokrajino je padlo okrog 150 izstrelkov kalibra 105 mm. Na obeh točkah bojišča je francosko topništvo takoj začelo odgovarjati V saar-ski pokrajini je prišlo do defenzivne borbe. ki je dobiia videz topniškega dvoboja, ki se nadaljuje v precej počasnem ritmu vendar pa ima tendenco, da postane vsak čas resnejši Kakor se ie izvedelo, so v nemške rove prispele nove čete. i Nemško vojno poročilo I Berlin, 5. nov br. Vrhovno poveljstvo I nemške vojske je davi objavilo naslednje vojno poročilo: Na zapadu m bilo nikakih pomembnejših bojev. Nemška letala nad Anglijo London, 5 nov. j. Iz raznih mest v severovzhodni Angliji poročajo, da so okrog poldneva čuli brnenje letalskih motorjev, ki so letela zelo visoko, ker ni bilo nobenega videti. O kakem bombardiranju doslej ni bilo vesti. Nevtralni ladji naleteli na mine London, 5. nov br. V preteki noči je danski 11.000 tonski tovorni parnik »Kanada«, ki je bil na poti v Kodanj, nalete! na mino, ki je parnik razdejala Ladja se je v dobre četrt ure potopila. Neka druga ladja ie rešila vseh 60 članov njene posadke. Podobna nesreča se je pripetila tudi v Rokavskem prelivu. Tam sta nastali na grškem 5300-tonskem parniku »Nikolaos Empirikos« dve eksploziji, spričo katerih se ie ladja potopila že v nekaj nvnutah. K sreči je bila tudi njena posadka rešena in pripeljana v Francijo. Ljubljana. 5 novembra Danes dopoldne je bila v Jakopičeveir •aviljonu na svečan način otvorjena umetnostna razstava likovnih umetnic iz Ljub ijane, Zagreba, Beograda in Sušaka. Otvo itvi te pomembne razstave, ki nam bo na mjlepši način predstavila stvaritve jugo-slovenskih likovnih umetnic — saj so v vseh prostorih paviljona razstavljena naj »oljša dela Milice Beševič, Mare Kralj, Dane Pajnič. štefe Pažič. Elde Piščanec, Mi-e Pregelj, Bare Remec, Božene Ružič, Avguste in Henrike šantel, Jele Trnkoczy in A.nice Zupanec Sodnik vsega skupaj 87 iel, akvarelov, olj, plastik v gibsu, keramik in risb pa monotipij — je prisostvovalo lepo število izbranega ljubljanskega -»bSinstva. Otvoritve so se udeležili tudi dlični predstavniki naše javnosti. Na otvoritvi razstave, ki bo odprta do 20. novembra, je prisotne s kratkim nagovorom sprejela ga. Dana Pajničeva, ki je mimo drugih toplo pozdravila odlične predstavnike naših javnih ln kulturnih ustanov. V ianenu prireditvenega odbora je poklonila šopek cvetja ge. banici, ki je potem s toplimi in izbranimi besedami priznanja razstavijajočim umetnicam razstavo otvo-rila Po tej oficielni otvoritvi so se prisotni razkropili po razstavnih prostorih in si dolgo ogledovali dela naših umetnic. Obiskovalci so se zelo pohvalno izražali o kvaliteti razstavljenih del in gotovo je, da bo njih sodbi pritrdilo tudi drugo občinstvo. Od tega pričakujemo, da bo pravilno razumelo pomen in namen razstave ln jo bo zato v čim bolj častnem številu obiskalo. O razstavi in razstavljenih delih naših umetnic pa bomo Še natančnejše poročali v prihodnjih dneh. pobegnila žena, se je potepal vsepovsod. Zašel je ček) v Bosno s trdim namenom, da si poišče primerno družico in se tamkaj nanovo poroči. Pa ni našel nobenega primernega dekleta. Nato se je vračal proti domu preko Plitvičkih jezer. Tamkaj je iskal dela in zaslužka, pa zaman. Zdaj se je klatil že dobri dve Leti po Sloveniji in je prišel navzkriž s paragrafi. Najrajši se je potikal okrog samotnih krajev. Zelo rad se je družil tudi s cigani. Tam je bil najbolj na varnem. Prav zato so ga naše orožni-ške postaje zaman iskale že dve leti. Preden je prišel na dan nov Jože tov vlom, je bil krivec že precej daleč drugje. Stradati mu ni bilo treba nikoli, če je koga obril ali pa mu napovedal srečo, je dobil takoj kaj za prvo silo. Tudi zdaj ni bil Jože brez denarja. Napovedovanje sreče ni slab posel, pa je vsaj pošten. Jožeta bodo pokopali le vlomi in tatvine, ki jih je izvršil za dober ducat. Obiastva pa so prepričana, da bo zdaj priznal še vse, kar mu teži dudo. Mariborska kronika Maribor, 5 nov»nbra Maistrovi borci so imeli danes dopoldne v frančiškanski cerkvi mašo zaduš-nico za vse umrle člane m v bojih za osvoboditev naše severne meje padle Maistrove borce. Posebnih društvenih in kulturnih dogodkov ni bilo. pač pa je policijska in nezgodna kronika nekoliko večja. Razburljiva ralraka v Frankopanovi ulici V noči na nedeljo se je pripetil v Frankopanovi ulici razburljiv incident. 25 ljudi se je razdelilo v dve sovražni fronti in se spopadlo. Metali so se po tleh in niso prizanašali drug drugemu ne s pestmi ne z dežniki. Ko je prispel na kraj ljute borbe službujoči stražnik, je takoj spoznal veliko nevarnost in ie poklical še druge stražnike. Vzpostavljanje reda in miru ni šlo brez primerne intervencije s pendreki. Medtem so se udeleženci spopada izdatno nabunkali, tako da jih je bilo več deležnih manjših poškodb. Po vzpostavljenem redu so se pričela zasliševanja. Ugotovilo se je, da pripada glavni delež krivde 31-letnemu Francu Jumelarju in 321etnemu Viktorju Rožiču, ki so ju odvedli v policijske zapore. Preiskava se nadaljuje in b N ^ ' ' i . 4 i 1 . i <■ w * r _ T > r. k v » .. , 4 ~ V t . * r Y > * ' 9 * J A ^ , a . A a a , r * * \ i < t * ■ i ♦ v ♦ « r " a 4 4 a . .' ' .r V.Vr i > V -"f > ; » >» - 4 i fc A A Ja" , iJkA k i i y * H r ^ » * » ♦ v A \ i , -i A . * . Tv i, t * « \ rvy* «i i i" 1 v " A » A j k I |1 * '' • '» T ■*■*•» « • t » Jk* r » » N V * 1 V I f £ % i « t T » a f 4 ( ' • • \ » ' ' _ . . .J \ • r *' -a ♦ * v • # . V " V!-rt ..tli % Topniško obstreljevanje na zapadni fronti V glavnem so zaposleni le izvidniiki oddelki, ponekod pa se razvija topniški dvoboj Nemške mine ob švedski Protest švedske vlade proti polaganju nemških min v švedskih teritorialnih vodah Stoc^holm, 5. nov. br. Med Nemčijo in švedsko je nastalo nesporazumljenje zaradi poseganja nemških pomorskih vojnih sil v pomorske pravice in interese švedske države. švedske oblasti so namreč ugotovile, da so Nemci razširili svoja minska polja v zapadnem delu Vzhodnega morja tudi na področje, ki spada po mednarodnem pravu že k švedskim teritorialnim vodam. Za švedske teritorialne vode se smatra vse morsko področje vzdolž obale v širini 4 morskih milj. Poleg tega so Nemci prekršili tudi dogovor s švedsko, po katerem so si pridobili pravico polagati mine na določenih področjih v Oerosundu. Minska polja so bila tam razmeščena tako, da so švedske ladje lahko nemoteno prišle skozi nje na Severno morje, sedaj pa so jih Nemci razširili tako, da je po Švedskem mnenju nastala neposredna nevarnost za švedsko plovbo skozi Oerosund. 2e pred dnevi je švedska vlada na vse tc opozorila nemško vlado s posebno noto Nemci so nanjo odgovorili, a tako, da se Švedi s tem odgovorom niso mogli zadovoljiti. Nemška nota je bila 31. oktobr; odklonjena. Odtlej so se pričela med obe ma vladama neposredna diplomatska po gajanja. ki pa doslej niso privedla do ni kakega konkretnega zaključka Nespora zumljenje se je še celo nekolike poostrile tako da 30 bila danes pogajanja začasn< prekinjena švedska vlada si pridržuj« pravico, da ukrene vse potrebno da se b švedska pomorska trgovina lahko razvija la nembteno V danem primeru bodo njen iskalci min odstranili nemška minska polja s področja švedskih teritorialnih vod a tudi iz Oerosunda. kolikor segajo v vode ki bi morale biti po prvotnem švedsko-nem-škem sporazumu proste min. Italija in Balkan Po angleškem mnenju bo pri zbližanju balkanskih držav z Italijo sodelovala tudi Turčija Nemčija pozdravlja grško* italijansko zbližanje London, 5. nov. z. Izmenjava italijanske in grške note je po mnenju tukajšnjih di ptomatskih krogov tudi s širšega vidika iz redno velikega pomena V Angliji so sprejeli ta diplomatski dogodek, do katerega je prišlo na italijansko pobudo, z velikim zadovoljstvom. Splošno ga tolmačijo tudi v tem smislu, da ima Italija namen toleri-rati turško-francosko-angleški pakt o sodelovanju na vzhodnem delu Sredozemske, ga morja ter na Balkanu. Po drugih vesteh namerava maršal Go-ring potovati v Rim le zaradi tega, da bi preusmeril italijansko politiko na Balkanu, ki je pričela nemškim političnim krogom povzročati že resne skrbi. Po mnenju nevtralnih opazovalcev pa nista utemeljena niti angleško zadovoljstvo niti nemška bojazen, ker Italija na Balkanu nima namena voditi politike, ki bi bila v korist ene ali druge izmed nasprotujočih se sil, nego ngolj politiko, ki je v popolnem skladu z njenimi lastnimi interesi. Odnosi Italije z Jugoslavijo in Madžarsko so izredno dobri. Nedvomno bodo tudi novi italijanski trgovinski pogodbi z Bolgarijo sledili še .pomembni politični sporazumi Glavna italijanska akcija na Balkanu pa se še ni pričela, šlo bo predvsem za Turčijo. Razmerje med obema državama do zadnjega časa ni bilo posebno ugodno in je šele menijev govor v Ankari nekoliko razčistil ozračje, v katerem se je razvijalo. Na ta govor je Italija takoj reagirala s čestitkami k obletnici turške republike. V okviru tega razvoja se tolmači tudi Izmenjava Italijanske in grške note kot pozi. tiven element, ld bo posredno vplival tudi na nadaljnji ugodni razvoj italijanskih odnošajev do Turčije, če ima v smislu not Italijanske in grške vlade v kratkem res priti do tesnejšega sodelovanja balkans«ih držav ln Italije, je treba pač računati s tem, da bo pri ton zbližanju Soudeležena tudi Turčija. Nemška prizadevanja ▼ angleški luči London, 5. nov. br. »Dafly Telegraph« objavlja vesti iz Berlina, po katerih pripravlja maršal Gfiring posebno nemško diplomatsko akcijo za ustanovitev nevtralnega balkanskega bioka, iz katerega pa bi bila Turčija izključena Maršal GSring namerava pridobiti balkanske države za tak blok z utemeljevanjem, da pomeni angle-ško-francosko-turška pogodba v danem primeru razlog, da bi se vojna razširila tudi na jugovzhodno Evropo. Goring je mnenja, da je prav ta pogodba onemogočila osnovanje takega bloka. »Times« pa objavlja poročilo iz Sofije, po katerem se tamkaj čim dalje bolj opaža nemški pritisk, ki prihaja do izraza zlasti na gospodarskem področju. Nemčija je baje Bolgariji obljubila dobavo raznega blaga za pol milijona funtov, obenem pa se je zavezala, da bo v Bolgariji nakupila raznih kmetijskih pridelkov za milijon funtov Vprašanje je, pravi angleški list, kako bo Nemčija mogla ta svoj načrt izvesti. Zanimivo je, dodaja nadalje, da so se nedavno v Bolgariji te le vesti o demonstracijah pred bolgarskim poslaništvom v Beogradu in o aretacijah nekih Bolgarov v Jugoslaviji, vendar pa se ja pokazalo, da te vesti niso bile točne. Berlin, 5 nov AA Nemška diplomat-sko-politična korespondenca se bavi z nedavno izmenjavo not med Grčijo n Italijo in pravi med drugim: Nedavno sklenjeni ankarski sporazum je imel za posledico, da so posamezne balkanske države ojačile svojo namero, da ne zabredejo v vojno To potrjuje izmenjava not med Italijo n Grčijo. Grčija je že davno izjavila, da ne bi bila rada pahnjena v vojno proti Italiji. Kakor znano, so zapadne velesile dale jamstva Grčiji in Rumuniji Grčija je na neki način nato reagirala z noto. ki jo le dostavila Italiji in na podlagi katere s je zagotovila da ne bo vstopila v spopad Nemčija v največji meri pozdravlja ta sklep Grčije, ker se tudi s te strani jam? sedaj mir na Balkanu. Nemški demanti Berlin, 5. nov. AA. (DNBl: Rimski dopisnik »Timesa« je izjavil, da mu je nemško veleposlaništvo v Rimu potrdilo vest iz Londona o prihodu maršala GOringa v Rim. DNB je pooblaščen izjaviti s tem v zvezd, da nemško veleposlaništvo v Rimu nima nobenih zvez z angleškimi novinarji ter da niti ono niti kak drug predstavnik Nemčije nima nobenega namena bavlti se z izmišljotinami britanskega ministrstva za informacije. Papen v Beogradu Beograd, 5. nov. j. Havas poroča, da je včeraj na svojem povratku v Ankaro prispel v Beograd nemški poslanik Papen Ker je zamudil zvezo s simp^nskim eks-presom, s katerim je nameraval potovat' proti Carigradu, je moral prenočiti v Beogradu, kjer je bil gost nemškega poslanik? Heerena. Bolgarska trgovinska pogajanja Sofija, 5. nov. br. Snočnji podpis dodatnega trgovinskega sporazuma med Italijo in Bolgarijo je izzval v tukajšnji gospodarskih krogih veliko zadovoljstvo Listi opozarjajo, da se ugodno nadaljujejo tudi trgovinska pogajanja z Grčijo ter da bo v kratkem prišla v Sofijo tudi rumun-ska trgovinska delegacija. Bolgarski izvo7 je v zadnjem času zelo zastal ker Nemčija ni mogla v smislu trgovinske pogodbe prevzeti večji del bolgarskih kmetijskih pridelkov Tu so prepričani, da bodo Italija Grčila in Rumunlja sedaj nadomestile Nemčijo v trgovinskem prometu z Bolgarijo. Sestanek Saradzogla z rumunskim poslanikom Rim, 5 nov AA Po poročilih iz Ankare je imel zunanji minister Saradzoglu dve-urni razgovor z rumunskim veleposlanikom. Državnika sta razpravljala o posameznih omelltvah britansko-francosko-turške pogodbe, ki govore o Rumuniji. AH sem prispevat ta sohotski dom v Trnovem? Vsa Ljubljana uživa čar edinstvene žene, kateri se je klanjal ves Pariz! nalrs*s» v krogu najlepših žena Pariza Zou-Zou SESTRA ALI LJUBICA Mladini neprimerno! Preskrblte si vstopnice v predprodaji! KINO SLOGA — Telefon *7-30 šentjakobčani so začeli Uspela krstna predstava »Kurenta" V soboto 4. t. m. se je zbrala precejšnja množica v šentjakobski dvorani v Mestnem domu, da bi gledala izvirno domačo ljudsko igro z godbo in petjem, ki j; je avtorica Metka Bučarjeva dala naslov »Kurent«. Verže je napisal Viktor Markič, godbo pa Danilo Bučar Vsebina je na kratko tale; Anka, hči župana Petra Grče ljubi kajžarja Tineta in ima z njim otroka. Anko pa hoče imeti tudi županov sosed Luka 2gur, ki si na vse načine prizadeva, da bi jo dobil. Tako izda Tineta, ki se skriva pred Napoleonovimi vojaki in Tine mora k vojakom. Potem pregovori župana, da mu obljubi dati Anko za ženo. Zgur namigne Grči, da bo Ti-netovega otroka že spravil » sveta. V to borbo posežeta Kurent in Tona, Ankina teta. Ta dva človeka se zavzameta za Anko in ovirata Zgurja pri njegovih namerah. Kurent zato. ker na skrivaj ljubi Anko, Tona pa zato, ker jo je Zgur pustil. Ta dva preprečita vse Zgurjeve spletke in pomagata