47 Za boljšo prakso KDO OBISKUJE SVETOVALNA SREDIŠČA ZA ODRASLE Svetovalna središča - dejavnik pospeševanja izobraževanja POVZETEK V prispevku so predstavljeni rezultati enoletnega spremljanja informiranja in svetovanja odrasli m za izobraževanje v Svetovalnem središču Novo mesto. Predstaviti želimo demografske podatke oseb, ki so se v letu 2002 odločile za obisk svetovalnega središča, in vsebine njihovih obiskov. Za obisk svetovalnih središč se odločajo predvsem mlajši od 35 let, ki potrebujejo zlasti pomoč pri odločanju za formalne oblike izobraževanja. Proces vseživijenjskegu učenja predpostavlja vključevanje širših množic in ne izključuje določenih ciljnih skupin, enakovrednejše mesto pa naj bi imele tako formalne kot tudi neformalne poti učenja in izobraževanja. Ana Gronda Jakše, Razvoj no-izobraževalni center Novo mesto Ključne besede: svetovanje, informiranje, vseživljenjsko izobraževanje, izobraževanje odraslih, mol i vi ran je UVOD Okolje, v katerem živimo danes, se spreminja z veliko naglico. Zaradi hitrega razvoja komunikacijskih sredstev se zdi, kot da nas naenkrat obdaja velika količina informacij, ki smejim vedno težje kos. Kljub temu, daje civilizacija prišla do le mere razvitosti, ko je človeku na voljo /. malo truda skoraj vse, pa se razlike med tistimi, ki imajo, in tistimi, ki nimajo, iz dneva v dan povečujejo. Velikokrat je most med imeti in ne imeti prav izobrazba, saj je njeno pomanjkanje - poleg telesnih, socialnih ali kakršnihkoli drugačnih primanjkljajev - pogosto lista ovira, ki določen sloj ljudi vedno pušča osamljene, brez pomoči, nekje na robu, V času popularizacije ideje permanentnega izobraževanja, liberalizacije izobraževanja in velike količine informacij, ki so na voljo v zelo različnih oblikah, je potrebno poudariti, da še vedno obstaja veliko tistih, ki se ravno zaradi ne izobraženosti, zastarelosti znanja in specifičnosti ter nezahtevnosti delovnega mesta {če ga seveda sploh imajo), ne znajo dokopali do informacij, poiskati pomoči in se samostojno, zrelo in pravilno odločati. Odrasli se od otrok razlikujejo tudi po tem, da so velikokrat izolirani od informacij in "mreže" kontaktov, povezanih z izobraževanjem. (Woolte, 1987, str. 139) Prav zaradi lega se ljudje, ki imajo težave, vedno pogosteje obračajo k tistim vrstam pomoči, ki nudijo oseben stik s Človekom. Osebni stik ponuja ljudem, ki so v stiski, predvsem dvoje — posameznik s pomočjo nekoga drugega poskuša ovrednotiti informacije in jih postaviti v svoj miselni koncept in Življenjske okoliščine, poleg tega pa ima pogovor vedno tudi terapevtsko oziroma Za boljšo prakso 44 mentalno higiensko funkcijo. (Kristaneie, 1995) Poudariti je treba, da se odrasli praviloma odločajo za izobraževanje s točno določenim namenom, največkrat pa zato. da bi izboljšali ali si pridobili znanje, kar bi prineslo pozitivne učinke na več ravneh - večje zadovoljstvo, znanje za opravljanje dela, ohranitev ali pridobitev delovnega mesta, povečanje zaslužka ... (Tujimnan, 1996, v Vilič Klenovgek, 199:8a, str, 30) "V izobraževanju otrok in mladine so se svetovalne službe in dejavnosti uveljavile že pred Časom: poznamo svetovanje staršem in otrokom ob učnih in vzgojnih težavah, poklicno usmerjanje, šolske svetovalne delavce, psihologe ipd. V izobraževanju odraslih pa posebnih svetovalnih služb ali dejavnosti svetovanja v izobraževanju odraslih ne poznamo; tudi tam, kjer izobraževalna dejavnost poteka na šolah, v večini primerov tam zaposleno svetovalno osebje ne opravlja uslug tudi za odrasle," {Vilič Klcnovšek, 199Kb, str, 2) V