1(0. itevilkB.
U umilni, g soboto, 13. |ul!|a 1905.
XL leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrsl&e dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje delele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpoŠiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila seplaČuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati-— Rokopisi se ne vračajo. — Uredništve ln upravnistvo je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
Uredništva telefon št. 34,
Jtfesečna priloga: „Slovenski tehnik".
Posamezne številke po 10. h.
Upravni&tva telefon št. 85.
»Slovenska Ljudska stranka« je nekaj mesecev sem oficijalno imeno-van.io kranjskih klerikaleev. ki se tradijo na vse načine, da bi \ tepli to imenovanje v trde buče svoj i h volil-i-ev. »S. L. S.« naj l>o nekak t'raina->onski znak za klerikalce, nekako to, km* so l>ili svoje dni štirje P-i za nemške turna rje.
Mnogo let je klerikalna stranka nosila drugo oficijalno imenovanje in reei se mora, da bolj častno, kakor svoje dandanašnje, zakaj takrat so se stremljenja stranke vsaj ujemala z njenim imenovanjem, sedaj pa se ne več.
Ko so se klerikalci organizirali kot samostojna stranka, so se krstili za katoliško-narodno stranko. V tem
imenu je bil obsežen ves njihov program in so bila izražena vsa njihova prizadevanja. Povedano je bilo s tem da so klerikalci pred vsem drugim konfesijonalna stranka, ki zastopa v prvi vrsti interese in težnje katoliške <*erkve in njenih služabntkov-duhov-nikov in potem šele in samo v kolikor se to ujema z interesi in koristmi internacionalne katoliške cerkve, tudi slovenske narodne Zahteve. Pravičnost nam veleva pripoznati. da so se klerikalci vobee držali tega svojega programa. Kot katoliška stranka so bili naravnost fanatični in so tem svojim stremljenjem žrtvovali vse. celo narodnost.
Po mnogih letili so klerikalci naenkrat našli.da oficijalno imenovanje "katoliško-narodna stranka« zanje ni več prikladno. Kar naenkrat so našli, (In niso več katoliško narodni. Pljunili so na katoličanstvo in na narodnost, vrgli imenovanje katoliško-narodna stranka« čez plot na smetišč** iu nastopili kot S. L. S.«, kot »slovenska ljudska stranka« — menda zato, ker to imenovanje nima nobenega jasnega pomena, ker se za lem imenovan jen i lahko skrije vse, kar kdo hoče. Med tem, ko so v »slovenski ljudski stranki« zbrani najhujši klerikalci, so v »nemški ljudski stranki« združeni nemški Losvonromovc i, v »moravski ljudski stranki« p;« liberalni Mladoeelii pod vodstvom dr. Stranskega- »Ljudska stranka« je kakor kavčuk prožno imenovanje, kakor ustvarjeno za politično slepomišenje kranjskih klerikalcev.
Cemu so klerikalci zavrgli svoje Staro imenovanje in si izbrali novo' Stavili smo to vprašanje že mnogo-
krat, toda zadovoljivega odgovor?« nismo nikdar dobili. To prekrščen je je bilo toliko bolj čudno, ker se druge stranke, ki stoje na istem stališču, kakor naši klerikalci, kar nič ne sramujejo enak zli imenovanj. Nemški klerikalci se imenujejo aH katoliške konservativce ali krščanske soeiah*e; to isto vidimo pri Cehih, pri Poljakih in pri Italijanih. Kranjski klerikalci so prva in edina stranka, ki je zavrgla svoje katoliško imenovanje. Storili so to brez vsakega vidnega zunanjega povoda in zato sta odprti samo dve alternativi: ali so zavrgli z imenom vred svoje prepričanje, ali so pa zavrgli ime samo zato, da bi javnost varali. A' prvem slučaju se jim lahko reče, da so celili 15 let lagali in goljufati javnost in razburjali narod za ideje, ki so jih zdaj sami zavreli kot slabe, v drugem slučaju pa so zdaj postali sleparji.
Težko je reči na prvi pogled, kaj je resnica. Morda nam to pojasu i jo nastopi klerikalcev.
Oni dan je Jože (Jostinčar v državnem zboru zaklieal. da je današnja klerikalna stranka nekaj čisto (Iru^ega, kakor je bila tista, ki je bila pred njo. (Jostinear je sicer brezpomembna oseba, a kar govori, to ura je narekovano od Kreka ali Šu-steršiča in zato se hočemo ozreti na njegov medklic.
Gostinčarjeva izjava je očitna neresnica. Program na katerem stoji klerikalan stranka, je ravno tisti, kakor ga je zastopala »prejšnja« klerikalna stranka, ki jo sme že neki Gostinčar javno zatajevati. Od Leta lvirj. stoji klerikalna stranka na programu katoliških shodov. Te programe so sklenili katoliški duhovniki in odobrili so jih škofje, pri vsaki stranki pa je odločilen za sodbo program, ne pa osebe. V programati-enem oziru se pa klerikalna stranka absolutno ni premenila. To vesta Krek in Susteršič tako dobro, kakor mi. Ker sta hotela v državnem zboru napraviti majhno goljufijo, sama pa s«* nista upala, sta poslala v ogenj svoj politični Mndchen 1'iir Al les«, ki -lisi na ime Gosti near.
Reklo se je tudi, da so danes v klerikalni stranki na krmilu dmgre OSebe. Kdo so te osebe.' Kusteršič je nosil na vseli katoliških shodih zvonec. Krek je bil na vseh katoliških shodih ena na jmerodajnojših oseb, Povse in Detela sta vsem katoliškim shodom prisostvovala, Šukljc je podpisal program katoliških shodov. Ali nam bo zdaj  mar kdo bo hotel celo
dopovedati, da so Jaklič, Gostinčnr in Demšar postali v klerikalni stranki odločilni faktor in da so ti spremenili značaj stranke? »Sicer pa so ti vsi podpisali ali podkrižali program   katoliških shodov.
Prazna in brezmlselna j»* ton-; trditev, da današnja klerikalna stranka ni več tista, kot še pred nekaj leti. Program je danes tisti, kot je bil poprej in merotlajne so ravno tiste osebe, kakor poprej. Kar je na krmilu novih ljudi, to so same brezpomembne ničle, samo »Stimmvieh« in nič drugega.
Dejstvo, da so klerikalci zavrgli svoje staro ime »Katoliško-narodna stranka« v »Slovenska ljudska stranka«, bi se dalo opravičiti samo, če b i s e b i 1 a k 1 e r i k a 1 -n a s tr a n k a v svojem b i s t v u spre in e u i 1 a. Dr. Krek poskusa res časih nekaj takega natveziti javnosti: vcepil bi ji rad mnenje, da t a k o z v u n a »slovenska 1 j ud-ska strank a« ni več k 1 e r i -k a 1 n a. V tem smisln je že enkrat nekaj pridigovai v dež. zboru, v tem smislu pisari po »Slovencu« in V tem smislu se je izrekel zadnjič v drž. zboru. Kar razžaljenega se je delal, ko se um je reklo, da je klerikalec.
Ne bomo se prerekali ne s Krekom, ne z drugimi našimi liguorijan-ci zaradi pojma, kaj da je kleri-kalizem in kaj je klerikalce. Po vsem svetu vlada v tem oziru le eno mnenje: Klerikalizem je stremljenje cerkve po gospodstvu v neverskih, javnih, političnih, kulturnih in gospodarskih zadevah, in klerikalec je, kdor pospešuje to prizadevanje, pa tudi tisti, ki zlorablja verska čuvstva v dosego politične oblasti, in kdor politično oblast zlorablja v eerkvene namene. T o p a d e 1 a j o kranjski klerikalci, to je Z n c e tek   in    ko ti e c    v se    n j i -
h o ve politi k e v parlamentu in med narodom, i o z a t o j e d r. J a -n <• z K v a n g, Krek izustil p o d o b n e g a č 1 o y e k a n e -vredno očitno Laž, koje rekel, da njegova stranka ni klerikalna.
Takozvana slovenska ljudska str;inka« je s k o z i n s k o z k 1 e r i -k a 1 n a . to priča njen p r o g r a m in to pričajo njena d e 1 a. Klerikalna je najslabšem pomenu te besede in kdor to taji, uganja najgrso hinav-ščino. Besede nimajo nobenega pomena, dokler jim ne slede dejanja. Klerikalci so s premembo imena sa-
mi priznali, da je bila njihova stranka poprej klerikalna, tako klerika 1-mi, da so se sramovali celo njenega imena. A preinenili so samo svo-j e ime, p r o g r a m p it je ostal tisti, kot je bil poprej, in 1 j a d j e so tadi ostali isti. Kdo nam ho d. pr. dopovedal, da bi se bil dr. Kusteršič, ki je svoj čas snoval katoliški centru m, ki se je na banketu povodom katoliškega shoda tolkel na svoje prsi in vpil: s ponosom priznam, da sem ultramontanee, — da bi se bil ta Kusteršič spreobrnil k načelom, ki jih je toliko let proglašal za največje lopovstvo pod božjim solneem l Kdo nam hoče dopovedati, da so Povše, Detela, Krek in Žitnik slekli svojo klerikalno suknjo, ki so jb nosili toliko let v zavesti, da je poštena obleka.' Nihče!
Cemu so torej klerikalci preinenili svoje ime, čemu protestira Krek proti imenovanju »klerikalec«, čemu hevska Gostinčnr, kadar ga spuste z verige, da »lepi klub«, v katerem sedi on, nima nič opraviti s prejšnjo klerikalno stranko? Cemu morajo pošteni ljudje kakor Povše, Detela, Kalan in drugi taki prenašati, da jim sme človek Gostincarjevega kalibra v drž. zboru zatajevati ter indirektno obsojati! Vse zato, ker narašča p ro t i k 1e r i k a 1no gibanje na S1o v e ns k e m, ker se klerik alei boje polit i č-n e p o v o d n j i , k e r ti vide v a -jo kl e r i k a 1 c i , da m o r a j o v a r a t i v s o j a v n ost i n p a zlasti v o 1 i 1c e . č e j i h ho č e -j o v z d r ž a t i n a s v o jih vaje-i i h. K splošno in enako volilno pravico so vstopili v politično areno novi sloji, ki se še niso orijentirali, ki še ne znajo samostojno misliti, ki pa imajo v rokah veliko moč. Te sloje love klerikalci in da bi jih ujeli v svojo past in jih vpregli pred svoj i voziček, zato se delajo demokrate in zatajujejo nele svoje ime. nego tudi svoj program. A samo z besedami, kajti njihova d e j a n j a svedočijo, da so pravi k 1 er i k a 1 C i in u I t r;.' m d n t a n e i in ker to razsodni in politično zreli ljudje dobro vidijo, zato eitajo tudi šifro »S. 1.. K.« p r a v i 1 n o >K. L. K.« - stranka ljudskih sleparjev.
Poslansko zbornica.
N a D n n a j u , 12. julija.
Danes so vložili češki poslanci predlog   zaradi   ustanovitve dru-
g e č e š k e n n i v e r z e s češkim učnim jezikom v Brnu, Dr. Hočevar in Žitnik vložita predlog glede odpisa s postavo dne 4. aprila 1902 dovoljenega državnega posojila v svrlio zopetnega nasada po trtni uši pokončani h vinogradov. Dr. R y b a r in-terpelira železniškega ministra, da se napravijo slovenski nadpisi na vseh postajah državne železnice, ki VOZI    med   Trstom    in Jesenicami.
Dr. Krek interpelira poljedelj-skega ministra glede legislatornili ukrepov v svrho varstva bučelarstva in medu. Zaradi neznosnih razmer na dunajskem konservatoriju je inter-peliral vlado dr. Adler.
Dr. Krama f je vložil od vseh Denemških strank podpisani predlog, v katerem se zahteva protokoli-ranje vseh nenemških govorov. Predlog so podpisali tudi poljski, češki, rusinski, romunski in italijanski socialisti.
Nato je pričela zbornica z nadaljevanjem proračunske razprave. Zanimanja ni posebnega, poslancev je navzočih le malo.
Prvi je govoril češki socialist Nemec, ki je polemiziral med drugim proti včerajšnjim izvajanjem krščanskega socialista Bielo-hlaveka in vsenemea \Volfa. Za njim so govorili Še nemški krščanski socialist K u n s c h a k , poljski socialist R e g e r in nemški agrarec P e s c h -k a. Nato je bila sklenjena debata in poslanci so se združili na glavna govornika. Oni, ki so proti proračunu, so si izbrali Hrvata Tresić-Pavičica; oni, ki hočejo glasovati za proračun, pa svobodnega socialea Starka.
T r e s i č - p a viči č je pričel govoriti v hrvatskem jeziku. Trešie je prvič v zbornici, vendar ga je zadela čast. biti izvoljen za protigovor-nika. V svojem govoru je ostro napada] avstrijsko vlado in madžarski šovinizem, ki oba ubijata hrvatski ži-velj.
Dejal je med drugim, da je imela Dalmacija nekoč krasno trgovsko brodovje, a ko >,» prišli Dalmatinci pod avstrijsko vlado, je vso to marino uničila avstrijska uprava. Dalmatinske jadrenice so ob jadrale svoj eas ves svet. danes pa je brodarstvo v Dalmaciji tako zanemarjeno, da nima dežela niti poštenih ribiških bark.
Dalmacija je izmed vseh krono-vin in kraljestev cele monarhije najbolj zanemarjena dežela. Pa ne samo na gospodarskem polju ugonablja Avstrija to svojo južno pokrajino
LISTEK.
Hojo prvo ho)a no Kamniško sedlo.
Bilo je v četrtek 14 dni, ko mi je moj prijatelj France Kobilčnik začel pri go var jat i. naj bi šel na praznik sv. Petra in Pavla na Kamniško sedlo. Šel bi on. Kobilčnik, in njegov prijatelj Kobilca in če bi šel še jaz Jože Kobila, bila hi to najbolj izbrana družba. Zelje svojega prijatelja Kobilčnika upoštevam sleherni čas rad in tako sem tudi zdaj po prav kratkem preudarku obljubil, da jo mahnemo drug član popoldne na zaže-Beni cilj. Seveda če bo lepo vreme.
Bilo je res lepo vreme drug dan. Dobro založeni znotraj in zunaj te-k>H smo čakali ob '2. na kolodvoru v Šiški, da nas kamniški vlak potegne do Kamnika. Kobilca in Kobilčnik sta bila vsa zelena od vrha glave do čevljev, na hrbtih sta se jima Šopirila napihnjena nahrbtnika, izmed katerih je zlasti Kobilčev jasno spričeval, da je njegova mera do skrajnosti polna in da st> je skoraj bati kake nepričakovane katastrofe. V rokah sta imela mogočni turistovski palici.
Jaz pak sem bil bolj soliden. Na Polju turistike si doslej še nisem za- I
služil lavorjevih peres, ker sem pri pohodu na Šmarno goro čutil, da sem v tem oziru spolni! svojo sveto dolžnost in nisem prevzetno silil višje: vedel sem, da kdor visoko sili, mnogokrat globoko pade in kdor v gorah globoko pade,navadno ne pobira sam svojih kosti, ampak mu jih morajo drugi. Oblekel sem svojo navadno sivkasto obleko, v roko sem pa vzel ono palico, ki mi jo je zaposlil lansko leto umrli stari oče. Nahrbtnika nisem imel, ampak sem si zavezal nvnževanjn vredne dobrote v papir, dobro vedoe, da je tudi sedanji »državni poslanec« Gostinčar na svojem kandidatskem popotovanju po Xo tranjskem nosil svoj preživitek — Fižol in čebulo v rdečem robcu s črnimi pikicami Cesar se tako visoki gospodje ne sramujejo, pa bi se jaz, ki seiii uradnik, ki žre, žre in žre!?
Kamniški vlak nas je kmalu peljal z znano mu hitrostjo iz bele Ljubljane. Na poti do Kamnika se nam ni prigodilo nič posebnega. Blizu Trzina nas je dohitel biciklist in nas pustil zadaj, dasi je železniški stroj pihal, kakor bi hotel izpihat.i svoja Železna pljuča. V Domžalah je pa Kobilca postal silno lačen. Ni se mogel premagati, moral je obrati kurje bedro in izprazniti vrček piva iz bližnje nemške restavracije, ki ima sicer slovenski napis, a so iz nje že večkrat  metali Slovence. (Kakor
se vidi, so Domžale kaj zaveden kraj, kjer imajo celo hajlovske restavracije slovenske napise! Kje si Ljubljana daleč za Domžalami f!)
Med ljubeznivim škripanjem želi /miških voz - nekateri trde. da je kamniška železnica silno dobro zadeta podoba hitrosti napredka in naprednosti, ki se vrši v Avstriji smo se naposled po debelih pet četrt urnh priguncali v Kamnik. »Postrež-ček - Dienstmann« se je jako spretno sukal okoli nas treh. posebno okoli mene. Kobilčnik ga je pa nagnal proč češ: Kolara ha, ali ne vidiš, da smo turisti, ki nosijo vse sa-iiii ?«
(■rede s kolodvora je Kobilca izračunal, da je do Stahovice, kamor moramo iti in priti, debelo, debelo uro hoda in da bi bil naravnost greh, če bi hodili peš, ko ljudje tako radi zaslužijo kak krajcar. On da ne bo hodil po tem prahu in se ne bo potil pod svojim nahrbtnikom in njega vsebino. »Ako se ne peljemo, se takoj vrnem v Ljubljano.« zagrozil- se nama je in v strahu, da izgubiva peresne naše deteljice, sva s Kohilčni-kom privolila v njegovo željo. Po kratkem odpočitku in okrepčanju smo se kmalu peljali Z iskrim vran-
cem mimo zagorelih obrazov šolske mladine kamniške okolice v Stahovico.
Tukaj smo svoje trudne kosti od-
ložili v gostilni. Lačni smo .bili strašansko vsi trije, ('e se človek vozi, se mu vse bolj strese, nego če hodi, zato ni čudno, da smo jedli kot volkovi, ki že par dni niso zasledili nobenega plena.
Oh petih smo jo udarili naprej. Kobilca jo zastokal že pri prvem koraku, da bo tura strašno huda in da ne ve, če jo bo zmagal. Vendar ker nm je Kobilčnik dajal krepek pogum in srčnost, si1 je debeli mož privadil svojega najnovejšega križa in koraca! dosledno deset korakov za nama. Toliko sva pa pazila vedno, da nama ni nazaj ušel.
Hodili smo tako dobro uro. Kobilci je bilo silno vroče. Potil se je, da se je vse iz njega kadilo. Preklinjal je nahrbtnik, njegovo vsebino in svoj špeh ter v tej jezi izpraznil litersko steklenico vina, steklenico pa zalučal v bližnji prepad, kjer se je ob skalah razletela v tisoč koscev. Na prigovarjanje* Kobilčevo smo napravili daljši odmor, v katerem je Kobilčnikov in moj prijatelj skušal dokazati nama. da ga tako zdravega človeka ni na vsem božjem svetu, kakor je on, ker se tako silno poti. S tem pn da je že tudi dokazano, da bo Živel najmanj še enkrat tako dolgo kot midva s Kobilčnikom, ki se nisva nič potila.
Pot se je vila polagoma navzdol, kar je Kobilca pozdravljal z izrazi
globoke zadovoljnosti. Srečali smo par ženic, ki so nesle mleko od krav v planinah in km* je bil Kobilčnik radoveden, koliko še računajo do Bistrice, kjer smo se mislili ustaviti in prenočiti, odgovorila mu je ena, da dobre pol ure, druga, da dve uri, tretja, da le eno. Kobilca je vso pot obiral rdeče jagode lačen je bil zopet naravnost strašno in ko je slepec švignil mimo njega, je vpil, kakor bi se že zvijal v bolečinah najhujšega, gadjega pika.
V Bistrico, kraj izredne naravne Lepote, smo prišli okoli polu osmih. Midva s Kobilčnikom sva uživala krasoto kraja. Kobilca je pa silno stokal in se komaj prestopal: imel je tisto žgočo bolezen, ki se dobi od preveč hoje. Ker se je samemu sebi zelo smilil, vlegel se je takoj v posteljo v koči in deval mrzle obkladke na pekoče mesto bolečin.