mlademu paru do sreče. Čeprav je podobno snov obravnaval že marsikateri ljudski pisec je vendar zamisel postaviti Kurenta za gibalo vsega dejanja, originalna Ta Kurent pa ni godec, ki s svojim igranjem potegne vse za seboj, marveč je bolj deseti brat, ki iz osebne resignacije deli dobrote ponižanim in razžaljenim Zato je tudi kakor eden izmed vaščanov, kar pa bi kot pravi Kurent ne mogel biti. Vseskozi melodiozna in topla glasba Danila Bučarja je zabrisala površtnost in ohlapnost Markičevih verzov Pevsko so bili vsi igralci zelo dobri. Občinstvo je očarala gospodična Vidičeva (Anka) s svojo sigurnostjo in toplino. Lep, sonoren glas ima Drašlar (Tine). Berlot (Kurent) se zna vživeti in aati nekaj čustva svojemu glasu. Eržen (starešina) je pel prijetno in mehko Tudi zbor je bil odličen. Igralsko pa si Sentjakobčani lahko čestitajo. Vsi igralci so bili med seboj ubrani, dasi je bilo med njimi nekaj takih, ki so šele prvič nastopili. Berlot je igral mirno, a prepričevalno, Kunter je postavil v Petru Grči bahatega gorenjskega župana-gruntarja. gdč. Vidičeva je bila kot Anka naravno in živahno dekle, g. Bučarjeva je dobro podala obup in strtost Tone. g. Plevelj je prav dobro pokazal v Luki Zgurju človeka z rokovnjaško dušo, odličen je bil Moserjev kaj-žar Matija Krevs, nad vse odličen pa je bil Lavričev mežnar Nace Podpac. Tudi gdč. Grgurevičeva je sijajno podala vaško potovko Mico Speličevo Dobri so bili v svojih vlogah tudi Drašlar kot Trne, Kos kot kmet Jaka, Eržen kot starešina in pa Ocvirk kot rokovnjaf Anzelc. Zbor je bil organično povezan z igralci in je tako mnogo pomagal k uspehu te domače ljudske igre. Rob Hudi nalivi v noči na nedeljo Snoči so vode spet malo padle Ljubljana, 5. novembra Tolikšnega deževja, kakor smo ga bili teležni preteklo noč in tudi še danes ž* lolgo ni bilo. Kakor dobivamo poročila, n teževalo samo v ljubljanski kotlini kakoi z škafa je lilo tudi v Zasavju, po Kočev kem, v Savinjski doltod in drugod po šta-•erskem, posebno v mariborskem okolišu, e pač jesen, ki je po navadi mokra. Deževje ni doslej povzročilo posebne Škote Reke so se dvignile ta ponekod tudi prestopile bregove. Do hujših poplav še ni prišlo, vendar so nekatere naše pokrajine nekoliko poplavljene. Velikih jezer, kakršnih smo vajeni ob velikih povodnjih, ni, zato pa so videti nekateri kraji, kakor bi bili kje na Finskem: jezerce pri jezercu, koder so drugače orna zemlja ali pa zeleni travniki. Porast vode je bil opazen že pri naši skromni Ljubljanici. V Zalogu se je va-lovje razlilo močno čez breg in je bila pokrajina pri zaloškem mostu vsa v vodi. Velike mlake so stale tudi na travnikih med 'ubljanskim aerodromom in Zalogom. Pri reki Savi med Zalogom in Lazaml je staroznana furmanska gostilna pri Peci ju. Danes je segala reka na dveh mestih do ceste. Tam bo pač treba čim prej regulirati cesto, da ne bo ob vsakem dežju pretila nevarnost popotnikom in voznikom. Svojevrstno sliko je nudila okolica Jevni-:e. Travniki so bili videti iz vlaka ko pokrajina z jezerci. Z Janča so sicer skromni ^otočki brzeli v dolino kakor hudourniki. To je bilo posebno opazno v Slapnici na meji ljubljanskega in litijskega okraja Prav tako tudi v Jevnici, kjer hiti izpod ranč skozi dolino majhen potok, ki pa je ianes šumel ko razdivjan hudournik. Na 'ančah ta po ostali gorskih slemenih je deževalo vso noč, kakor bi se bil utrgal oblak. Ulični močni nalhi so bili na Kumljanskem. ^otok pri Mitovškem mlinu in ostali potoki Save so prenapolnjeni vode in hrame v do ino. O hudem nalivu priča tudi Litijsko olje. Večino pridelkov so kmetje Se spravili jolja. Na njivah je edino še repa Čeprav je sv. Lukež za nami, imajo kmetje repo še vedno v zemlji. Po starih rekih je soditi. da se repa debeli vse dotlej, dokler kolo teče, to je. dokler ne zapade sneg in ne prevzamejo sani vlogo vozil. Po mnogih njivah imajo še tudi zelje. Kmetje so se zanašati, da bo še nekaj časa lepo in suho vreme. Zdaj pa jim je prekrižal račune dež. Preden ga bodo porezali in spravili v shrambe, ga bodo moiaJl posušiti, da se ne bo kvaril. Celje, 5. novembra Močno deževje, ki se je začelo v Celju in Savinjski dolini snoči in je trajalo vso noč, je povzročilo, da je začela Savinja dopoldne naglo naraščati, hkratu pa so prestopili bregove tudi njeni pritoki Suš-nica. Koprivnica, Ložnica in Voglajna. V prvih popoldanskih urah je dosegla Savinja 2.50 m nad normalo. Narasla Savinja je poplavila travnike na levem bregu na otoku del Masarykovega nabrežja in del mestnega parka pri kapucinskem mostu ter cesto pod drugim železniškim mostom. Sušnica je poplavila travnike ob Krekovi cesti in Glazijo, Ložnica Babno, a Koprivnica del Nove vasi Na Glazijo je vdrla voda med prvenstveno tekmo med Celjem in Hrastnikom in preprečila njen nadaljnji potek. Ker popoldne ni deževalo, je Savinja začela padati, zvečer pa je znova začelo deževati m je spet nevarnost večje poplave. Poplave so bile tudi v gornjih krajih Savinjske doline, tako okoli Žalca. Braslovč in drugod. Likovne umetnice so ot orile razstavo S se |e klatil po svetit . Zato je tudi po cigansko kradel in vlaniljal Ljubljana, 5. novembra V zapore okrožnega sodišča so prlvecdi 361etnega bivšega brivskega mojstra Jožeta, ki je po rodu z Notranjskega. Svoje-časno je bil samostojen obrtnik in je imel lasten brivski salon. Pa so začele prihajati nadenj nesreče. V brivnici je imel mlajšega brivskega pomočnika, ki mu je začel mešati ženo, ta sprva nedolžne šale so razbile družino. Žena je ušla s pomočnikom. Pobegnila sta najprej k morju, kjet je fant dobil službo Potem pa se Je preseli brivski pomočnik z ženo svojega bivšega mojstra v Zagreb, kjer živita baje sreč no in imata skupen dom. Oba otroka so lz usmiljenja vzeli sorodniki. Od takrat je zašel Jože tudi na nepošteno pot. Klatil se je že po vseh krajih naše banovine in se družil celo s cigani. Najda-lje se je zadrževal na Blokah ta tam okoli Kadar je nanesla prilika, da Je prišel v hišo. kjer ni bilo doma gospodarjev, je Jože kar vdrl v omare in odnesel vse kar je našel: denar obleko in perilo. Potem se Je z blagom hitro umaknil v drug kraj ta tam nekaj prodal, nekaj pa porabil zase. Za vlomilca so se začeli zanimati orožniki, i Razne orožniške postaje so prijavile vlo- milca tudi ljubljanski poHdjskl direkciji ki ga je kakih šestkrat zabeležila, da je Jože tat ln vlomilec. Ker se je znal spretno seliti iz kraja v kraj, ga vse doslej niso mogli najti ta aretirati. Nobena reč pa ni večno skrita. Tako Je prišel zdaj na tesen tudi dolgo Ukani Jože pravici v roke V malem naselju Višnjem grmu pod Jančami je naletel nanj komandir g. Baumkirchner iz Litije. Možak jc sedel pri topli peči in srebal žganje. Do mačtai Je pravil, kaj je novega po svetu za razvedrilo pa jim je tudi »šlogalc karte. To je bil Jožetov poseben trik S kartami ie pritegnil mnogega nase. Ko pa se Je navadil htše. ,1e zvršil vlom ta pobegnil. Patruljo je hotel Jože preslepiti, da se kot brezposeln potika po svetu. Komandir g. Baumkirchner pa je poznal moža fie lz prejšnjih časov. Spomnil se Je tudi da so Jožeta iskali v policijskih listih in da ga zasledujejo tudi nekatera okrajna sodišča. Zaradi tega je bil možak aretiran ln odveden v ljubljanske sodne zapore, kjer so bih prav veseli, da so dobili dolgo iskanega moža za varne zapahe. Jože je znal povedati precej o svojem pestrem življenju poslednjih let Ko mu je ...........»JUTRO«, ponedeljska Izdaja v--3 ' FoneflelJeS, XL1939 Ko gamsi vabiio na strel Star lovec pripoveduje o svojih doživetjih s hoje za gamsi po strminah Kamniških planin Gams Jesen, to je čas velikega lova in nI ga lepšega, radostne j šega dogodka za vsakega pravega lovca, ko si navsezgodaj v jutru, vprav tele jesenske dni kdaj, oprta puško krog ramen in se odpravi po zavitih poteh in stezah v gozd, na srnjake in lisjake. ali pa v gorske strmine in skaiine, po sledi divjega gamsa. Nad Kamniško Bistrico so padle megle, ponekod so samo nejasni obrisi v belem morju dali slutiti veličastnost gora, ki so se strnile z nebom v sivo, neprijazno podobo deževne jesenske pokrajine. Stala sva s starim izkušenim lovcem Janezom na ■dnu skal in poslušala, kako bobnijo skale pod silo hudournika. »Vidite, če bi megle ne bilo, pa bi vam pokazal tam gori kraj, koder hodijo gamsi. Škoda.« Zaiskrile so se Janezu bistre lovske oči, ki kljub visokim letom niso izgubile svojega sijaja. Kajti Janez je star lovec, lovec 'od peta do glave, od ranih let takorekoč. Gozdar je bil in lovski čuvaj in -ni ga nobenega v dolini daleč naokrog, ki bi se mogel ponašati s tolikšnimi trofejami in bogatimi sadovi lovskega blagra, kakor jih je v dolgih letih službovanja doprinesel prijatelj Janez sebi v čast in ponos. Ni ga bilo treba še posebej prositi, da bi kaj lepega in zanimivega povedal iz svoje neizčrpne zakladnice izkušenj in spominov. Še prerada mu je stekla beseda, kar razjasnil se mu je zagoreli obraz in se hkrati pomladil za dvajset let. Zdajle je najlepši čas »To pač veste, da je zdajle najlepši in najugodnejši čas lova na gamse. Seveda smemo streljati samo samce. Rečem vam, ni je lepše živali od gamsa in srnjaka. Pa je gams še lepši. Samo videti ga je treba, kako stoji na skali, ponosen, s prekrasno glavo, ki mu jo krase rogovi, s črnkasto dlako, ki kar odseva v snegu in skalah, s portom, to je dolgo, črnorjavo dlako na križu, ki se na vrhu zveže v bel cvet — x>leg rogov največji lovski ponos in zaklad. Vprašate, kako razpoznam samca od divje koze. Kozel, gams ima zakrivljene roge, koza jih nima, razen katera izjemoma. Potlej spoznaš samca po rjavih la-kotnicah in dvignjenih ščetinah na križu. Samec je previdna žival. Ko gredo v gručah čez skale, ne gre nikoli prvi. Najprej stara koza, potlej mladiči in nazadnje šele on sam. Lovci poznamo natanko njihove poti. Koze se pasejo na stalnih krajih, samci so previdnejši in radi menjavajo prostor. Zmerom stoji kateri na straži kje na vzvišeni skali in voha naokrog. Lovec mora biti prokleto previden in se jim nikdar ne sme približati v smeri vetra. Celo tiro daleč zavoha gams človekov dih. Hodijo v različnih skupinah, po šest ali po deset skupaj. Zgodilo pa se je že, da sem jih naštel včasih po osemdeset in celo devetdeset skupaj. To vam je bil veličasten pogled,, tolikšna vrsta gamsov, ki se drug za drugim vzpenjajo po vrtoglavih, previsnih poteh in skalah. Neverjetno brzi in spretni so. Ni je strmine, ki je ne bi prekoračili, poženo se tudi po več metrov v zrak, da dosežejo vrh stene ali skale in zadostuje prav majhna razpoka -ali vdolbinica, pa si že najdejo oporo na svoji vratolomni poti. Turistovskih nesreč pri gamsih pač ni. kvečjemu pozimi kdaj, če kateremu izpodrsne na ledeni strmini, ki jo je pokril lahek sneg, da je led neopazen. Lov na gamse je edinstven Lov na gamse je lep in edinstven, pa tudi .naporen. Včasih sem vstajal ob enih po polnoči, hodil ure in ure, da sem ob šestih stal na Dolgi njivi nad Bistrico na preži. Tako sva enkrat z rajnim tovarišem šla čez Mokrico za gamsi. Zgodaj zjutraj je bilo. Megle so se razklenile in kmalu sva zagledala na strmi skali prav pod vrhom gamsa, ki je stražil družino. Pomeril sem in sprožil. Pok! Zadel sem ga, pa ne usmrtil. Jadrno jo je ucvrl na nasprotni strani vrha navzdol, toda tam doli zija velikanski prepad in v ta prepad ee je očividno zvrnil. Moramo ga poiskati, A. J. Kariera Matije Zupetica V zvoniku trnovske cerkve je še obvisel na vrveh zvonov in odgovoril Ave Mariji. Moral je samo še pregledati cerkev, ali je prazna. Skrbno je zaklenil ogromna, masivna vrata, se še poslednjič ponižno poklonil pred rdečo večno lučjo, nato je kot majhen in škiljav škrat izginil v zakristijo. Dnevno delo je bilo končano. Ostali večer je porabil zase, posvečal se je glasbi in pesništvu in pisanju kratkih povesti. Gradil, popravljal in prepisoval je v sobi pri stari petrolejki svojo literaturo. Poslednji čas se je razdajal tudi nečemu velikemu, novemu v njegovem življenju: ljubezni. Odkar je bil Zupetič Matija novi orga-nist in mežnar trnovske cerkve, so fa-rani in tudi mežnar sam pri večernih litanijah stalno videli pred glavnim oltarjem klečati hčer višjega magistratnega svetnika v pokoju, direktorja in urednika časopisa, vdovca, gospoda Bregarja, gospodično Matildo, že od rojstva ponesrečeno bitje je bilo v svoji polnoletni dobi prepolno hrepenenja po moškem bitju, ki naj bi postalo njen mož. Pa se ji ni posrečilo. Zvedela je o samskem stanju gospoda Zupetica, in zlasti, ker je šel o njem glas, da celo piše, se je v tisti uri zaljubila vanj. Da bi bila kdajkoli v cerkvi in bi klečala pred glavnim oltarjem kot zdaj, se fa-rani niso spomnili. Opazili so tudi, da je oči blaženo upirala v mežnarja. Ali je opazil, ali ve? se je spraševala. Da. Tudi njej, ki je nihče ni maral, je pripadal nekdo, ki. jo bo sprejel v svoje srce, kakršna je bila: čokata, s smešno poskakujočo hojo. Na čelu nakopičene trajne kodre vedno najnovejše frizure, so skrivale izbuljene oči, ki so nekako odsotno, nedoločno strmele, da čl^ek ni vedel ali gleda vanj ali proč. Imela je širok nos in obraz, ki je bil kakor pomečkan. Kakor je bila nesrečna vsa pojava, tako smešno je bilo njeno vedenje, kričavo oblačenje, strastno sladko govoričenje. Kljub vsej tragiki nesrečnega bitja, se je moral človek nasmehniti, ko je opazil vso strastno željo, da bi ugajala svetu in bi delala vtis brhkega dekleta. Celo očetu njenem, gospodu Bregarju, je bilo nerodno, če je hodil z njo po cesti. Sram ga je bilo njene smešne izzivajoče ponesrečene koketerije. Da bi se pokazala naobraženo, je neusmiljeno bila po klavirju, da so kleli daleč naokoli vsi nervoz-nejši. Edini človek v fari, ki je celo občudoval gospodično Matildo, je bil novi orga-nist in mežnar trnovske cerkve, Matija Zupetič. Laskave opombe faranov, da je ljubljen od hčere »boljše družine«, so ga naredile takoj hvaležnega častilca, še preden sta se osebno spoznala, jo je oboževal. Uresničevale so se njegove dolgoletne sanje; njegovo dekle, bodoča soproga naj bi bila inteligentna, ki bi umetnost vsaj razumela, a