Sloveniji je jeseni leta 2001 zaživelo 5 svetovalnih središč (Svetovalno središče Koper, Svetovalno središče Novo mesto, Svetovalno središče Žalec, Svetovalno središče Maribor, Svetovalno središče Murska Sobota), leta 2002 pa Še 3 (Svetovalno središče Postojna, Svetovalno središče Jesenice, Svetovalno središče Zasavje), ki so namenjena informiranju in svetovanju odraslim za izobraževanje. Dejavnost svetovalnih središč finančno podpira Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Uvajali smo jih postopoma eno leto pod strokovnim vodstvom Andra-goškega centra Slovenije in so plod raziskave okolja ter dogovorov in sporazumov strateških in strokovnih partnerjev, ki središča podpirajo in skrbijo za promocijo v okolju. Namen našega prispevka je ugotoviti in pokazati, kdo so ljudje, ki se odločajo za obisk Svetovalnega središča Novo mesto, in zaradi kakšnih problemov se obrnejo na svetovalno središče. Študija primera se nanaša na koledarsko leto 2002, podatke pa smo pridobili s pomočjo obrazca za spremljanje svetovalnih storitev ISIO 2. INFORMIRANJE IN SVETOVANJE ODRASLIM ZA IZOBRAŽEVANJE V LUČI IDEJE PERMANENTNEGA IZOBRAŽEVANJA izobraževanje je prav gotovo ena izmed tistih dobrin, ki lahko vpliva na kakovost življenja posameznika, vedno pogosteje pa postaja nuja in "pogoj za preživetje". Znanja, ki jih dobimo v sistemu začetnega izobraževanja, zaradi naglega razvoja hitro zastarijo. Učenje se iz dobe otroštva in mladostništva širi na vse življenje. (Jelene, 1998) Cilj permanentnega izobraževanja je predvsem ljudem omogočiti fleksibilnost med različnimi učnimi priložnostmi oziroma situacijami, zaposlitvijo, regijami in državami, čim bolj izkoristiti znanje in sposobnosti. Tako vseživljenjsko učenje ni omejeno le na ekonomski vidik ali samo na izobraževanje odraslih. Sega na vsa področja, od predšolskega pa vse do tretjega življenjskega obdobja, in zajema celoten spekter formalnega in neformalnega izobraževanja. Glavni cilji takega učenja so poleg že naštetih tudi aktivno državljanstvo, osebna izpolnitev in socialna vključenost. Osnovni principi, s katerimi se udejanja vseživljenjsko učenje, so usmerjenost k tistemu, ki se uči, in poudarjanje enakih možnosti za učenje. P. Lengrand v svojem delu pravi, daje ideja o vseživljenjskem učenju krožna: vseživljenjsko učenje je vredno svojega imena le. Če so ljudje v otroštvu deležni poštene in razumne izobrazbe, ki temelji na življenjskih potrebah in je pojasnjena, prepojena z ugotovitvami sociologije, psihologije, telesno in duševno higieno. Kljub temu pa take vrste izobrazbe Za boljšo prakso 45 ni mogoče doseči, če izobraževanje v odrasli dobi ni trdno zasidrano v mišljenju ljudi, če izobraževanje odraslih ni način življenja in če nima trdne zakonske osnove, (Lengrand, 1975, v Lifejfing and Continuing Education, 2001) Vseživljenjsko učenje jc proces, ki poteka "od zibke do groba". Ima horizontalno in vertikalno dimenzijo - vsestransko zaobjema učenje, ki se poraja v vsakem vidiku življenja, pri delu, doma, v prostem času, pri igri. Medtem ko formalno učenje vključuje učenje v različnih organizacijah, ima pojem učenje tudi dimenzijo. Ta obsega številne učne pristope in učne situacije, oddaljuje se od primata formalnega izobraževanja in še bolj od oblik instilueionalnega učenja. (Field, Leicester, 2000) Vseživljenjsko učenje v prihodnosti pogojuje razširjanje informacij o različnih izobraževalnih aktivnostih in učnih možnostih po čim več različnih poteh. Različni izobraževalni programi bodo na voljo v izobraževalnih centrih, doma, na delovnem mestu - kjerkoli bo posameznik želel. Uporabljati jih bo mogoče v različnih oblikah - kot samostojno učenje in učenje na daljavo ali v tradicionalnih oblikah. Izobraževalne institucije bodo odprte za vse, ki se želijo vključevati, ne glede na to. ali bodo na koncu opravljali različna preverjanja znanja. Če pa se bodo znanja preverjala, bodo morale biti upoštevane tudi vse življenjske in delovne izkušnje, (Longworth, Davies 1996) Ena izmed primarnih stvari, ki idejo permanentnega izobraževanja spreminjajo iz teorije v prakso, je vzpostavitev učinkovitega informiranja in svetovanja za izobraževanje. Posamezniki tako dobijo možnost za lažje zbiranje podatkov in svetovanje za izobraževanje, tako formalno kot neformalno, Vseživljenjsko izobraževanje predpostavlja fleksibilne in zelo različne poti učenja, ki so z učinkovitimi svetovalnimi službami lažje uresničljive. (Lifelong Learning and Lit'ewide Learning, 2000) INFORMIRANJE IN SVETOVANJE V IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH -DEJAVNIK POSPEŠEVANJA IZOBRAŽEVANJA IN UČENJA ODRASLIH Odrasli se za izobraževanje odločajo iz želo različnih motivov, velikokrat pa je odločitev bolj kol z osebno rastjo in prijetnim povezana z življenjsko nujnimi odločitvami. V svetu, ki se spreminja hitro in nepričakovano, je zagotova ena stvar. Kakovost naših življenj je odvisna od naše zmožnosti pozitivnega odzivanja na nove izzive in priložnosti. V prihodnosti bomo morali postati bolj usposobljeni, izobraženi in prilagodljivi. Da bi lahko uresničili vse to, bomo morali nenehno iskati nove priložnosti za razvoj naših možnosti in talentov. (UDACE, 1986) Odrasli se za učenje ali izobraževanje odločajo ponavadi prostovoljno, največkrat pa zaradi : • razvijanja spretnosti» povezanih z njihovo zaposlitvijo, ■ želje ali potrebe po pridobitvi nove kvalifikacije, ■ želje po osebnostnem razvoju, * želje po kakovostnem preživljanju prostega časa. (Suteliffc, 1990) Odrasli se velikokrat ne srečujejo z odločanjem o tem, kaj in kako se učiti. Pogosto se dogaja tudi, da so možnosti za izobraževanje in učenje, ki so odraslim na voljo, zelo omejene. Pri razvijanju "k učencu" usmerjenega pristopa v izobraževanju odraslih je pomembno, da se vprašamo tudi, kako lahko odraslim omogočimo dostop do informacij o tem, kakšne izobraževalne možnosti so jim na voljo, kako lahko odraslemu pomagamo 50 pri odločanju za učenje in izobraževanje ter kakšne vrste pomoči je potrebno razvijati, da bi se odrasli bolj uspešno učili. (Prav tam.) Namen svetovalnega dela v izobraževanju odraslih je izenačili razlike med izobraževalnimi potrebami in željami odraslih ter izobraževalnimi možnostmi, ki so jim na voljo. Najprej je tu pomoč posameznikom pri odkrivanju potreb in interesov, ob tem pa tudi pomoč pri izbiri med številnimi možnostmi skupaj z vsemi zahtevami in ovirami. (UDACE, 1986, str. 7) Organizacije, ki se ukvarjajo s svetovalnim delom v izobraževanju, zbirajo informacije in potrebe, ki jih lahko posredujejo tisti, ki skrbijo za izobraževalno ponudbo. Svetovalno delo v izobraževanju odraslih ima dvojen pomen: ■ pomoč odraslemu posamezniku v izobraževanju, * oblikovanje ponudbe izobraževanja za odrasle, (UDACE, 1986, str. 7) KDO SO ODRASLI, KI SE ODLOČAJO ZA OBISK SVETOVALNEGA SREDIŠČA NOVO MESTO Svetovalno središče Novo mesto je služba, ki odraslim ponuja informiranje in svetovanje pred, med in po vključitvi v izobraževanje. Deluje na območju Mestne občine Novo mesto ter občin Žužemberk, Mirna Peč, Dolenjske Toplice, Škocjan in Šentjernej. Glede na to, da je Svetovalno središče Novo