Ko se je kuhala zlasti od Kobilce težko pričakovana večerja, ogledal sem si vso kočo, ki je last meščanske korporacije kamniške. Zanimala so me posebno imena obiskovalcev, ki so svoje dragoceno ime napisali na vrata, na zid, pa tudi na stranišču je bilo vse polno raznih imen. Vsak ve, kam da spada! Ogledal sem si natančno tudi knjigo za tujce, ki je jako zanimiva. Tzpisal sem si najzanimivejše zapiske iz nje in jih priobčim v kratkem v tem listu. Prepovedujem
in delal z vsemi štirimi, da sede v gorko gnezdo, za katero je položi 1-» požrtvovalnost Vašega rojaka Nova ka temelj in ta temelj cenjenega duhovnika so realizirali v ponosito farno cerkev Vaši žulji, Vaše srage, Vaše tlake, Vaše doki ade. In kje so spomini na dela umrlega, 27 let marljivo delujočega župana Andolška? Pokličem jih Vam v spomin. »Slov. Narod« mu je postavil takle sporni nek. Porodil se je leta 1843. — S prirojenim bistrim razumom, jekleno voljo, neomahljivo vztrajnostjo in ponosno samozavestjo si je pridobil pri svojih občanih ugled, da so !>0-letnega moža posadili na župansko mesto, raz katero je vodil S SVOJO krepko roko vajeti občine tako spretno in tako ugledno, da je poljanska občina glede napredka med prvimi kočevskega okraja. Ej, Poljanei, ii Vi mirno držite roke v žepu, da tisti, ki živi od Vaših žuljev, primerja Vašo vas Makoši in jo imenuje privesek ribniške fare, kar nobena druga vas ribniške tare ni, ampak je vsaka del, važen del celote. Poljane pa pri\e-sck. ko so se ribniški gg. kaplani po ljanske pšenice in ovsa najbolj veselili. Ej, Poljanei, grabi je v roke, pa po čeljustih kvaseta, k ikvasi, da je on vaš dobrotnik. Ce se je brez tuje j »omoči kdo povzdignil ob last n d; močeh in le ob sebi, smo mi Poljanei. kajti Novak je naš, mož iste korenine ki je učil mir in prepire uravnaval ne pa netil. In da je mož vedel, da bodo njegovi sobratje kdaj pospeševali neslogo, nemir — gotovo bi bil vstavil v oporoki dostavek: Tak ne sme biti upravitelj poljanske fare. Glede studiranja naših sinov bodimo pa kar odkritosrčni. Največ Poljancev je spravila v novejši dobi ribniška šola v srednje šole. Ta je dala našim di jakom dober temelj, ki pri dijaku več velja nego košček kruha, posebno če ga zagreni očitanje. Namestnik božji, kako se držiš reka Kristovega. ki veleva: Kar desnica stori, naj ne ve levica? V dopisu se sklicuje poštenjak na t501etno žensko, ki je prišla volit za svojo stranko — češ, kje ste pa vi možje.' Kako ste čuvali vi svojo stranko — ne pove pa. da je pred tremi leti pripeljal sam vse žen ske na volišče, ako bi bila njegova častita oseba v nevarnosti, a ko je Lil zmage gotov, se odpro vrata volišča in Bubarjev glas zahrešči pri odprtih vratih: »Gaspud sa že zvolen«, žen ske le domu! Poljanei šli ste v grmovje zato, ker je Vole sam s svojimi sestavljal liste. Prav imate! Vas ime-nuje narobe svet, to pa ni prav. Pokažite možu. da ste vi pozidali hišo božjo, ne on. — da ste vi pozidali fa-rovž, ne on — da ste vi pozidali gospodarska poslopja, ne on — da mu vi dovažate drva in ne on vam. — da mu vi skladate groše za maše, kada: mu jih zmanjka in ne plačuje on vam groše v, da bi se maš udeleževali. Na kateri strani mora tedaj biti hva ležnost doma: na duhovski, kakor se dopisun imenuje, ali na poljanski ? Brezdvomno mora biti hvaležen tisti, ki dobrote prejema. Učitelj in pa di jak! Prvoboritelja za krščanska na čela. Uboga načela naše svete vere. da jih morata učitelj, ki niti spodnje gimnazije dovršil ni, in pa dijak morda celo učenjak, vendarle še ne izkušen, zastopati nasproti njenim nasprotnikom. Ali ni bil ta učitelj pred leti precej domač v farovžu? Od tistega časa sili k Salezijancem Prihodnjič pa še kaj!
Dogodki v legitimacijskem odseku.
Dunaj, 12. julija. Škandaloz ni dogodki v legitimacijskem odseku 80 zbudili v političnih krogih, ki jim poštenost ni Zgolj prazna fraza, veliko ogorčenje in nevoljo. Današnja »Neue Preie Presse« piše: »Novi poslanci v zbornici imajo sedaj priliko videti to, kar se navadno imenuje politična kupčija. Les al'f'aires sont les affaires. Kupčija je kupčija. R;i-zen tega si je večina v legitimacijskem odseku dovolila zabavo, da je pri strankah, ki stoje izven novegu političnega kabra, izročila protestirane volitve v nekaterih slučajih v poročevanje zastopnikom tistih strank, ki imajo največji neposredni interes, da se dotični mandati proglase kot neveljavni. Noben sodni dvor na svetu in nobena porota ne sme biti tako sestavljena. Toda ve čina v legitimacijskem odseku sma-tra sodbo o protestiranih mandat !i za predmet politične kupčije. Ali bi D6 bila tu nujna potrebna reforma in aH bi ne bilo morda vkljub na Sprotnim ugovorom boljše volilno sodišče 1 Večina v legitimacijskem odseku   j*-   storila   sklepe,   ki   mor.' i
nara vnosi vzbujati ogorčenje.«
Jezikovno vprašanje
Dunaj, 12. julija. PosL dr. K r a in a v . Prašek. KI o f n •■ . M a s a r y k , H v b e š in dr. H r u b a n so danes vložili tale predlog: »Zbornica naj sklene: Predsedstvo poslanske zbornice se poživlja, naj točno izvede § 51, lit. a poslovnika stenografskih poročilih in naj v tem oziru nemudoma vkrene vse potreb no! Predlog so podpisali vsi Cehi, jugoslovanski klub, poljski klub, po ska ljudska stranka, maloruski klub, klerikalni Slovenci, Italijani, Rumu-ni, češki, poljski, italijanski in maloruski socialni demokratje. — Danes so predložili italijanski poslanci kon-ceni seje v italijanskem jeziku spisan predlog. Predsedstvo je predlog sprejelo. Predlog se natisne v steno-grafskem zapisniku v itali janskem izvirniku z avtentičnim nemšk i prevodom.
Ali   bo  funkcioniral novi
parlament?
Dunaj, 12. julija. Predsednik dr. \V e i s s k i r e h n e r se je napram dopisniku »Tempsa« izrazil takole: »Dogodili so se sicer burni prizori, toda ne bilo bi logično iz tega sklepati, da nova zbornica ne \*o m resno delo. Vkljub ljutim jiaspmt-stvom se lahko iz resnih in temeljitih govorov razvidi, da je v parlamentu mnogo inteligentnih mož. Ne dvomim, da bo nova zbornica povoljnu I rešila vsa aktualna vprašanja in takisto imam tudi zaupanje, da se l»o tudi ugodno rešilo jezikovno vprašanje.
Čehi in češka ministra.
Dunaj, 12. julija. Ministrski predsednik baron Beck je v kontV-renci s parlamentarno komisijo češkega kluba zahteval, da se pojasni stališče čeških poslancev napram vladi in napram ministroma dr. Pa-caku in Foftu. V češkem klubu se bo v kratkem o tem razpravljalo, da se dožene. koliko čeških poslancev imata za sabo imenovana dva ministra Sodi se, da DO pretežna večina čeških poslancev izrekla zaupnico ministroma Pacakn in Foftu.
Dalmacija je n. pr. v monarhiji edina dežela, ki nima železniške zveze i Dunajem — ampak je napram njej krivična tudi na takih poljih, ki bi ne veljali vlado prav nič, če bi bila pravična. V Dalmaciji pride na vsakih 100 prebivalcev 98 Hrvatov in Srbov ter 2 Italijana, a kakšen služben jezik je vpeljala vladat Italijanski!
Ljuto je napadal govornik vlado tudi zaradi Bosne in Hercegovine in ne manj Košutovo ogrsko kliko z lijeno narodno-zagrizeno politiko.
Ko je končal še glavni govornik pro, in so priglasili nekateri poslanci svoje dejanske popravke, je bila seja ob sedmih zvečer končana.
Proračunski provizorij je 1Z1*0-čen proračunskemu odseku. Prihodnja seja je v torek dne H>. julija ob d van a jstih opoh 1 n e.
Na dnevnem redu je Luegerjev nujni predlog, da naj se izvoli odsek 26* poslancev, ki naj pripravi vse kar treba, da se cesarjeva šestdcsctletui-ca vladanja (december 1906) čim slovesne je obhaja, potem prvo čitanje predloga zaradi kovanja cekinov po 100 K in srebrnih tolarjev po 5 K in prvo čitanje zakonika v svrho plodonosnegn naloženja denarja, ki leži pri civilnih sodiščih.       J. F.
Socialna vprašanja.
Državna pomoč pri delavskem invalidskem zavarovanju se predvsem utemeljuje s socialno kalkulacijo, da se z izboljšanjem položaja delavca ustvarja krepka opora za takozvani pridobninski red. Da se delavci ne smejo obremeniti preko ene tretjine, to je jasno: takisto bi pa tudi bilo nedopustno, naložiti delodajalcem dve tretjini. Ako država uporablja silo. je tudi dolžna odpraviti vse ostrosti te sile ter priskočiti na pomoč s svojimi prispevki. Predlog, da bi prevzela tretjino vsake rente, bi bil na korist v višjih razredih zavarovanim osebam, a v škodo onim v nižjih razredih. Stalni in enakomerni državni prispevek v znesku 90 krou, ki se nas vetu je in ki bo brez dvoma tudi sprejet, odstranja to krivico in izraža jasno načelo, da naj bo iz sredstev splošnosti črpani prispevek po možnosti v korist vsem.
O razdelitvi zavarovancev po plačilnih razredih, kakor so navedeni v avstrijskem zakonskem uačrtu, se ne ve ničesar pozitivnega, vendar pa se ne motimo, ako trdimo, da se bo tudi v tem oziru avstrijski zakon naslanjal na nemškega, ki razločuje pet stopenj. Kot temelj za preračun-jenje letnega zaslužka se smatra tri-stokratni znesek povrečne v dotič-nem kraju navadne mezde, ki je me-rodajna za prispevke za bolniško blagajno. V natančneje določenih slučajih se upošteva pravi (individualni) letni zaslužek. Vsak zavarovanec pa sicer sme zahtevati, da se ga uvrsti v višji razred, ako je povprečni na zakonitem temelju izračunani dohodek manjši kakor dejanski zaslužek. V takšnem slučaju pa j** za delodajalca, oziroma za prispevek. ki ga mora on plačevati, merodajen nižji razred. Samo potem, ako sta se delodajalec in delavec že vnaprej zedi-nila za višji zavarovalninski razred, je tudi delodajalec zavezan prispevati po višjem razredu. Ta določba pa se uporablja le zelo redko. Visokost prispevkov se na Nemškem določa v-naprej za vsako desetletje in znaša sedaj 14 do 36 pfenigov na teden. Prispevki se ne smejo spremeniti do
si ob tej priliki, da bi se kdo drugi prilastil te pravice priobči t ve. ker sem si jo osvojil jaz.
Ko smo se navečerjali — Kobilca se je z vidno težavo izkopal iz postelje k skledi — treba je bilo zaliti. Zalivali smo sprva skupno, ker sva pa s Kobilčnikom videla, da Kobilca toliko spije kot midva oba, smo pili vsak zase.
Ponoči je Kobilca občutil par-krat tako slabost, da je moral iti jest pripravljeno jed. Ko se je najedel, je pa smrčal v postelji, da mu je Kobilčnik zmetal vseh šest črevljev v glavo, ko nobeno godrnanje in kreganje ni nič pomagalo. Šele pri šestem črevlju se je Kobilca zbudil in ko sva mu ogorčeno povedala, kaj je vzrok bombardiranja s »škrpeti«, je odvrnil flegmatično: »To je moja navada! To je zdravo! Kdor ne smrči, ni zdrav!« In zaspal je naprej.
Vstali smo zjutraj ob štirih, to se pravi, vstala sva jaz in Kobilčnik. Kobilco sva sicer po dolgem trudu predramila, a mož ni bil voljan iti na Kamniško sedlo. Izgovarjal se je dremajoč, da je ravno zdaj najlepši cas za dobro spanje, ki je glavni pogoj za zdravo in dolgo življenje, poleg tega pa tudi še ne more hoditi. Naj greva sama, počakal naju bo tukaj in se odpočil, dokler se ne vrneva.
Odšla sva sama. Vso pot so nama ptiči peli svoje stare, a vedno sveže melodije, oster gorski zrak nama je hladil razbeljeno lice, krasne gorske
31. decembra 1910. Odmera se je izvršila tako, da so pokriti vse stroški
za rente, vse odškodnine in vsa režija. Za višje razrede so uvedene posebne varnostne doklade. Vsakih deset let se pretresu je, ako prispevki zfidoščajo in po vspehih te preskuš-nje ima zvezni svet za nadaljno desetletno dobo spremenjene, a za vso državo enotne prispevke določiti.
Veleinteresanten je sistem, na katerem sloni nemško invalidsko zavarovanje. Zavarovancem je bilo na razpolago troje vrst zavarovanja: zavarovanje na premije, doklade in pokrivanje kapital a. Prvi invalidski zakon je uvedel pokrivanje kapitala po periodah. Od petih do petih let je bilo treba izpopolniti vrednost glavnice tistih rent, ki so narasle v pretekli dobi. Potemtakem so bile pokrite samo že določene rente, ne pa zahteve iz še tekočega zavarovanja: nadaljna konsekvenca tega sistema bi bila, da bi naraščali prispevki od periode do periode, dokler bi ne dosegli neko stalnost.
Sieer je ta prva uredba vspebi, ker se je bojazen, da bi dejanski zahtevi znatno prekoračili proračun, izkazala kot neutemeljeno, toda razni razlogi so bili merodajni. da se je ta način zavarovanja opustil in da se je izbralo takozvano povprečno premijsko postopanje.
To postopanje temelji na tem, da se vrednost rent pokriva s prispevki, ki ostanejo za vedno ali pa vsaj za dlje časa enaki. Posledica tega postopanja je, da se nabira kapital, ki tvori rezervo za vse tekoče zava-r o v a n j e in obenem zadostuje, ne da bi se v poštev jemali bodoči prispevki, da se poravnavajo dovoljene rente do konca prejemne dobe. Seveda se ugovarja, tla nabiranje kapitala slabo vpliva na obrestno mero, ker se kapital pri padajoči obrestni meri odteguje industriji in poljedeljstvu. Do leta 1905. so nemški zavarovalni zavodi nabrali rezerv v znesku okroglih 1250 milijonov mark; vsota kapitala, ki se mora polagoma nabrati, se računi na p o 1 tr e t j o m i 1 j a r-d o. Nemška vlada je pomisleke glede nakopičenja kapitala zavrnila z ugovorom, da je to nakopičen je v primeri z zakladi hranilnic, h i p o t e en i h bank itd. razmeroma malenkostno.
Pokrivanje kapitala je v rabi tudi pri novem sistemu. Bistveni razloček pa je v načelu, da veljajo prispevki enako za vso državo in da so razpredeljeni samo po peterih plačilnih razredih.
Spremembe prispevkov se smejo v bodoče izvršiti samo po vspehih vseh zavarovalnih zavodov, torej p o v p r e č n i h vspehih. Nemška vlada je v tem oziru izjavila: »Bistvene neenakosti v odmeri prispevkov ali rent pri posamnih, zgolj po krajevnih okoliših omejenih zavodih bi se ne strinjale z važnostjo invalidskega in starostnega zavarovanja, ki je splošna državna naprava, ki je veljavna enakomerno za vse dr-ž a v 1 j a n e brez razlike bivališča; takisto bi tudi neenakosti povzroče-vale. da bi zavarovanci silili v velika mesta, s čimer bi se zopet delavni pogoji znatno spremen i 1 i.«
Ako u važu jemo, da na Avstrijskem kmetsko prebivalstvo vedno bolj tišči v mesta, ako upoštevamo različne razmere v posamnih pokrajinah, kakor n. pr. na Češkem in v Dalmaciji, ne moremo najti boljše utemeljitve, da je tudi pri nas potreba enotne organizacije, kakor jo je podala nemška vlada.
cvetlice so opojno napolnjevale bližnjo svojo okolico. Po ostrem kamen j ti sta ropotali najini palici, veseli klici so mogočno odmevali od starodavnih sten Babe in Brane in ko sva se pozdravila s prvimi solnčnimi žarki, ki so naju obsipali, bila sva na svojem cilju. Krasen razgled se nama je nudil po lepi Logarski dolini ter velikanih, kakor so Ojstrica, Mrzla gora, Kinke, Turška gora. pogled proti Kamniku, Mengšu in Ljubljani je bil pa preprečen / meglo, ki se je začela kmalu vzdigovati in obdajati hribe in gore, da je bil razgled na to stran sploh zastrt.
Ko sva se po krepkem okrepčilu v Kamniški koči vračala proti Bistrici, nabrali so nama postrežljivi pastirji živo-rdečih rododendronov, s katerimi sva se potem bahala, da sva jih sama nabrala. Prepodila sva na tej poti dve vitki divji kozi, ki sta se v divjem diru skrili v mogočnem človeški nogi nepristopnem skalovju.
Vrnivši se v Bistrico sva našla Kobilco najboljše volje. Pred seboj je imel liter cvička in polno mizo jedil ter se mastil, kot se masti prav lačen človek. Pravil nama je, da se je seznanil s čedno punčaro, ki je naredila v družbi svoje omožene prijateljice izlet v Bistrico, in da je to znanje že kar perfektno. S tem znanjem, ki postane po vseh dosedanjih znakih soditi intimno in iz Kobilčeve znanke prijateljica in ljubica ujego-
. Je.pač nekaj centralizma vmes, ki mu pa v svojem interesu ne smemo nasprotovati.
Pripomniti je že, da se je pri pravkar navedenem sistemu izkazal rezervni fond kot nepotreben, vsled česar se tudi ne snuje.
Glede prispevanja predpisuje nemški zakon in v tem oziru mu bo najbrže sledil tudi avstrijski: Zavarovanec ima za vsak teden, ki se pričenja s ponedeljkom in končuje s soboto, plačevati primerni prispevek. V slučaju brezposelnosti odpade ta dolžnost, vendar pa je delavec upravičen, zavarovalne premije tudi naknadno prostovoljno poravnati. Ce pa je delavec delal le en dan v tednu, je treba plačati polni prispevek.
Za čas vojaške službe v miru ali v vojni ni treba zavarovancu plačevati nobenih prispevkov, kar velja tudi za slučaj bolezni, ko si delavec ni mogel ničesar zaslužiti; vendar pa se mu ta čas vračuni. Za čas vojaške službe se drŽava obremeni z zneskom J »O 18 pfenigov. Za dobo bolezni mo-l"ft zavarovalni zavod plačevati prispevke, in sicer po povprečnem plačilnem razredu.
Dopisi.
Iz Velikih Poljan. Minolo nede ljo sem šel po stari navadi k službi božji, kar čujem potoma glas: »Poljanski    liberalci   so v cajtengah.« Slutil sem takoj, da edinole v »Laži ljubu«, kajti  le njemu je prirojena laž,   sovraštvo,   obrekovanje, edini njegov namen pa je, ljudstvo razdva jati.    Izposodim si  dotično številko, bila je od 27. in med dopisi iz Pib-niške doline je dopis: Občinska voli tev na Vel. Poljanah se je vršila dne 26. junija. Med dvanajstere odboru i ke je to pot prišel en liberalec. (In en far, sličen Judi Iškarijotu med dva najsterimi apostoli, ki je menda po pomoti črkostavea  izpuščen.) Gorj. Poljancem! Sodoma in Gomora nista bili zaradi svojih    pregreh vredni takšnega maščevanja božjega, kakor vi, Poljanei, da ste po svoji nebriž-nosti spravili liberalca v odbor, ko je že Juda odveč.   Oglejmo si vendar tega liberalca podrobneje. V njegovi hiši se moli rožni venec vse leto, vsa ko družinče se udeležuje službe božje, gospodinja je oskrbovala več let cer k veno petje, sedaj pa, ker ni volil on in še nekateri drugi tistih podrepni kov in petoliznikov, ki jih je postavila blagoslovljena roka v soglasju z backi kakor Bubar, Šuštar in Adame za oba volilna razreda — so liberalci Ker pa backi izvolitve liberalca niso preprečili, zavihti tudi po teh svoj bič rekoč: To se je zgodilo po skrajni nemarnosti naših ljudi. To je toliko grše, ker so Poljane le po požrtvovni nosti    dnhovnikov   (  )    to.    kar so (Duhovnika, pač!) Ako bi ne bil duhovnik Novak založil lepe vsote, bi bile Poljane še danes ena najoddalje nejših  vasi  ribniške župnije, v isL vrsti kot Makoše  (i). Duhovnikov« delo je (.M, da imajo mesto ene cerkvice  podružnice  lepo ponosito žup no cerkev, da imajo lastnega duhov na (prepirijivca!), ki so bili poprej le nekak privesek k skoro dve uri od dalj en i Ribnici. In zato dobroto hoče jo nekateri ruvati zoper duhovnike, drugi pa oh takem ruvanju drže mirno roke v žepu. Ej, Poljanei, lepo to ni, in zavedno tudi ne. Ej, Poljanei pričnem tudi jaz, lepo to ni in zavedno tudi ne od Vas,   da mirno držit-roke v žepu, ko človek, ki je hrepenel
va, obhaja on Kobilca — jubilej, kajti ta znanka je trideseta, v katero se je do ušes zaljubil v svojem življenju. Pri devetindvajsetih je pretrgal ljubezensko razmerje iz tega ali onega vzroka, zdaj pa se hoče držati te in je ne izpustiti na noben način iz rok. Seveda sva s Kobilčnikom prijatelju iskreno čestitala k jubileju in najnovejšemu znanju, prijateljstvu in ljubezni, kot se spodobi. Punčare njegove pa nisva videla, ker je napravila izlet po bližnji dolini.
Ko sva po kosilu s Kobilčnikom spomnila Kobilco na odhod proti Kamniku, izzvala sva v zaljubljenem prijatelju pravi vihar ogorčenja: on da bi hodil z nama filistroma, ko ima desetkrat, da stokrat boljšo družbo v svoji družici?! Sicer bi se pa njemu tudi brez punice prav nič ne mudilo nikamor, ker je še utrujen od hoje prejšnjega dne. Človek mora varovati svoje dragoceno življenje, katero živi samo enkrat. »Ce nočeš fletno živeti, po kaj si pa prišel na svet?« je vprašal Kobilca in midva videč, da ne spremeniva njegovega trdnega sklepa, sva jo ubrala proti Kamniku. Po poti sva ubila velikanskega modrasa, katerega sva v strašilo in svarilo vsem mimoidočim položila čez cesto.