gospodična Matilda je bila ce-r lo vitruozinja. Bila je zanj dovršena popolnost. Do dvaintridesetega leta je čakal prilike, ki se mu je ponudila. Na deželi, kjer je služboval za organista in cerkovnika po raznih faran, je bilo tako malo ugodnih prilik: pri inteligentnih kmečkih dekleti;) se ni skušal ženiti, inteligentne, naobraže-ne pa so bile redke. Pri tisto malo gospodi, kar je je bilo, se ni upal z željo na dan, dasi se je sam sebi zdel kot umetnik njiip najmanj enakovreden, če je ves navdušen za umetnost začel razlagati o svojem umetniškem delu, so se mu neprikrito smejali. Užaljeno je umolknil in sredi poskusov, da bi se uvedel v »boljšo družbo«, ostal brez nje. Bil je prepričan, da je umetnik-trpin, narodni mučenik in s povečano energijo je kompor.iral že dolgo let se je trudil, da bi njegove kompozicije prišle na cerkveni program, in njegova literatura v revije, kar pa se mu ni nikoli posrečilo ne eno ne drugo. Svetovali so mu zelo radi, naj porabi čas za bolj resne stvari, češ, da so njegovi pesniški produkti zgolj diletantski, pubertetni izlivi, črtice in novele — slabe šolske naloge. Glede kompozicij pa še govora ni bilo, da bi mogel kdaj uspeti. Dvajset let se je organist Zupetič kot samec s svojima kovčegoma prekladal po župniščih, dokler se mu ni izpolnila življenjska želja. Preselil se je v Ljubljano, da bi lažje umetniško deloval in prodrl. V trnovski cerkvi je dobil mesto organista in cerkovnika. S seboj ni prinesel drugega kot oba obrabljena kovčka: v velikem, že preluknjanem so bili koncepti njegovih kompozicij in literarnih izdelkov, v manjšem so bile njegove letne in delovne hlače, nedeljske je ob prihodu v župnišče imel na sebi. Razen umetniških kravat in še starega zamaščenega umetniškega klobuka, nekoliko kosov svežega in umazanega perila in nekaj parov preluknjanih nogavic ni bilo v kovčegu ničesar več, čemur se ne bi reklo smeti. Njegova plača, par sto dinarjev, je šla navadno za note, papir, cigarete in pripomočke za inspiracijo: domačo, s slivovko brizgano črno kavo. Razen teh dveh, s cunjami in porumenelim papirjem natrpanih kovčegov ni imel ni-kakega premoženja. Vendar je bil kot član moškega spola, četudi bi bil še tako bedast in manjvreden, prepričan, da je vreden vsakršne device, da je on tisti, ki lahko izbira, »boliem« pa celo. Zdaj pa je našel. Tisti dan, tik po večerji, ko se je odločil, da svojo srčno damo prestreže v Cerkveni ulici, koder je hodila domov, se je s pofcožnostjo pripravil. Ni pojedel glave luka. kot jo je sicer s kruhom po kavi po-hlastal. Pred stenskim ogledalom v kuhinji je široko odprl brezzobo čeljust in si vanjo zatlačil umetne zobe, katere se mu je ob delavnikih zdelo škoda nositi. Potem, ko si je obril črno glavo, ki je bila majhna kot otrokova, na kateri je bilo tako malo mesa, da se je zdelo, kot da je lobanja preoblečena s pergamentno fino, na temenu bronasto se svetečo kožico, se je preoblekel v nedeljsko »pražnjo« obleko. Namesto črtaste, cajgaste, široke pentlje si je privezal široko svileno črno umetniško kravato, skril polovico glave z ogromnim klobukom, stisnil pod pazduho zamaščeno mapo s svojimi kompozicijami in odšel v zakristijo. Brž se je preoblekel v ministrantsko rdečo haljo in se pripravil na litanije. Skrivaj se je mimogrede, ko je šel pred župnikom, ozrl: da, klečala je na običajnem mestu. Hvaležno so se mu zabliskale črne, globoko v jamah skrite, tako majčkene šldljaste oči, da jih sploh ni bilo mogoče videti. Od daleč so bile kot dva navzkriž stoječa turška meča. | Ves čas med litanijami je mislil na to, kako bo moral nastopiti, da ne bo prvega vtiska na njo pokvaril. Ko je poslednjič pozvonil, se je kar stresel ob hipni zavesti, kako lahko bi storil kaj napačnega, ko je med litanijami stregel tako čisto mehanično. Konec. Odhajali so. Brž je prišel z uga-ševalnikom in pogasil sveče. Hvaležno so se mu spačile oči, ko je videl, — da ga je čakala. V zakristiji je vrgel s sebe mežnarsko srajco, pograbil pripravljeni klobuk in mapo in odbrzel v Cerkveno ulico, da jo prestreže in — nagovori. Smehljaje mu je odzdravila na boječi pozdrav in globoki priklon. In molče sta se sprehajala ob Gradiščici, stiskala si roke in se sramežljivo nasmihala. Zupetič je bil srečen: našel je potrpežljivo stvar, ki je uslužno poslušala njegova razglabljanja o umetnosti. Ko ji je povedal, kako si celo z dlanmi zastre ušesa, da ujame čim več melodije njenega igranja na klavir, tedaj se mu je presrečna od sladkosti raztopila. »Umetnost ljubim nad vse na svetu«, mu je razgrinjala svojo umetniško dušo. Hitro je minila tista blažena, od ljubezni blagoslovljena ura, ko je imela od očeta dovoljenje, da sme biti na sprehodu. Zupetič pa je moral oditi v župnišče, da je zaklenil cerkvena vrata. Nato se je vrnil pred njen dom. Cele ure je potem postajal po ulici pod njenimi okni in pobožno strmel nanje. Končno se je potolažen po njenem smehljaju, ko ga je pozdravila na oknu, le odtrgal in odšel nazaj proti župni-šču. Iz dvoje črnih škiljavih špranjic pa so se k lini dvigali vroči pogledi, spremljalo jih je pobožno šepetanje: ljubim jo. Odločil se je za važen korak. V ozkih, ozkih, zelo kratkih črnih hlačah, novi umetniški kravati in klobuku, pod katerim se je izgubila črna glavica, le mogočni, sajasto črni brki so kričali: tu, tu sem jaz, komponist, organist Zupetič, z belimi rokavicami na rokah, z glavo stisnjeno med pleči, je neki dan stopil v dom nadsvetnika Bregarja. Predstavil se je kot prosilec roke gospodične hčerke. S presenetljivo šibkim, boječim soprančkom je začel svoj snubaški nagovor: »Gospod višji svetnik dovolite — prišel sem, predrzni! sem se priti v vašo hišo, da bi Erosil za. na preži toda kako. Z veliko težavo sem se odpravil sam čez Mokrico ponj. Izprva je sijalo sonce, potlej pa se je nenadoma zmeglilo, nastopil je mraz in pot je postajala peklenska. Plezal sem čez skale takorekoč v smrtni nevarnosti. Kamor si prijel, ali za skalo ali za ruševje — sam led. Z derezami na nogah sem se končno prebil na nasprotno stran in po dolgem iskanju zagledal gamsa kakšnih trideset metrov visoko v steni, zataknjenega z rogovi za skalnat rob. Splezal sem tja gori. Ležal je, kakor sem rekel, z rogovi zapet na polici, že davno zmrznjen. Dlaka mu je čisto zledenela, tako, da se je kar lomila. S težavo sem mu poruval port. Potlej sem zbasal gamsa v nahrbtnik in ga nesel čez Krvavec v Kamniško Bistrico po zledene-lem, obupnem svetu. Hodil sem pa od devetih zjutraj do sedmih zvečer neprestano. Do smrti izmučen sem jo primahal zvečer v Stahovico z gamsom v nahrbtniku. Kaj pot, kaj nevarnosti, prinesel sem ga pa le in še kakšnega! Tehtal je osemindvajset kilogramov in bil star okrog štirinajst let. Dlako je imel dolgo do štiriindvajset centimetrov. Mislim torej, da je bil lov vreden tolikšnega truda. Včasih se sreča široko nasmeje Enkrat drugič sem jo mahal proti Veliki planini v jutranji megli. Sledil sem prekrasnega gamsa v skalah, ki se je ravnal proti travam. Tam se je začel pasti, kar ga je stalo življenje. Pomeril sem nanj iz razdalje stopetdeset metrov in ga zadel s kroglo. Zakotalikal se je na drugo stran v dolino. Te bom že našel, ljubček sem si mislil in še tisti mah presenečen obstal. Na kraju ustreljenega se je nena- doma pojavilo še sedem gamsov, šest jih je šlo naprej, to so bili mladiči, zadaj pa je dostojanstveno marširal stari gams-samec. No, to je pa redka prilika, ki jo velja izkoristiti! Spet sežem po puški in ustrelim. Gams pade v dolino, jaz pa jo ucvrem za njim Kmalu sem ga našel — bila je prekrasna žival. No, ti si pa res lep kaprol. sem mu rekel na glas, potlej pa ga zadel na ramena in odnesel v dolino. Zdaj grem pa še po prvega. Ležal je v strmini skrit za gabrovjem. Dober dan, gospod gams. Kako se počutite? Kaj zdaj z dvema mrličema? Obeh ne morem zanesti domov. Bo že kako šlo. Vzamem nož, razparam drugemu kozlu trebuh, in vzamem ven čreva, kajti če bi ga tako polnega vrgel v dolino dvesto metrov globoko, bi mu trebuh počil pri padcu, da bi se pošteno usmradil. Tako izvotljenega vržem čez strmino ter ju najbolj preprosto spravim do doma. Enega na hrbtu, drugega pa za rogove zavlečem za seboj. Šele doma se domislim, da sem pustil tam gori gamsova čreva. ki bodo gotovo privabila kuno na malico. Vrnem se in nastavim železno past za kune kraj črev. Nisem se motil. Ta požrešna, sladokusna kuna zlatica me ni še nikoli razočarala. Že po dveh urah najdem v pasti živo kuno, ki se je zastonj poizkušala izmotati iz jeklenega oklepa. Pihala je jezno in kazala svoje ostre zobe. Nič je ni rešilo, udaril sem jo s palico nekajkrat po glavi in konec je bilo. Dva gamsa pa še kuna zlatica — kaj ni bil to lep, uspešen lov! Gamsi so trdoživi Včasih so gamsi kaj trdoživi in ga zlepa ne spraviš s sveta. Tako sva s prijatelj em-lovcem nekoč zasledila gamsa pod Veliko planino nekje. Dolgo nama je žvižgal nasproti, pa ga nisva opazila. Ko je pa utihnil, sva ga zagledala daleč nad nama, najmanj štiristo metrov visoko. Stal je tam gori na skali pod steno v vsej svoji veličini, kakor da bi se nama rogal naravnost v obraz. Hitro v roke daljnogled in zraven daljnogleda puško, oboje naslonjeno na skalo ter mehko podprto. Najprej sem poizkusil streljati jaz in sicer z jekleno kroglo. Paf! Zdelo se mi je, da sem ga zadel, toda gams je še zmerom stal, kjer je bil. Potlej ustreli še prijatelj, toda gams stoji kar naprej. Vraga, kaj pa je to, ali Lisici v skrivališča imava privide? Povzpel sem se do nJega. Bil je prislonjen ob steno, kar se od naju doli ni videlo. Toda živel je še, kljub temu, da sva ga oba pogodila. Vrgel sem ga po strmini v dolino. Zdaj bo pač mrtev. Pa ni bil in sem ga moral knikati. To se pravi ,da sem ga zabodel z nožem za rogovi v vratni sklep, da je prišla noževa konica v možgane. Dolgo se je upiral smrti, pa le zaman. Bila je prekrasna žival, še danes hranim rogove. Pa divji lovci Precej važno je seveda, kako streljaš. Večkrat sem že streljal na gamsa in mu odbil s kroglo rog. Gams beži pa pogleda nazaj, tačas sprožiš in od vsega ti ostane v roki kos roga. Divji lovci so dobri strelci. Dostikrat sem jih že zalotil, dobili pa so malokoga. Pred leti še, sem kot lovski čuvaj čepel na preži vprav nasproti gamsovega zbirališča. Med menoj in gamsi je zijal prepad, v širini kakšnih stopetdeset metrov. Čakal sem potrpežljivo dolge ure, pa nisem odnehal, kajti že nekateri-krat se je čulo tod streljanje divjih lovcev. Končno se pripodi nekje izza skal trop gamsov. Ustavijo se, pa ne za dolgo. Postajajo nemirni, toda vendar ne zaradi mene — veter vleče proti mojemu skrivališču. Ko živali nemirno, plaho odhajajo, poči pod menoj strel in stara koza se zvrne zadeta. Z daljnogledom sem gledal, kako se je splazil divji lovec do trupla ter ga zavlekel v dolino. Še dva sta ga spremljala. No, so me vpraševali potlej v dolini sosedje, ste videli kaj gamsov. — Videl, sem rekel, med drugimi tudi nekaj takšnih na dveh nogah. Orožniki so iskali storilce izprva zaman. Jaz pa sem vedel, kaj in kako. Ce se bo ponoči iz tega in tega dimnika močno kadilo, tam pripravljajo nedovoljeno večerjo. Nisem se motil, v resnici so jo pripravljali... Srnjaki, lisjaki, knne zlatice Kako pa je z ostalim lovom, vprašate? Poglavitni so pri nas gamsi. Potlej pridejo srnjaki, škoda, da jelenov ni več. Lisjaki so škodljivi, našel sem že srne, ki jim je lisjak živim obžrl stegna, da so močno ranjene po dolgih mukah poginile. Tudi kune so srnam nevarne. Splazijo se jim za vrat in jim prežro kite. Uboga srna se je pač ne more otresti. Kune in lisice loviti ni lahko. Zatečejo se v luknje in jih včasih težko zbezaš ven. Moraš zakuriti z žveplom prepojene cunje pod vhodom, da jih dušljivi dim spravi na piano. Pasti se pred takšnimi luknjami imenitno obnesejo. Pa se kljub vsemu vsakemu lahko pripeti, kar se je pripetilo mojemu prijatelju. Sledil je lisico, jo dohitel in ustrelil. Celo večkrat, da bo ja poginila enkrat za trikrat. Potlej se je ves prevzet sladke zavesti maščevanja na široko razkora-čil pred lisičinim truplom, rekoč: Tako, zdaj si vendar dokončala svoje razbojniško življenje in to od moje roke! Nič več ne boš kradla kokoši ljudem izpod nosa, oddahnila se bo vas, a najbolj globoko se bom oddahnil jaz, ti tatica krvoločna! — Pa se prijatelj ni utegnil do kraja oddahniti, kajti po teh besedah se je navidez mrtva lisica bliskovito dvignila, se pognala čez plot in izginila v luknji. Ja, ja, vsake sorte reči se dogode lovcu, resne in špasne. Najlepše se pa počutiš takrat, ko s težkim brhkim gamsom v nahrbtniku ukaje prikorakaš v vas s prijetno zavetjo, da je za teboj dober, srečen lovski dan... L. K. Jaona tribuna Mat! — žrtev svetovne vojne »Slovenski narod« z dne 29. avgusta je prinesel članek pod naslovom »Mati išče svojega sina«, v katerem je popisano žalostno življenje nesrečne matere, ki živi nekje v Zeleni jami v veliki revščini ln pomanjkanju s svojo živčno bolno hčerko. Človek ne bi prav rad verjel onim vrsticam v »Narodu«, v katerem je opisano bedno življenje matere, ki je postala žrtev svetovne vojne. Potrebno je, da se temu članku doda še nekaj, kar naj da naši javnosti jasnejšo sliko in potrdi resničnost prvega članka, na katerega se ni ganilo nobeno človeško srce, da bi siroti vsaj deloma ob-lažilo trpljenje. O priliki svetovne vojne se je junaška žena prijavila k Rdečemu križu in je bila štirikrat nevarno ranjena. Ni je oplašilo to, ampak je še z večjo vnemo in ljubeznijo pomagala nesrečnim ranjencem, ki so ječali po bojišču ranjeni ln so umirali pred njenimi očmi. Po svetovni vojni se je ta junaška žena vrnila domov, ker je upala, da bo dobila svoje otroke v zavodu, kamor jih je dala, Pet minut vzgafe preden je šla na bojišče. Dobila je samo hčerko in enega sinčka. Drugega pa je odvedla neznana mati. Tu se je začel drugI križev pot matere, ki se je dolgo borila, da je našla svojega otroka, ki je pa sicer nič več ne pozna, da mu je ona dala življenje. Drugi sin, na katerega je upala, da ji bo na stara leta v oporo, je zbolel ln umrl na sušici. Zdaj je imela samo še edinko, katera ji je duševno zbolela in se je nahajala že nekaj časa v zavodu za umobolne. Nesrečna žena stanuje v Zeleni jami v veliki bedi. Hčerka je zadnje čase tako slaba, da je ne sme puščati same v stanovanju. Kako pa naj zdaj uboga mati preživlja svojo bolno hčerko ln samo sebe, če ne bo šla zaslužit kakšen dinar? Ne pustimo, da bi junaška mati umirala pred našimi očmi, ampak priskočimo ji na pomoč v čemerkoli. Kdor se hoče sam prepričati o resničnosti, naj se zglasi v upravi Jutra, kjer dobi njen naslov. Darove sprejema tudi uprava »Jutra«. Is. va dnevn Včeraj, preden je šel v službo, je stopil oče k Mariji. »Želim ti vse najboljše, Marija«, ji je dejal. »Danes je tvoj enaindvajseti rojstni dan, zdaj si polnoletna.