mesto edino na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja, stranke pogosto prihajajo tudi z omenjenih območij. ŠTEVILO STORITEV V LETU 2002 V letu 2002 je bilo v Svetovalnem središču Novo mesto opravljenih 1249 svetovalnih storitev. S pojmom svetovalna storitev je mišljen vsak obisk, telefonski klic ali vsaka posamična storitev po pošti ali prek elektronske poŠte; tudi če je ista oseba poiskala pomoč večkrat zaporedoma oziroma je bilo za rešitev problema potrebnih več obiskov, telefonskih klicev ... Iz tabele 1 je mogoče razbrati, daje storitev največ v septembru in oktobru, sledita meseca januar in februar ter avgust, marec in april. Obisk je najmanjši decembra in junija, Iz podatkov je že mogoče sklepali, da je število obiskov v središču največje v mesecih pred vpisi v srednješolske programe in ob razpisih Ministrstva za znanost, šolstvo in šport. Ali je porast storitev res posledica vpisov in razpisov, bomo lahko sklepali tudi iz podatkov o vsebini povpraševanj obiskovalcev središča in podatkov o tistih, ki najpogosteje obiskuje Svetovalno središče Novo mesto. Seveda moramo poudariti, da se tako jeseni kot tudi v začetku leta zvrstijo tudi vpisi v različne oblike neformalnih oblik izobraževanja, med katerimi prevladujejo jezikovni tečaji in različna računalniška izobraževanja, Študijski krožki, dejavnosti Univerze za tretje življenjsko obdobje in Še Tabela 1: Število storitev svetovalnega središča po mesecih MESEC JAN. FEB MAR. APR. MAJ JUN. JUL. AVG. SEP OKT. NOV DEC SKUPAJ ŠTEVILO STORITEV 150 144 99 98 73 65 21 111 198 166 79 45 1249 Za boljšo prakso 47 Slika 1: Število storitev svetovalnega središča po mesecih 25 0 200 150 100 50 0 ¡11 ts lil JANUAR IJl I m :. :;:. ; OL CL < Z D 1 D o 5 ¡z UJ r-j I O 1 ffi m S LU g M § nekaj drugih, ki v okolju opazneje izstopajo. STRUKTURA OBISKOVALCEV SVETOVALNEGA SREDIŠČA PO SPOLU V Svetovalnem središču Novo mesto je v letu 2002 pomoč poiskalo 62 odstotkov Žensk in 38 odstotkov moških. Poenostavljeno lahko sklepamo, da je delež žensk večji zaradi tega, ker je v izobraževanju odraslih tudi sicer delež žensk večji kol delež moških. Izkušnje kažejo, da se moški pogosteje odločajo za formalne oblike izobraževanja, ki so povezane z neposrednim učinkom izobraževanja (največkrat z zaposlitvijo), ženske pa večkrat odločitev za izobraževanje povezujejo poleg zaposlitve tudi z osebno rastjo, družino itd. STRUKTURA OBISKOVALCEV SVETOVALNEGA SREDIŠČA PO STAROSTI Podatki o starostni strukturi obiskovalcev svetovalnega središča kažejo na to, da je skoraj polovica vseh obiskovalcev središča starih do 25 let. Tabela 2: Struktura obiskovalcev svetovalnega središča po spoiu SPOL št. F (%) ŽENSKE 644 62,10 MOŠKI 393 37,90 SKUPAJ 1037 100,0 Slika 2: Struktura obiskovalcev svetovalnega središča po spolu tO ŽENSKE I I MOŠKI 52 Za boljšo prakso Tabela 3: Struktura obiskovalcev svetovalnega središča po starosti STAROST Št. f (%) a) manj kot 20 let 274 26,4 b) 21-25 let 183 17,6 c) 26-30 let 148 14,3 d) 31-40 let 132 12,7 e) 41-50 let 40 3,9 f) več kot 50 let 75 7,2 g) ni podatka 185 17,8 SKUPAJ 1037 100,0 Vzroke za relativno nizko starostno strukturo lahko iščemo v naslednjih dejstvih: • mladi laže poiščejo pomoč kot starejši, ki jim velikokrat že sama prošnja za pomoč pomeni priznanje neuspeha, pogosto se ne želijo izpostaviti, ne vedo, kaj vprašati, se Slika 3: Struktura obiskovalcev po starosti 18% >v 26 /o & h";;;;;™ iiHV . .... . -------- 18% B a) manj Kot 20 let Blb) 21-25 let M c) 26-30 let S! d) 31-40 let ■ e}41 -50 tet □ f) več kot 50 let Clg) ni podatka 