V Kamniku sva našla prijetno družbo, tako prijetno, da sva zamudila prvi vlak. Ravno smo se najboljše zabavali, ko vstopi med nas Kobilca,   iz   katerega je vse teklo.
Hrupno je bil pozdravljen, a mož je bil slabe volje, posebno ko ga je Kobilčnik vprašal, v kakšnem razvitju je njegova ljubezen. Grdo je pogledal, potem pa pripovedoval, da je njegove tridesete ljubezni konec pred dvema urama in pol, ker je obo-ževnnkn imela seboj svoj ideal, za katerega Kobilca preje vedel ni. Ker se je on (Kobilca) dekletu nekaj usi-ljeval, mu je tisti »ideal« povedal nekaj tako krepkih in jasnih, da jo je Kobilca kot miroljuben človek (miroljuben pomeni t tikaj toliko kot bojazljiv) urnih krač pobral iz Bistrice v Kamnik. Na poti je našel velikanskega modrasa, ki se je solnčil kar sredi ceste. Kobilca, srčen kot je, je zgrabil tistega modrasa za vrat, da je hudobno pihala strupena golazen, a mu vkljub temu ni mogla nič hudega storiti. Ko je bil Kobilca sit tega »špasa«, je modrasu zavil vrat, to je, razbil mu glavo in ga položil na njegovo prejšnje mesto v strašilo in svarilo vsem mimoidočim.
Tako Kobilčeva povest, katero sva seveda poslušala z vidno napetostjo. Ko pa je skončal, potrkal mu je Kobilčnik na ramo rekoč: »Ali je pa, prijatelj Kobilca, tudi vse tako res, kakor si pravil o tem modrasu?«
»O resničnosti mojih besedi si upata dvomiti?« razkoračil se je Kobilca in v jezi spil kozarec vina, nato pa dejal:
»Jaz da bi ne bil prijel modrasa za vrat in ga potem ubil?   Ali mar
(Dalje v  j >r i logi.)
misliš, da se ga bojim ali kaj • Ali hočeš slišati druge junaške čine moje, da ti bodo kar lasje vstajali pokonci? Prijatelj, jaz sem juna ak, ki se ne ustrašim samega vraga!
»Da si modrasa držal v roki, je že lahko mogoče, ampak da si ga ubil, ti ne verjamem,« odvrnil je Kobilčnik.
»Zakaj ne?«
»Ker  sva  ga   ubila midva!.
Videti bi bilo treba zdaj Kobil co, kako se je spremenil. Iz bahača y postal spokorjen grešnik, ki je pri-znal, da se je modrasa na cesti tak*1 ustrašil,   da je deset korakov na odletel. Ker se žival ni premaknila ' svojega mesta, metal je Kobilca kamenje nanjo in jo tudi parkrat p* no zadel. Ker se pa le ni premaknil' si ni upal mimo nje, dokler ni prišla kmetica, ki mu je povedala, tla je nu dras že ubit, ker se muhe pasejo ni njem. Šele nato je Kobilca šel min golazni, a še vedno s potrebu itn -bom in mrzlo grozo.
Da je bilo v družbi   zbog teg dogodka obilno smeha, se razume -mo ob sebi. Celo Kobilca se je reža kot pečen maček.
S prihodnjim vlakom smo se «»1 peljali v Ljubljano in srečno dosp< vanjo.
Opisal sem to svoje potovanje i» Kamniško sedlo, ker sem prepričan da se z njim prične nov del moje^T življenja: sklenil sem postati stiM sten turist. Jože Kobila.
1. crnoga „SlovenaUcmn Narocio" §t. 160, ttns 13 jnlija 1907
Nagodbena pogajanja.
D u n a j , 12. julija. Ogrski ministri so jutri povrnejo v Budimpešto, Meritorna pogajanja so toliko kot končana, vendar pa se podrobnosti nagodbe obelodanijo šele v septembru. Meseca septembra se inutjo še rešiti manjša resortna vprašanja, potem se pricno redakcionalna posvetovanja in v oktobra se nagodba predloži parlamentoma.
Kriza na Hrvaškem.
Zagreb, \'2. julijo. Na današnji seji hrvatsko- srbske koalicije se je odobril manifest na narod, ki so ga sestavili poslanci dr. Medako-vič, dr. Lorković, Supilo, dr. Buda j, dr. Bauer. dr. Mažu ranic in Pribiče-vie. Koalicija je razpravljala o bodočih volitvah in sklenila, da nastopijo vse koaliraue stranke složno v volilni borbi. V to svrho se ustanovi nova volilna koalicija in določilo se je, da ima tekom 8 dni vsaka koalirana stranka izvoliti in predsedniku Tiskanu naznaniti po 2 člana, ki bodo skupaj tvorili odbor za priprave glede bodočih volitev in kandidatur.
Pogodba  med   Rusijo in Japonsko.
London. 12. julija. Iz Tokija poročajo, da je imel ministrski svet preteklo sredo sejo. na kateri so se sprejele temeljne točke rusko-ja p o n -skega dogovora. Zatrjujejo, da se v smislu tega dogovora izdatno poveča j a p o n s k a interesna sfera v Mandžuriji in da bo Japonska priznala ruski vpliv v Mongoliji.
Obrtni uestnlk.
Nekaj prifpomb k izvedbi zakona o penzijskem zavarovanju zasebnih uslužbencev. Kakor mnogi drugi zakoni, ki so bili sklenjeni v zadnjih tednih v starem parlamentu, ima tudi zakon o penzijskem zavarovanju zasebnih uslužbencev to brezdvomno slabo stran, da je dokaj važnih vprašanj prepuščenih končni ureditvi potom izvršilnih ukazov. Priznati se sicer mora brez pridržka, da so se le na ta način dale odpraviti v razmeroma kratkem času razne zakonske predloge, kajti sicer bi se prav lahko dogodilo, da bi zaostal ta ali oni zakon, ker ne bi bilo morda mogoče doseči sporazumljenja. Tako pa je zakon le zagotovljen, in preko težav, ki jih napravlja ureditev kakega spornega vprašanja, si bode morala pomagati vlada sama. O tem, ali je na tak način vedno najbolje skrbljeno za prizadete kroge, ne bomo preiskovali. Komodnejše je tako postopanje na vsak način, zakon je zagotovljen, eventualni odij pada na izvršilne ukaze, ki pa jih je naposled vedno lažje izpremeniti, izboljšati in po-polniti, kakor zakone same. Doživeli smo tak s učaj leta 190*2, ko je šlo za izvedbo zakona o detajlnem potovanju zbiranje naročil po trgovskih potovalcih pri zasebnih strankah) Ob tisti priliki je bilo istotako vladi izdati o dokaj važnih predmetih podrobna določila v izvršilnem ukazu k zakonu. Skrajno neprimerne določbe, ki so kruto zadele trgovske p t oke. in pa njih delodajalce, so teci&j vzbudile splošen odpor, in vladi na osled ni preostajalo drugo, nego od,učiti se za nov, potrebam primernejši izvršilni ukaz. Tudi zakon o penzijskem zavarovanju zasebnih uslužbencev, kakor rečeno, prepušča ureditev mnogih važnih vprašanj izvršilnemu ukazu. Govorili smo že o tem, da niti osnovno vprašanje glede obsega zavarovalne dolžnosti, ni v zakona rešeno s potrebno jasnostjo. Velike, števiioo zastopane stanovske skup ne preostajajo, glede katerih vsled nezadostno jasnega besedila zakona nastaja dvom, ali jih je sprejeti v penzijsko zavatovanje zasebnih uradnikov hIi pa jih je izločiti ter jim dati tolažbo, da pridejo na vrsto pri bližnjem delavskem zavarovanju za starost Ta dvom in ta nejasnost se zlasti tiče tudi trgovskega pomožnega osobja in pa tovarniških delovodij. Poizvedovanja, ki jih je nedavno uvedla vlada po vseh krono-vinah v tem predmetu, so imela v prvi vrsti namen, podati nekohko jasnosti o tem, kako sodijo prizadeti krogi, delojemalci in delodajalci, glede privzetja omenjenih stanovskih skupin v penzijsko zavarovanje. Izjave, ki so došle od interesentov, naj bi bile nekako vodilo za vlado, morda tudi opora. Ta anketa, ki se je izvedla v prvi vrsti zaradi trgovskih nastaoljencev in tovarniških delovodij, je bila dovršena a 1. julijem. Po tem, kar se je zvedelo v teh izjavah iz posvetovanj stanovskih organizacij in gospodarskih korporacij, se more reči, da se je pretežno število delodajal-skih organizacij v južnih provincah izreklo za privzetje v penzijsko zavarovanje. Danes seveda ni moč povedati, kako stališče zavzeme vlada v tem pogledu o izvršilnem ukazu, ki bo v tem slučaju sploh naj daleko-
sežnoj še važnosti. Toliko pa je gotovo, da po teh rezultatih ankete ne bo mogla kratkomalo izločiti trgovsko pomožno osobje iz starostnega zavarovanja. Naziranja, mnenja in razlogov, ki so jih navedla došla ji porodila, ne bo mogla kar ignorirati. Pri tem tudi se ne sme v nemar puščati dejstva, da so razmere po raznih delih države sila različne. Položaj in sodelovanje trgovskih na-stavljencev v srednjih trgovinah, kakor so običajne v južnem delu, je dokaj drugačen kakor reoimo v takozvanih nWarenhausih**. Delavno silo, ki mora imeti pregled in sodbo v ceb kupčiji, je p*tč drugače vpošte-vati nego one uslužbence, od katerih se ne zahteva niti lastne preudarnosti niti se jim ne nalaga večje odgovornosti. Poleg tega meritornega vprašanja, h kateremu pristopi Še nekaj drugih, bo v izvršilnem ukazu urediti tudi upravo zavodov, ki bodo nositelji predmetnega zavarovanja. Razpravljalo se je že pri nas o takozvanih deželnih poslovalnicah, ki bodo nekake filij alke osrednjega zavoda na Dunaju ter imele prav važen delokrog; tudi na tem mestu se je že pisalo o važnosti take posebne dež. poslovalnice za deželo Kranjsko. Centralna vlada je vsekakor že poučena o zahtevah kranjskih interesentov, vendar pa tega vprašanja ni pustiti iz vida, dokler ni ustanovitev deželne poslovalnice v Ljubljani zagotovljena. V zvezi z vprašanjem, tičočem se ustanovitve deželne poslovalnice v Ljubljani, je vprašanje o porazdelitvi državnega prispevka k upravnim stroškom vavarovalnih zavodov. Kdor je zasledoval priprave za zakon o penzijskem zavarovanju ter o poznejšem stadiju razprave v plenumu in socijalnopolitičnem odseku poslanske zbornice, mu bo v spominu, da se je na načrtu, ki ga je vlada predložila, takoj grajalo kot občuten nedostatek, da se vlada brani prispevati k stroškom tega zavarovanja ter nalaga kar na kratko celo breme prizadetim krogom samim, služboda-jalcem in službojemalcem. Ves trud in napor, izposlovati od vlade, da bi tudi ona vsaj z nekolikimi odstotki pomagala pri zavarovalnih premijah, je bil zastonj in brezuspešen. Kar se je dalo doseči je bilo to, da se je država obvezala prispevati k stroškom za plače prvih vodilnih uradnikov penzijskege zavoda in pa deželnih poslovalnic z letnim zneskom do 100.000 K. Znesek 100.000 kron je maksimum prispevanja, ki je ugotovljeno v >j 37. zakona o penzijskem zavarovanju. Razdelitev tega zneska na posamezne zavode bo vsekakor zvezana s težavami. Določitev ključa za porazdelitev je tudi za našo deželo znatne važnosti, in dobro in previdno bode, da naši poslanci ne odtegnejo tej zadevi svoje pozornosti. Ob določitvi delnih zneskov, ki naj pridejo v dobro posameznim zavaroval, zavodom, bo treba vsekakor vpošte-vati, da je treba v prvi vrsti ozirati se na poslovalnice z manjšim številom članov. Kajti prav dež. zavarovalnice, ki morejo zlasti v pričetku v obstoječih razmerah računati le z omejenim, ma.ujšim številom članov ter zategadelj tudi z razmeroma manjšimi vplačili, potrebujejo gmotne opore od države, sicer bi uprava preve obremenila te podružnice. Gotova iz-mera splošnih, generalnih upravnih stroškov je dana količina za vsako deželno poslovalnico brez ozira in ne glede na število članov in na višino letno se zbirajočih vplačil. Tsko pa je vsekakor stvar pravičnosti in obzirnosti do denarno slabejše zaslonje-nih zavodov, da se jim odkaže razmeroma višji del državnega prispevka, kakor bi jim šel ob zgolj mehanični porazdelitvi skupne vsote, če bi se porazdelil državni prispevek po višini denarnega prometa. V tem primeru ;bi prišle na manjše zavode docela neznatne vsote. Deželne poslovalnice z manjšim delokrogom, in zmernim številom članov, bodo stroški splošne uprave, ki se jim ni moč ogniti, težje in občutnejše zadeli kakor pa močnejše zavode. To stoji in s tem je vlada vsekakor računala, ko se je odb;'ila prispevati s razmeroma prav malo svoti) Zategadelj pa je edino pravilu.>. da se ob razdelitvi državnega prispevka v največji izmeri per
100.000 kron jemlje v prvi vrsti ozir na slabejše in manjše zavode ter se jim odkaže tolike zneske, da bodo zmogle plačilo za uradniško osobje. Pri tem je vpoštevati tudi to dejstvo, da bodo imele deželne poslovalnice mnogo stroškov vsled pošiljanja delegatov na skupne seje ter jim bode kontrola narejala prav znatne težave.
Obiskovanje sejmov na Ogrskem. V zmislu obstoječe pogodbe so upravičeni avstrijski podaniki obiskovati ogrske sejme pod istimi pogoji kakor ogrski državljani. Isto velja za Ogre, Če pohajajo na sejme v Avstriji. Za naše sejmarje je tedaj važno, da so poučeni o določbah, ki veljajo za sejme na Ogrskem. V tem pogledu določajo predpisi, veljavni za  sejme   na   Ogrskem,   da se
morajo sejmarji izkazati na zahtevo nadzor o valnih uradnikov vsak Čas z obrtnim listom. Prodajaloem, ki nimajo obrtnega lista, se zabrani razpečevanje blaga. To določilo velja za vse one, ki redno obiskujejo sejme. Ne tiče se pa ta predpis onih prodajalcev, ki razpečavtijo izdelke domače industrije. Ker utegne za tuje prodajalce nastati dvom, ali so predmeti, ki jih prodajajo na sejmu res izdelki domače industrije, je priporočati, da si taki prodajalci proskrbe potrdilo svojega županstva ali pa pristojnega glavarstva.
Glasovi z Jesenic
— Socijalno demokratski agitatorji so pripovedovali z največjo baharijo, da je socijalno demokratišba stranka najpopolnejša in najbolj odkritosrčna, ki more baje edina izvojevati družabni red, ki bo pravičen revežu in bogatinu. Socijalni demokratje so v marsičem podobni klerikalcem. Prvi so vzeli v zakup želodčno vprašanje, drugi pa versko in na podlagi t^ga se potem rešuje socijalno vprašanje. Socijalni demokratje so vedno silno bojevit?, dokler so kot stranka brez moči, kadar pa so toliko močni, da bi res lahko kaj storili, potem so pa navadno prav lepo pohlevni in se niti za las ne razlikujejo od toliko zani-čevanih buržoazijskih strank. Francoski socijalisti, ki še niso ministri, hujskajo vojaštvo k uporu, njihovi bratci, ministri, pa se poslužujejo v boju proti štrajkujočemu delavstvu istih sredstev kakor v absolutistični Rusiji od carja imenovani buržoazi... In kako lepo bi se čulo, če nam prične enkrat Kristan navdušeno govoriti o velikem patrijotizmu nemških socijalistov, ki so postali ognjeviti pristaši militaristične Nemčije, odkar jim je Biilow pokazal svojo neizprosno prusko pest ... O klerikalcih bi bilo neumestno govoriti v tem oziru. Njihovo vpitje je naperjeno v to, da ostane ljudstvo zabito in neumno, ker potem se ni bati reveža, da bi kedaj segel v polno rimsko mošnjo, ampak bo v svoji pasji ponižnosti Čakal, da pade pod mizo oglodana kost . . . Klerikalec se drži starega, socijalni demokrat pa brezobzirno podira, a se mu niti ne sanja kaj naj postavi novega na razvalinah. To so politični sleparji . . .
— Jeseniškim socijalnim demokratom svetujemo, da se otresejo Kristan-Kopačeve kura-tele. Kristan jo je že itak zavozil v Ljubljani, kjer ga sploh nihče več ne mara, čemu hodi potem še na Jesenice. Tu se čisto lahko pogreša njegovo zmedeno, politiko vanje. Upamo, da bo mož upošteval našo odkritosrčno besedo !
— O nekih nerodnostih se govori po Jesenicah, ki so se baje dogodile pri denarju, ki je bil nakazan posameznim železniškim delav cem od ravnateljstva za Časa pasivne resistence. VeČ delavcev je odstopilo od krajevne socijalno demokratiške organizacije. To vest beležimo, ker želimo, da se pojasni od merodajne strani.
— Proč od Jesenic so vpili pred par meseci naši klerikalci ter prirejali shode pri katerih so agitirali za razdelitev občine. Danes so popolnoma tiho. Vemo, kaj to pomeni. Takrat še niso vedeli, da bodo napredni častni občani razveljavljeni in so se bali razpusta občinskega odbora vsled obstrukcije naprednih oo-oinskih odbornikov. Vedeli so dobro, da bi bila zmagala napredna stranka na celi črti. Klerikalci so sedaj kar lepo tiho, ker so uverjeni, da dobe občinsko gospodarstvo v roke. Tu imamo zopet jasen dokaz, kaj pomeni pri klerikalcih delo za ljudstvo : hujskanje in izkoriščanje nevednih ljudi. Na mestu bi bilo, da se sedaj oglasijo Jeseničani : proč od Save, ki je klerikalna do  mozga !
— 17. julija poteče rok za vložitev rekurza na ministrstvo notranjih zadev proti famozni razsodbi c. kr. deželne vlade kranjske glede jeseniškega občinskega odbora. Radovedni smo, kaj poreče ministrstvo !
— Klerikalna trobenta v nSlovenouw, napada naprednjake Češ, da so se udelezdi „Volksversamm-lungea, ki so jo sklicali socijalisti na Jesenicah, nima pa niti grajalnega glasu za kolodvorsko restavracijo, kjer se slednji dan neusmiljeno nemšku-tari ter prezira slovenski jezik. Ce se čutijo klerikalci za take junake, zakaj se niso udeležili shoda ter protestirali proti nemškim plakatom ter sploh proti vladi, ki pošilja na Jesenice uslužbence, ki ne razumejo jezika krajevnega prebivalstva! Oj ti klerikalni jeseniški narodnjaki, kako narodni so na papirju!
— Prvi kol nemškega mostu do Adrije je bil zabit takrat, ko se je odprla nemška šola na Savi in je slovenski duhovnik pozdravil slavnostne udeležence v nemškem   jeziku.    „Slovenec"   ni  pisal o
tem niti besedice. Seveda, v tedanjih časih so se radostili klerikalci in Nemoi v sladkem objemu!
— Starega Plutarha citira dopisnik „Slovenca" in misli, da bo s tem silno ugajal svojim nedolžnim ovčicam, ki bodo kar zijale od take učenosti. Ako se je Plut ar h rad valjal v prahu pred svojimi bogovi, nam še to ni dokaz, da bi bila že tudi vsaka neumnost upravičena . . .
— Župnik iz Koroške Bele ima v zadnjem času dokaj opravila z orožništvom in državnim pravdniŠtvom. Pri državno zbor s k i h volitvah je hodil po hišah ter popisovat tjiaHOVi.ioe. Tolaži pa se z iui-slijo, da je nedolžno preganjan, ker je uverjen da se je bojeval za Kri s tuša, četudi je prišel v konflikt z državnim zakonikom, ki so ga skovali klerikalni poslanci . . .
— Desetletnico svojega obstanka obhaja požarna bramba na Koroški Beli v nedeljo 21. t. m. s primerno slavnostjo.
— Opozarjamo na slavnost, ki se vrši v nedeljo 14. t. m. v Št. Jakobu na Koroškem o pni j ki polaganja temeljnega kamena za „Narodno šolo." Naša dolžnost je, da po-setimo brate Korošce v kar največjem številu. Govori se, da napravijo pro-tislavnost nemški turnerji iz Beljaka, katerim se pridruži tudi jeseniška nemškutarija!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 13. julija.