« Ko jo je poljubil na čelo. ji je stisnil dva debela zvezka v roko. Nato je odšel Marija je odprla prvi zvezek: Z velikimi črkami je bilo tam zapisano v obledeli siv-kasti pisavi: DNEVNIK O MARIJI V silni zadregi, a hkratu tudi vesela, je jela listati po dnevniku. Z očetovo in materino pisavo so bili popisani vsi veliki ln vsi mali doživljaji v njenem življenja Ustavila se je pri veselju staršev, ko je shodila, ko je dobila prvi zob, pri opisu prvega šolskega dne... Sedem let ji je bilo, ko jo je oče hudo nabil. Brala je: »Nabil sem te, Marija. Verjemi mi, da je mene bolj bolelo ko tebe. Tako mislim, da ni bilo prav, da sem te pretepel. Urediti bi bil moral to reč kako drugače. Toda kako? Nisem znal drugače. Nisem si znal pomagati. Ne obsojaj me zaradi tega, ko boš odrasla.« Ko je iz srednje šole »zaradi neukrotljive živahnosti« prinesla domov ukor, je oče zapisal v dnevnik: »Morda si opazila, da sem se komaj obvladal, da se mi je tresla roka, ko sem podpisoval. Saj vem, Marija, kaj je šola In ne morem te obsojati. Pa je vendar hudo. človek si pač želi, da bi njegov otrok bil najboljši od najboljših, da bi bila njegova pot ravna, da bi ga vsi radi imeli in spoštovali. Morda so take želje smešne in se skriva v njih nekaj nezdravega, nekaj sebičnega? Sodi, kakor hočeš, v bistvu starši hočejo otroku le dobro.« Dve leti zatem je zapisal: »Med nami, Marija, se je odprl prepad nezaupanja. Saj vem, doraščaš, vzbrstela si in kmalu boš zrela žena Imaš svoje tajne pred nami. Ni dolgo tega, kar si začela pisati svoj dnevnik. Skrivaš ga pred nama. Vem, zdaj se v tebi dogajajo stvari, ki jih nočeš zaupati nikomur. Toda zaradi tega ne bi bilo treba, da si se nam tako zelo odmaknila. Hočem najti poti nazaj do tebe. Hočem jo najti, saj bi ti mogel biti v dobro oporo, če bi mi zaupala. In z materjo je prav tako. Moram spet do tebe. Zato moram biti strpen, kolikor le morem.« Še pozneje, ko se je nekoč vrnila s plesnih vaj ob treh zjutraj, je zapisal: »To pač ne gre! Ne morem tega dovoliti. Kaj bodo rekli ljudje? Pa tudi sam ne morem. Priznam, jezen sem Udarila si preko . mej moje strpnosti. Tega ne bom dovolil j Odgovarjam za tebe ln ne bom dopustu ponočevanja Ne in ne. In če bi te tudi moral zakleniti kakor kužka.« Mati pa je s svojo drobno pisavo pripisala: »Zelo s! ujezila očeta. Mene si samo uža-lostila. Jokala sem Ali mora biti tako? Povej, da nisi padla, saj te vendar poznam, o otrok moj Če bi to le bilo prvič in zadnjič ...« Mariji je ~iila kri v lice Poiskala jf svoj dnevnik in prelistala zapiske tisti! dni. »Saj sem vedela da bo krik in vik Al s.) loji starši res takšni nestvori. da mi ne dovoljujejo prav nobene svobode? Kai pa si prav za prav domišljajo? Da bom živela, kakor bodo oni žvižgali? Ne. svo' človek ,?e n in svoje življenje hočem živet" Živimo v drugačnem času, drugačno življenje »Ponočevala si. to je nenravno'« Samo to je še manjkalo, da bi ml pove-nli, da sem pocestnica. In kaj sem pra-v za prav storila? Plesali smo in po ples' šli v klet in smo plesali nanrei Ka' le tak-strašnega pa tem? Marjan me Je spremi' domov in še polbibila ea nisem — čepi-a"1 bi ga bila rada Stare Seme. mar res ml s'ite da le moralo dekle, ki le prišlo ob treh domov ne vem kako nečistvovati" Prekleta za ni a n kan ost stare generacije Veseliš se življenja in se nedolžno zaba vaš nič slabega in nič spol7kega ti ne pride na misel, plešeš in debatiraš o vsem mogočem vi pa raztegnete svoje obraze in govorite o nemoralnosti. o grehu, o padcu Kdo je neki mislil na to? In če bi mi kdo kaj takega predlagal, bi zapustila na nje govem licu krasne prstne odtise Star* generacija je morala počenjati čudne stvs ri Nalbrž 1e sleherno priložnost izrabljal* za spolzkost Ne znam si drueačp rarlaeat-njene sodbe o nas. Ali pa jih sploh ne razumem, kakor oni mene ne.« Listala 1e naprej po očetovem dnevniki in počasi se je odsriniala nlesova osebnost pred njenimi očmi in vse boli jo jf prevzelo spoznanje da 1e njen oče orav prav odličen mož. Napakam, ki lih le sto ril, zares nI bil sam kriv Mati pa. kakor d* je svojo fotografijo nalepila v dnevnik Vsaka njena beseda, ki jo je zapisala, je pričala o ljubezni do nje in o veri vanjo Toda ni le videla podobe svojih staršev Tudi njena podoba ji je gledala v oči. sto in eno vprašanje iz njenega življenja k< si jih ni mogla pojasniti, so se ji pojasnjevala pri čitanju dveh debelih zvezkov edinstvenem dnevniku o njenem življenju kakor so ga gledali in doživljali njeni starši. Prišla je do konca, do zadnjega zapiska: »Danes si polnoletna. Vstal sem ob petih, da v ta dnevnik zapišem svoje zadnje besede. Kaj bi ti dejal ? Saj ve*, kako sem popuščal zadnja leta in kako si danes, ko si postala pravno svobodna, v resnici ie zdavnaj svobodna in je usoda tvojega življenja v tvojih rokah. Nič ne dvomim o tem, da boš dobro obvladala to svojo usodo. Danes ti izročam ta dnevnik Mislim da ti bo koristil pri spoznavanju samega sebe, pa tudi v tem, da so zabeleženi vsi važnejši dogodki v tvojem življenju, tudi tisti iz prvih let, na katere se ne moreš spominjati, a so v življenju človeka tudi važni V vzgoji sem morda napravil veliko napak Veselilo me bo. če ti ta dnevnik odpre oči da boš videla, da so celo napake, ki sva jih z materjo zagrešila, izvirale le iz hotenja, da bi te tem bolje vzgojili, saj smo ti vedno hoteli le dobro. Človek nikoli ni dograjen To ti bo pokazal tudi ta dnevnik. ki ti bo morda koristil v samovzgoji s katero boš gotovo še nadaljevala Hotel sem ti napisati še veliko, toda Se te besede sem komaj izdavil Ne vem. saj je smešno, toda nekaj me grabi v grlu Rad te pač imam. hčerka moja Se to ti moram povedati- ne bi si mogel želeti boljše hčerke kot si bila ti.« Mati je še pripisala: »Oče pravi, da ti moram nekaj napisati Njemu 1e lahko, ker zna napisati, kaj misli. Tudi jaz mislim, kakor on. Rajši bi pa napisala, kaj čutim, a ne znam. Kako je to, boš doživela, ko boš sama mati odraslih otrok. Veš, ko sva pisala dnevnik, nama je to mnogo koristilo 2e samo pisanje naju je prisililo k premišljevanju. Morda sva bila slaba s teboj. Toda zaradi pisanja tega dnevnika sva bila boljša, kakor bi bila sicer. Piši tudi ti dnevnik o svojih otrocih. Pri njihovi vzgoji naj ti pomaga najin dnevnik. Vem, da je danes čas drugačen in da so drugačni tudi ljudje, saj še tebe mnogokrat nisem mogla prav razumeti Toda v najinem dnevniku boš videla vsaj to, kako naj ne delaš Jaz pa sem tvoja mati, saj veš Pri kosilu je Marija prinesla k mizi celo kopico svojih dnevnikov. »Zaupanje za zaupanje«, je dejala, »dnevnik za dnevnik.« Dala je staršem svoje dnevnike, ki so bili polni prav tistega, česar nikoli ni hotela niti nI mogla zauoatl staršem Potom so se. vrag vedi. zakaj, vsi jokali. Se očetu so lezle solze v brk. Toda to vse skupaj nI prav nič res, samo sanjalo se ml je včeraj tako. Ker starši namreč nočejo najti časa. da bi pisali take dnevnike, čeprav niso koristni le zanje in za otroka ter za otroke otroka, ampak tudi dragoceno gradivo za psihologe ln pedagoge Zatorej ml ne zamerite, da sem vas moril s svojimi sanjami, o katerih bi želel, da bi bile resnica. ano Fotoamater Začetniški tečaj Nova slikarija Ob zaključku uspele razstave Kluba neodvisnih MALI TRINAJSTIC Da zdaj — ko že na Kranjskem vsak - slikan in slike vsak šušmar dajč med ljudi, ta s kipom, oni z oljem nas slepari, v klub neodvisnih, ki poti se, trudi, ledino orje nove slikarije, se vriniti želim, se ml ne čudi. O, kritik, uči mene malarije ln kakšen naj siže bo moje slike, da kupil bo meščan ml »packarije«. VELIKI KRITIK Ak' so slikar postati želje tvoje, le glej, da z galeristi se ne skregaš, v reklamrevije slike nosi svoje ln glej, da včasih zame kaj zacehaš. Bo krivo vlekla Mikuževa vaga, če zve, da na parlzarstvu bolehaš, Slže? Pri starih uči se, za vraga, Okus naročnikov te naj -r- kot njih — posili, če ti z meščani je kupčija draga. Ce boš kipar, v Muzejski trg poškili, tam uči se, kako beton se robi ln v isti sapi bomo te hvalili ln zbili nos na umotvora trobi: nov Fldlj, k sebi vlekel boš dolgove, bo upnik s solzo romal k tvojem grobi. Kako brez pufov preživel bi dnove? Na religiozne vrzi se motive, pa strgal boš pomanjkanja okove! MALI TRINAJSTIC Al' naj verujem v tvoje direktive al* neodvisni, reci, res kaj znajo, pa dam za čašo mrzle laške pive. VELIKI KRITIK Kaj, klub? No, ja, hm, hm, posnemat znajo se strinjam s kritiko, da toplih barov in dam z Montmartra le preveč poznajo. MALI TRINAJSTIC! O, luč razuma, rad bi te pobaral, kako z njihdvo umetnostjo je v zvezi bedresce svilno parižanskih starov ? VELIKI KRTTIK Nikar v Pariz za užitki mi ne lezi, premlad, Trinajstič, si, da bi kapiral skrivnost umetnine - zdaj me več ne jezi Ce češ, da te bom kmalu afirmiral, roko vaše gospodične hčerke. Ljubim jo.« Močno zarudel, kot petošolec, je stal pred strogim, starim gospodom, ki je kritično, s strogimi očmi gledal nanj izpod zlatih naočnikov. »Vi ste naš novi organist?« »Da, gospod višji svetnik, res se nisem zadostno predstavil. Ce dovolite, tudi komponist in pisatelj in pesnik sem In ne samo organist, če dovolite.« , »Tako, tako, komponist, pisatelj in pesnik da ste tudi, s čim pa se prav za prav preživljate, s cerkovništvom ne? Bolj pičel zaslužek Imate, kaj?« »Da, bavim se tudi s tem, v prvi vrsti pa, kot sem rekel, se bavlm z umetnostjo. Umetnik sem v prvi vrsti ln potem šele cerkovnik in organist, gospod višji svetnik.« »Torej ste komponist, pesnik in pisatelj, organist in cerkovnik, a v prvi vrsti ste umetnik. Tako je, gospod Zupetič, da vam odkrito povem: svojo hčer, če jo že omožim, bi rad izročil nekomu, ki bi imel stalen kruh, kajti na tisto, dragi moj, kar se tiče umetnjakarstva, jaz ne dam nič, Tudi moja hči je precej udarjena na ne-reelno stran, toda zato sem tukaj jaz, da ji postavim mesto v bodočnosti. Ce jo že omožim, bi želel, da jo preskrbim za bodočnost. Razumete?« »Da, gospod višji svetnik.« Gospod Bregar se je zasmejal, ko je videl, kako ženin, cerkovnik Zupetič skesano pobeša glavo. Potrepljal ga je po rami, In povabil naj sede. »Kje pa priobčujete svoje stvari?« »Priobču jem... To zaenkrat še nisem, razen ene pesmi. Nisem imel stika z uredniki, ker sem bn Izven LJubljane. Zdaj bom pa začel na široko delovati. Pet stvari sem že oddal v kritiko.« »Kam?« »Nekemu gospodu, ki je prijatelj nekega pisatelja.« »Dragi moj, tako ne boste zlezli nikoli nikamor. Naravnost in energično k ured nlku se gre. Prinesite pesmi in kako novelo meni. Jaz Imam dosti zvez s temi ljudmi, in tudi sam tiskam. Ce bo le malo možnosti vam bom tiskal sam.« »Tisočkrat lepa hvala, vaše...« »Visočanstvo,« se je zakrohotal gospod Bregar njegovi šolarski ponižnosti in hvaležnosti. Ne verjamem, da bi bile pesmi od tega tepčka in idiota za kaj, je pomislil in vprašal: »Imate slučajno kakšno stvar pri sebi?« »Da, Imam, ravno včeraj zvečer sem jo napisal, predno sem zlezel v posteljo.« S tresočimi prsti, mežikajoč od nervoznostl, s skrčenimi rameni od uslužnosti je iskal po žepu in Izvlekel kup papirjev. »Izvolite«, se mu je utrgal tresoč glas. Gospod Bregar je bral: Luna je sijala In jaz sem šel po cesti, pes je lajal, zvezde so migljale, v mojih prsih se je treslo hrepenenje, da bi v oknu videl luč svojega življenja pred velikim dnem nevestlco deklico Matildo. Gospod direktor Bregar se je zakrohotal. Poznal je iz uredništva te tisočere pesniške pubertetne izlive. »Gospod Zupetič, prijateljsko vam svetujem, nikar se ne ženite, težko boste preživljali družino. Kaj bo, če dobita kopico otrok? Le nekoliko preračunajte svoje dohodke.