14% zelo hitro zadovoljijo z informacijami ... ■ mlajši so pri iskanju informacij veliko spretnejši in vedo, kje poiskati pomoč, ■ v programih formalnega izobraževanja je vedno več mladih, ki se za nadaljevanje šolanja kljub plačilu raje odločajo za sistem izobraževanja za odrasle na eni strani, vedno več pa je tudi osipnikov (tako osnovnošolcev kot. tudi srednješolcev), ki zaradi različnih vzrokov (največkrat pa zaradi večkratnega ponavljanja) šolanja v redni obliki ne morejo več nadaljevali, * mlajši obiskovalci so pogosto tudi redni dijaki, ki niso zadovoljni s svetovalno službo na njihovi šoli in jih v središče pripeljejo starši, ki želijo poskusiti vse možnosti za rešitev otrokovih težav, pa tudi taki, ki jih v svetovalno središče napotijo njihovi svetovalni delavci na šolah, ker informacije in pomoč, ki jo potrebujejo, presegajo meje njihovega vsakodnevnega (rutinskega) dela (v večini primerov gre za nostrifikacije in nadaljevanje šolanja v tujini, za to pa je potreben stik s tujimi institucijami, ministrstvom, ambasadami...), ■ v svetovalno središče se po pomoč pogosto zatekajo študenli, ki po zaključku srednje Šole nimajo več njim pripadajoče ustrezne svetovalne službe za pomoč pri učenju, ■ veliko starejših, ki se odločajo za izobraževanje, je tudi brezposelnih in so napoteni v Program 5000; večino svetovanja za izobraževanje opravijo svetovalci na zavodih za zaposlovanje in zato ne obiščejo svetovalnega središča, * odrasli, ki so zaposleni, velikokrat izberejo programe in oblike izobraževanja, ki jih pogojuje njihova zaposlitev, in tako dejansko nimajo dosti možmosli izbire glede različnih programov, ' starejši ljudje (tudi tisti bolj aktivni) se najpogosteje odločajo za programe v okviru že Za boljšo prakso 53 znane skupine (npr. različna upokojenska društva, Univerza za tretje življenjsko obdobje ..,), v kateri je ponavadi omogočen tudi dober pretok informacij. STRUKTURA OBISKOVALCEV SVETOVALNEGA SREDIŠČA PO IZOBRAZBI VcČ kot tretjina obiskovalcev svetovalnega središča ima zaključeno peto stopnjo izobrazbe, sledijo jim obiskovalci s končano tretjo ali četrto stopnjo izobrazbe, končano osnovno šolo, nedokončano osnovno šolo in nazadnje tisti z zaključeno sedmo ali višjo stopnjo izobrazbe ter šesto stopnjo izobrazbe. Ljudi, ki se zanimajo za različne oblike neformalnega izobraževanja, kjer stopnja izobrazbe ni pomembna, ponavadi po izobrazbi ne sprašujemo, razen če podatek povedo sami. To je tudi vzrok za sorazmerno velik delež tistih, za katere nimamo podatka o stopnji izobrazbe. Največjo skupino predstavljajo tisti s konča- Tabela 4: Struktura obiskovalcev svetovalnega središča po izobrazbi Št. f (%) nedokončana OŠ 102 9,8 končana OŠ 123 11,9 III in IV. stopnja 159 15,3 V, stopnja 375 36,2 VI, stopnja 36 3,5 VII. stopnja in več 38 8,5 ni podatka 154 14,9 SKUPAJ 1037 100,0 no peto stopnjo izobrazbe, razlog je najverjetneje v tem, da so pogosto zelo motivirani za nadaljnje izobraževanje. Velik delež V skupini predstavljajo tudi tisti miadi, ki so zaključili redno srednješolsko izobraževanje, pa zaradi različnih okoliščin niso bili sprejeti na želeno fakulteto ali v katero koli drugo nadaljnje izobraževanje, ter tisti, ki so bili neuspešni med študijem in želijo zamenjati smer študija. Ocenjujemo, da je delež tistih, ki imajo nedokončano osnovno šolo, končano osnovno šolo ali tretjo in četrto stopnjo izobrazbe, razmeroma nizek, saj so ravno ti odrasli pogosto najmanj motivirani za izobraževanje in učenje, praviloma se vključujejo le v formalne oblike izobraževanja (pogosto zaradi