— V legitimacijskem odseka poslanske zbornice so klerikalci v zvezi z Nemci vprizorili včeraj spletko, ki sicer nima praktičnega pomena, a nam kaže v posebno jasni luči ostudni značaj teh okajenih poštenjakov. Župan Hribar je pri volitvi zmagal z ogromno večino glasov. Klerikalce je ta poraz zadel v srce, zlasti še radi tega, ker so pred volitvijo široko-ustno naznanjali, da je zmaga njihovega kandidata čisto gotova. In poraženi so bili vzlic zvezi z Nemci. Proti vsaki volitvi je dopuščen protest in klerikalci imajo že od nekdaj navado, da radi protestirajo proti neljubim jim poslancem. To nič ne velja in ne dela nič truda. Tudi proti Hribarjevi izvolitvi so klerikalci napovedali protest, a vložili ga niso do zadnjega trenotka. Iz umljivih razlogov. Bali so se namreč, da bi bili vloženi protesti proti izvolitvi Šusteršiča, G o s t i n -čarja in Žitnika. Bali so se teh protestov toliko bolj, ker so klerikalni agitatorji v teh okrajih nečuveno s 1 e p a r i 1 i in bi se bili protesti lahko imenitno utemeljili. Zato so čakali do zadnjega trenotka. Ko so pa videli, da narodu j napredna stranka ni vložila nobenega protesta in da ne dela nobenih sitnosti, so zadnjo uro vložili protest proti Hribarjevi izvolitvi. Ne samo iz zlobnosti in nagajivosti, kakor živ ogenj peče klerikalce, da nimajo Hrvatov pod svojo komando in Šusteršič kar divja onemogle jeze, da je BJugoslovanski klub" večji, ugled-nejši in veljavnejši kakor njegov klub. Njegovi načrti so se vsi izjalovili, zato se hoče maščevati in zato je vložil omenjeni protest. Zdaj je bila njih skrb, dobiti poročevalca, ki bi poročal v njihovem smislu. Izbrali so v to italijanskega klerikalca. Proti vsem parlamentarnim običajem so tega res spravili na poročevalsko mesto, in sicer s pomočjo svojih zaveznikov — Nemcev. Cuker-Wolf in Žlindra šusteršič sta se naposled vendar našla. Blage slov-
ljena bodi ta zveza. No, pa drevesa te nemško-klerikalne zveze ne bodo zrasla do neba. Prišlo bo vsaj do razprave o kranjskih volitvah in prilika bo pokazati, kako so pri teh volitvah sle-parili klerikalci. Pa tudi v drugem oziru je dobro, kar se je zgodilo. Zdaj bodo vsaj Hrvatje in drugi Slovani spoznali klerikalce c>d nove strani. Na-rodno-napredni stranki pa bodi ta slučaj v pouk, da je treba proti klerika-cem vedno postopati z n a j -skrajnejSo brezobzirnostjo.
— Zveza klerikalcev z Nemci
se je očitno pokazala v včerajšnji seji legitimacijskega odseka, ko so vsi nemški Člani kakor en mož glasovali za predlog Susteršičevega podrepnika dr. Benkoviča,  naj   se za referenta o
volitvi poslanca Iv. Hribarja določi ne dr. Laginjo, marveč italijanskega klerikalca Bugatta. Klerikalci bodo seveda to zvezo skušali utajiti in napeli vse sile, da bi naslikali glasovanje o oddaji referata o Hribarjevi volitvi kot plod golega slučaja. Da pa slovenska javnost v tem oziru ne bo v zmoti, konstatujemo za danes brez vsakega komentarja, da je
bil v četrtek na Dunaja v parla-lamentn dr. Eger, vodja ljubljanskih Nemcev, in da je prišel tjakaj po aogojcru z dr. Šustersi-čem, da pregovori nemške napredne člane v legitimacijskem odseku za klerikalno spletko proti poslancu Hribarju. Sodbo o tem podlem dejanju Šusteršičeve družbe prepuščamo mirne duše pošteni slovenski javnosti.
— „Prava sreča'1. Župan Hribar je zadnjič govoril v drž. zboru o volilni reformi za kranjski deželni zbor. Zavzel se je z vso odločnostjo za splošno in enako volilno pravico. V trenotku, ko so kranjski klerikalci sklenili trdno zvezo z Nemci in hodijo katoliški duhovniki roko v roki z Losvon-romovci, je bilo to klerikalcem seveda jako neprijetno, zlasti ker so vezani varovati privilegij nemških aristokratov do 10(!!) mandatov v dež. zboru. V tem tiči vzrok, da so klerikalci spustili z verige svojega Gostinčarja, ki so ga poslali v drž. zbor zato, da bi imeli Človeka za taka opravila, ki se jih. drugi sramujejo izvrševati. GostinČar se je tudi ves čas kakor kak šipselj zaganjal Hribarju pod noge. No, pa bodi. Na vse zadnje ni to nič hudega. „Slovenca" je Hribarjev govor precej poparil. Ker ni vedel nič stvarnega navesti, je po svoji navadi Hribarja zasmehoval. Na ta način si vedno pomaga, kadar pride v zadrego. In zapisal je pri ti priliki, da je prava sreča za župana Hribarja, da GostinČar ni prišel do besede, da bi bil županu odgovoril. Prava sreča! Tu se pa res že vse neha. Človeku kar pamet zastaja, da je sploh mogoče kaj tacega zapisati. Prav kakor bi ne poznali pometača Gostinčarja in bi ne vedeli, da GostinČar druzega ne zna, kot pisma prenašati in pljuval-nike snažiti. Spričo takih gorostase osti je seveda nemogoča vsaka polemika in sploh vsaka diskusija.
— Za  skupen jugoslovanski
klub se zavzema „Posavska straža", glasilo dr. Benkoviča, ki sedi v Šu-steršičevem klubu in pravi, da „cep-ljenje moči koristi samo našim nasprotnikom, nemškim nacijonalcem, ki v narodnih ozirih nastopajo kot mogočna falanga nasproti vladi, četudi je njih narodna parlamentarna zveza v drugih vprašanjih razcepljena na več podklubov. „P. Str.u upa, da se do jesenskega zasedanja posreči ustanoviti klub vseh 37 jugoslovanskih poslancev.
— Volilna reforma za dež. Zbor kranjski* Ministrski predsednik baron Beck je že stopil v dotiko s kranjsko klerikalno stranko zastran volilne reforme za deželni zbor. Kakor Čujemo iz jako zanesljivega vira, se je Beck tudi domenil o bistvu te reforme s klerikalci. Ustanovi naj se  nova  kurija — vse drugo pa
naj ostane, kakor je bilo doslej. To je vladni načrt. In klerikalci, ki so Šele pred nekaj dnevi na usta dr. Kreka v drž. zboru razglašali, nai se tudi za dež. zbore uvede splošna in enaka volilna  pravica, so
kot pravi komedijant]e hitro pohodili splošno in enako volilno pravico in se izrekli ne samo za kurije nego tudi za ohranitev veleposestniškega privilegija. Krek in SusteršiČ poj deta kot Schweglova Štifelpucerja  v   boj   za nečuveni
privilegij par tuoatov nemških aristokratov. Tisti ljudje, ki toliko govore o svojem demokra-tizmu, so se zavezali, da bodo za večne čase ohranili o ."J nemškim aristokratom 10 mandatov. Ali si more kdo predstavljati še grse hinavoe, kakor so ti naši klerikalci?
— Politično   spletkarstvo v
SObolstvu. Advokat brez klijentu v dr. Ravnikar, in zdravnik brez pacijentov dr. Stoj c hočeta za vsako
ceno postati politična voditelja, dasi nista doslej pokazala niti najmanjše zmožnosti za politično vodstvo, niti najmanjše volje ca resno politično delo. Vse njiju delovanje je bilo doslej omejeno na zabavljanje a tout pri\, iz katerega zabavljanja pa je odsevala samo obsežna politična nevednost. Kontrast med to ubožno in-teligenoo in med gorostasno domišljavostjo imenovanih streberčkov je tako ugodno učinkoval na javno mnenje, da te „gospodarske stranke", obstoječe iz petih ali šestih možioev, živ krst ni hotel smatrati za resno. V zadnjem Času dobivamo pritožbe, da je dr. Ravnihar začel spletkari ti med Sokoli. Ko bi mu bilo le količkaj mar za prospeh sokolstva, bi se kaj takega ne predrzni!. Sokolstvo je nepolitična in nestrankarska organizacija in naj to ostane. Mi smo se vedoo po tem ravnali in nismo sokolstva nikdar zapletali v strankarske boje Najboljši dokaz tega je, da smo se vdali, ko je bil dr. Ravnihar izvoljen za starosto zveze slov. sokolskih društev. Nasprotovali smo izvolitvi dr. Ravniharja, ker nima nobenih sposobnosti za starosto sokolske zveze in ker nismo imeli zaupanja v njegov značaj. Toda Čim se je nasprotje med sokoli samimi poravnalo, smo opustili vsako nasprotovanje. Niti ene slamice nismo vrgli starosti sokolske zveze na pot. Tudi ko smo začeli uvidevati, da zlorablja ta starosta svoje stališče v sokolski zvezi za to, da lovi med Sokoli pristašev za tisto smešno kliko, ki se imenuje „gospodarska stranka", smo Še molčali. Sedaj pa ne moremo več molčati, ker je dr. Ravnihar v svoji lastnosti kot starosta sokolske zveze začel javno na nedopusten način demonstrirati zoper n a pr e dn o s tr anko. Zgodil se je slučaj, ki se mora pribiti. Ko so se Sokoli zadnjič peljali v Prago, je v Taboru pozdravil Sokole ondotni župan. Ko je taborski župan omenil potem, da je „uro poprej imel čast pozdraviti ljubljanskega župana", tedaj pa je dr. Ravnihar demonstrativno pokazal taborskemu županu hrbet. Vse se je spogledovalo, vse se je čudilo, kajti vsakdo je zapazil, da dr. Ravnihar še slišati noče, kadar se govori o ljubljanskem županu. Kako zasebno mnenje ima dr. Ravnihar o ljubljanskem županu, to je njegova privatna stvar, za katero se nihče ne briga. Škandal pa je, da dr. Ravnihar v svoji lastnosti kot starosta sokolske zveze demonstrira moža, ki je bil mnogo letstarosta ljubljanskega Sokola in je njega častni Član. S tem je dr. Ravnihar pokazal, daje strankar tudi kot starosta sokolske zveze ter da zlorablja to Častno mesto, ki ga itak ni zaslužil, za demonstriranje v prid svoji preklavrni „gospodarski stranki". Dr. Ravnihar mora vedeti, da s tem le Škoduje sokolski stvari in zapleta sokolstvo v politične boje, a prav to, da mu je njegova strančica več kakor sokolstvo, dokazuje, da ni pravi mož za starosto sokolske zveze.
— Klerikalno nemška zveza
na Jesenicah. Da so jeseniški klerikalci na Jesenicah sklenili zvezo z Nemci, da bi vrgli napredno stranko ob tla, pokazalo se je že z jasnimi dokazi ob mnogih prilikah. Kako uprav zdaj ta zveza cvete, je razvidno iz dopisa v vsenemški „Marburger Zeitung", kjer se pod naslovom „Končno Nemcem prijazno občiasko zastopstvo" udriha po naprednjakih, pred vsem po poštarju g. Schrevu in županu g. dr. Kogeju. Na konoi pa slove dopis sledeče: „V nekaj tednih se prične čisto nova perij oda, nova vlada, Nemcem prijazno in naklonjeno o b Činsk o vo dst vo. S tem dnevom morejo domaČi kakor tudi oni Nemci, ki prihajajo v naš kraj kot tujci, za gotovo računati, da se jim ne bo skrivil noben las več in da bodo vedno naj-prisrčnejše pozdravljeni na Jesenicah! Heil und Sieg!" Bolj jasno ne bi bilo mogoče potrditi kierikalno-nemške zveze na Jesenicah. Ko pridejo klerikalci s pomočjo vlade in drugih pripomočkov
do veljave, bodo Jesenice v kratkem najnesramnejše nemško gnezdo, do-čim bodo Slovenoi docela brezpravni! Take sadove bo rodila klerikalno-nemška zveza in Nemci s prepričanjem lahko kriče:   „Heil und Sieg!"
— „Prosveta'' — obnaelnlm Slovencem na Štajerskem In Koroškem. Že četrto leto ustanavlja „Prosveta" po Slovenskem knjižnice in že prodira zahteva po ljudski izobrazbi v vse sloje našega naroda. Izobrazba je ona moč, ki nas napravi nepremagljive napram vsem narodnim sovražnikom. Nemški ekspanzivnosti se umika slovenski živelj vedno bolj in bolj proti jugu; vsled tega nas ne sme iznenaditi zadnje ljudsko ŠLetje na Štajerskem in Koroškem, ki priča jasno o stalnem prodiranju Nemcev. „Prosveta" je prevzela težavno nalogo, priskrbeti vsem obmejnim krajem na Štajerskem in Koroškem slovensko čtivo; s tem hočemo vsaj v nekoliko paralelizirati pomankanje slovenskih šol na jezikovni meji. Naloge tako dalekosežnoga pomena „ Prosveta" sama, navezana na lastne moči, seveda nikakor ne more izvesti, zato se obračamo do Vas, Slovenoi, s prošnjo, da prispevate po močeh s knjigami in z denarnimi prispevki za naš blag namen. Knjige in prispevki naj se blagovolijo poslati na naslov: „Prosveta", Ljubljana, „Mestni dom". Komur pa je pošiljanje knjig neprijetno, naj nas blagovoli vsaj primerno obvestiti.
Odbor akad. fer. društva „Prosveta".
— Šolstvo na Kranjskem. Nemški listi trobijo v svet skrajno perfidne in lažnjive vesti v šolstvu na Kranjskem. Graška „Tagespost" oz. njen obskurni dopisnik iz Ljubljane je dognal „na podlagi statistike", da na Kranjskem na 6 srednjih šolah (gimnaziji v Ljubljani, ona v Novem mestu in Kranju, realka in moška in ženska pripravnica v Ljubljani), ki imajo 27 nemških, 4 utrakvistične in 16 slovenskih razredov, poučuje 18 nemških, 96 slovenskih in 2 drugo-jeziČna učitelja. Iz tega, pravi pisec, se vidi, da nemške učne moči nimajo prav nobene prednosti in da so zapostavljene, ko je I. državna gimnazija v Ljubljani nemška, nemška je realka, ostale gimnazije so nemške v štirih razredih, pripravnica je pa utra-kvistična. Kako je to besedičenje perfidno, se vidi na prvi hip. Seveda so naše srednje šole nemške, a samo zato, ker se v njih slovenska mladina, ki povsod v njih tvori tako ogromno veČino, da nemško dijaštvo, — če ga je sploh kaj — docela izgine, poučuje v nemškem jeziku. Učnemu zavodu dajo njegov jezikovni značaj njegovi obiskovalci dijaki. Ako so ti Slovenci vsi ali po veČini, je ta zavod slovenski in nič drugačen. Da se po naših srednjih Šolah poučuje toliko v tujem nam nemškem jeziku, je žali bog res, je pa tudi krvava krivica, proti kateri se bomo vselej z vso odločnostjo b o j e v ali. Isto-tako bomo bili neizprosen boj proti namešča n j u nemških profesorjev na naših srednjih šolah. Slovensko dijaštvo naj uči slovenski profesor, ki ima srce zanj, ne pa tujec, ki ga sovraži iz dna srca, kar se vidi pri vsakokratnih klasifikacijah. Zatorej: Slovencem slovenskih srednjih Šol samo in izključno s slovenskimi profesorji. Nem-
ci naj pa uče svoje ljudi!
— „Drang nacta Osten" se
imenuje knjiga, ki jo je spisal dunajski publicist dr. V e r g u n. Ta knjiga je vzbudila mnogo zanimanja v vseh slovanskih političnih krogih, saj jim je pokazala vso nevarnost nemškega razširjevanja po slovanskem ozemlju. Važnost -te knjige so spoznali tudi naši klerikalci in prosili so dr. Ver-guna dovoljenja, da izdajo to knjigo v slovenskem jeziku. Dobili so to dovoljenje, plačali tudi prevajalcu 100 kron honorarja in dali knjigo v tisek. Že dve leti je tega, kar je knjiga popolnoma natisnjena, a — na dan je ni. Klerikalci je nečejo izdati. Zakaj ne? Ali zato, ker se dr. Ver-gun v tej knjigi izreka proti klerikalizmu ali zato ne, ker so med tem klerikalci sklenili zvezo z I Nemci in vsled te zveze ne smejo
več nastopati proti pangermanskim naklepom zoper Slovane. Prosimo o dgovora!
— Peticije u slovansko vseučilišče In sploh slovensko tole so vložili krajna šolska sveta v Pe-trovčah in v Libojah in „Zveza slovenskih pevskih društvev".
— Boštanjska grajičina -prodana. Dr. Šusteršič si mane roke. Posrečilo se mu je prodati Boštanj-sko grajščino. Plačal je zanjo okroglo 670.000 kron — kje jih je vzel, tega še vedno ni pojasnil — dobil pa je zanjo nad 900.000 K. To je vsekako prav lep dobiček. Da, da, reševanje slovenskega ljudstva in katoliške vere nese, če Človek ta me tj- razume.
— Imamo jO! Od Savinje se nam piše dne 11. julija: To, kar je Vaš list že pred meseci prvi prorokoval, imamo, namreč ki erikaln o posojilnico! Načelo val bode novemu institutu, kakor je umevno, duhoven Cestnik, verouČitelj na slovenski gimnaziji, oproda pa mu bode profesor na tistem zavodu, dobroznani Fon. Sicer so še v odboru posestnika Lipovšek in Samec, delavec in klerikalni agitator izza zadnjih volitev prosluli gabrski K a r b a ter trgovec Pero Kostič kot merkan-tilni izvedenec. Konzumar žalostnega spomina, vikar Gorišek pa v ozadju ždi . .. Bojevitost in bojaželjnost naših klerikalcev sta dobili torej s tem zavodom vidni izraz. Dobro! Mi bo-demo mirno zasledovali najnovejši ta gospodarstveni boj. Posledice se pokažejo prej ali slei.
— Celjski vikar Gorišek je
začel v poslednjem času delavstvo hujskati proti svojim delodajalcem, in sicer v ljubljanski cunji, ki ima ime „Naša moč". Posebno se je zaletel v voditelje delavcev v kemični tvornici v Gabrjih, a jo je pri tem že pošteno skupil. Svetujemo mu, da naj kar miruje, sicer jo bo moral vendar odkuriti iz Celja vkljub vsej prizanesljivo s ti njegovega sladkobe-sednega — predstojnika.
— Imenovanje. Gosp. Davorin Trstenjak, ravnatelj višje dekliške šole v Gospiču, je imenovan za okr. šolskega nadzornika kr. županijske oblasti v GospiČu. Gosp. Trstenjak je štajerski Slovenec.
— Sodna vest Kancelist Franc Čar g o je premeščen iz Kanala v Gorico.
— Iz gozdarske službe. Okr.
gozdar g. Alojzij Bar le je premeščen iz Radovljice v Ston v Dalmacijo, na njegovo mesto pa pride gosp. Alojzij Rihteršič iz Klane v Istri.
— Vojaški koncert ki naj bi
bil v Četrtek na prostornem vrtu „Narodnega doma", izvršil se je v areni „Narodnega doma". Privabil ni sicer mnogo udeležencev, zbralo pa se je odlično občinstvo, ki je pozorno sledilo izvajanjem koncertove godbe ter se ob vseskozi povoljni postrežbi restavraterja gosp. KržiŠnika izvrstno zabavalo. Priznati se mora, da je bil koncert zelo animiran. Res je, da je na udeležbo koncerta zelo neugodno vplivalo slabo vreme, a res je tudi, da je manjši obisk ravnotako zakrivila mržnja, ki jo goje nekateri narodni krogi vprav neopravičeno nasproti vsemu, kar se prireja za negovanje narodnega socijalnega življa v »Narodnem domu". Ali res diši v mali, temni in zakajeni beznioi „talini — zlata" kapljica bolj kakor pa na hladnem vrtu ali v prostorni areni „Narodnega doma" pristno rujno vinoe? Ali se res bolj zabava v stisnjenih sobah, kakor v zračnih prostorih? ^Narodnemu domu" je od-kazana dvojna naloga, dajati zavetišče narodnim društvom in propago-vati narodno družbeno življenje. Naš „Narodni dom" v Ljubljani izvršuje prvo nalogo naravnost Čudovito. Dvanajst važnih narodnih društev ima tu notri svoje prijetno bivanje. A drugo nalogo spolnuje jako zanikamo, da skrajno malomarno. Seveda, ker mi to tako hočemo. Niti „frakarstvo" niti „antifrakarstvo" ne delata v tem pogledu nikake izjeme. Vemo, da jih je veliko, ki bi že poseČali družbeno življenje v „Narodnem domu", a le odločiti se ne morejo za to. Kdor hodi poleti ob zahajajočem solnou mimo prostranega vrta „Narednoga doma", se čudi, da tu notri pod košatimi lipami stoji "toli praznih miz in stolov, ter z veliko nejevoljo kri-tikuje neopravičeno preziranje tega, v Ljubljani največjega, za večerni odpočitek in ohlad najudobnejšega vrta. Sam pa tudi ne gre notri. Zakaj
ne ? Ker drugi ne gredo. In tako hodi dalje mimo vrta pomilovaje njegovo bridko usodo. Kako pa bi gospoda sodila, ko bi se nekega lepega dne „Narodni dom" izneveril svojemu namenu? Mar li kaj takega ni mogoče? Diximus.