« »Papa, papa, oh pusti me, naj se poročim z njim, skupaj se bova že kako preživljala. Ce ne bova imela drugega, bom jaz poučevala klavir. Pusti me, papači, moram se poročiti z njim,« je zaprosila s sladkim glasom hči, ki je priskakljala iz sobe, kjer je prisluškovala. Ko jo je imel oče pred očmi, je šele sprevidel, da tak-šnale spaka, kakršna je bila njegova hči, pač ne more pričakovati kaj normalnega moža. Lahko izbira eno izmed dvoje možnosti: tole spakico da za ženo možu spakcu, ali pa Jo prepusti usodi stare nepreskrbljene device. Preskrbljena bo kot neporočena po pragmatiki mestnih usluž- bencev le pod enim pogojem: če Jo da zdravniško priznati za nenormalno, za delo nezmožno, torej ža idiotko. V tem primeru bi dobila za očetom pokojnino. Da bi storil ta korak, je še vedno odlašal, kajti, dokler nI imela zdravniškega potrdila, da je nenormalna, tolika časa niti on niti hči, niti okolica nI Imela zavesti, da je Idlotka. In če bi se hotel temu izogniti bi jo moral preskrbeti za bodočnost, torej jo omožitl, ker je bila za kakršnokoli službo nesposobna. Ker pa je bilo očito, da se noben mož, razen tega edinega pravega bebca, ne bo našel, ki bi jo poročil, torej ... Težko je bilo Izbirati. V tem trenutku je hči sama odločila svojo usodo. Gospodu Bregarju Je sicer srce krvavelo, da bi dovolil hčeri to nemogočo zvezo, toda upiral se nI. Zaročenca sta se srečno smehljala, sramežljivo sta se gledala ln se držala za roke, kot da jih ne mislita nikoli več spustiti. To noč, ko Je postala hči nevesta. Je nadsvetnik Bregar od skrbi težko dihal. Prav nič veselja nI Imel s tem edinim otrokom. NI razumel, odkod ln kako se Je izobličilo to nesrečno človeče. Kakor on je bila tudi žena čisto normalno razvita. Inteligentna učiteljica, do skrajnosti solidna, ženska zdravega rodu, a povila Je tega spakca. želel je. da bi otrok umrl: bila pa je čudovito zdrava. Mučilo ga je, kaj bo z vnuki: kakšne otroke bosta spočeta ta dva nesrečna človeka. Bil Je ateist, a to noč je prvič po desetletjih nehote šepetal: »Bog, usmili se vnukov, daj. da bodo mrtvi prišli na svet. Vraga, zavoljo hčere mu moram pomagati, da ne bo zgledal navadna prismojena trapa, ampak ga postavim vsaj v umetniško drhal: posvetim ga v lite-rata. Naj dovolijo še eno žrtev, meni na ljubo gospodu višjemu svetniku, direktorju Bregarju. In slovenske revije so dobile novega kulturnega delavca. ko zdaj govoril bom besede zrele, je dobro, če za pir boš ti špendiral. Ce češ stradanja čase nevesele, kar vpiši v klub se neodvisne raje, »Slovenca« kritike te bodo mlele; veš, neodvisno da živet' se le — od kraje, pri nas vsaj. kjer Je stranka a-b vsega, kjer le ob Zmajskem mostu kruh se daje. MALI TRINAJSTIC O, zlati uk! Adljo neodvisni! Umetnik bom, saj ti ml boš pomagal, Na, pij, kar pij, še eno čašo stisni! VELIKI KRITIK No ja, umetnik, malo, veš, si cagal, veš, iskre božje je premalo v tebi, a le veruj, če naš boš, pa boš zmagal. MALI TRINAJSTIC Saj res. če vsi so v stranki, kaj jaz ne bi, kot član bom gvišno koj priznan umetnik, glej, dušo ln telo Izročam tebi! VELIKI KRITIK Hura, ko bom postal upravni svetnik, boš freske malal ti na banovini, v armadi umetnikov boš prvi četnlk. Lepo lahko boš služIl domovini, če delal na debelo boš madone, v kričavih barvah z glavo na sinjinl — napisal bom odličnih hval kolone — svetnik naj v mozaiku bo Svengall, ki na št. Petra cerkvi v zlatu tone. MALI TRINAJSTIC Bojim se, vsi se bodo ml smejali, vsi mladi, ki zaenkrat so pošteni, In v Isti koš s šušmar ji me dajali... VELIKI KRITIK Pa pojdi k vragu, pa se njih okleni, od mene slika vsaka je prekleta, ki vzklije v njih livadi negnojenl, naj še tako lepo je v barve ujeta, ker raste iz francoskega semena, slovenski umetnosti se smrt obeta. V klubaše strela trešči naj ognjena, Je formalizem mlatva prazne slame, lovit' le barvo v prostor — reč cenena. Le Marija, poglej, kdor ne verjame, je Maks prestatlčen za vek zdivjani, z višin v nižino leze ubogi Stane, saj bil je vnet nad-realist še lani, a letos fant je komaj reallstek, kipar skulpturo riše le na listek —-in sploh, prevečkrat fantje so pijani. MALI TRINAJSTIC Bog ti zaplati uk, zdaj si na dlani, k bedakom šteti te, sem se odločil, še kdo v št. Vid peljati se ml brani, kjer Kregarju prijavo bom izročil, čeprav Je v tvojem morda kal resnice, bom Kluba neodvisnih član najmlajši, pravičnih sodb le čas zna govorice zato zdaj njim kot tebi verjem rajši. Poglej, poerum ml prsa je izbočil, hura. zdaj Član sem Kluba neodvisnih. Iskanj Iskrenih čas ml Je napočil! Po Prešernu — Igor Torkar KA VALIH NA TUJO KOZO — Vstani, sinko, in daj dami prostor! — Saj ni potrebno, očka. da si v tramvaju vedno tako galanten — na moj račun. DA SE POMAGATI — Dan preden odpotujem, sem zmerom bolan od razburjenosti. — Zakaj pa ne odpotuješ potem rajši en dan prej? V KAVARNI Jaka z dežele pride prvič v mesto in zavije v kavarno. Pri sosednji ml^ sedi gospod, ki pije belo kavo ter namaka vanjo kifeljc. Jaka pa. nekoliko kratkoviden, misli, da namaka gospod klobaso v kavo. Da ne bi velial za neotesanca, si naroči tudi on belo kavo s klobaso Natakar, ki pride mimo nlega. trs vpraša: »No. očka. ali Je dobro?« »Dobro nI, ampak nobel Je!« odvrne Jaka. 1 ki ga kakor v prejSnjin letih pripravlja Fotoklub Ljubljana pod vodstvom K. Ko-cjančiča, bo obsegal osem večerov (tedensko po en večer), ki naj podado vsakemu udeležencu teoretičen m praktičen vpogled v najvažnejše fotografske procedure. Kratka vsebina poedinih večerov je sledeča: 1. večer: fotografska kamera ln njem sestavni deli, optika, zaklopi; 2. večer: lastnosti fotografskih snemalnih plasti; 3. večer: snemalna tehnika ln snemalni pripomočki, zaslonke, filtri, svetlomeri; 4. večer: snemanje praktično; 5. večer: fotografski papirji, kopiranje; 6. večer: poveča vanje; 7. večer: dopolnilni procesi, ojačevanje, slabljenje, tenjitev, retuša, kaširanje; 8. večer: skioptično predavanje «Kaj m kako naj fotografiramo». Med poediniml večeri so na sporedu skupni fotografski sprehodi in izleti. Prijave za tečaj vsak torek in petek zvečer v lokalu Fotokluba Ljubljane, Levstikova ulica, za «Mladiko», kjer se dobe tudi vse Informacije. Prijavijo se lahko tudi nečlani. Pred potovanji s kamero v inostranstvo se Je treba pri konzularnih oblasteh dobro poučiti glede morebitnih lokalnih ali splošnih prepovedi fotografiranja v tuji deželi, glede carinskih predpisov, količine negativnega tvoriva, ki ga lahko vzameš s seboj itd. Ta previdnost ni odveč, v nekaterih deželah so glede teh stvari zelo nezaupljivi ln strogi. Pri hitrem snemanju prizorov lz življenja, športnih dogodkov itd. kjer ne utegnemo, da bi se bavili z daljino-meri ln podobami na medlicah ter razmišljali o zaslonkah in globinskih ostrinah, ne pomaga drugo, nego da si zapomnimo in za vsak primer tudi na torbo kamere zapišemo nekoliko številk: ustanovitev na 4 m, zaslonka 8 (ali 9) nam dasta pri vseh gonščnicah od 5 do 10.5 cm ostrino približno od 3 do 6 m, pri ustanovitvi na 8 m in zaslonki 8 pa sega ostrina za navedene goriščnice približno od 4 m do neskončnosti. Majhne netočnosti teh številk praktično ne prihajajo dosti v poštev. Dreves in sploh rastlin, ki se sklanjajo v vetru in ki jih hočemo v tem gibanju podati, ne smemo snemati z najkrajšimi časi. S tem bi jih podali v določenem položaju samo ostro, vtis gibanja in vetra bi se izgubil. Stvar je ista kakor s tekočo in penečo se vodo, ki se spremeni v negiben led, če jo posnamemo z najkrajšim razpoložljivim momentom. Določenih časov tukaj ni mogoče navajati, ker se ravnajo po jakosti vetra, kakor se pri tekoči vodi ravnajo po brzini njenega teka. Najbolje je napraviti več posnetkov z različnimi časi, na primer 1/25, 1/50, 1/100 sekunde. Izberemo potem posnetek, ki še najbolje kaže. V majhnih prostorih projicirati diapozitive ali tekoče filme na več kakor poldrug meter širine je nesmisel, ker jih v takšnem prostoru itak ne moremo pregledati z enim pogledom. Skakanje po preveliki sliki za oko ni noben užitek. Rajši nego na veliko projekcijo pa/-zimo aa to, da bo dovolj svetla. če 2e delamo spominske slike potem moramo paziti, da nam v resnici posredujejo kakšen prijeten spomin. Trde skupine pred kakšnim spomenikom ali pokrajino, ki strmijo v objektiv, prisiljeno smejoče ali spakujoče se postave niso sposobne zbujati trajno zanimanje. Tudi pri spominskih posnetkih lahko pokažemo nekaj okusa, kompozicionalnih sposobnosti in čuta za vsebino. Fotoklub Ljubljana: V torek slikovna kritika, v petk predvajanje barvnih posnetkov g. D. Hadžija in K. Kocjančiča. — Zamudniki naj poravnajo svoje obveznosti do kluba, da si zagotovijo vse pravice na rednem letnem občnem zboru, ki bo v torek 14. t. m. ob 20. v klubskem lokalu z običajnim dnevnim redom. Rože - zdravilo Benediktovo zelišče (lat cnicus benedlc-tus) ali Benediktova roža je divja roža, ki raste v Južni Evropi, jo pa pri nas tudi sadimo. Zelišče je 30—40 cm visoko, z oglatim, dlakastim steblom, ki ima velike, polkroglaste, loputaste liste, ki nosijo na koncu pematodelni trn. Steblo se končuje s cvetno glavico, ki je obdana z zamazanimi ogrinjalnimi listki. Cvete od junija do avgusta rumenkastobelo. Nabira se (cvet) od junija do avgusta, — listi pa v začetku junija- Sveži listi so neprijetnega vonja, posušeni pa nimajo vonja. So zelo grenkega, nekoliko dražljivega in slanega okusa čaj se pije (10—15 gr na pol 1 vode), da okrepi notranje organe, izboljša prebavo in pripomore k rahlemu izločevanju Trdi se, da ozdravi tudi raka. Nadalje Je dobro sredstvo proti mrzlici prsnim katarjem, pljučnim vnetjem ter izločuje sluz pri kašlju in astmi. Uporablja se pa tudi proti zlatenici, vodenici in tvorbi kamnov In peska ter pri boleznih žilja. Kot čaj in znnanje sredstvo ozdravi baje to zelišče tudi zastarele venerične tvore. Proti glistam zelišče z enakim delom pelina 1 ln pol gr na eno čašo Ne smeš pa nikdar Jemati preobilih količin! TRDOVRATEN SNUBAC — In spet ste tu, čeprav sem vas maloprej vrgel skozi vrata? — Oprostite! toda niste mi povedali, ali dobim vašo hčerko ali ne! DOBRO MU JE POVEDAL — Imam navado, da vedno govorim le o tem, kar najbolje znam. — Torej, to je razlog, da si vedno tako molčeč! Pod lupo kazenskega paragrafa Pa beseda ni konj t Odsev vojne psihoze v sobi prepira: sodniki so prevzeli vlogo posredovalca, ki bi rad skregane stranke spra vil med seboj Kaže, da prihaja počasi vse dejanje in nehanje človeštva pod vpliv vojne.. Saj ste gotovo že opazili, da se v besedi in pisavi joslužujemo posebnega besednega zaklada, ki se prilega svetovnim dogodkom. Pa ni samo to naše izražanje, ki se cimi iz svetovnih dogodkov, če trditev ne bo presmela, jo bom postavila: takole dan za dnsm poslušam in gledam gospode sodnike in vedno bolj I>ostajam pozorna nanje. Kajti opažam simptome neke bolezni. Kar na vsem lepem so začeli voditi nekakšno pomirjevalno politiko med svojimi klijenti. Ta politika pa gre za tem, kar splošno imenujemo poravnavo sporov. Ta opravi ž njimi tako, drugi drugače, še je v spominu mož, ki je »zašii« oba nasprotnika, če sta preveč onegavila. Odtlej so se spremenili časi. z njimi ljudje in težave. Ena teh sodobnih težav so stroški, ki se jih vsak otepa, ker vsakega žu-lijo. Ti stroški, ki se v pravdanju grma-cijo, da je joj, so zadnji preteči gumb, na katerega pritisne sodDik, če mu preti nevarnost, da ga bodo nasprotniki zakopali po a grmado aktov, tožba, prigovorov in ugovorov, da kmalu revež ne bo več vedel, kje je glava in kje je rep zadeve. Znano je. da so stroški, ki jih je nekoč nek sod-rik naprtil dvema pravdačema tako prestrašili zelo tožarsko gnezdo, da iz njega že nekaj let ni več priletela nobena tožar-ska ptička. Kdor ima čas za pravdanje. naj tudi plača. Tako! In da bi se plačilu izognil se marsikateri, ki se sicer od srca in iz vse du^ rad pravda, prej poravna. Na tej osnovi pa imajo sodniki tudi velik uspeh. Vse ozračje se še stresa, ko so ljudje pred njim, v nekaj minutah, v pol ure. v eni pa že sprav' v spis svečano izjavo o obžalovanju vsega, kar je bilo. Bratova hiša pa sestra in njeno kolo Takole je zadnjič spretnemu sodniku uspelo: Pred seboj je imel člane družine, ki so gii že nekaj let strašno v laseh. Cesa vsega že ni bilo' med njimi! In vsa soseska iz predmestja ima brezplačen teater na njih račun. Nekoč so si bili še dobri prijatelji. Vdova mati je zapustila sinu hišo, ta pa se je obvezal, da bosta mati in za njo hči imeli v hiši dosmrten miren užitek ene sobe. Tako je tudi bilo nekaj časa. Vse je teklo v redu, saj brat in sestra sta si bala še ob predaji najboljša prijatelja. Sestra je celo sama pregovarjala mater, naj tako napravi! In zdaj je ona tista, ki okuša vse zle posledice. Brat namreč kar na vsem leipem ni več zadovoljen s stanjem, ki so si ga s sodno pogodbo ustvarili v hiši. In od tedaj so letno vsaj enkrat stalni gostje pred sodniki. Navadno za žalitve in kle-vetniške podmene, neredko pa tudi za lahke telesne poškodbe. Vselej so se krčevito zabadali v besede in nihče nikomur ni ničesar ostal dolžan. Toda stranki nista enako močni kadar sta sami doma. Brat ima na svoji strani resolutno ženo pa še dva sina, ki sta že toliko zrela, da lahko dejansko pomagata. Gospodična sestra pa ima na svoji strani le betežno staro mater in svoje kolo. Prav to kolo je tudi stalen kamen spodtike. Gospodična se namreč s kolesom vozi na delo. In ko ga pripelje domov, ga vleče po stopnicah v prvo nadstrop je v stanovanje svoje matere in tedaj jo redno kateri od bratovih v veži prestreže. G-ospodična trdi. da kar preže nanjo im da se jim mora izogniti na stranska vrata. Toda ko potem le izvohajo, da je v hiši s svojim kolesom, pridrsajo za njo po stopnicah. In tedaj je vrišč. V zadnji tožbi je gospodična navajala z dodanim zdravniškim spričevalom, da se je cela bratova družina nekoč ob podobni priliki spravila nad njo, jo butala z rokami in nogami, da se je revica zvalila na tla, dobila poleg bunk še pretres možganov in podobne manj pomembne stvari, Deset gramov las in drugi defekti Toda bratova družina tudi ni bila tiho. V dolgih letih sodnih sporov, ko so na hišo zaradi pravd nakopali že dobršno mero dolgov so se navadili na sodno strategijo. Kakor'ti meni, tako jaz tebi! In so vložili tudi oni tožbo, tako da so bi!i pred sodnikom vsi hkratu tožitelji in obtoženci. In v bratovi tožbi je skladno s policijsko prijavo stalo, da je sestra ob isti priliki, ko je baje dobila pretres možganov, bila. preden je padla v nezavest, še toliko pri moči. da je bratovi ženi izruvala z vrha glave natanko 10 gramov las. In zdaj se je sodnik spravili na delo, da to leta in leta nespravljivo družino pomiri. Da ste jih videti, kako so se sršenili proti sami pomislili na kaj takega! Kako kaže, da so natanko tehtali izčupane lase. so zdaj tehtali, koliko gramov krivde kdo nosi, da je v hiši pekel. Zdaj je godel eden, zdaj drugi, kdo bi utegnil biti bolj kriv. Im cincali so s to krivdo sem in t je, da so minute kar nevarno naraščale in z njimi sodnikova potrpežljivost. Sestra je veno-mer ponavljala simptome posledic: da je še danes bolna, brez apetita. da jo stalno boJi glava, zatilje in križ in da je kratko malo od tistega združenega naskoka bratove družine živčno popolnoma »defektna«. Pri vsem tem je izgledala kakor rožica v svojem črnem plašču z lepo muco okrog vratu. Defektnost pa se je vse bolj poznala na njenem bratu, ki je napravljal videz nadvse utrujenega moža. Sodnikovo posredovanje se je na zadnje osredotočilo k podpisu izjave, da bo bratova družina puščala sestri prost dostop s kolesom vred do materinega stanovanja, toda sestra se je zavezala, da bo kolo nosila na rokah in ne vozila, poravnala pa bo še vso Škodo, ki bi tudi iz tega eventuelno nastala. Poravnavo so podpisali in vzeli vsak svoje stroške na svoja ramena, sodnik pa si je mel roke nad uspehom, ki ga vsa pretekla leta nihče ni dosegel. Toda ta uspeh je vendarle dvomljiv v eni točki. Sprta družina ni kazala, da je s podpisom poravnave res pomirjena. Vse je kazalo. <*a J« to napravila le zavoljo pretečih stroškov. Najbrž res Se ni vsega konec. Kajti tisto kolo, kateremu Je zdaj dovoljeno romati v Postani In ostani član V o d n f * " r * družbe' nežnih sestrinih rokah v prvo nadstropje bojevite hiše, je huda nevarnost, kakor so bili v svetovni zgodovini razni prosluli koridorji. Gospod „cimerher" in njegove rdeče rože Po desetih letih mirnega sožitja je bil skaljen mir v eni izmed tistih ljubljanskih hiš, ki na svoj ugled in čuvanje morale nekaj dajo. Da je živela pri hiši skrb za take stvari, je bila zasluga duhovnega gospoda, ki je v krvnem sorodstvu s hišnim gospodarjem. In ko je bila »hiša« v nevarnosti, da pride na slab glas, baje po prizadevanju mlade gospodične hčerke stare najemnice, se je hišni gospodar spomnil tega svojega sorodstva in se pri opominu nanj skliceval. Po njegovem naročilu je njegova žena odšla na pomenek k mamici nadebudne deklice in ji sporočila, da duhovni gospod najbrž ne bi bil zadovoljen, če bi mu prišlo na uho vse tisto o njeni hčeri in materinem podnajemniku, kar že »vsa ulica na levi in desni ve«. »Ja, kaj pa je tisto, kar vsa ulica ve?