brezposelnosti ali pritiskov delodajalca). V omenjeno skupino sodijo tudi mladi, ki so osnovno ali srednjo šolo zapustili pred formalno doseženo stopnjo izobrazbe. Poleg že naštetih lastnosti pa so odrasli, ki spadajo v omenjeno skupino glede na doseženo stopnjo izobrazbe, pogosto prestrašeni in ne vedo, kateri podatki so tisti, ki jih potrebujejo pred odločitvijo za določeno izobraževanje. Slika 4: Izobrazbena struktura 10% 12% 15% L: a) ne dok, OŠ E b) končana OŠ Rc) E in IV, stopnja ■ d) V. stopnja H e) VI. stopnja L f) VII. stopnja in več □ g) ni podatka 37% 54 Za boljšo prakso Tabela 5; Struktura obiskovalcev svetovalnega središča po zaposlitvenem statusu Št. f{%) zaposlen/a 452 43,6 samozaposlen/a 3 0,3 brezposeln/a 178 17,2 dijak/inja, student/ka 215 20,7 upokojenec/ka 66 6,4 drugo 12 1,2 ni podatka 111 10,7 SKUPAJ 1037 100,0 Ljudje s končano šesto stopnjo izobrazbe se praviloma odločajo za nadaljevanje študija, želijo doseči izobrazbo na višji stopnji, nekaj pa je tudi takih, ki povprašujejo po različnih oblikah neformalnega izobraževanja. Obiskovalci svetovalnega središča, ki imajo zaključeno sedmo stopnjo izobrazbe, večino- Slika 5: Zaposlitveni status 11% 1% / " 6% fk zaposlen/a \ 440^ p samozaposlen/a : ' ' • - 1 brezposeln/a i .':: 'IMiii \ I m dijak/študent/ka 21% 11191 •> ■:■ * •:■ ; •;• ■•: >■ :■ i! ■: i i i i V \ ■ upokojenec/ka ■Ml' PiKiS m : ■v ')IB)u W C drugo i- ■:• .:• ■:• •:■ .,, .,,:•. §|fj iiifflB. ■ ■".:.■■■ ■/ ■Kuno. - - □ ni podatka m 17% 0% ma povprašujejo po oblikah neformalnega izobraževanja - predvsem izobraževanja, ki bi zapolnilo njihov prosti čas, in po zelo specifičnih znanjih, ki jih pogosto najdejo s pomočjo Borze znanja. STRUKTURA OBISKOVALCEV SVETOVALNEGA SREDIŠČA PO ZAPOSLITVENEM STATUSU Skoraj polovico vseh obiskovalcev svetovalnega središča predstavljajo zaposleni, sledijo jim dijaki in Študenti, brezposelni, upokojenci ter ostali. Razlog za sorazmerno velik odstotek brez podatka je v tem, da tistih, ki se zanimajo za različne oblike neformalnega izobraževanja, po zaposlitvenem statusu ne sprašujemo. Med zaposlenimi obiskovalci prevladujejo predvsem mlajši, stari manj kot 25 let. Brezposelni, ki poiščejo pomoč v svetovalnem središču, imajo pogosto zaključeno vsaj četrto stopnjo izobrazbe in želijo samo poskrbeli za svoj položaj. Manj izobraženi brezposelni se pogosto zadovoljijo z informacijami, ki jih dobijo na zavodih za zaposlovanje, vendar izkušnje kažejo na to, da prav ta skupina ljudi potrebuje največ pomoči. Med brezposelnimi z nizko stopnjo izobrazbe (nedokončana osnovna šola) je med obiskovalci svetovalnega središča tudi skupina Romov iz okolice, ki obiskujejo program osnovne šole za odrasle. VSEBINA SVETOVALNIH STORITEV Iz podatkov, ki smo jih nanizali, je mogoče sklepati, da večina ljudi v svetovalnem središču poišče informacije in pomoč glede formalnih oblik izobraževanja (pridobitev izobrazbe na višji stopnji ali prekvalifikacije), sledijo jim neformalne oblike izobraževanja za osebni razvoj, nekateri poiščejo v svetovalnem središču tudi pomoč pri učenju, nadalje sledi pomoč v zvezi z neformalnimi Za boljšo prakso 55 Tabela 6: Vsebina svetovalnih storitev Št. f<%> pridobitev izobrazbe na višji stopnji 548 48,8 prekvalifikacija - sprememba poklica na isti stopnji 83 7,4 neformalne oblike izobraževanja za delo, poklic 55 4,9 neformalne oblike izobraževanja za osebni razvoj 144 12,8 kako se učiti, pomoč - težave pri učenju 57 5,1 financiranje izobraževanja 53 4,7 drugo 184 16,4 SKUPAJ 1124 100,0 oblikami izobraževanja za delo ali