— Simon Gregorčičeva lavna knjižnica in čitalnica v Ljubljani. (Tedensko poročilo.) Kakor je bilo pričakovati, se je Število obiskovalcev Čitalnice za časa počitnic in — vročine zmanjšalo. V času od 6. do 12. junija je bilo izdanih 580 vstopnic, kar znači povprečni obisk po 83 oseb na dan. — V Čitalnici so sedaj občinstvu na razpolago sledeči listi in revije: slovenski: Dolenjske Novice, DomaČe ognjišče, DomaČi Prijatelj, Dom in Svet, Domovina, Edinost, Gasilec, Glas Naroda, Glas Svobode, Gorenjec, Gorica, Jež, Jugoslovanski Gospodar, Kmetovalec, Ljubljanski Zvon, Mir, Naprej, Narodni Gospodar, Narodni List, Naša Zveza, Naši Zapiski, Naš List, Notra-njeo, Nova Doba, Nova Domovina, Novi List, Novi Slov. Štajerc, Občinska Uprava, Omladina, Perotninar, Planinski Vestnik, Popotnik, Posavska Straža, Primorec, Primorski Gospodar, Rdeči Prapor, Slovan, Slovenec, Slovenska pisarna, Slov. Čebelar, Slov. Gospodar, Slov. Narod, Slov. Trgovski Vestnik, Soča, Svobodna Misel, Učiteljski Tovariš, Zadruga, Zvonček; hrvaški: Crvena Hrvatska, Dom, Dom i Sviet, Dubrovnik, Hrvatska, Hrv. D jak, Hrv. Pravo, Hrvatstvo, Iskrena Riječ, Narodne Novine, Narodni Glas, Narodni List, Naša Sloga, Naše Pravice, Obzor, Osvit, Pokret, Pučka Prosvjeta, Sloboda, Starčevićanac, Tršćanski Lloyd; srbski: Glas Crnogorca, Politika, Samouprava, Srbobran, Srpska RijeČ, Srpska Zastava; češki: časopis pokiokoveho studentstva, češke slovo, Den, Hlas Naroda, Lidove noviny, Narodni Listy, Plzefiske Li-sty, Plzensky Obzor, Pražska lidova revne, Rude kvety, Samostatnost, Slovansky Prehled, Škola našeho ven-kova, Venkov, Volna Mvšlenka, Vol-nost; poljski: Nowa Reforma; ruski: GaliČanin, Novoje Vremja, Slovo : italijanski: II Piocolo, Sole: francoski: Le courier de Sophia; nemški: Agramer Ztg., Alldeutsches Tagblatt, Arbeiter Ztg., Beamten Ztg., Die Fessel, Die Wage, Freie Schule, Kosmos, Laibacher Ztg., Neue Freie Presse, Oesterr. Rundschau, Politik, Sozialistische Monats-hefte, Tagespost, Triester Zeitung. — Na novo se nabavijo 3 slovenski (Čas, Zlata Doba, Slov. Pravnik), 1 češki (Naše Doba) in 3 nemški listi (Jugend, Simplicissimus, Fliegende Blatter). Opozarja se, da se odda veČino dnevnih časopisov v podnaročbo ; podrobne podatke je dobiti pri gčni upravnici. — Upravni odbor želi kupiti za knjižnico Stritarjeve, Levstikove in Tavčarjeve spise, dalje nekatere letnike Ljubljanskega Zvona, Dom in Sveta, Slovana in starejših slov. leposlovnih listov. Ponudbe naj se ustmeno ali pismeno sporočajo v čitalnici (Vegove ulice 2).
— „Glasbene  Matice" redni
Občni Zbor se vrši danes zvečer ob osmih v društvenih prostorih, na kar p. n. društvenike še enkrat opozarjamo.
— Slovensko trgovsko društvo j,Merkur11 opozarja še ensrat svoje člane na jutrišnji izlet v Belo peč in Podbrezje. G. izletnikom naznanjamo, da je zbirališče točno ob triČetrt na sedem na Južnem kolodvoru, kjer se dobe pri društvenem tajniku znižani vozni listki.
— V prid družbe sv. Cirila
in Metoda se prodajajo v modni trgovini fi. Pavla Magdiča v Prešernovih ulicah št. 7 narodni znaki (lipov cvet) za gumbnice, gumbi za zapestnice, obeski za verižice in broške za dame po 1 K komad in kra-vatne igle po 50 h komad.
— Slovensko zidarsko iu tesarsko drUStVO V Ljubljani izvrši svoj društvena občni zbor jutri, to je V nedeljo, dne 14. t. m. ob 9. uri dopoldne v vrtnem salonu gostilne Valentina Mraka „Pri novem svetu". Dnevni red obsega: 1. Poročilo načelnika. 2. Poročilo blagajnika. 3. Poročilo tajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Raznoterosti. Vsi gg. Člani društva se vljudno vabijo, da se polnoŠtevilno udeleže.
— Slovenskega planinskega društva osrednji odbor vabi svoje Člane, naj se udeleže izleta litijske podružnioe dne 14 t. m. na Mrzlico. Odhod iz Hrastnika ob 6. uri 25 min. Povratek Čez Griže, Žalec in Celje.
— Zadruga gostilničarjev in kavarnarjev za sodni o ara j Kamnik ima dne 17. t. m. ob treh popddne v gostilniških prostorih g. Josipa Fajdigev Kamniku svoj občni zbor; ker se bo razpravljalo o več zanimivih točkah tega obrta, je želeti obilne udeležbe.
— Prostovoljno gasilno društvo V Kamniku bo praznovalo 18. avgusta 25letnioo svojega obstanka, pri kateri slavnosti se bodo tudi 5 članom podelile zaslužne kolajne.
— C. kr. umetno-obrtna strokovna iola v Ljubljani je izdala za
preteklo šolsko leto poročilo, kateremu je posneti: zavod obsega I. zimske   kurze za stavbne obrtnike,
II. dnevno šolo za obdelovanje lesa.
III. dnevno Šolo za umetno vezenje in Čipkarstvo, IV. javno risarsko šolo za mojstre in pomočnike in V. javno risarsko šolo za deklice. Poučevalo je na tej šoli poleg ravnatelja 10 profesorjev in učiteljev, 4 učiteljice, 4 delovodje in 3 pomožni učitelji. V šolo je vstopilo v preteklem letu 243 oseb, koncem leta jih je še ostalo 206 Slovencev in Slovenk je bilo koncem leta 178, Nemcev 23, 3 Hrvatje in 2 Laha.
— Zrelostni izpiti na realki so trajali od 6. do 11. t m. K maturi je bilo pripuščenih 36 abiturijen-tov, med temi dva eksternista. Pred maturo so odstopili štirje, med maturo pa eden. Izmed ostalih 31 jih je prebilo 5 izpit z odličnim uspehom, 21 z dobrim uspehom, trije pa so bili reprobirani na dva meseca. Slovenski abiturijenti so: Ljudevit Bučar, Josip Kobi, Ivan Leben, Ivan MačkovŠek, Ivan Ogorelec, Josip P o lak, Vladimir R o hr m ann, Ernest Schwarz, Edvin Star Fran Štefe, Fran Tavčar (z odliko), Viljem Tome, Gustav Un-schuld (z odliko) in Fran Ver-s t o všek.
— V obrambo in odgovor. V
144 številki „Slov. Naroda" me napada neznani dopisnik radi kratke notice o zagrebški vseuČiliŠki slavnosti, katero sem priobčil v „Omladini". Konstatiram, da je ta napad popolnoma iz trte zvit in njegov namen jako prozoren. Poudarjam zlasti sledeče: 1.) Laž je, da sem bil v Zagrebu edini zastopnik nar. rad. dijaŠtva, slavnosti se je udeležil tudi t. iur. Vilko Pfeifer, član nar. rad. akad. dr. „Tabor"; 2.) laž je, da sem posnel svoje poročilo po govoru zastopnika „Triglava" — na komerzu, na katerem je baje Triglavan govoril, nisem bil navzoč, ker me še ni bilo v Zagrebu; pač pa sem drugi dan pri sestanku slov. in hrv. dijaštva (in tudi tretji dan v družbi „Mladosti -govoril v smislu svojega poročila. Pri prvem sestanku sta bila navzočatudi gg. zastopnika „Triglava". — Če je eden izmed njih prihodnji dan res govoril tako, kakor poroča „Omladina" o meni — je le mogoče, da si je moje besede od prejšnjega dneva prav dobro zapomnil; 3.) dopisnik ne napada imenoma in citira „Omladino" doslovno — prepričan sem, da bi bil lahko našel kako drugo formo, pod katero bi bil spravil v svet, da sta se zagrebške slavnosti udeležila tudi dva Triglavana.
Slavko Reich.
— Uboj na veselici,  v stari
novi vasi pri Ljutomeru je bila b\ oktobra pr. L veselica, na kateri je po stari lepi navadi prišlo med fanti do pretepa, v katerem je bil Anton Os ter o iz Buncan udarjen s kolom po glavi, da se mu je Črepinja ubila in da je umrl vsled tega. Ker se ni dalo dognati, kdo ga je ubil, so bili pred mariborskim sodiščem obsojeni 3 glavni preteoači. in sicer Peter K o ko i na 15 mesecev, Alojzij Rozman na 20, Anton Rozman na 1 leto, Jožef Umršič pa na 10 mesecev težke ječe.
— Akademićno društvo „Slovenija" je na svojem letošnjem zadnjem občnem zboru izrazilo obžalovanje nad tem, da je njen častni Član Franc Leveo v dež. šolskem svetu kranjskem v zadevi ravnateljevega imenovanja za I. drž. gimn. ljubljansko glasoval proti slovenskim interesom. To je g. Fr. Levcu pismeno naznanilo in ga na ta način pozvalo, da odloži častno članstvo nsl°-venije".
— Iz Toplic na Dolenjskem.
^Slovencev" dopisnik se je v zadnji sobotni številki dotaknil našega bralnega in pevskega društva. Ko se je lani slovesno in z velikim sijajem razvila društvena zastava, ni imel ta mož niti besede, da bi slavje opisal v „Slovencu", dasiravno so vedno navedena vsa imena onih, ki prihajajo si iskat zdravja v našem gor-kem vrelcn. Resnici na ljubo bodi povedano, da naše društvo ne st.vji pred konkurzom, pa tudi ne pred razpustom, ampak je Še vedno dovolj močno, kljub vsemu pritisku deluje mirno, tiho in gotovo. Na konkurz ali razpust nismo še niti ene minute mislili, ker so Člani dovolj delavni in navdušeni za sveto nam narodnost Toliko v odgovor! Odbornik.
— Na g a ji vos t c. kr. pošte v
Podnartu. Piše se nam: G. kr. davim urad v črnom'ju pošilja mi mesečnino potom poštnih nakaznic v Tržič. Nakaznica za mesec julij t. 1 naslovljena „Fr. Gr. v Tržiču (NeumarktP Gorenjsko" pride v roko c. kr. poštarju v Podnartu. Ta me ima ie delj časa na piki radi mojega drugačnega pol. naziranja, kar je posebno pokazal spomladanski Pogačnikov volilni shod na Brezjah. Kako
(Dalje v prilogi.)
2. Priloga „Slovenssemn Narottn- bi 160, rtn6 13. julija 1907.
se malce znositi nad tem „nepridi-mipravom" ! — Kaj stori podnartski c. kr. poštar? V samih golih fiokih (vin.) in groših — zavitih v patronom podobne mešičke — pošlje mi v denarni vrečici za približno 40 K, pa kam? — čujte, na c. kr. poštni nabiralnik v Kovor. „Cev žakelj denarja je za vas tukaju — vzklikne Čevljar I. Praprotnik, oskrbnik tega nabiralnika, ko pridem 10. t. m. k njemu po časopis „Slov. Narod". Omenjeni čevljar pomagal mi je te vinarske pafrone pobasati v vse žepe in še v robec sva jih lepo culico navezala. — In kaj sedaj ? — Poplačal sem milo za drego. — Potni les v roko. — Gospod urednik! To so me gledali Kovorjani in Izvirčani, ko sem z vinarskimi patroni nabasan — težak, da me precej močna burja ni prav nič v stran ceste zanašala, — ko sem jo sekal po Kovorski cesti naravnost deli v Podnart. V Podnartu na c. kr. pošti — pri ljubeznivem o. kr. podnartskem poštnem uradniku — sem se liki — nasitenemu električnemu toku — „entladov" baterij katere mi je ta pred tremi urami v Kovor poslal in tako zamašil z nakazanimi patroni vsakomesečne dolžne svoje lukne, — ki mi niso tudi prav nič povseči.^
— Iz Črnomlja. Mesarji in mesarski pomočniki, pezor! Ako se hoče eden ali drugi osamosvojiti in samostojno pričeti svojo obrt, nudi se mu ugodna prilika pri nas, tu v Belo-krajini, v mestu Črnomlju. Mesto Črnomelj je imelo do sedaj vedno dva mesarja, katera sta izborno izhajala, kajti tukaj je 1200 prebivalcev, sedež okrajnega glavarstva, sodišča, davkarije, štirirazredna ljudska šola, fin. straže oddelek, on žuištvo in še mnogo drugtga odličnega meščanstva ter privatni uradi. Eden mesarjev preneha svejo obrt z me sečem avgu.-tom in je želeti, da se k nam priseli kak zaveden in podjeten mesar, kateremu bode šlo vse zavedno uradništvo in meščanstvo na roke s tem, da ga bode podpiralo z odje-manjem potrebnega mesa. Pripomniti je še. da je okolica velika in prihaja le v me>to po meso, vsled tega ima, kdor se pri nas naseli kot nov mesar, sigurno bodočnost, kajti brezdvomno opusti tudi svojo mesarsko cbrt g. Kožar, ki je to že nameraval storiti — toda je svoj namen v korist pri ljubljenih mu meščanov in mestu samemu za sedaj opustil.
— Klerikalna sirovost. Od sv. Gotharda pri Tiojanah se nam piše: Kdor hoče videti sirovost klerikalcev v posebni meri, naj pride k nam, seveda primerno oborožen. Med siroveže prve vrste s p: da vodja naših klerikalnih zabitežev župnik Hribar, vesten konkurent mu je pa župan Cukjati, ki meče na povelje župni-kovo iz gostilne ljudi, ki niso klerikalnega mišljervja, kakor sa je zgodilo pred kratkim, ko je bil semenj tukaj. Gotovo bi Hribar in Cukjati ter njegova redarja Matevž Severkar in Ignacij Bervar radi dobili diplomo za svoje rk!erikslno delovanje". Jo znajo res kedaj kod dobiti. Sirov je Da žuDnik Hribar tudi zato. ker zmerja ljudi z osli in prešiči. Svetovali bi mu, da bi se naj rajši brigal za svojo družbo in za 48 deklet, da ne bodo nesrečne in da jih kdo ne zapelje. — Op. uredništva: Iz brdskega okraja dobivamo pogosto pritožbe, kako so nekateri duhovniki sirovi s svojimi farani. Da so te pritožbe vse utemeljene, nam je znano. Priporočamo kmetom, če jih župnik zmerja z imeni kake živali ali na kak drug način, naj ga tožijo, kot se toži^vsak človek, če ima predolg jezik. Če bolj krivite hrbet pred takimi sirovinami. med katere spada tudi blagoviški Mali, toliko slabše za vas. Če je on brezobziren, pa bodite še vi. Zato vas še ne bo vrag jemal.
— Smrtna nesreča. Ko je čevljar Jakob Hočevar v Pod-ho«ti pri Novem mestu gnal kravo napajat, se mu je ta ustavljala tako, da se je pretrgala vrv, na kateri jo je imel privezano. Hočevar je zgubil ravnotežje in padel čez visok zid ter so se mu možgani pretresli, da je umrl.
— Novo društvo- Ustanovilo se je ^Prostovoljno gasilno društvo v Stožcah".
— Umrl je v Mojstrani gospod Ivan Rabič, postajenačelnik v pokoju.
— Zmaga „Narodne stranke" na Štajerskem Pri volitvah v okr.
zastop gornjegrajski je zmagala po pretežni večini „Narodna stranka". Zlasti so napredno volile kmečke občine.
— Žalski Sokol razvije 4 avgusta svojo zastavo. Slavnost obeta biti krasna.
— Umrl je pri Novi cerkvi nad Vojnikom nadučitelj gosp. Fr. Lesko v a r.
— V morje je skočil v Trstu
neki okoli oOletni gostilniški natakar in utonil. Našli so pri njem le sveti-njieo Matere božje.
— Svedrovci zopet na delu
Gospodje tržaški svedrovci so zopet
na delu. Vlomili so v trgovino gosp. Urbana LenČka, navrtali blagajno, a niso imeli sreče, ker je bila blagajna prazna. Vzeli so nato iz nekega predala 12 kron ter odšli pobitih obrazov.
Ozkotirna železnica Pulj-Medolin. Bančnega ravnatelja namestnik Aleksander Hiokl na Dunaju je dobil dovoljenje za tehnična predd6la za ozkotirno železnico Pulj-Medoiin za dobo enega leta.
— Jesih se podraži Dunajski tovarnarji jesiha so sklenili zvišati ceuo jesihu za 1 K pri 100 litrih, pri jesihovem špiritu pa za 2 K pri 100 litrih.
— Na Stolu je predsnočnjim zapadel sneg.
— Iz Ricmanj nam pišejo : Ciril-Metodijev praznik je tudi letos sijajno uspel. Ker mi Ricmanjci sedaj spričo naše cerkvene afere ne moremo praz novati nobenega praznika, spoštujemo in praznujemo tega lepše kot moremo in nam razmere dopuščajo, čim se je stemnilo   na   predvečer,   so začele mrgoleti lučice na vseh  oknih cele vasi. Po prizadevanju župana napravila je mladina pred prostorom, kjer se je  prižgal  kres,  krasen slavolok, na katerm ste bili sestavljeni iz luČic imeni — naših blagovestnikov: „Oi-ril in Metod". Okolu 7. ure zvečer, ko so se sešli vsi vaščani na lice mesta, kjer se je prižgal kres, je za igrala   godba   keračmeo    „Naprej!" Župan Berdon je v kratkih, a iz srca mu prihajajočih besedah  opisal po men t^ga našega narodnega praznika. Kres se je prižgal ob polu 8 uri in j- gorel ob groinenju topičev in švi gaoju raket do 10 ure zvečer. Naslednjega dne, v soboto, so bile na vse zg<daj razobešene zastave — naznanjajoče vaseauom pomembni praznik. Ta dan ni nihče delal na polju, akoravno imajo kmetje sedaj ob setvi muogu nujnega dela
— Narodna čitalnica v Kamniku priredi bodo nedeljo, 14. juliia, s spremstvom domačih narodnih društev priljubljeni pesizlet v Stranje k Urhu. OdLud iz Kamuika s sprem-- v m mestue godbe točno ob 2 uri. Xa licu mesta prirede naši vrli dile canti humoristično igro enodejanko, za t^ra se vrši ples in druga igra na orostt-m ob zvonk glasih mestne godbe Z-t jelu in pilo je preskrbljeno. K obilni udeležbi vabi odbor.
— Kje je Logatec, ne vedo na poŠti v Tistu in je bilo te dni on-dotnemu odpošiljatvu vrnjeno pismo z opombo B"Wb? Pust?" Taki ljudje pac niso sposobni opravljati službe med Slovenci.
— Tilnik si je zlomil 281etni
posestnikov sin Franc Fabijančič iz Mahorovca. Peljal se je z vozom, na kvterem je pijan zaspal, konj je ponoči zabredel s ceste v grapo, kjer se je prevrnil voz in padel na Fabi-janČiČa, ki je umrl vsled poškodbe.
— Obesil se je pri Kilovčah pri II. Bistrici na jablano Mate Lon-čariČ iz Vinodola pri Selcah na Hrvaškem. Vzrok samomoru je krivična obdolžitev tatvine.
— Premog se podraži Cena premoga b • od 1. septembra naprej znatno poskočila. Kakor se zanesljivo peroča, bodo povišali cene za 9 do 10 K pri vagonu — revež pa plačaj ali pa sirovo jej !
— Borba Z bikom bo jutri popoldne v Gorici. Nastopil bo pri njej najmočnejši atlet Etos Tiberis.
— Zastrupila se je v Trstu 201etna Marija Telfernik iz Gradca s karbolovo kislino. Poklicani zdravnik je ni mogel rešiti pri življenju.
— Samomor. V Trstu se je zastrupila brezposelna dekla, 211etna Matilda Skok iz Postojne. Našli so jo mrtvo na nekem travniku.
— Ladjo so spustili v morje
V Trstu so včeraj spustili v morje nov parnik, ki se imenuje „Baron Beck". Dolg je 119 metrov.
— Lena. svetovno čudo. V „Narodnem domu" se je nastanil čeh g. Ferd. Mestek, ki kaže svetovno čudo damo Lono, ki visi prosta v zreku, o čemer se vsak obiskovalec v najbližji bližini sam lahko prepriča. Poleg tega se vidi v tej razstavi med drugim tudi 4 metre dolg morski volk, morske pošasti in razne živalske abnormitete. Ker se kaj takega malokdaj vidi, si gotovo vsakdo ogleda to razstavo, ki je v v?eh evropskih večjih mestih dosegla najlepših uspehov, kakor spričujejo razni listi.
— !(l:juniiansfcfc strastven* godba" priredi danes v hotelu rJ užn i kolo d vo ru (Seidl) Kolodvorske ulice, koncert. Začetek ob polu osmih zvečer  Vstop prost.
— Voz Je padel nanj Na hlapca Jakoba Kozamernika v Kozarjah pri Ljubljani je padel s steljo naložen voz, ki ga je opiral, ko ga je gospodar s par vo'mi peljal iz gozda. Voz je Kozamernika stisnil tako, da je drugi dan v bolnišnici umrl.
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 30. junija do 6. julija 1907. Število
novorojencev 10 (= 1383%()), mrtvo-rojenoa 2, umrlih21 (=2809°/00), med njimi sta umrla za j etiko 2, vsled mrtvouda 2, za različnimi boleznimi 17. Med njimi je bilo tujcev 9 (=42 86 °/0), iz zavodov 3 (= 14 28 %). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer za ošpicami 1, za tifuzom 1 oseba.
— Kinematograf Edison na Dunajski cesti nasproti kavarni
Evropa" ima od danes do prihod, petka nov program s sledečim vspo-redom: priporočljiva sobarica (smešno), Čudesni salon (fantastično), vila (drama v 5 slikah), rdeči strahovi (v barvah), moja srajca gori (komično). Občinstvu so se predstave priljubile, zato jih poseča vedno v velikem številu.