« je menila zaskrbljena mamica.« I, no, gospa, saj menda nimate ploha pred očmi! Pod eno in isto streho vendar živita vaša hči in vaš najemnik! Je že res da ste mi pravili, da je to dostojen gospod, in tudi smo ga imeli radi, ampak zdaj, ko vse to vemo! Veste, tiste rdeče rože, ki jih je dobila vaša hči za god, najbrž tudi niso zastonj!« In tako naprej, od besede do besede. Nazadnje, ko se je gospa, ki je Ščitila ugled svoje hčere, izselila iz hiše, Je prišlo še na dan, da je celo hišno gospodinjo prosila, naj ji pokaže tisto žensko, s katero je njen najemnik živel nekaj let in imel z njo otroka. Gospa da bd jo rada poznala, da bi ji ne mogla speljati tako »finega »dmerherja«. In še to je prišlo na dan, vse od ljubih sosedov znancev in prijateljev da je bil ta »fini cimerher« itak že poročen in tudi ločen, da se z mlado gospodično, s katero je zdaj imel pod lato streho intimne odnošaje, katoliflko itak poročiti ne more. ker je iz cerkve izobčen, pa da zaradi vsega tega v katoliško hišo nikakor ne spada. Besede so padale sem ln tja, pa je globoko užaljena mati vso stvar položila v sodnikove roke in zahtevala zadoščenja. Enako zadoščenje sd baje namerava poiskati tudi »fini cimerher«. No, pred sodnika sta prišli mama in h« s svojim branilcem in prišla sta tudi sorodnika duhovnega gospoda, hišni gospodar in gospodinja; tudi z branilcem. Eni so stali na levi, drugi na desni. Vreščali so sem in vreščali tja. Sodnik jih nekaj časa posluša potem pa sklene, da jih poravna. Gospodarju in gospodinji da pravni pouk. češ, da sta kot hišna gospodarja, če jima ni bilo kaj všeč. imela možnost in pravico stanovanje odpovedati, Se kako drugače posegati v razmere drugih pa pravice nista imela. Zato naj se raje poravnata, prekli-četa vse, kar bi bilo morda žaljivo za toži-teljici in plačata tudi vse sodne stroške. »Nak, pa nak!« je užaljena gospodinja tolkla po sodni mizi. »Se to. ja da bi morali plačati, če smo mater opozorili!« Mož je v zadregi mencal, sodnik je govoril o stroških in nazadnje je mož pomenljivo pogledal svojo ženico. Pa je kot uboga žrtev pritajeno zamrmrala: »Pa naj bo, bomo že še to pretrpeli, če smo že drugo. Gospod sodnik, v enem mesecu bomo poravnali stroške!« Podpisali so izjavo o obžalovanju in odšli so. En del zadovoljen, drug nevoljen ... Pospravlfalci grobov med seboj Ves dopoldan so takole sodniku gladko tekle poravnave. Toda zadnji stranka sta ga razočarali. 2ena, Ana in Mica, obe poročeni, imata za postranski zaslužek pospravljanje gro- bov pri Sv. Križu. Stalno vojsko sta imeli nad grobovi. Zmerjali sta se ia tepli. »Poravnajte se!« jima je svetoval sodnik. »Nak, to pa ne!« je Ana udarila po mizi. Sedla je na klop in čakala, kaj bo. Marija je začela vreščati, kako nikdar ni miru, ko se srečata pri delu. In Ana je že skočila. »Nič ni res, ona je tista, ki ne da miru. Samo mir hočem, gospod sodnik nič, prav nič drugega! Naj povedo moje priče, kakšna je!« »Oh, seveda bodo povedale, ko si jih pa podkupila! Bodo že moje priče povedale, kako zalezuješ mojega moža, ga pocukaš za rokav in beračiš, naj ti da kaj pijače! Veste, gospod sodnik, najprej je mojega dedca šuntala naj me zbije na tla, ker pa ni hotel, je pa svojega našuntala! Veste, še štrik je imel pripravljen, da bi me Obesil! Bodo moje priče povedale, kakšna je!« »Ja, ja, ko si jih našuntala in naučila!« Ubogi sodnik! Trudno Je položil svojo izmučeno glavo v roke. Poklical Je Aninega moža. »Veste, ko smo zadnjič Sli od vas, Je kričala za nami. Sitno mi Je ponoviti vse psovke!« »Ja, takrat ti jih pa ni bilo sitno l Veste zato sem ga nadrla, ker je on prej mene!« »Veste, moji ženi poleg drugega Se očita, da nima mene dovolj in da ima mene in njenega moža vsakega pol noči!« Da je to res leni očitala, je povedal tudi možev prijatelj. Rekel Je, da js bilo to takrat, ko so imeli »tisto rabuko«. Mica da je prišla sa Ano v gostilno s namenom, da napravi Škandal. Take da je izrekla, da jih ne more ponoviti! Sodnik je poklical še eno pričo. Ta je bila Mldna. Bila pa Je tudi svakinja Ane in njenega moža. Kakor eksplozija je učinkoval njen prihod na svaštvo. Cim Je na sodnikovo opozorilo svakinja svečano zatrdila. da bo vse po svoji vesti in resnici izpovedala, sta Ana in njen mož skočila in siknila: »Pod prisego naj izpove, v sovraštvu smo si!« In ko je svakinje povedala, da je Ana res zalezovala Miclnega moža. sta spet skočila: »Ti, lažnlvka grda! Laž-nivka!« Sodnik Jo je res zaprisegel: Junaško je držala tri prste v zrak in k zakoniti prisegi dodajala Se svoje svete prisege. Ana ln mož pa sta zahtevala zaslišanje še drugih prič. »Imam ie dovolj! Toliko, da je kar čudno!« je ušlo sodniku. Mici, ki je trdila da se ne spominja, da bi Se bila kdaj kaznovana ne nepogojno, ne denarno in ne pogojno, je sodnik naložil nekaj denarne kanil, pogojno. Zaradi njenega Jezika. Mica je bila-zadovoljna. Pa ne povsem »Ja, gospod sodnik, kaj pa on, ker me je zbil na tla?« »Niste totili!« »Kaj pa sa bolečine?« »Niso bile predmet te pravde!« »A, tako! No. se pa pritožim, ker sem kaznovana in Se njega bom tožila. Vse mora priti na dan, vse! Ali veste da so me hoteli obesiti?! S trik so te imeli priprav ljen!« »Dobro, kar tožite! Zbogom!« Ne le, da jih sodnik ni »poravnal«, am pak Se posla bo imel ž njimi. Nina Galerija osebnosti iz naših dni H, B, Knickerbotker Srečanje z možem, ki i svojimi senzacijami in odkritji z vseli kontinentov vznemirja svet Nasadnje smo nedavno brali o njem, ko je objavil podrobne podatke o imetju predstavnikov sodobne Nemčije v inozemstvu. Ne bi mogli o tej njegovi senzaciji izrekati kakšno meritorno sodbo, ker je takšne podatke zelo težavno kontrolirati, vendar je Knickerbocker takrat vzbudil pozornost svetovne javnosti že zavoljo neenake borbe, ki jo je bil s tem pričel. Pred kratkim je bil Knickerbocker na krajši turneji po Evropi in se je mimogrede ustavil v Parizu. Tam ga je v njegovem hotelskem apartmanu poiskal eden izmed francoskih tovarišev, da ga poprosi za kratek razgovor o njegovem delu. Slika, ki jo je nato objavil o tem zanimivem možu, je v resnici zanimiva in vedra. Našel ga je, ko je ob 11. dopoldne pravkar vstal m so mu ▼ sobo prinesli taso bele kave — satrk Id niti po kvaliteti niti po času ni bil kaj prida amerlkanskl. Knik-kerbocker Je srednje postave, rdečih las, z očali na nosu. oblečen v modro obleko. Star je 41 let, a je videti izredno mlad. Na vpraSanje, kako Je ohranil svojo sve-žost, je Knickerbocker odgovoril: — Človek ostane zmerom mlad, če pije alkohol ln pozno vstaja. Nato se je razvil med njima naslednji pogovor: — Ali mnogo delate? — Ne. Sovražim delo. Delat), se same pravi, početi nekaj pustega, dolgočasnega, a to, kar jas počnem, je daleč od puSčobe in dolgočasja. Jas sem morda najsrečnejši človek na svetu; vse, kar počnem je moja strast, a poleg tega imam ženo in dve majhni hčerki, ki Jih obožujem. Pri tem je s stene snel ženino ln fotografiji obeh svojih hčera in jih pokazal obiskovalcu. Poleg njih je oa steni visel Se velik zemljevid Srednje Evrope, a na polici — zvrhan kup angleSklh knjig. — Kako pa ste se odločili sa poklic Sur-nalista? — Najbrž ml ne boste verjeli, da te od sedmega leta dalje nisem sanjal o niče« H. R. Knickerbocker je ime, ki se v zvezi z dogodki zadnjega časa vsaj izredno pogosto javlja v predalih svetovnega tiska, čeprav je samo pripadnik tiste novinarske stroke, ki uživa najmanj slovesa: reporter. Knickerbocker je kot sotrudnik velikih ameriSkih listov vzrasel kajpak v čisto drugačnih razmerah, kakršne so pri nas. a svojo slavo si je vendar pridobil samo s tem, da je odlike običajnega re-porterja razvil do zadnjega viSka: pogum, dognati resnico, pa naj jo devljejo pod mernik največji mogočneži sveta, ln pogum, izkričati jo v svet, naj stane karkoli. porvecU^ii&a, frtvtiga Še je red na svetu in še je občutek da brez pravice ne bo pravega reda, kajti zavest lakote in žeje dela čudeže in so se i te dni zbrale ženske iz vseh strani, nataknile so si narobe obrnjene cekarje na glavo, da bi s tem dokazale, da je treba prinesti domov tisto, po čemer hrepene želodci otrok, šle so m hodile v trumah po cestah, nazadnje pa so le morale cekarje sneti in so spet prazne prinesle svojim družinam. Kako je vse drugače pri nas! Sicer se res vse polahko draži — od riža čez milo do krompirja, toda mi lahko imamo vsaj zavest, da imamo zemljo, to dobro našo ju-goslovensko zemljo, ki naše cekarje polni leto za letom, čeprav smo do nje precej brezbrižni, saj nas statistika uči, da obdelamo letno samo 37% plodne zemlje, ostalo pa še čuva ljubi bog do takrat, ko nas bo srečala pamet, nas ustavla in nam povedala: ljubi moji. obdelajte vendar vse, kar imate, zakaj mečete stran, kar nam je dala stvarnica. Za primero, zakaj bi morali uvažati sladkor iz češkega protektorata ko vendar pri nas tako rada raste pesa? In če pomislimo, da so naši kemiki češki sladkor temeljito pregledali in pri tem spoznali, da je sladkorju primešane 50°/o moke, nam morajo vendar vstati lasje po koncu, če jih imamo — saj nam čisto preprost račun pove, da je potem takem v 1000 vagonih sladkorja 50 vagonov moke, ki jo bomo morali plačevati tako kakor sam sladkor, to se pravi najmanj po 15 din aa 1 kg, če se sladkor medtem časom ne bo še podražil; ej, draga je to moka. ki jo izvažamo na Češko in jo dobimo v sladkorju nazaj! Menda to niti krivično ni Imam prijatelja, ki je študiral visoko trgovsko šolo in ki mi je, ko sem sam razlagal to sladkorno — mokarsko zadevo, povedal: »Vidiš, bratec moj, ti se ne razumeš na trgovino, zato tudi ne razumeš gospodarstva in se zato jeziS na stvari, ki so v bi- stvu čisto moralne Ti tako tudi ne veš kaj so trgovski običaji Za pšen co, na primer je običaj, da sme biti v njej 1% — 2% smeti ali peska, da je še trgovsko blago ln če bi jaz kupil vagon pšenice, kjer bi teh 2% peska ne bilo. verjemi, jaz bi ga stresel vmes, je moja pravica taka neumen bi ne bil, da bi šel mimo trgi vskega običaja!« »Kaj je potem s sladkorjem ista?« sem ga vprašal. »Ne vem,« je odgovoril »kajti takrat, ko se mse jaz učil teh stvari še ni bilo češkega protektorata. Toda nekaj podobnega bo že.« »O.« sem vzkliknil. »t: srečni človek ki imaš gospodarstvo na dum in trgovino v mezincu kako ti mora bit: toplo pri srcu.« Nasmehnil se je ves zadovoljen m dejal: »Da. res mi je toplo Saj res. no poglej! Mi uvažamo premog iz rajha. svojega Izvažamo drugam Uvažamo ga po neki ceni in izvažamo ga po drugi ceni. Uvozna cena je višja od izvozne Čudno se ti zdi, kajne? Vidiš pa le nastane razlika med obema cenama in ta razlika ostane pri nas.« »Kaj ostane pri nas.« sem ga vprašal, če ga pa kupujemo draže ko prodajamo?« Zamahnil je z roko in mi odgovoril: »Tebi se ne da nič dopovedati!«, potem pa je tlše dodal: »Vse se pa tudi ne sme povedati!« In je imel popolnoma prav. Marsikaj namreč mora človek v današnjih časih uganiti. Jaz vem. zakaj. Človeštvo je namreč tako daleč napredovalo, naš razum se je že tako visoko povspel, da v dvajsetem stoletju ni potrebno več jasno govoriti. Da, celo tako daleč smo že v svojem razvoju da govorimo čim dalje bolj zamotano in zapleteno in vendar naša duša razume vse. Za vzgled, čemu je treba napisati ds bo do volitve. To naj delajo primitivni rodovi Kar nas je kulturnih narodov, ne izgublja mo besed o volitvah, temveč napttemo na kratko, da bodo uradniki dobili zvišano plačo Beseda Je zapisana, toda Se veš, ko da bi pribil, da so volitve pred vrsti. To je prav tako, kakor reklama kinematografa. ki ti napiše pod besedilo: »Mladini prepovedano« ili »Samo za močne živce.