poklic, financiranje izobraževanja in drugo. Kljub temu, da večina ljudi vprašuje predvsem po pridobitvi izobrazbe na višji stopnji ali prekvalifikacijah, se pravi po formalnem izobraževanju, pa naj ob zadnji tabeli nanizamo še nekaj podatkov, ki se vežejo na posamezne kategorije. Pri neformalnih oblikah izobraževanja za delo in poklic prevladujeta jezikovno in računalniško izobraževanje ter različna krajša usposabljanja. Za neformalne oblike izobraževanja za osebni razvoj se praviloma zanimajo ženske, ki so zaposlene ali upokojene in imajo starejše Slika 6: Vsebina obiskov 16% 49% S pridobitev izobrazbe na višji stopnji m prekvalifikacija - sprememba poklica na Isti stopnji □ neformalne oblike izobraževanja za delo, poklic I neformalne oblike izobraževanja za osebni razvoj I kako se učiti, pomoč - težave pri učenju i financiranje izobraževanja □ drugo 56 Za boljšo prakso - $ pf ' Vrineš tg^Bgjži 1' '^m M a' 'mn -I f ; Kkf 1 .¡. ji S® ' ■ ■ f.l fo- Sir V i __ 'i t Mm i l L ■P« ' □fin--" "ti I otroke. Pogosto se zanimajo za različne krajše tečaje umetniške narave, izobraževanje v Študijskih krožkih, jezikovne tečaje, pogosto pa posegajo po specifičnih znanjih, ki jih dobijo preko Borze znanja. Pomoč pri učenju pogosto iščejo mlajši (tudi Romi), najpogosteje jim ponudimo skupinske oblike svetovanja, ki je izrazito problemsko naravnano, seveda pa težave obravnavamo in rešujemo tudi individualno. Pri financiranju izobraževanja gre najpogosteje za pomoč pri subvencioniranju formalnih oblik izobraževanja, pogosto sodelujemo z delodajalci ali svetovalci na zavodih za zaposlovanje glede možnosti za vključitev v Program 5000. Pri pomoči, ki sodi v kategorijo "drugo", gre zelo pogosto za nostrifikacije spričeval in urejanje dokumentacije za priznanje določene stopnje izobrazbe ali dela izobrazbe, urejevanja statusa študenta ali statusa udeleženca izobraževanja odraslih. Glede na to, da je Svetovalno središče lahko dostopno in obiskovalce sprejema tudi v času izven uradih ur, se ljudje obračajo tudi po različne vrste pomoči, ki včasih niso povezane z izobraževanjem. V takih primerih ljudi napotimo v druge, za to ustreznejše ustanove. ZAKLJUČKI Večina ljudi, ki poišče pomoč v Svetovalnem središču Novo mesto, se zanima za pridobitev stopnje izobrazbe ali kvalifikacije, ki je povezana z zaposlitvijo. Ljudje najbolj povprašujejo po možnostih za formalno izobraževanje, manj pa po neformalnih oblikah izobraževanja, ki jih potrebujejo za lastno zadovoljstvo ali kakovostno preživljanje prostega časa. Skupina ljudi, ki poišče pomoč, obisk v središču pogosto pojmuje kot eno izmed dodatnih možnosti za informacije ali svetovanje. Verjetno je ¡potrebno razmišljati, kako doseči in vzpodbuditi tiste, ki na svoji poti ne posežejo po pomoči, ki jim je na voljo; s tem mislimo predvsem manj izobražene, starejše, moške, brezposelne ... Z vidika omenjene Za boljšo prakso 53 skupine je ena izmed primarnejših nalog svetovalnih središč ne le zadovoljevanje potreb med izobraževalno ponudbo in posameznikom. ki se želijo učili, temveč prepoznavanje in razvijanje potreb tistih, ki lastnih potreb po izobraževanja in učenju ne razvijejo oziroma jih ne prepoznajo. Eden izmed načinov takega spodbujanja je prav gotovo ponujanje zadostnih in posameznikom razumljivih informacij, približevanje izobraževanja določenim slojem in ciljnim skupinam ter predstavljanje in nenazadnje tudi pomoč pri učenju v vseh drugačnih in alternativnih poteh na poti do izobrazbe. Če stvar osvetlimo tudi z nekaterimi tezami o permanentnem izobraževanju, ki smo jih nanizali