— Umrla le v Ljubljani gospa Karolina Šabec v starosti 55 let. —
V Dolenjem Logatcu je umrla gospa Franja Legat, učiteljeva vdova. — V Mojstrani pa je umrl g. Ivan Rabič, upok. postajenačelnik in posestnik.
— Velik ogenj. V Dolini pri Ricmanjih je včeraj popoldue izbruhnil ogenj, ki je upepelil hišo, hlev in dve klanici župana Josipa P a n -g e r c a. Škode je okoli 20 000 K.
— Nesreča. Delavec Josip Lože iz Škrbine pri Komnu je pri Trstu dobil v kamnolomu vsled predčasne razatrelbe hude poškodbe, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Morda bo zgubil celo vid.
— V Šmartnem pri Slovenjem Gradcu je zmagala pri občinskih volitvah „Narodna stranka." Bil je hud boj s klerikalci.
Zastave ni hotel blagosloviti.
V Solkanu je v nedeljo razvila »Slovenska čitalnica« svojo novo zastavo. Zastavo so hoteli dati tudi blagosloviti, ali solkanski župnik je ni hotel blagosloviti, češ, da ni na njej nobenega verskega ali cerkvenega zuaka. No, zastavo so vkljub temu razvili, Solkanci naj so pa pripravijo, da jo bo solkanski župnik kake lepe nedelje proglasil za brez versko, ker je rdeča! Solkanei naj vedo, da smo na Kranjskem tudi tako nesrečni, da se ne blagoslavljajo zastave naprednih društev, vendar žalostni zaradi tega nismo prav nič, ker naše zastave tudi brez žegnov veselo plapolajo v lahnem vet r ion.
— Obrtno gibanje v Ljubljani. Meseca junija so pričeli v Ljubljani izvrševati svoj obrt sledeči obrtniki: Rudolf Warbinek, Hilšerjeve ulice 5, izdelovanje klavirjev; Friderik Doxie, Poljanska cesta 12, fotografski obrt; Franja Kovačeva, Vodnikov trg, prodajo jajc in perutnine: Josip Stupica, Kolodvorske ulice 6, sedlarski obrt; Josip Lonearie, Du-najska cesta 2, stavbno podjetništvo; Juri Vrhovnik, Razpotne ulice 7, krojaški obrt; Antonija Tavčarjeva. Kongresni trg 15, prodajo živil; Mirni Bnrborioeva, Sv. Petra cesta 27, žensko krojaštvo; Ivan Bizovičar, Kolezijske ulice IG, trgovsko in u-metno vrtnarstvo; Rudolf Stritar, Sv. Martina cesta 14, malo trgovino z živili ter z žganimi opojnimi pijačami v zaprtih steklenicah; Frane Pire, Vodnikov trg, prodajo jajc in perutnine; Fran Cirman, Marije Terezije cesta 1!. mesarski obrt; Franja Bratovževa, Stari trg 20, branja-rijo; Andrej Zajec, Dunajska cesta 9, obrt mehanikov; Katarina Kune j,
V laikov trg, prodajo mesa; Boži-dar Pavcie, Zaloška cesta 15, trgovino z mešanim blagom; Fran Rojinn, Šelenburgove ulice 5, struga rski obrt; Antonija Jagrova, Židovske uliee 5, trgovino z mešanim blagom. — Odglasili, oziroma faktično opustili pa so obrt sledeči obrtniki: Gabrijel Ozel, Dunajska cesta 9, tape-tarski obrt; Fran Sajovie, Cigaletove uliee 9, trgovsko agenturo; Katarina Milkovičeva, Slomškove uliee 13, trgovino z mešanim blagom; Ana Vihtel ioeva, Škofje uliee 2, žensko krojaštvo; Franja Ravnikarjeva, Sv. Florjana uliee 38, predaja lončene posode; Marija Močni kova, Hrenove uliee 18, branjevski obrt; Josip Kamnar, Stara pot 8, prevažanje blaga; Marija Slatnarjeva, Latermanov drevored, sejmarstvo s slaščičarskim in drobnim blagom; Neža Beleieeva, Pogaearjev trg, bran jari jo; Antonija Klunovn, Bohoričeve ulice 13, branj arijo ter malo trgovino z razglednicami, papirjem in pisalnimi potrebščinami ; Ivan Vioič, Dolenjska eesta 8, mizarski obrt; Karel Mako-voo. Kolodvorske ulice 6, pleskarski obrt; Rudolf Škrabl, Kolodvorske uliee 6, sedlarski obrt.
— Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. V službo se sprejnio: 1 poslovodja, 1 knjigovodja in kore-spodent, ] potnik, 2 kontorista, 8 j>o-močnikov mešane stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke, 2 pomočnika manufakturne stroke, 4 pomočniki železuinske stroke, 1 pomočnik modne in galanterijske stroke, 5 prodajalk, 5 učencev. — Službe iščejo: 4 poslovodje, 5 knjigovodje v in kore-spodentov, 2 kontorista, 14 pomočnikov mešane stroke, 4 pomočniki špecerijske stroke, 4 pomočniki manu-
fakturne stroke, 2 pomočnika železni nske stroke, 4 pomočniki modne in galanterijske stroke, 8 kontoristinj, 4 blagajničarke, " 8 prodajalk — Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti majhni odškodnini.
— Delovanje mestne posredovalnice za delo in stanovanje. Mestni trg št. 27, telefon št. 99. Od 5. do 11. julija je dela iskalo 8 moških in 42 ženskih uslužbencev. Delo je bilo ponuđeno 14 moškim in 42 ženskim uslužbencem. V 34 slučajih se je delo sprejelo. Od 1. januarja do 11. julija je došlo 1448 delojemalcev in 1691 delodajalcev. V 922 slučajih se je delo sprejela Delo dobe takoj, moški: 1 toča j, 2 gostil, slugi, 8 trgovskih slug, 3 pivovarniški delavci, 1 kočijaž, 10 konjskih hlapcev, 2 dninarja, 1 hišni sluga. Ženske: 1 prodajalka v slaščičarni, 1 proda-dajalka začetnica, 4 šivilje, 4 natakarice, 2 gostilniški kuharici, 8 gostilniških deklic, 2 sobarici, 5 kuharic, 21 deklic za vsako delo, 12 deklic k otrokom, 2 postrežnici. Dela iščejo moški: 1 strojnik, 1 vrtnar, 2 hotelski slugi, več pisarniških slug. Ženske: 2 blagajniearki, več prodajalk manufakturne, špecerijske in galanterijske stroke in kruha, 2 tra-fikantinji. Oddati je takoj stanovanja z 1, 2 in 3 sobami, ter več ineblovanih mesečnih sob. Posredovanje dijaških stanovanj. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko za odgovor.
* Najnovejše novice. Stavka v B r o d u n a S a v i. V Brodu na Savi so delavci in trgovski uslužbeu-ci pričeli s splošno stavko. Vse prodajalne so zaprte in ustavljen je vsak promet. Iz Mitrovice sta dospela dva eskadrona dragoneev. Stavka se je pričela radi tega, ker je veliki župan dal zapreti 17 delavskih voditeljev. Občinski svet podpira delavce in odborniki so zagrozili, da odlože mandate, ako se delavcem ne ugodi.
— Za rodbinsko čast. Bogataš Posia je zapeljal hčerko vdove Bodie. Ker je ni hotel poročiti, sta ga napadla na ulici mati in brat ter ga na mestu ustrelila.
— T a t v i u a v vlaku. Na postaji v Vevevju na Švicarskem je bilo nekemu potniku iz Amerike v vlaku ukradenih za 75.000 frankov vrednostnih papirjev. O tatu ni sledu.
— Japonski vohun. V San Diegu v Severni Ameriki so aretirali nekega Japonca v hipu, ko je hotel fotografirati tamkajšnje utrdbe. Ta dogodek je vzbudil v Ameriki veliko pozornost, ker dokazuje, da Japonci resno u važu je j o možnost, da pride do vojne med Združenimi državami in J aponsko.
* Odškodnine državnozborskim poslancem. Glede odškodnine poslancem sta merodajni dve načeli: v nekaterih državah dobivajo poslanci letno plačo, v drugih pa le dnevu ino, dokler traja zasedanje. Naj navedemo nekatere večje države. — Avstri ja: Člani gosposke zbornice so neplačani, člani poslanske zbornice dobe za dobo zasedanja 20 kron na dan in plačane j>otne stroške. Belgija: Senatorji ne dobe ničesar, poslanci pa vlečejo na leto 4000 frankov in prosto vožnjo med njihovim domom in Bruseljem. Dansko: Člani obeh zbornic dobivajo na dan po 10 K in povrnjene potne stroške do Kodanja.
Francosko: Senatorji in poslanci dobivajo na leto ]>o 10.000 frankov in proti mali letni odškodnini prosto vožnjo po vseh francoskih železnicah. Za bivše člane, njih vdove in sirote obstoji pokojninski zaklad. — Na Grškem j>rejmejo člani »bule« —- ki je edino zastopstvo narodovo — za vsako redno zasedanje 2000 starih drahem (t. j. letno 1500 kron), za izredna zasedanja so pa plačani posebej. — Italija: Člani obeh zbornic ne dobivajo nikake odškodnine, le vožnjo imajo prosto po železnicah.
— Japonsko: Člani gosposke in poslanske zbornice dobivajo na leto po 2000 jenov (4000 kron) in povračilo za potne stroške. — Mehika: daje senatorjem in članom poslanske zbornice na leto po dva tisoč dolarjev
— Nemčija: Člani državnega zbora dobijo na leto po 2400 mark, za vsak dan odsotnosti pa se jim odtegne 20 mark. — Nizozemsko: Člani prve zbornice, razen tistih, ki stalno bivajo v Haagu, dobivajo na dan po deset gildov (približno 18 K), člani druge zbornice pa na leto po 2000 gildov. — Norveška: Člani obeh zbornic dobivajo na dan po 12 K. — Ogrska: Člani magnatske zbornice ne dobivajo nikake odškodnine, poslanci j>a na leto po 4800 K in povrhu še 1600 K za stanarino. — Portugalsko: Kortesi ne dobivajo odškodnine, le vožnjo imajo prosto jh> državnih železnicah. — Rusija: Člani dume prejemajo za vsak dan zasedanja 10 rublje v in prosto vožnjo med Petro-grndom in svojo domačijo. — Srbi ja: daje članom skupščine vsak dan po 15 dinarjev (14 K) in prosto vožnjo. — Španska: dovoljuje kortesom
le prosto vožnjo, odškodnine jim ne daje. — Švedska: Člani prve zbornice niso plačani, poslanci druge zbornice pa dobivajo za vsako redno štirimesečno zasedanje 1200 kron (1700 avstr. kron) in povrnjene potne stroške. Za izredno zasedanje pa dobijo na dan po 10 K. — Švica: V prvi zbornici ali »Standesrathu« opravljajo člani svoj posel brezplačno, člani »Nationalratha« pa dobivajo na dan po 20 frankov. — Veliko Britansko: Člani parlamenta ne dobivajo odškodnine, vendar so stavili že predlog, naj se uvede zmerna dnevnina.
* Ljubezen, sanje in hudičeve skušnjave. Ameriški »Glas Naroda« poroča sledeče: Na dan vseh norcev, dne 1. aprila t. 1., je duhoven Oscar W. Fischer, župnik luteranske fare sv. Ivana v Bridgetonu, N. J., ostavil svojo ženo in šestero otrok ter ušel z lepo gospodično Kristino Shevhing, katera je običajno pela na koru njegove cerkve. Ta duhoven je te dni v hladnem vetriču, ki piha v Bridgetonu, slavil zopetni sporazum s svojo rodbino in sedaj pripravlja vse potrebno, da se preseli v Filadelfijo in da prične živeti novo življenje, dočim mora njegova Kristina pri vročini 90 stopinj v senci delati v nekem tukajšnjem departement-storu. Ljubeči par se je ločil, ker se je v srcih obeh pojavil nepopisen kes. Duhoven sedaj izjavlja: »Resnica je, da sem grešil. Najpreje je naju spojila zapeljivost ljubezni, potem sem pa spoznal, kaj sem storil in življenje mi je postalo nadležno. Prestala sva z ljubico mno go grenkih ur, predno sva se odločila, da se ločiva. Naravno je, da v takih slučajih ženska vedno več trpi nego moški, toda kaj je bilo storiti? Mislila sva, da se ljubiva, toda končno sva vendarle spoznala pravi položaj in sva prišla do spoznanja. Jaz sem bd prepričan, da zadobim svoj duševni mir le tedaj zopet, ako vse priznam svoji zvesti ženi in ako jo skesano prosim za odpuščenje.« »Gospodična Kristina«, je nadaljeval duhoven, »je že več tednov od mene. Ljubila sva so — platonično, toda neizrecno. Jaz sem imel nekoliko denarja in ona je dobila delo v neki prodajalni. Toda naravnemu redu ni mogoče kljubovati in biti vrhu tega srečen Končno sva se s Kristino dogovorila, da bi bilo najboljše, ako se nikdar več ne vidiva. Bila sva na napačni poti, toda sedaj sem zopet na pravi in hočem pričeti novo življenje, tako da se za-moreni posvetiti skrbi za svojo ljubo rodbino. Vse se mi dozdeva, kakor kake hude sanje. Kristine si ne želim več videti,toda ako jej bodem mogel pomagati, bodem to rad storil.« Njegova žena je s solznimi očmi potrdila, da mu je oprostila, kajti ona ga ljubi do groba. — Reverend M. D. Carpenter, bivši župnik v Harring-tonu, katerega so pred meseci sramotno odslovili, se je sedaj skesano vrnil v imenovano mesto, kjer je naprosil svojo ženo in občino za odpuščanje, katero je tudi dobil. Tudi ta duhoven je ljubil in jedel prepovedani sad, toda tajno. Ta sad bi še vedno lahko užival, ako bi bil bolj skrben pri kuvertiranju pisem. Tako je ljubavno pismo, katero je hotel poslati dejal v kuverto, v katero bi moral do-jati krstni list za neko stranko. Xa ta način je postala njegova tajnost javna in o tem je kmalo izvedela vsa občina. Ko so ga odslovili, je preko noči neznano kam izginil. Ta skesanec izjavlja: »Gospodična Goodrich in jaz sva postala žrtvi satana. Mislila sva, da se medsebojno ljubiva, toda vse je bilo le po vragu prirejeno. Upam, da se tudi ona opere od svojih grehov. Jaz se bodem javno izpovedal in tudi javno spokoril.« Ko je duhoven ušel s svojo Dulcinejo, je izročila občina duhovniško službo njegovi ostavljeni ženi, katera je ravno tako dobro opravljala ta business, kakor njen mož. Sedaj mu bodo zopet poverili ovčice, ker je izborno preostal vse skušnjave.
* Nenavadna zbirka. Španski kralj hrani čudno zbirko, namreč vse predmete, ki spominjajo na nevarne mu dogodke. V zbirki je nož, s katerim je hotel nekoč morilec zabosti kralja, ko je bil še otrok; koža konja, ki je bil ubit pri atentatu v Parizu, nadalje cela vrsta spominov izza madridskega atentata. Med predmeti je kamen, ki je bil svoječasno za prag v neki gostilni v San Seba-stijanu. Pred dvema letoma je prišel kralj po ulici, ki je dotična krčma v njej. Krčmar si je ravno hotel osnažiti prostore, zato je znosil mize in stole pred hišo, tako da kralj ni mogel mimo, a vrniti j>a se tudi ni hotel. Sklenil je tedaj, da odstrani zapreko lastnoročno. Pri tem se je zapel z ostrogo v stol, padel ter se udaril z glavo ob j^rag. A' glavi mu je pač za-šumelo, toda zadovoljen je ostal in kuj)il kamen, ki se je izkazal tako nelojalnega proti njemu.
* Izšel je XII. letnik obsežnega dela »Illustrierter Lexikon der Bade, Brnnnen und Luftkurorte, Stadte u. \Vanderfuhrer.« Wien, Berlin, Zii-rich;   zaloga   Antona Salzgerja na
Dunaju, MargarathenatF« 76. Delo je elegantno vrz:mo in obsega 400 str. veliko osmerke, kjer m' natančno navaja več nego L20Q ležišč, ouraviliie, letovišč, mest in drugih krajev. Bogato llustrovana knjiga Ima nied so-tmdniki mnogo odličnih profesorjev in zdravnikov {sodelovalo je pa tutU c. kr. Železniško ministrstvo, deželne zveze za tujski promet na Nižjem Avstrijskem, Štajerskem, Koroškem,
Kranjskem, v Bukovini itd., ter skoro vse zdraviliške uprave in številni Županski oradi, tujska, olepševalna in prometna društva na Avstro-Ogr-skcin, Švici in na Nemškem ter je zatorej smatrati to tlelo za ofieialno priznano popotno knji*ro. Ta leksikon ne navaja samo podatkov o leži in podnebju, nego tudi zdravilne prijave, zdraviliško pristojbino, kopelne eene. železniške zveze itd. Omenjenih je tudi mnogo manjših krajev, ki jih sicer ni v nobeni drugi knjigi. Drugi del obravnava večje število mest in krajev, deloma s slikami. Knjiga se razpošlje popolnoma zastonj vsem kopališčem in zdraviliščem, odličnim profesorjem in zdravnikom, vseučiliščem, klinikam, potovalnim pisarnam itd., da je torej ni knjige te vrste, ki bi se glede razširjanja mogla meriti z njo.
* Velika skrb gospodinjam je stenična zalega. Ljudje pogosto mislijo, da stenic ni moč pregnati, ker je stenica tako ploščata, da lahko zleze V vsako špranjo in ker se tako hitro množi. »Tingr-Ting« je tako redek, da zleze v vse razpoke in tako hud, da pokonča vse stenice z zalego vred. »Tiiig-Ting« nima duha in obenem tudi razkužuje. Glej današnji oglas.
* Cenjene čitatelje in naročnike
opozarjamo na današnji oglas češke tvrdke A. Miknlasek v Brnu na Mora vskem ter priporočamo različne zdravstvene proizvode te tvrdke: Mi-kulaševo zobno smetano »Libuša«. ki je prav uspešna za zdravje zob. Naroči se lahko tudi naravnost od tvrdke A. Mikulašek. vvroba kosmeti-ekveti pripravku v Brnu na Moravskom ali pa pri tvrdki Jan Grolich, Brno. 5, Janska uliee, Moravsko. Hrvatje. Srhi in Slovenci! Kupujte in rabite to češko zobno čistilo.
* Iz kopališča Daruvar nam pišejo: Ker privatni prav pridno gradijo poslopja, letos ni pomanjkanja stanovanj, ampak se stanuje najugodnejše v hladnem kopališčnem perivoju, kjer ni nič prahu. Za zabavo je ravnateljstvo letos še bolj poskrbelo in zato je upati, da bo to hrvaško kopališče, polno zdravilne moči, napredovalo še bolj.
* 6e mož  čez ojnice uhaja.
V Berolima je krojaški mojster G. sicer oženjen, vendar ima to nagnjenost, da so mu poleg njegove žene všeč mlada dekleta, taka, ki so komaj odrastla kratkim krilom. Ko je žena zvedela za to moževo slabost, se je zelo razjezila in šla na sodišče ter vložila tožbo na ločitev zakona. Na prošnjo moža, katerega je s tem hotela pravzaprav samo pripraviti na pravo pot, je pa tožbo umaknila. No krojaček se pa ni nič poboljšal. Mlade dame so mu bile slej kot prej všeč in dobival je od njih parfumirana pisemca na ime nekega študenta Scbmucka, ki je prejšnje leto stanoval v njegovi hiši. Na študente je mladi ženski svet tudi v Berolinu ves neumen! Ko je gospa krojačica našla nekoč tako ljubeznivo parfumirano pisemce, je bila vsa iz sebe in pisala je na policijo anonimno pisemce sledeče vsebine: „Prosim, kaznujte za-peljivca Riharda Schmucka, ki stanuje v ulici ... Št. . . Sirovina mi je zamašil usta, da sem bila vsa krvava. Stara sem šele 15 let in se zdaj usmrtim, ker me je podlež onečastil." — Policija je kmalu dognala, da je ta 151etna onečaščena deklica krojačica G., zato je državno pravdništvo dvignilo proti njej obtožbo. Obsojena je bila obtoženka na en mesec zapora. Ta čas bo pa mož čisto neovirano skakal čez zakonske ojnice.
* Število vojn preteklem stoletju V Evropi- V preteklem stoletju, to je od leta 1800—U»00 je bilo silno veliko vojn v Evropi. Mir je vladal le 31 let. Vojevala pa se je v preteklem stoletju Avstrija J»7krat, Italija 23krat, Rusija je imela 24, Angleška 21, Francoska 27 in Turčija celo 37 vojn v tem času. Pač mnogo krvi se je prelilo v teh vojnah, še več pa se je potrošilo denarja za vojaštvo in vojaške pripave in uničilo se je neizmerno veliko tujega imetja.
* Mravlje, ki Jezdijo. O mravljah in njihovem življenju so že toliko pisali, a vendar odkrijejo Še zmirom kaj novega, kar je vredno omeniti. Tako žive v Siamu, v srednji Aziji, male, sivoČrne mravlje, pri katerih 80 mravlje-delavke polovico manjše od naših mravelj. Drže se večinoma na močvirnih krajih in korakajo V dolgih in Širokih četah. Med njimi je opaziti taintam vrsto večjih mravelj, katerim sedi na hrbtu mala mravlja in se nekaj časa počasi, a potem zopet zelo hitro pomika naprej z drugimi, skoči sedaj iz vrste ter se pre-
vrača na hrbtu, pa se zopet vrne v vrsto. Kakor znano, imajo mravlje dobro izurjene armade in urejeno policijo. Torej menijo, da so te majhne jezdeče mravlje — generali.