« Prebereš ln ie vel, da je cenzurna komisija spustila v promet film, ki nima nobene umetniške cene in zahtev« močnih živcev, da vzdržiš do konca če pa vzdržiš. pa greš ven. si dopoveš, da ti otrok, ki je nasedel zlagani istoriji in pri/naš, da je čisto prav, da mladine niso spustili k predstavi kajti kaj bi počel' mi, če bi še mladina vedela, kaj mi zreli ljudje hodimo gledat. Oj. da bi se jaz nekoč povzpel tako daleč. da bi lahko sedel v cenzurni komisiji 1 Jaz bi dopovedal gospodom da ni njihova dolžnost, iskati dlake v jajcu sli kombine-že na ženskem telesu, temveč, da le njena odgovornost, ločiti plevel od zrna. kič od umetnine poleg tega pa le preprečevati špekulacijo ns žepe nas poštenih državljanov, ki Je v tem. da ti tu ali tam vrte star, pretrgan film in še na slabi oddajni pripravi za isto ceno. kakor drug kino daje nove. umetniško polnovredne filme. Ne bom imenoval nobenega imena, kajti lastnik ni kriv ker on daje. kar mu dajo in kar mu dovolijo, poleg tega včasih sedem na boljši sedež, kakor sem ga plačal, in bi me ta aH oni zdaj še nadzoroval češ, Ka-pur, ti si proti meni. bom pa še jaz proti tebi in še kazen boš plačali Na koncu vseh koncev pa Je vse trgovina in že je skrajni čas, da si to dopovemo, da to priznamo in se po teir tudi uravnamo. Trgovini pa Je temelj reklama m reklami nasede vsak, jaz pa, ki sem mehkega srca, sem prvi med njimi. # Zato sem sklenil, da se enkrat za vselej odpovem vsakemu nakupovanju in prodajanju. posvetH se bom. kakor sem že nekoč sklenil, umetnosti, pissl bom. saj med umetniki in kulturnimi ustanovami najbrž i trgovska znanost nima dosti besede. Vendar se bom pobrigal tudi za to stvar, po-| vprašal bom tega in onega, ln ko bom na ; jasnem, vam bom dal svoje nasvete in vas tako privedel do čiste resnice povsod — i amen! Kapur mer drugem, kakor o intervjujih ln zactonalnih odkritjih. V poznejših letih pa sem si domislil, da bi postal zdravnik ia študiral sem medicino na dunajski univerzi. čez nekaj časa pa ml je zmanjkalo denarja ln ml ni drugega kazalo, kakor da se zatečem k novinarstvu, če sem se hotel vzdržati nad vodo. — Pa ste si stekli ime in slavo čez noč? — Do neke mere — da. Lahko pa rečem, da se je moj uspeh začel tisti mah, ko sem izdal svojo knjigo o Rusiji, »Rdečo nevarnost«. — Ste mnogo potovali? — Precej. In sodim, da je to za novinarja neizbežno. Potovanje je edini način, da človek ostane v stalnem stiku z življenjem. Sedemnajst let svojega življenja sem prebil po raznih koncih ln krajih Evrope. Zato se vam tudi zdim tako »dez-amerlkanizlran«, kakor pravite. V svoji duSl pa sem Američan do dna, v resnic! sem celo patriot. — Kako pa delate? AU sproti delate beležke? — Delam zmerom. Imam pa zelo slab spomin. Zapiske si delam na vsak koSček papirja, ki mi pride pod roke. Le kar poglejte! — In iz žepov Je privlekel cei<-pest papirčkov z vsemi mogočimi čečkari-jaml. Med temi papirčki je bil tudi list, na katerega je bil napisal svoj razgovor s Otonom Habsburškim nekaj dni prej. Pri tej priliki je svojemu pariškemu tovarlSu poklonil Se majčkeno zanimivost — enega izmed letakov, ki so jih angleSki letaki nazadnje raztresali po Nemčiji ln ki govore o bogastvu nemških voditeljev, spravljenem v inozemstvu. — Toda — odkod imate te podatke? Kako morete vedeti, da si Je Gdring prihranil 30,030.000 mark in da ima Ribbentrop 38,960.000 mark v Švici in Holandiji. — Ah, ne zamerite, to je moja skrivnost. Povedal vam bom, ko bo konec vojne. Videti pa je, da to vpraSanje resno razburja ljudi. V Ameriki so že pesmico zložili o tem. Na koncu je Knickerbocker Se povedal, da je iz Pariza namenjen na kratek obisk francosko-nemSke fronte, nato pa se vrne v Ameriko, kjer bo imel večjo predavateljsko turnejo. V 151 mestih bo predaval o položaju v Evropi. — To mi dela mnogo skrbi, je dejal. Strah me Je, govoriti pred občinstvom. Vesel sem pa vendar, da bom na tem potovanju spoznal ljudi, ki me berejo Sirom Amerije — Na vpraSanje, ali Je tudi v Angliji tako popularen kakor v Ameriki, je Knickerbocker pripovedoval tole zanimivo zgodbico: V neki angleški šoli je učiteljica skušala svoje učenke seznaniti z najznamenitejšimi piedstavnlki angleške oolillke, pa je vprašala med drugh.v — Kdo pa je minister za informacije? Najprej je zavladala kratka tišina, nato pa je ena izmed deklic dvignila roko in smelo povedala: — Jaz pa vem, gospodična — to je mi-gter Kt.!a ka;. kombinatorne igre Med vsemi sia-'imi deli moštva je 01! še najslabši napaa Moštvc Splita je današnjo tekme odigra , z veliko ambicijo Vsi njegovi igralci >• ib dc skramost! požrtvovalni in 30 p« "ojem današnjem nastopu zapustili v Z;> rebu najlepši vtis Vodita) gol Je padel za HaSk in sicer a minut- pc Duhu H.. Spličani pa s< late izenačili v 29 minuti i zelc leptn d neubranljivim golom. Ki ga 'e ustreli 3akotič ilavija (V) : Sašk 2:1(1:1) Varaždin. 5. novembra Na Plvarjevem stadionu nad Katerli ie HNS včeraj brzojavne preklical zahor. - se je za današnje srečanje meo domač« •Slavijo ln Saškom zaradi slabega vremen* 'bralo komaj okoli 800 gledalcev Slavija je takoj od vsega žačetka začei zelo hitro igro in se v vseti unijah poka iala ooljša od gostov Rezultat ie oll a* >e že v 3 min po Martlnovlču prišla d* 'odllnega gola Sašk igra sicer požrtvo alno toda zelo počasno tn brez praveg? misla za igro V 30 min mu vendarlt ispe ena lzmec redkih premišljenih «om ilnacil ln Muradori je na mestu ter lz-»nači Po odmoru je slika skoraj nespreme ijena v Korlsl domačinov Posebne agilna e napadalna vrsta kj stalne vali napaflf la nasprotni gol. toda nima sreče pn stre lanju Take traja vse dc tO mm. kc pn le Koprivnjak slednjič ie do zrele aozt t1e in zabije že davno zaslužen) drugi go> '.a domače Ta gol je Varaždincem prlne -el zmago in sicer prvo v vsem doseda njem tekmovanju, ter jim pridobil še dve ligaški točki. Igra je bila v ostalem polna zanimivih to napetih situacij, vendar je pri vsem tem potekla falr in brez najmanjšega incidenta. Sodil je g Jtrousek lz Zagreba. Slavija (O) : Coneordia z s i (a 11) be enajstoriei dovoH enakovredni In M bl> ieodločen izid pravičnejši. 'rfjska li*?a V srbski ligi je bilo danes na sporea. II jesensko kolo z vsemi petimi tekma ni Dosežem Izidi nlsc prinesli oobenu ■enzaclj vendar je vredno omemoe. da y lržavni prvak BSK ie malo opravičil svo siove« in v Subotlci s tesnim 3 :1 prof i AKt spravil obe točki Jedlnstvo Je n* lomačlh tleh prepustilo obe točki Vojvodi n slabemu Basku pa Je uspelo, da je v tJorovu dobil pol dobička. Vrstni reo v tabeli srbske lige se p* lanašnjih izidih ni izpremenli do vključn-l mesta ln sta samo 2AK In Bask zame nala poziciji na koncu tabele, medtem k e oa vrhu ostaio pri starem: 1. BSK < iugosiavija, 3 Slavlja (S). O cekmah samih pa na kratko to-le: BEOUKAD: Jugoslavija : Oradjanah S) 4 :1 (2:0). Zmaga Jugoslavije Je a a precej lahka to sc Skopljand svo) čast u goi izsilili skoraj tik pred koncem igre ekme ie precej ovirala huda koteva Vojvodina : Jedlnstvo 3:1 (0:1). Meo em Ko je Jedinstvc do odmora Se nekak« /zdržalo pritisk gostov, so po odmoru Voj /odinci prevzeli vse v roke tn zasluženi smagali Med tekmo le vihar porušil ve iko reklamno desko. KI je padla os gle talce med katerimi je bilo nekaj poško lovanlh SUBOTICA: BSR : ŽAR 3 :1 (t : l>. Oo nači Železničarji so zaigrali odlično, do lržavni prvak vseh 90 minut ni oo redu fe bilo spet osem tekem v vsem oh močju in sicti štiri od teh ra ljubljanski tu dve pa za celjsko ln mariborsko sku plno. V LJUBLJANSKI SKUPINI )e tret>:-zabeležiti veliko spremembe v vodstvu Bratstvo je precej visoko porazil« svo>ee» najnevarnejšega tekmeca Marsa in se -enakim številom točk (14). toda holi^o rai liko V golih, povzpelo na vrh tabele Tr-vseh ostalih je ostaio vse pri starem Kranj, Jadran in Hermes 90 dobili še p« dve točki In ostali na svojih prejšnjih mestih v tabeli. V MARIBORSKI SKUPINI |e to pn' ostalo bre7 senzacij, kljub temu pa |e po membna tesna zmaga Maribora proti v.ra djanskemu v čaboven ki |e «• menila sliko v prvenstveni tabeli Marihoi ftani so si lepo opomogli in se za ^nkra* pridružili najboljšim trem moštvom te sku pine. ČSK je slej ko prej težko prema eli< In vodi brez konkurence. V CELJSKI SRl^INl se izvedb« t« našnjega sporeda nikakor ni posrečila Medtem, ko je celjsko tekmo onemogočila voda na Igrišču, so se Atletiki odpovedali točkam kar brez "igre, ker sploh niso odpotovali v Trbovlje. Smatrati se mora. d.-bo ta tekma s 3 :0 verificirana za Trbo-veljčane. vendar pa zaenkrat o stanju posameznih moštev v tej skupini nI mogoče napisati dokončnega. O teb tekmah pa na kratko naslednje; Bratstvo na čelu tinbl^fl^t skumme Bratstvo : Mars s : 2 (4 : 0) Jesemce 5 novembra Danes dopoldne je bila na igrišču Brat ■itva važna prvenstvena nogometna tekma Ki je odločila kdo bo prezimil na vrhu ••abele ljubljanske skupine Zato ie bilo na •grišču mnogo gledalcev nad 200 ki so ži vahno spremljali potek -gre m na koncu -•urno pozdravili uspeh domačega moštva Bratstvo ie nastopilo komp'etnp in je v orvero polčasu nasprotnika popolnoma pre gazilo Pri njem so se odlikoval5 zlasti kri či z Zavrlom na čelu V napadu sta bili •dličn obe krili lanežič in Kure? ter sred i j' nar >dalec Ivaniševič Obe »vezi Gabei n Koren sta -zgubiish čas i nepotrebnin "■■bnaniem V drueem polčasu ie bil od en tud- vrata« Rrun ki pa dobljenih g«> 'v n1 kriv doč'nr> sta bila branilca ne* -na ^ars« ie gral zlast- v prvem polčasu p-■ ^noma podrejeno vlogo kar se vidi p« ezultatu V drueem polčasu pa so v sa jtku rnočm •"•t-snih kar iim je orinesi« -a ze Marsa Sodnik je bi' Erlih iz Ljubljane «anj: Dtelt § J1 (3 :1) Domžale. 5 novembra Na precej težkem oo dežja popolnoma razmočenem terenu. Je bila danes odigrana prvenstvena tekma med Kranjem ln Diskom ki jo ie Kranj zasluženo odločil v svojo korist Kranjčani so bili nedvomne boljše moftvo ln so z lepo prlzemno kom-olnatorno igro prisilili nasprotnika h kapitulaciji Gole za Kranj so dali Slokan Jakše in Žitnik v prvem polčasu. Vreček pa dva v drugem. Izvrsten Je bil vratar Kranja, ki je v drugem polčasu obranil tudi enajstmetrovko. Zs Disk je dal gol v prvem polčasu srednji napadalec Miiller. Sodil je g Spat Publika je bila precej glasna, tekma sama pa Je potekla brez Incidentov ln v redu Hermes s Reka 7 * 1 (b t 0) Ljubljana, 5. novembra Na igrišču Ljubljane so Hermežanl v prvenstveni tekmi zmagali nad Reko z visoko razliko 7:1 Zmaga Hermesa ni presenetila vendar je poraz Reke razočaral gledalce, ki so bili prece4 glasni ln so pričakovali zanimivo borbo Reka Je nastopila z rezervnimi igralci ki danes prav dobrim Hermežanom niso bili kos Herme>: je Imel zato ves čas kaj lahko delo Sodil je g. Vrhovnlk. , i. ladran:Svoboda3:1 (ItO) I V Trnovem so danes igrali vaterpola kajti Igrišče je bilo deloma pod vodo, deloma pa v blatu, tako da je bila regularna igra skoraj nemogoča Domači Jadran je imel v gostih Svobodo, ki se na takem terenu ni znašla, tako je on zmagal s 3:1 Jadran je zaigral prav dobro in je njegovim igralcem teren delal veliko manj tež-koč kakor Svobodašem. Sodil je g Mrdjen. ISSK Maribor tretji ČSK : RapM 4 > 3 (X s a) Danes je bila odigrana zadnja prvenstvena tekma v mariborskem okrožju LNP med ČSK in Rapidom Tekma se je vršila na Rapidovetn igrišču Rapidovci so v bitki za točke prepustili obe točki ambicioz oim Cakovčanom. čeprav so šli v borbo tako rekoč kot favoriti Cakovčanom tega ni bilo do6ti mar in so z neizprosno žila-vostjo držali korak z nasprotnikom tja do konca igre io »o jih prehiteli za odločilni gol Sedem golov v eni tekmi, to se pravi, da sta bili obe obrambi nezanesljivi Predvsem velja to za oba vratarja, ki sta hudo grešita m imata vsak po nekaj komadov na svoji vesti Rezultat pa tud* priča o razmeroma živahni in napeti bor bi saj so si sledili zgoditki drug za dru {im Sem in tja je bi'o eno meštvo v pred nosti nato je drugo izenač;k> dokler spet a i prišlo prvo v prednost Ns koncu konca o Čakovčani krepko vzdržali v tem tekmovanju golov in beležil' obe točki v svoi Drid Pri današnji tekmi so prišle vse vrline jostov do popolnega izraza Bili so v splošnem boljše moštvo in tehnično niso zaosta ;ali za nasprotnikom Gradih so svoje ak .-ije pametno in z vso soiidrostjo tako da o morali priti do končnega cilja Nasprot ■i ps so btii Rapidovci v svojih izvajanjih ire onalomarni Kombinirali so tjaven lan. kar na slepo Ce je kai nastalo iz te •a dobro »-čer s1 pa stvar- niM jemali pre več k srcu Gostje so imeK najmočneif isi moštva v napadu Vsa napadalna pe -orica Je bita dobro razpoložena in razpo 4ga s potrebnim poletom in smislom za ;ru ^ed Rapidovci ni bilo nobene bleste-- točke V sološnem le moštva zaigralo abo in izpod običajne sile Ce že ne tno--mo iz*ef' poseHr>»<»8 priznanja moramo sč pokazati na Izredno bolno zasedbo "el krilci, ki so krivi u današnji poraz jfali so namreč vse preveč defenzivno ako da je bil napad navezan izključno sa-.10 na ; Da « takib okoliščinah napad ni ■toge! delati čudežev, leži na dlani Tekma ama o' nudila posebnega nogometa vendar <* bila precej zanimiva Bita je ogorčena <<>rba za točke ki pa ni oikoli prestopita nej dovoljene igre. Sodil le e Lukežič iz Ljubljane. Maribor: Gradjanski l: 0 (O s O) Cakovec. 5. novembra ISSK Mariboru se jc danes posrečilo, da e Grad jansk emu iztrgal dve dragoceni toč-tci, in to v samem Cakovcu. kjer je pre -eklo nedeljo kapituliral pred CSK z 0:6 ^maga Maribora je tem pomembnejša. keT e Grad jansk' premagal v Mariboru 2elez ''čarja in Rapida in ao bili pripadniki no >metnega športa precei pesimistični gle le izida današnje tekme v Čakovcu. Ma ribor je z današnio zmago dobil stik z ►stalo skupino za ožje tekmovanje LNP <■ se bo kakor znano pričelo po konča tem prvenstvenem tekmovaniu oo okrožjih rihodnjo nomlad Enajstonca je prema >ata svojega nasprotnka šele po trdem bo iu toda zmaga je bita absolutno zaslužene lje je nastopilo nekoliko oslabljeno, ven-tar je že takoj v začetku prešlo v premoč, ned katero pa ni znalo izkoristiti nekaj iepih pnllk za realizacijo Sele v 20 min ie Stupica po lepi akciji prvič zatresel irastniške mrežo. Hrastnik je zaigral solidno to uprizoril tekaj nevarnih prodorov, toda obramba 'elja ie bila vselej na mestu. Nekaj minut po 15. uri Je lz sosednjega potoka Sušniee vdrla voda na Igrišče, ta- nik). — 19: Napovedi, poročila. — 10.20: Nac. ura: Kraški hriba ta planine našega juga. _ 19.40: Objave. — 19.50: Zanimivosti. — 20: Plošče. — 20.45: Pevski zbor drž. policijske straže v Ljubljani. —2L30: Plošče. — 22: Napovedi, poročila. — 22.151 Radijski orkester. Beograd 18.20: Koncert orkestra. — 19.40: Narodna glasbe. — 20: Dnevna reportaža. — 20.10: Dramski večer. — 21.40: Pester glasbeni spored s ploSč. — 22.10: Petje. — Zagreb 19.15: Petje. — 17.30: Kvartet mandolin. — 18: Petje (bas). — 20: Oiotkove skladbe. — 21S Vesel veter. — 22.20: Akademski jaza: orkester. — Praga 10-40: Plošče. — 20.10: Orkester ta pevci. — 23: Češki skladatelji. — Sofija 17: Lahka godba ta ples. — 18.15: Popularne kompozicije. — 20: Čajkovski jeva Peta simfonija. — 20.45: Klavirske skladbe. — 21.20: Lahka ta plesna muzika. — Dunaj 16: Godba na pihala. —■ 20.15: Koncert solistov. — 21.30: Godalni kvartet. — 22.50: Lahka godbo. — Berlin 20.15: Paradne koračnice. — 20.45: Zvočni film ta ples. — 22.30; Operetna muBika. — 23: Orkester. — 24.10: Nočni koncert. Naše D B A M A Ponedeljek, 6. Ob 15.: Antigona. Predstava za Klasično gimnazijo. Torek, 7.: zaprto. Sreda 8.: Hudičev učenec. Red sreda. Četrtek, 9.: Antigona. Red četrtek. Petek. 