v uvodu, lahko vlogo svetovalnih središč vidimo ludi v spodbujanju posameznikov za različne oblike neformalnega izobraževanja, ki naj bi v prihodnosti pridobivalo enako težo in pomen kol formalne oblike izobraŽevanja. Ljudi je potrebno navaditi, da v učenju začnejo prepoznavati tudi elemente, ki pomenijo več kot le potrdilo ali dovoljenje za opravljanje določenega dela, in da ob lastnem učenju začnejo opazovati tudi nekatere druge spremembe, ki jim jih učenje prinaša. S takim načinom bi posameznikom lahko približali učenje in jih motivirali za poseganje po novih učnih možnostih. Končamo naj z idejo o enakosti izobraževalnih možnosti. Kljub vse naprednejšim potem /a dosego izobrazbe in učenja to še vedno predstavlja privilegij in je vedno materialno pogojeno. Lahko pa za začetek veliko bolj realno govorimo o zagotavljanju enakih možnosti do dostopa informacij in oblik pomoči ob odločanju za učenje. V nekaterih državah (npr. Irska), kjer je svetovanje za izobraževanje dokaj razvito, poznajo obliko delovanja podobnih središč, ki jo imenujejo "reach out". To pomeni, da svojo pomoe ponujajo v središčih, kjer se določena skupina ljudi giblje. S takim načinom ljudem v njihovem okolju prikazujejo možnosti, ki jih ponuja učenje ter najbolj učinkovito odpravljajo ovire, ki posameznike odvračajo od učenja. Tudi v našem okolju bi po podatkih, ki smo jih zbrali za leto 2002, kazalo posebno pozornost posvetiti ljudem, ki v središče ne prihajajo, in jim morda ponuditi in predstaviti učenje v vsakdanjih okoljih, kjer živijo m se gibljejo, ter na način, ki jim je blizu. LITERATURA A European Aren of Lifelong Learning, Luxembourg (2002). Office for Officiât Publications of the European Co mm lui i ties. Pie Id, J., Leicester. M. (.2000), Lifelong learning: education acsoss the life span, London: Rout ledge. Filipovié, D. ( 1971). Permanentno obratovanje: suslina i ko il ze k venec, Le-S kovne: Naša reč, Jelene, Z. (1980), Svetovalno delo na področju izobraževanja odraslih. Ljubljana: filozofska fakulteta. Skripta za študente. Jelene, Z. (1989), Odrasli prebivalci Slovenije v izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut pri univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani in Skupnost izobraževalnih centrov v Sloveniji. Jelene. Z, (199S). Vsež.ivljenjsko izobraževanje in vseživljenjsko učenje. Ljubljana: AndragoŠki center Slovenije, Krislančič, A, (1995). Svetovanje in komunikacija. Ljubljana: Združenje svetovalnih delavccv Slovenije. Lertgrand, P, (1976). Uvod u permanentno obratovanje, Beograd: Beogradski tedavacka-graftEki zavod. Lilelong Learning and Life wide Learning (2000). Skolverkel. Long worth, N., Davies, K. W, (1996). Lifelong learning. London: Kogati Page. Oliver, P. (.2001 ). Lifelong and Continuing education: What is a learning society, Burlington: Asligale. Sutcliffe, J. (1990). Aduhs with Learning difficulties. Education for choice & Emprowment: A handbook of a good practice. Leicester: NIACE. UDACE (1986), The challenge of change. Developing educational guidance for adults, London: NIACE. 58 Za boljšo prakso Vilic Klenovšek, T. (I998a). Informiranje in svetovanje brezposelnim za izobraževanje, V Vzgoja in izobraževanje, št. 5, str. 27-31. ViliC Klenovšek, T, (1998b). Svciovahui dejavnost v izobraževanju odraslih, Stanje in potrebe v Sloveniji v obdobju 1997/98. Siniez.no poročilo, Ljubljana: Andragoški center Slovenije. Woolfe, R, (1987), Guidance and Counselling in Adult and Countinuing Education. A Developmental Perspective. Philadelphia: Open llniversiliy Press,