Izpred sodtffo.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
I*re*l sotlni.i o krivo pričal. Janez Jesenko iz Poljan, je bil po odvetniku dr. Ivanu Tavčarju pri okrajnem sodišču v Škot'ji Loki ovaden, da je v njegovem ribolovu ujel 7 K težkega sulea. Za pričo je navedel Franceta Vidiea, posestnikovega sina iz Poljan, kateremu je Jesenko sam priznal to tatvino. Ko je navedeno sodišče pričelo preiskavo zoper Jesenka zaradi hudodelstva tatvine, je kot priča zaslišani France Vidic vedoma po krivem pričal, da mu o tej tatvini ni ničesar znanega in da sploh z Jesenkom že leto dni ni govoril. Nadaljnje poizvedbe, zlasti zaslišanje Ivana Tavčarja ml. so izkazale neresničnost te trditve, končno je pa le priznal Vidic, da je videl Jesenka z velikim drogom v Poljaneici stati,   in sicer
nekoč o veliki košnji leta 1906. in da mu je ta povedal, da je sulea ujel. Obdolženec se opravienjo, da si iz bojazni pred Jesenkom ni upal resniee govoriti, da bi ga ta ne bil pretepel. Obsojan je bil na sest tednov ječe.
Po frlavi je udaril s prazno roko Jože i" ĆVbulj, posest i lic-e sin v VO-klem, domftČo pastarieo Marijo Pre-H'k. ker je sumničil, da je ona trosila govorieo, da goji znanje z neko žensko. Takrat se je domnevalo, da je vsled tega udarca deklici v desnem ušesu počil bobnič. Cebulj je pa trdil, da jo je le po laseh udaril in tudi zdravnika izvedenca nista mogla konstatirati tako okvaro, pač pa sta izrekla, da je deklica škroi'nlozna. Sodišče je Čebula oprostilo.
V Ameriko jo je popihal 1. 1893. mizar France Janša iz Horjula, ne da bi zadostil svoji vojaški dolžnosti, ker je bival tam do letos. Obsojen je bil na pet dni strogega zapora in na 10 K denarne globe.
Podjeten deček. Komaj 14 let stari Jakob Vojska, pristojen v Dob, je služil pri posestniku Ignaciju Cera r ju v Krašnji. Neki dan je pri kosilu opazil Vojska, da je gospodar pod zimnico skril svojo listnico s 4-U K gotovine. Ko drugi dan ni bilo nikogar v hiši. izmaknil je listnico z denarjem vred in pobegrnil. V Malem hribu je kupil od posestnika Janeza Baloha za 121 — IC konja, potem si je omislil celo konjsko opravo in voz in celo na oves ni pozabil. Tako preskrbljen je mislil vozariti, a so g"a orožniki prijeli. Deeek ima še precej drugih tatvin na svoji vesti, katere je izvršil pred svojim štirinajstim letom. Tako je vzel na Viru Antonu Cerar-ju £0 K vredno kolo, katero mu je še tisti dan neki neznan tat iz rok iztr-gal in se na njem odpeljal. Vojska, ki ničesar no taji, .K* bil obsojen na štiri mesece ječe.
Prostost bi bil rad užival prisi-Ijenec Ignacij Bausch; zaradi tega je pobegnil od svojega oddelka na Ja-vornikii. Da bi ga ne spoznali, treba mu je bilo druge obleke. Sam pravi, da je videl v neki koruzi strašilo, temu je zamenjal svojo kapo in telovnik. Neki večer je prišel v pastirsko kočo na Pustem vrbu, kjer je iz koče odnesel jopič, uro budilko, posodo z mlekom in pipec. Obsojen je bil na Štiri mesece težke ječe.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 13. julija Včeraj so italijanski poslanci vložili predlog, spisan v italijanskem jez ku. Predsedstvo je predlog sprejelo in ga da prevesti v nemški jezik, na kar se natisne v stenogr&fskem zapisniku Po informacijah našega poročevalca se bo prav tako postopalo s slovenskimi, hrvaškimi in srbskimi predlogi.
Dunaj 13. julija. Danes ni imel nobeden parlamentarnih odsekov sejo. Volitev definitivnoga predsedstva bo v to rek 23 t. m. Na to se zsseda nje odgodi do jeseni.
Dunaj 13. julija. Nagodbena pogajanja so se danes nadaljevala. Razprava o železniškem tarifu je že toliko dozorela, da se lahko smatra za končano. Danes popoldne so imeli pri nagodbenih pogajanjih udeleženi ministri skupen obed pri železniškem ministru dr. E. pl Derschatti.
Dunaj 13. julija. Iz Rima je došla vest, da se jetrozvoza podaljšala do leta 1914.
Narodovo zdravilo. Tafco se sme imeno »at bolesu utefiujoče, mišice in živce krep SujoCe, kot mazilo dobro znano „Moiiovo
francosko žganje in sol'*, katero se splošno in uspešno porablja pri trganja po udih iu
pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici K 180. Po pofitnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLI*, c. in kr. dvorni zalagatelj na DTJNAJI, Tuch-lauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom.   2 16—10
Hripavost in katar. Za liri pa v ost i in lahko  vnetje  vratu  izborno služi pristni
Mačkov Kaiser-boraks grgran na vodi. Pri kataru v nosu pa je priporočati, da
Mačkov Kaiser-boraks na mlačni vodi nekaj minut nosljate in prav kmalu bo katar olajšan in izgine.
lekarnarja Thierrvia balzam in
CentifOliiSkO mazilo. Zlasti ob poletni vročini in na potovanju ter izletih služi to splošno  znano   zanesljivo sredstvo V VSeh
slučajih izborno. Prava pomoč je to v sili pri pogostnih slabostih zaradi vročine, one-sveščenju, zlasti ob času novega sadja in kumar tako razsajajoči koliki, krču, motenju prebave, prehlajenju, infekciji po slabi pitni vodi itd. Mazilo je pa neutrpljivo pri raz-praskanju, zmečkaninah, posnetju kože, za bule, žulje, rane itd., zato naj se obe sredstvi nosita v zadostni meri seboj.  Ne dajte
si vsiliti ničvrednih fluidov in naslovite vsa naročila na lekarno A. Thierrv v Pregradi
pri Rogaški Slatini.
Jtfotorna kolesa
Voiturete.
Lanrin & Klement, delo. dr.
Mlada Boleslav, Češko.
Darila.
Zahtevajte
ilustrovan cenik
etja za žarnice
„Ideal"
Hugo Pollak
DUNAJ, VI. tValkasse U.
Cena, lepa svetloba brez inštalacije in nevarnosti, Poraba l1 « kr. na uro.   3911 37
Oblastveno varovano!
ICH DIEN
illtinichtirBarua
hrt M&K^$fb.?T\
129—27
Vsako ponarejanje kaznivo! Edino pristen ie
Ttiierryjev balzam
z zeleno varstveno znamko i
nuno.  12 najhnih ali 6 d voj-natih steklenic ali velika specialna steklenica 8 patentnim rakloj.om K 5-—.
Thierryjevo centifolijsko mazilo
za vse, še tako Btare rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka li :i BO. Pošilja ee samo po
povzetja ali denar naprej. Te dve domači  zdravili ste kot   najboljNl nplOMno stinu t  in  Nt»roHln« ni.
Naslavlja naj se na
lekarnarja A. Ihierrv v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Zaloge po skoro vsoh lekarnah. Knjižice b tisoči izvirnih zahvalnih   pisem   zastonj in poštnine prosto.
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETD
LETNIK XXVII (1907).
zhaj« po 4 pole obsežen v veliki osmerkt po eden pot na mesec v zvezkih ter stoj *se leto 9 K ao h, pol leta 4 K 60 b, Cetr leta a K 30 h.
Ca vse neavstrijsko dežele 11 K ao h ca leto
Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h.
,Narodna Tiskarna" v Ljubljani
Proti zobobolu m gnilobi zob
izborno d.luj. dobro znana antiseptična
Melu8ine ustna in zobna voda
ki utrdi dletmo Id ©dptrianjuj« neprijetno sapo Ise umt. f steklenim e navodom 1 H..
BI gorođnemu gospodu HI. Eievstlho, lekarnarja v Ljubljani. VaSa izborna Melasino astna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ob t in je neprekosljiv pripomoCek proti gnjilobi zob, zato jo vsakemu najtopleje priporočam. Obenem pa prosim, poBljite §e 3 steklenice Melas. ustne in zobne vo e.
Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno.
Leopold eangl, mestni tajnik. Metlika, 84. aprila 1900.
Oež. lokama Mil. Lraitikt l LJubljani; Ruljm cisti it, 1
aoleg novozgrajenega Fran JoBelovegp tabil motta 18-88
Upravništvu našega lista so poslali: Za  družbo a v. Cirila, in Metoda:
Gosp. Juro Korent, dijak v Žalcu, K 40 29; kot čisti dobiček dijaške veselice v Žalcu dne 7. julija 1907. — Gosp. Ivan Taufer ml. v Zagorju ob Savi K 5 20 nabranih pri od-hodnici g. Tomazina. — Gospa Kristina Gregorčič, notarjeva vdova v Litiji K 10"— mesto venca na krsto gosp. Francu Modicu v Gorici. — Gg. idrijski petošolci K 740 nabrali ob sklepu šolskega leta. — Gospa Marija Vilhar iz Sp. ŠiŠKe K 20*— mesto venca na krsto pokojne Lojzike Sagorz — Omizje v gostilni „Miramar" K — 00, obžalujoč one zakonske može, ki jih žene tepo. Skupaj K 8349. Srčna hvala! Živeli zavedni Slovenci in Slovenke!
Za „Učiteljski konvikt": Gosp. Fr. Kozjak v Zagorju ob Savi K 9 20 nabrano pri odhodnici g. rerdo T< mazina Lepa hvala! Svoto smo izročili g. Dimniku.
Za Gregorčičev spomenik: Gospodična Bibijana Bisail v Ljubljani K 2 — kot
izgubljeno stavo z izleta v Kobarid. Hvala! Svoto smo plodonosno naložili.
Za Koroško dijaško podporno društvo V Beljaku: Gosjod Ivan Taufer ml. v Zagorju ob Savi K 5 20. — Živel!
Slovenci In Slovenka ! No zabite druibe tv. Cirila In Metoda 1
i
Umrli »o v Ljubljani.
Dne 10. julija: Ana Pire, mehanikova hči, 1 mes. Rožne ulice 39. Catarrh. gastro intest.
V hiralnici:
Dne 10. julija; Marijana Narobe, delavka. 62 let- Ostarelost. — Jera Petrič, delavka, 78 let. Ostarelost.
fiorzna porodila.
Ljubljanska
, Krtditna bank« v Ljubljani"
Uradni kura! dun borze 13. juliji 1907.
t Naloibeni papirji.
4"20'0 majska renta. . . . 42/0 srebrna renta    .   . .
4>'0 avstr. kronska renta. . Pit    n   zlata       „   . •
*°/o °grska kronska renta -4<>/0      „ zlata
4°/c posojilo dež. Kranjske 4V 0 posojilo mesta Spijet
47,°/o       i ■ Za.^ar
41/g°/0 bos.-herc. železniško
posojilo 1002  .   . .
4»/0 češka dež. banka k. o.
» n „ ž. o. zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . .
pest. kom. k. o. z 10 , pr......
zast. pisma Innerst. hranilnice ....
zast. pisma ogr. ceni dež. hranilnice . .
z. pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... t obl. Češke ind. banke
prior. lok.  želez. Trst-PoreČ......
prior, dolenjskih žel. . prior. jtiž. žel. kup. v ;
avstr. pos. za žel. p. o.
4°/o
Al c
* It /o
— >*
* 1 0 11 0
4 4
4
4°
■i
4°
3°. «'/•'
SrrCke.
Srečke od 1. 1860' ,  .   . . „    od L lb64 .   .   . .
. tizske......
,    zem. kred. I. emisije
■      »      v    11- »
9     odrske hip. banke a    srbske k frs. 100-
„ turške......
Basilik.i srečke . .
Kreditne »    .  . .
Inomoške »     .   . .
Krakovske 9     .   . -
Ljubljanske        *     .   . -
Avstr. rdeč. križa n     ,   . .
Ogr.     .      „    .     .  . •
Rudolfove »     .   . •
Salcburške »     .   . -
Dunajske kom.   9     . .
Delnic*.
Južne železnice.....
Državne železnice .   . . Avstr.-ogrske bančne deln. Avstr. kreditne banke   . . Ogrske     » „       . .
Zivnostenske „ • • Premogokop v Mostu (Brfix) Alpir.ske montan . . Praške žel. ind. dr. . . . Rima-Muranvi .... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družin Češke sladkorne družbe
Valute.
C. kr. cekin.....
20 franki......
20 marke.......
Sovereigns.......
Marke........
Laški bankovci.....
Rublji........
Dolarji........
Denar	Bla*
97 50	97 70
98 65	98 85
fe7 60	97 80
	IX& 70
92 9S	93 15
1 111 10	111-30
98 90	«j9 93
1 IC4 bO	1C2 —
9986	100 85
n	100-
100 -	ior—
97*85	98 35
! loo-	100 60
T03 90	104 90
98 76	99 75
98 —	99
99 25	10 25
98 5)	93 50
99 7&	100 7&
39 90	
38 7^	99 76
293 9'>	297 90
100 —	101-
' 149 25	161 25
M9 7S	251 1b
140 —	142 50
3f>9	26J —
265 -	275 —
235 -	845 —
92 -	102 —
84 7:-.	185-75
2. 20	22-20
m -	432 —
80 -	90 -
88 -	94 -
54 75	6 -75
44 —	46 —
27 —	29'-
65-	75 —
84-50	9 )-50
4:6 -	466 -
144-čO	14560
?62 -	«63 —
1812 -	822
d57 —	658 --
7f9 -	760 -
841 —	»42 —
738-	742 -
594 -	596 —
Ž615	2625 -
644-25	54o 25
257 -	?6l —
5'6 -	521 —
i4l ~	145-
11 34	11-40
19 15	19-18
%3f>'3	23 61
s403	24 07
117*84	11802
95 75	95 90
	2-3
i 4-34	6-
Sitne oeno v Budimpešto.
Dne 13 juUja 1907. Tomill.
Pšenica  za oktober   .      u 60 kg      U 45 •  « ...50,,    8 86
60 ,  ,    6 1
Koruza   , jnlij
1908 »maj . . . , Oves oktober»   .   ■ ,
60 „ „ 6 28 60 „  , 816
Nespremenjeno.
Neteoroloftltno porotno.
'tftna nad morjem 061  Sradnj! aračni Ua* 7so o
5 —^	epaso-vanja	Stanje barometra T mm	! Tempera-| tura v C°.	Vetrovi	Nebo
12	9. *».	740 0	141	al. sever	del. jasno
13.	7. mi.	739 8	9-4	al. Jzah.	megla
B	ti. pop.	737 1	20 1	il jvzh.	pol. oblač.
Srednja vcerajSrUa temperatura: male 19 7 \ — Padavina v mm 0*0
147*
t
ŽaloBtnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in dobrim znan
cem, da je naSa predobra mati, ozir stara mati tudi in sestra, gospa
pranja Segat
učiteljeva vdova
umrla danes po d >fgi mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti.
Pogreb bo dne 14. julija ob 4. uri popoldne na pokopališču v Dolenjem Logatcu. 2j3o
V Dol, Logatcu, 12 julija 19 7.
Zdravko, Evgen, Stanislav, Zora, otroci - Ivana Pogorele, Marjeta Unterralner, sr»tn   — Lina, Mlci, — Vnuki in vnukinie.
Vsem sorodnikom, znancem in pri
jateljem naznanjamo tužno vest, da je naša zlata, dobra in skrbna mati, ozir.
stara mati
Knrolinn fnbec
y starosti to, let, včeraj po dolgotrajni
bolezni nenadoma izdihnila svojo bla o dušo. 2339
Pogreb blage pokojnice bode v nedeljo, dne H. t. m. od 4. uri popoldne \c b še žalosti Tržaška cesta St.  14 na vi&tco pokopališče.
MaSe zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
Pokojnicu priporočamo v blag spomin in molitev.
Ljubljana, 13 julija 19-7.
Avguštin Šabec, c. kr. učitelj. — Ivan Sabec, pisarniški offinjant c kr. deželne vlade — Alojzij Šabec, žel. sprevodnik. — Feliks Šabec, učenec, sir ovi. — Ivanka Paternosf
roj Sabec, hči. — Josip Paternost,
zrt. — Ahacija in Josipiaa Šabec, sinahi.        Vsi vnuki In vnukinje.
Potrti najgloblje žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Bogu vsegamo-
gočnemu dopadlo poklicati k Sebi našega iskrenoljubljenega soproga,
ozir. očeta, brata in tasta, gospoda
3vana Slabiča
upokojenega   postajenačelnika drž. železnic in posestnika
ki je danes, ob 1. uri popoldne v 60. letu svoje starosti po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti, izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb nepozabnega rajnika bode v nedeljo, 14. julija ob 4. popoldne na Dovjem. 2340
Sv. maše zadušnice se bodo služile v župni cerkvi Sv. Mihaela na Dovjem.
Blagega pokojnika priporočamo v pobožen spomin.
Mojstrana, 12. julija 1907.
Marija Rabič, soproga. — Ivan Rabič, Ernest Rabič, sinov. Matilda Janša roj Rabič, Marija Rabič, Kristina Rabič, hčere. — Anton Rabič, brata. Jvan Janša, zet.
Razne prevode
Iz nemščino v slovenščino
cirkularjev, pijem in drugih tiskovin oskrbi ceno izveiban uradoik v tej stroki«
Naslov   v   upravništvu „Slov Naroda".
Izšla je
zgodovinska povest
v dveh delih
^traljeualci ducjj lr;ren.
Ponatis iz „Slovenskoga Naroda11.
Dejanje tega ljudskega romana je zajeto iz velikih bojev med beneško republiko in turškim cesarstvom, v katerih bojih so igrali veliko vlogo piratje, ki so strahovali mnogo desetletij najprej Turke in potem Benečane. Vse glavne osebe tega ljudskega romana so zgo-d«'viuske, kakor so tndi glavni dogodki zgodovinski.
Cena obema zvezkoma 2 krone, = po pošti 40 vin. več. s
Na prodaj
u „Narodni tiskarni"
is vseh knjlgolržnlcah.
SVETOVNOSLAVNI
998—40
FERNET-BRaNCa
tvrdke FRATELLI BRANGA v MILANU
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU
JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA ORENČICA NA SVETU I
Neutrpljiva v vsaki družini! Dobiva so v vsaki boljši delikatesni
trgovini in v vsaki kavarni.
64 6
Priporoča se, paziti na to znamenje, nžgano v probek, in na etiketo z rmlečitn orlom, ker se jako pogostoma prodajajo ponaredbe
Mattonl-jeve Giesshubler slatine.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-Ju in Petru Lasnik-u in v vseh lekarnah, večjih Speceriiah. vinskih in delikatesnih trgovinah.
Kdo proda se dobro ohranjeno železno
v ■
Naslov se prosi poste resfante j,B. A. št 100". Ljubljana I. 2338
Praktikanta
zmožnega obeh dež. jezikov sprejme zaloga čevljev v Prešernovih ulicah št. 50 v Ljubljani. 2328
dobe  takoj   trajno   delo   pri kleparja
Franu Žužku na Bledu.
Istotam se sprejmeta 2337—1
dva vajenca.
odpadke od žage takozvano zaman je kupuje  podpisani  v veliki množini.
Ponudbe zadnjih  cen za kubični meter na najbližjo  postajo dri. želez niee v vagone postavljene, sprejema PETER   SKERBIG,   Gorica, Via Dietro il Gastello 8, II.       2324— t
Velik železniški inventar
obstoječ iz 5, 8, 10 in 12 kg sin s pritiklinami, premenjališč in obračalnih plošč, železnih in 'esenih z^račalnih vozičkov, voz s stop išči ^platformami) za ročni in lokomotivni obrat, 4 gradbene lokomotive, 60 in 76 cm tira, normalni gramozni vozički z normalno lokomotivo, iokomobile, Črepalnice, žrjavi in različno orodje, se zaradi opustitve obrti tudi delno takoj proda. "S 14— i
Dopisi pod šifro »Stavbno podjetje" sa upraviiištvo „Slev. Naroda*.
H
<3» *1
v kateri je dobro idoča trgovina z mešanim blagom in gostilna z Žganje-točem, dam zaradi preselitve za več let v najem- Eventualno se hiša tudi proda pod prav ugodnimi pogoji.
Poizve se pri lastnici Ivani Me-kinda v Topolu pri Begunjah, Ifctranjsko, an pa pn Pavlu Turku.
Izvežbanega,   pridnega   in poštenega
kurjača
sprejme takoj kranjska tovarna laneneoa olja ZABRET & HUTER, Brito! pri Kranju. — Ravnotam so
n&prodaj   *e   v   popolnoma dobrem stanju
valjarji (Walzenstuhl)
in dobro ohranjena za 20 kopj močna
zelo   pripravna   za   kako   žago ali manjši mlin. 2336-1
f gostilni ji Gololtn"
na S«. Petra cesti it. 26
se toči od 12. julija t. L naprej izboren Colaričev rizling in kraški teran
od g. župana iz Dutovelj.
Za dražbe lepa soba s posebnim vhodom.