10.: Neopravičena ura. Izven. Znižane cene od 20 din navzdoL O P B B A Ponedeljek, 6.: zaprto. Torek. 7.: Glumač Matere božje. Red B. Sreda, 8.: zaprto. Četrtek, 9.: Figarova svatba. Premiera. Premierski abonma. Petek, 10. ob 15.: Trubadur. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. Vremenska napoved Tifinimrta Precej toplo vreme. Oblačno ln deževno po vsej državi Precej mo-*nl bodo vetrovi ▼ Južni in jugoczapadnl Zireza kulturnih društev ie podala letni ohraiun Kljub neugodnim časom naša prosvetna centrala neumorno deluje — V nfef je včlanjenih 387 društev Ljubljana, 5. novembra. Danes dopoldne je v prostorih Kazine polagala letni obračun Zveza kulturnih društev. Razmere, v katerih je morala zveza delovati v preteklem poslovnem letu, so bile skrajno neugodne, kljub temu pa je bilanca enoletnega delovanja pokazala razveseljive rezultate. Na občnem zboru je bilo zastopano 43 društev, svoja delegata pa sta poslala tudi starešinska organizacija »Jadran« in Ljubljanska so-kolska župa. Prvo je zastopal g- Ivan Vrančič, drugo pa prof. Mrčun Lojze. Zborovanje je otvoril zvezin predsednik direktor g. Jeran Fran ter iskreno pozdravil vse delegate in kulturne delavce, ki so iz bližnih in daljnih krajev prihiteli na zbor. Imenoma ie pozdravil zastopnika mariborske zveze tajnika g. Goleša Frana. Nato pa je izvajal med drugim: »Današnji čas nalaga prosvetnemu delu tehtne naloge. Tudi danes ostane delo naših prosvetnih društev č sto narodno-prosvetno delo, to je delo za širjenje znanja, razumevanja in spoznanja resnice, pravice in poštenosti. Sedanji čas pač zahteva, da s podvojenim delom utrdimo svoje nacionalne moči ter prerodimo narodno samozavest in državljanski ponos nas vseh ...« Smernice bodečega prosvetnega dela Predsednik g. Jeran je nato navedel glavne smernice, po katerih naj bi se v glavnem razvijalo bodoče prosvetno delo. Te smernice so: 1. Vse prosvetno delo je treba poglobiti glede na nacionalno in državljansko vzgojo. Gojiti ie treba nacionalno misel kot osnovo naše države in svobode ter spoznavati naše nacionalne in slovanske kulturne vrednote; temu namenu bodi ■ posvečeno vse predavalno, dramsko in pevsko delo. 2. doseči čim smotrnejše in čim plod-nejše sodelovanje vseh naših prosvetnih in nacionalnih društev'. Razširi naj se delo okrožnih odborov ter izpopolni sodelovanje med ljubljansko in mariborsko ZKD. 3. Posebna skrb naj se posveti prosvetnemu delu med kmečkim in delavskim ljudstvom, katerega zastopniki naj zasedejo v vodstvu naših prosvetnih organizacij tista mesta, ki jim pritičejo po nji-* hovi dejanski moči v našem prosvetnem pokretu. 4. Društva naj posvetijo posebno pozornost preučevanju narodnih, socialnih in gospodarskih razmer svojega kraja. Izsledki tega dela pa naj služijo za vsmer-jenje lastnega dela ter za pobudo za javno delo. 5. Širiti je treba nacionalni tisk, tako revialni sokolski in strokovni. Posebno vnemo je treba posvetiti širjenju Vodnikove družbe. Ob koncu svojih izvajanj je predsednik izrekel željo, naj bi se predvsem mladina pridružila prosvetnemu delu, v njem aktivno sodelovala in tako pomagala graditi temelje, ki nam zagotavljajo našo narodno neodvisnost, svobodo in napredek. Spomnil pa se je tudi najvišjega zaščitnika narodne prosvete kralja Petra II. ter prečital vdanostno brzojavko, ki mu je bila poslana z občnega zbora. Pozdravni brzojav je bil poslan tudi prosvetnemu ministru Boži Maksimo-viču. Ko sta bila nato izvoljena verifikacijski in kandidacijski odbor, so podali svoja poročila posamezni funkcionarji. Podrobno delo zveze O podrobnem delu zveze je izčrpno poročal tajnik g- Verbič Dušan, ki je med drugim izvajal: »Čim tesnejša povezanost vseh nas in sistematizacija našega dela za utrditev naše nacionalne moči je bil delovni program zveze v letošnji poslovni dobi. Pred to nalogo so postavili zvezo zgodovinski dogodki, ki s takšno krutostjo rušijo civilizacijo in kulturo, nam pa so opomin, kaj in kako moramo delati, da bo naša Jugoslavija složna in močna zaščitnica naše svobode in s tem naše kulture. Zal so odnosi naše širše javnosti nasproti kulturnemu delu med narodom več ko žalostni. Le redki so posamezniki in privatne ustanove, ki znajo ceniti požrtvovalno delo... Število članstva ZKD znaša danes 387 društev in ima v svojih vrstah poleg so-kolskih in gasilskih društev, narodnih čitalnic in glasbenih društev 58 manjših in 50 večjih knjižnic z okroglo 10.000 knjiga- . mi. Včlanjene pa so tudi sekcije JS, CMD in Jugoslovensko-bolgarska liga. Včlanjena društva posedujejo 44 lastnih domov, 24 kinematografskih aparatov, 5 epidia-skopov. Odbor je tudi v letošnjem letu nadaljeval razgovore s predstavniki prestolniške-ga kulturnega življenja in se bodo neposredni stiki spet v kratkem nadaljevali. Posebno pozornost pa je posvetil odbor čim tesnejšemu sodelovanju in enotnemu usmerjen ju z mariborsko posestrimo. Sadove tega sodelovanja smo videli v skupni izvedbi prosvetnega dne. ki sta ga priredili zvezi 18. maja letos in ki naj bi postal vsakoletni praznik narodne prosvete. Tega dne naj bi se naše ljudstvo zbrano posvetilo ideji, ki nam je prinesla svobodo, nam vrnila ponos in dala odporno moralno silo. V počastitev spomina ustanovitelja zveze in njenega prvega predsednika dr. Gregorja Žerjava je bila prirejena ob priliki 10 letnice njegove smrti žalna svečanost, ki so se je udeležili številni prijatelji in sodelavci pokojnika ter vsi vidnejši predstavniki našega kulturnega življenja.« Ob koncu svojega poročila se je tajnik toplo zahvalil vsem, ki so kljub hudim časom s podvojeno silo orali prosvetno njivo. Blagajniško poročilo je podal blagajnik g. Dolar Simon- Poudaril je. da bodo sku- šali s štedenjem in reorganizacijo v upravi izboljšati stanje blagajne. Predavateljski odsek je phie&iii §1 predavanj Najlepše uspehe beleži tudi letos predavateljski odsek, v katerega polaga odbor največjo važnost. O njegovem delovanju je poročai njegov predsednik g. Bučar Vekoslav. Na predavateljsko sezono odpadejo vsako leto komaj štirje meseci in v tem kratkem času je biLo od strani ZKD prirejenih 51 predavanj v 25 različnih krajih, predavalo pa je 11 predavateljev, in sicer dr. Branko Vrčon, prof. Ivan Ko-lar, dr. Branko Alujevič, dr. Oskar Reya, ViktGr Pirnat, dr. Lavo Cermelj, Mirko Fetih, Andrej Uršič, dr. Stojan Bajič, Osip Šest in Vekoslav Bučar. Za predavanja je zaprosilo največ sokolskih društev, potem učiteljska društva, narodne čitalnice, podružnice NSZ, gasilska društva in strelske družine. Po vsebini so bila predavanja s področij jugoslovenske ideologije, jugoslovanske zgodovine, raznih južno-slovanskih vprašanj, slovanskih narodov in njihovega položaja ter diplomatske zgodovine. Več predavanj je bilo tudi s področja slovenske, jugoslovenske in slovanske literarne zgodovine ter kulturne zgodovine slovanskih narodov, zlasti Bolgarov. Vsa ta predavanja je obiskalo okoli 10.000 ljudi Za slogo v naših narodnih društvih Načelnik propagandnega odseka g- Ja-nežič Jelo se je v svojem poročilu dotaknil osnovnega namena tega odseka — pospešitve dela v naših nacionalnih kulturnih društvih. Organizirati in poživiti se morajo predvsem meadruštveni odbori narodnih društev, ki naj pri delu drug drugemu pomagajo ter skupno izvršijo vse kulturne in narodne prireditve, v kolikor je to krajevno dobro in potrebno. V slogi je moč. Pod tem geslom naj delajo v bodoče vsa naša narodna društva in gojijo naj posebno povezanost s centralo, ki jim bo prav rada stala ob trani. Zveza si je nadela nalogo, da organizira v večjih centrih tečaje za prosvetne delavce, po možnosti pa se bodo ustanavljali tudi tečaji za dramatiko in glasbo. Kako je deloval n asssski odsek O delovanju dramskega odseka je poročal njegov predsednik S- Jakob Spicar. ki se je dotaknil vprašanja, kako pomladiti in osvežiti repertoar zveze. Režiserji so se že toliko emancipirali. da znajo tudi sami poiskati primerna dela, obstajajo pa tudi dobre zveze med društvi, k: si medsebojno izposojajo igre. Velika potreba pa obstoji po garderobi. Potrebn obi bilo odmakniti se od nemškega vpliva na tem področju in segati bolj po slovanskih delih. Nov čas prinaša nove potrebe in mladina pogosto ni več zadovoljna s starim repertoarjem. Predsednik odseka je predlagal, naj bi se sestavil nekakšen dramski odsek, ki bi postavil enotne smernice bodočemu delovanju. V tem odseku naj bi imeli besedo predvsem miadi ljudje. Volitve Poročilo sta podala nato še verifikacijski in nadzorni odbor, nato pa so se izvršile volitve nove uprave. Na predlagani listi, ki je bila soglasno sprejeta, so bila v glavnem spet imena starih odličnih delavcev. Za predsednika je bil ponovno izvoljen direktor Jeran Fran, za odbornike pa dr. Bajič Stojan, Bučar Vekoslav, Spicar Jakob, Verbič Dušan, direktor Dolar Simon, inž. Zaje Slavko, inž. Bevc Ladislav, Juvan Franc, direktor Breznik Josip, Zore Rudi in Janežič Jelo, vsi iz Ljubljane, Senica Viktor iz Logatca, dr. Volk Janko z Jesenic, Krivec Jože iz Krškega in Osovnik Tone iz Domžal. V nadzorni* odbor so bili izvoljeni prof. Vrhovnik Fran, inž. Rus Jože in Ribičič Josip, za namestnike pa Urbar Miroslav in Borštnik Božo. V razsodišču so dr. Zalokar Alojzij, Gruden Mirko, Goslar Branko. Gregorka Miroslav in Hanžič Ferdo, za tiskovnega referenca pa je bil določen Zupančič Jože iz Litije. Po volitvah sta bila sprejeta novi proračun in zvišanje članarine od 10 na 20 dinarjev letno. Pred zaključkom zborovanja je izpregovoril nekaj toplih besed v imenu mariborske zveze njen zastopnik g. Goleš Fran. Njegova izvajanja so bila sprejeta z glasnim odobravanjem Okoli dvanajste ure je bilo lepo zborovanje zaključeno. Zaslužena počastitev kulturnega delavca Borcu za slovansko vzajemnost pesniku Badi-voju Peterlinu-Petruški so odkrili četniki spominsko ploščo Kamnik, 5. novembra. Naše mesto si je nadelo danes praznično lice. Središče zanimanja je bila Peter-linova hiša na Sutni, vsa v bršlinu in zastavicah. Jugoslovenska trobojnica je skrivala našim očem tisto svetinjo, zaradi katere so kljub izredno slabemu vremenu prihiteli odlični sinovi našega naroda od blizu in daleč, da počaste svojega dragega tovariša. Pododbor Udruženja' četnikov v Ljubljani si je nadel za naše čase težko nalogo, da je vzidal v Petruškovo rojstno hišo 'spominsko ploščo svojemu častnemu predsedniku. Šutna je bila polna pokojnikovih častilcev, ko je ob 11. uri predsednik ljubljanskega pododbora Udruženja četnikov g. Vence 2nideršič pozdravil zastopnike ob-lastev številnih kulturnih, prosvetnih in narodnih društev. V kratkem in jedrnatem govoru se je spominjal velikega borca za slovansko in posebej še za jugoslovensko misel in odličnega kamniškega rojaka pesnika Radi vo j a Peterlina-Petruške, čigar blesteči zgled domoljubja bo na viden način ohranjen še poznim rodovom v skromni plošči, ki jo danes odkrivamo. Ko je padla zavesa izpred plošče, je zapelo kamniško pevsko društvo »Lira« pod vodstvom pevovodje g. Vremšaka Petruškovo pesem »Misijonar«, ki jo je uglasbil g. Venturinl. Črno marmornato ploščo iz podpeškega marmorja — odlično delo domače tvrdke Frana Kunovarja — krasi zelo veren bronasti lik pokojnega pesnika, ki ga je v basreliefu mojstrsko upodobil profesor g. Sajovic. V imenu Društva slovenskih književnikov je posvetil pokojnemu tovarišu nekaj prisrčnih spominskih besed g. Gustav Strniša. Nato je izročil g. Vence 2ni-deršič spominsko ploščo v varstvo pokojnikovemu bratu profesorju g. Lojzetu Pe-terlinu-Batogu, ki se je zahvalil z na-slednimi besedami: »Spoštovani navzočni! Cut iskrene hvaležnosti mi narekuje, da se Vam vsem iskreno zahvalim za priznanje in počastitev, ki ste ju naklonili mojemu pok. bratu Francetu, slovenskemu pesniku ki Ahas-verju Petruški. Ko sprejemam to ploščo z reliefom, umetniškim delom prof. Sajovca, v imenu te hiše v varstvo, se v prvi vrsti zahvaljujem Udruženju četnikov, ki Je spominsko zamisel osnovalo in izvedlo, za ves trud, umevanje in požrtvovalnost. Hkratu se zahvaljujem pevskemu društvu »Liri« in Vam vsem, ki ste prispeli semkaj, da s svojo navzočnostjo dvignete slovesnost današnje proslave, naposled pa vsem, ki ste Petruško in njegovo delo sprejeli v svoja srca in ga s tem priznali za svojo last. V tej slovesni uri bi želel v spomin Petruški povedati samo tole: Bodimo vsi tako iskreno človeški, kakor je bil on, tako širokogrudno strpni in krščansko ljubeči, kakor je bil on, in tako vseobsežno slovanski, kakor je bil naš Petruška, pa bomo izpolnili oporoko, ki je pokojni ni napisal s črkami, ampak s svojim Švljenjem. To življenje je bilo posvečeno Slovencu, Ju-goslovenu in Slovanu, zlasti pa človeku kot sinu vesoljstva. Zaradi te širine Petruško-ve življenjske misli upam, da govorim v njegovem imenu, ako v tem resnem trenutku želim: Naj bo tudi v dneh teh težkih borb srečna in močna naša skupna domovina Jugoslavija; naj živita njen vladar Nj. Vel. kralj Peter n. in vsa visoka hiša Karadjordjevičev; naj nas modrost vodilnih mož vodi v slovanstvo, da bo izpolnjena Petruškova vera, in naj zato ostane med nami večno živ Petruškov slovanski duh!« Svoj pomemben govor Je zaključil govornik: »Spominu našega borca za slovanstvo slava!« Vsi navzočni so vzkliknili za njim, »Lira« pa je zapela »Od Urala do Triglava«. »Soča« je otvorila predavateljsko sezono Tehtna izvajanja dr. Lava čermelja o sodobnih smernicah manjšinske zaščite Ljubljana, 5. novembra V restavraciji »Pri levu« so se snoči po polletnem odmoru spet zbrali člani primorskega emigrantskega društva »Soče* k prvemu predavateljskemu večeru v letošnji sezoni. Ta večer je »Soča« s svojim predavateljskim o-is .ikoni pros