Bobra meščanska kuhinja.
= Raki te pitkcf —-
kateri   so   okusnejši   od cerkniških. Vdano se priporoča
Marija Kovač,
3
DI
za moško in žensko delo, išče proti takojšnjemu vstopu 2392—1
jftntonio ?crzan,
čevljarski mojster v Pulju.
hiša št. 145
v Rožni dolini pri  L i ubijani pod
ugodnimi pogoji. 2308—2
VeČ se izve pri  lastnika istotam.
Iščem majhno« dobro vpeljano
gostilno
v najem ali na račun.
Ponudbe  pod   nA.   H.   10 11 na
uprava. „Slov. Naroda".
2309—2
Popolna
se proda po nizki ceni.
Kje, — pove upravništvo nSlov. Naroda". 2325 -1
2 ali 3 dijani
SO sprejmejo za prihodnje šolsko leto na stanovanje in hrano eventuelno tudi v instrukcijo. 2327-i
Ponudbe naj se pošiljajo pod „M. R."  na upravništvo   „Slov. Naroda".
Sprejmeta se takoj   2306 1
dva učenca.
Brata Hlavka,
Prešernove ulice štev. 5. Dobro ohranjena
železna blagajna
se ceno proda. 2319—2
Poizve se pri g. Lud. Černe, zlatarju v V/olIovih ulicah 3.
Gospodična'
popolnoma izvežbana v trgovini s papirjem, pisalnimi in enakimi potrebščinami, se sprejme.
Pismene ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda".
ATENTE rt?
v pno
Inženir In pat. posrednik
J Knopfelmacher
Dunaj, H. Praterstrasse 37.
Triefon      t»«.     3683 40
2330-1
gustilničarka.
Delavci
ki so vajeni delati pri strojih za hrastove deščice, se takoj sprejmejo
*320—l pri tvrd ki
C{. Tcnniej, Ljubljeno.
TTraobn.© čLo"v©Iien.a.
ze 15 let obstoječa
da ljubljanska
josredovalmca stanovanj in služet
G. FLUX
Gosposke nllce it 6 2311
priporoča In nnmeaea lr bolj s«
službe iskajoče vsake vrste
kakor več kuharic, sobaric in pestunj za
Ljubljano in zunaj, nosilca jedil in pikola v fin hotel-restavrant za Pulj, izobraženo gospodinjo k 2 gospodoma, fina služba z rodbinskim stikom, natakarice, sobarice in sluge za hotel i. t. d.
r.vi    I Jubljuno    In Jriiitod.
IcMina In  kolikor moino hitra postrraba zuaoto* IJrnti.
Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor.
in
išče Manufaktura za domače orodje bar. Rothschutz v Višnji gori. 2326
Vsak dan sveže v ■
v poštnih zavitkih po 1 kilo za K 2*40 razpošilja 22i2—3
Anton Maier
v Met nit zu na Koroškem Dobro izurjen
strojnik
vajen ključavničarskega dela, sedaj v večji tvorne i na Nemškem, zmožen slovenščine in nemščine, išče stalne Službe. 2307—1
Natančneje v mestni posredo-valn ci za delo in stanovanja v Ljubljani.
Pozor!
Če bi zemljišče ali obrt
katerekoli vrate, hotel, vilo, gostilno, graščino, opekarnico, sanaterij i t. d v mestu ali zunaj hitro in tajno radi kupili ali prodali, najeli na posestvo posojUo ali če želite sonde-letbe, obrnite se zaupno na proslulo
„Prvo zemljiško upravo"
(„Erste Realitaten - Verwaltung")
na Dunaju, VIII., Albertgaue 30.
Odlično, pošteno, uslužno največje in strokovno podjetje. 2321
Zastopstva po vseh deželah Avstro-Ogrske
iv v sosednih državah.   Glavni zastopnik pride
v bodočih dneh semkaj. Kdor želi brezplačnega ujegovega obiska, zaradi ogledanja in domenitve, naj to takoj javi na gornji naslov. Največji promet kupcev na deželi in na Dunaju.
Popolna oprema
za novorojenčke otroško perilo
v zalogi za vsako starost priporoča znana trgovina s perilom
C. J. HAMANN
LJ1HIJU1.
Perilo lastnega Izdelka.
^gfr    1870 TJ stanovi imn 1870.
Pred
nakupom
si oglejte velikansko 28
sukneno zalogo <§> R. Miklauca
v LJubljani, Špitalsk 28 ulioe itov. 5«
Os ta n k i ped oonol
Večje število
tesarjev
gprejema proti dobremu plačila
Ivan Zakotnik, tesarski mojster, Dnnajska cesta Št. 40. 1666— M
Sprejmem več
ključavničarskih pomočnikov.
Delo Btaloo. '        2218- 6
Ivan Rebek, Celje.
2 sodarja
spretna delavca, se pod ugodnimi pogoji za veliko trgovino z vinom, takoj sprejmeta. 2274—3 Kje, — pove upravništvo „Slov. Naroda".
Skladišče
in veliko podstrešje za skladišče
se da z novembrom v najem na Dunajski cesti Št. 12. 2023-8 Poizve   se   pri   lastniku Ivanu Matnianu starejšem.
Prostori za tronu
obrt ali shrambo
z več oddelki, se takoj oddajo. Posebno pripravno za vinotoč itd.
Šelenburgove ulice št. 5.
poleg glavne pošte.     2- i 2
Sprejmem takoj
vajeno kubati, deliti porcije in izurjeno v gospodinstvn, sprejmeta za svojo podružnico v Lučah  2258 2
Norb. Zanier & sin
dol.
Kompletna parna naprava.
Radi povečanja obrata se 8 HP parni stroj najmodernejše konstrukcije s sto ječim prečnim parilnocevnim kotlom s kurilno površino Ql 2 m2 prav poceni proda. Parna naprava se je rabila le mala časa in je vsak Čas pri obratu na vpogled. 2231—2
Parna pralnica Celje.
Dvomljive
818-4
denarne zaostanke
more opominjevalni oddelek društva „Kredi t-reform"
izterjati.
Racionalno opominjanje.  Denarni uspeh zveze lanskega leta čez 9 milijonov kron. Zahtevajte brezplačni prospekt št. 19.
Lepa prilika.      Lepa prilika.
hiša
blizu farne cerkve, zlasti pripravna za peka, ker ni v vsej okolici euake obrti. V hiši je tudi trgovina, torej je hiša pripravna tudi za kakega trgovca.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 2288-2
Komija
in
skladiščnika
sprejme trgovina z teleznino.
Ponudbe pod „ielezninar" na
npravn. „Slov. Naroda". 2i23—2
in nčenca. 2273-3
Ivan Rojina, v Spodnji Šiški št. 59.
Dobro izurjena
šivilja
se sprejme pri gospe M. Bug-gentg, Cesta na Rndoltovo železnico št. 5, parter. 2292-3
Dve samski osebi iščeta za november
stanovanja
z 2 sobama in kuhinjo. 2302—2 Ponudbe    pod   ,,samska" na
upravništvo „Slov Naroda".
Gospodično
b trgovskim kurzom, vešča stenografije in pisanja na stroju, išče primerne
Službe. 2289-2
Ponudbe naj se blagovolijo poslati pod šiiro „S. R. 14" na upravništvo „Slov. Naroda".
Sposobne in zanesljive oseUe
katere želijo postranskega zaslužka kot
krajevni oziroma glavni zastopniki ali trajne službe kot potniki pri prvovrstni avstrijski
zavarovalni družbi
katera se peča z vsemi važnejšimi panogami, naj blagovolijo vposlati ponudbe pod št 15-305 Gradec, poste restante 12. 1392 12
Vrtnar
oženjen, išče službe vrtnarja ali
hišnika. Zmožen je slovenščine, nemščine in drugih jezikov.
Naslov pove npravništvo „Slov. Naroda". 2180—3
Li stanovanje
v I. nadstropju, obstoječe iz dveh sob, kuhinje, shrambe, drvarnice, kleti in z vrtom se prav po ceni odda za mesec avgust 2300-2
Poizve se v Spodnji Šiški št 205 v špecerijski trgovini.
V Kanci i] i št 31 se iz proste roke proda. Hiša je pri novem mostu ob Štirih glavnih cestah, kjer je že več let dobro idoČa prodajalna in je pripravna za vsako obrt. VeČ se izve istotam.
Nasljv pove upravništvo „Slov. Naroda". 2280—3
Parna mlekarna u Medvodah
prodaja 2188—4
7« mastni (delavski) sir po K —*90 I kg, Vi mastni (delavski) sir po K 110 kg, celomastni In trapistovski sir po K 160 I kg.
Zavo nlna prosta po povzetju.
Lep lokal
pripraven za vsako trgovino, v sredi mesta, s skladiščem in 3 velikimi izložbenimi okni, se s 1. junijem 11. da V najem. — Natančneje se poizve pri lastni a u Francu Dolencu, Stari trg št 1 v Ljubljani. 1900 6
Išče se spretnega tovarniškega
klinč a vničari a
kateri mora biti obenem tudi godbenik, da more sodelovati pri tvornički godbi. Služba je stalna.
Ponudbe s prepisi izpričeval in z referencami naj se vpošiljajo na naslov Bombažna predilnica in tkalnica, Tržič, Boren jako. 2276-3
8093
D..^
5SM4
77
■ Grođđam! -
Torej vendar hitro in iant»\:rvo delujoče uvfehft proti kurji! »taM
Cook Sl Johnsona
pat
obročki za kurja očesa
Kos 20 b, 6 kosov 1 K, po pošti 20 h več.  Dobiva se po vseh
l.-k.i i> »h iiK>uarliiif in | a v medicinalnih drugerijah itd.      1f64 — 6
Naznanja se, da ae bo
lousko prouica občine Z$. Tuhinj
dne 20. julija t. 1. ob 9 nri dopoldne
pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kamniku potom javne dražbe za pet let v zakup oddala.
Županstvo občine Zg. Tuhinj,
due 10 julija 1907 :331
Jernej Hribar, žujsu
l»i-;^^iti Muckov
Kaiser-Borax
Za vsakdanjo rabo pri umivanju.
Pristni Mačkov  Kaiser-Borax je najvoljnejse in najzdravejSe, že  več let preizkušeno lepotilo za kožo, napravi vodo mehko in kož > Cisto, neino in belo. Priljubljeno an tiseptično sredstvo za gojitev ust in zob in mm medic uporaoo. Pazite pri nakupu ! Pr stno le v rdečih kartonih po 15, 30, in 75 vin 8 poieu stoječo varnostno znamko in obširnim
navodilom. Nikdar odprto! a l 26 3
Edini izdelo\aUc za Avstro-Ogrsko: GOTTLIEB VOITH, DUNAJ, 11X1.
Delniško družba združenih pivouaren Žalec in Laiki trs
išče za pivovarno v Žalcu »»
saido-kontista 2g
s prakso.
Plača po dogovoru. Ponudbe na pivovarno Laški trg.
književna novost!
Rado
: Znanci
Ta nova knjiga našega priljubi jenega humorista obsega 16 povesti in orisov, deloma resne, deloma humoristične vsebine in stane brož. K 2*—, eleg. v platno vezana K 3-—, po pošti 20 vin. več.
Založništvo L. SCHVVENTNER v Ljubljani
Prešernove ulice štev. 3. 58-36
Naslov za brzojavke: Sporobanka.
Akcijska glavnica K 10,000.000 —
Telefon štev. 19—95. Vlog okoli K 66,000.000
(Osrednja banko čeških hranilnic).
Podružnica v Trstu, Piuzzu del Ponterosso 3
- - (Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, na Dunaju in v Lvovu) - -
Blagajniški prostori in menjalni« a v pritličju, bančni urad v I. nadstropju je začela redno poslovati 2334
1. julija 1907
ter se peča v zmislu pravil z bančnim in denarnim trgovanjem vseh vrst.
Sprejema vloge na knjižice in blagajniške nakaznice po 4
1/ o,
/4 0
41/.,". na tekoči in žirovni račun glede na odpovedni rok po 4
do
l/ o/ /■i /o
in 4V->%" (Dohodninski davek iz vložnih knjižic in blagajniških nakaznic plačuje banka sama.
Menice eakontuje samo denarnim zavodom. Kupuje in prodaja pod ugodnimi pogoji pri svoji blagajni in na tržaški, dunajski in praški borzi vrednostne papirje (rente, prijoritete, obligacije, srečke, delnice itd.), izvršuje inkaaa vseh vrat, sprejema vrednostne papirje v shrambo in upravo, daje posojila na vrednostne papirje, izvršuje brezplačno vinkulacije in devinkulacije vrednostnih papirjev, daje posojila (komunalna* deželam, okrajem, občinam, vodnim društvom ter sploh kor p orači jam, ki imajo pruvico pobirati doklade; na podlagi teh posojil izdaja 4° „ pupilarno varne bančne obligacije, s katerimi se smejo zalagati sirotinske in fidejkomisne glavnice, ustanove, trgovske, službene, vojaško-poročne in carinske kavcije itd.; preskrbuje in Vlaga
vadile in kavcije vseh vrst; tzvriuje prenos valnt pri konverzijah zemljeknjiznih dolgov; daje brezplačno informacije ln nasvete glede
bančnih transakcij, posebno glede nalaganja glavnio. _
twh fpraianja r»«l>\«>IJ** odjg-ovurj* ravnateljstvo.
vence in trakove
priporoča 28
Benedikt, Ljubljane.
Odlikovan & častno diplomo In zlato ko-|a|no na III, dunajski medni razstavi
maja 1904. p )d pokrovit iSij. cea. in kr. Visokosti presvetle gospe i.dvoj v odmje
■Vlit jMlfilfiS.
krojaška obrt
f Ljubljani, Selenburgove ulice štev. I
se priporoča v izgotovljanje moških oblek kakor tndi vseh avstr. uniform
po najnovejšem kroja. Priznano solidno delo In zmerno cene. Pristno angleško blago je v največji izberi vedno v zalogi.
naj
Najbogatejšo zalogo in raznovrstnejso izbiro
kloolrlev In harmonije«
ima
Alojzij Kraczmer
Izdelovalec klavirjev In sodno zapriseženi zvedeneo
Ljubljana Sv. Petra cesta št. 4.
Vedno bo ▼
zalogi prela*ran I pa brezhibni klavirji. Pravza-mem ubiranje In popravljanje vseh **isten»©^. Glavno zastopstvo dvornih firm Bos«»is-dorffr na Dunaju, CSebriider Ntlnsrl   **a   Dansju, Avaru^t Fllrmerv Lobavu, Th. Mann hora; v TLIpaliem.   Za vsak, pri meni knpljen klavir docela Jatnelm. — Najnižja laspoeiojevalnlna. — Drina plaella.
JOSIP STDPIC
Jermensr tn ardlar
v Ljub!janl, Kolodvorska ulica itav, 8.
Pn poročam svojo aalogo najrazličnejša
konjskih oprav
katere imam vedno v zalogi, kakor tndi vso druge konjske potrebščine.
•*> * Cene nizke. ■ o
J     Sp«eialltetai j_
turistovske srajce
belo in barvasto perilo iz angleškega cefirja, gole-nice, izbrani vzorci,
kravate
za vse različne okuse, dalje specialitete švedskih
rokavic:
glape in iz pralnega usnja brezhibne priložnosti in najboljši izdelek priporoča
Alojzij Penchč
v Ljubljani 1 pred Ikefijo *t. 21. r
Hov uesetabllskl creme za oni.
Najnovejša izoajdba iz prirodnih pridelkov. Razvitek in obnovitev prsi. Razkošen stas. Babi SO Samo zunanje. Zdravniško preizkušeno. Lonček z navodilom stane K 3*— in K5*-, poštnina 70 b. Moj iepotilni cieme Lilie daje koži mladostno svežo«t, delnje z uspehom proti pegam in vsem nečistostim kože. Lonček stane KI*— milo —*70, puder K 1*—. — Prodaja in razpošilja gospa Kftthe Menzel  na Dunaju, XVIII, Schulgasse 3V L nadatr. 11.
Jtmf^ Znamke vatli dežela se sprejemajo. 2317 t
Pozor, gospodje ln mladeniči
V svoji lekarniški prakbi, ki jo izvršujem že več nego 30 let, se mi je posrečilo ianajti naiboljše sredstvo za rast brk, brade In las, proti Izpadanju brk in las KAPILOR št 1.
On deluje, da lasje in brke postanejo gosti ln dolgi, od-stranjnje prhljaj ln vsako drugo kotno bolezen glave. Naroči naj si ga vsaka družina. Imam mnogo priznalnic in zahvalnic. Stane franko na vsako pošto 1 lonček 3 K 60 h, 2 lončka 5 K.
Naročajte samo pri meui pod naslovom 1256 1 4
v
lekarnar v Pakracu štev. 66 v Slavoniji.
m   POZOR!   Predor gre« spat, ali zjutraj, ko vstaneš, pij 2—3 Šil
GIMP
likerja: 2298—2
preprečil oziroma pozdravil bodeš popolnoma
m
s
maclta.
U lUAIi NOVAK, UubllDna, Zaloška cesto !teo. 15.
!Ponos!
vsake gospodinje je dobra kava, zato naj ne manjka v nobenem gospodinjstvu
Planinškove pražene kave.
Vsaka gospodinja,£ki je le enkrat poskusila
planinškovo praženo kavo
jo kupuje vedno, ker je ta kava vedno sveža in pražena potom vročega zraka, skrbno izbrana nezdravih in nezrelih zrn, vedno enake kakovosti, najizdatnejša  —   zato najcenejša. Nobena gospodinja naj ne opusti vsaj enega poskusa.
Prun ljubljanska veliko žgalnica kave
Dunajska cesta, nasproti kavarne Evropo.
3936 37
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne Odhod lz Ljubljane j ni. teh:
4-58 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž (Samo ob nedeljah in praznikih od 2. junija do 8. septemb ra.)
708 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, Trst d. ž., Trbiž, Beljak, Celovec.
7 07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
9- 05 preci poldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga. (Samo od 1. junija.)
II-40 predpoidne.   Osebni vlak v smeri:
Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel.,
Beljak, Celovec, Trbiž. 1-05 popoldne. Osebni vlak v smeri: Ru-
dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje, a.45  popoldne.   Osebni   vlak   v smeri:
Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel.,
Beljak, Celovec, Praga, Trbiž. 7*IO zvečer. Osebni vlak v smeri: Rudolfovo,
Kočevje.
7 35"zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga, Trbiž.
10- 40 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Trbiž.
Dohod v Ljubljano j ni. tel.:
8.37 "zvečer.  Osebni vlak iz Straže-Toplic,
Rudolfovega, Kočevja. 8-45 zvečer. Osebni vlak iz Trbiža, Prage,
Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta
drž. žel.
1. maja 1907. leta.
n 50 ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
6-58 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža, Gorice drž. žel. Trsta drž. žel.
8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Rudolfovega.
m-15 predpoidne.   Osebni  vlak iz Trbiža
Prage, Celovca, Beljaka, Gorice. 2*32 popoldne   Osebni vlak  iz Straže-
Toplic, Rudolfovega, Kočevja. 4-36   popoldne.   Osebni  vlak iz Trbiž.-.
Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trs
drž. žel
0-50 popoldne. Oseb. vlak iz Jesenic, Prage, Celovca, Beljaka. (Samo od 1. junija.)
Odhod lz Ljubljana dri. kolodvor:
7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-05 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 io zvečer. Mešani vlak v Kamnik. IO*50 ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Same ob nedeljah in praznikih.)
Dohod v Ljubljano dri. kolodvor:
6-48 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. 10 59 predpoidne. Mešani vlak iz Kamnik:. 6-10 zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. 955 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Same ob nedeljah in praznikih.)^
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstn.
Mislite na
mnihouograške čevlje
moški na trakove najfin. izdelani od gld. 6*90 damski ra trakove rajf. izdelani od gld. 5'75 damski nizki pariški najf. izdelani od gld. 3*90
Tvornica jamči za vsak par. = , Popravljanja točno in ceno. =
HENRIK KENDA
zaloga c. kr. priv. čevljarske tvornice mnihovgraške.
1077—9
i.
UW
MC
5288
12
25
23
Prva domača slovenska pivovarna G. AUER-jevih dedičev
v Ljubljani, VVolfove ulice štev. 12
Ustanovllena leta 1854.
priporoia slavnemu obemgtn iu spoštovanim gostilriČarjcrj svoje 9fk%\^ lzborno
4012 101
Številka teletoma 810.
marčno pivo v sodcih in steklenicah
V svoji stroki jako izvezbana
šivilja
se priporoča Častitim damam. Gre tudi oa dom šivat. 2278—3 Naslov se izve v upravn. „Slov. Nar.u
Učenca
sprejme so 73-4
1^ran ^arlc
špecerijska trgovina, Ljubljana, Roliiej
KMthe voda za prsi.
Senzacionalno sredstvo v do nego Čarobnih prsi. Kftthe VOda Za prsi se rabi samo zuuanje. Zajamčeno nešfcod-l.ivo. Steklenice po 3, 5 ln 8 kron poštnine prosto.
Diskretno pošilja po po vzetju 2316- 1
Rit he Men zel na Dunaju XVIII
Schnlgasse 3, L nadstr. 11.
Ceno češko
posteljno perle!
5 kg novega skubljenega K 12*—, belega, jako mehkega skubljenega K 18—, K 24*—, snežno belega, mehkega, skubljenega K 30*—, K 36-—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.
Benedikt Sachsel, Lobes 35. pri Plznu na Češkem. 2154 3
Triumph-štediina ognjišča
za gospodinjstva, ekonomije 1. t. dr. v vsakorSni izpeljavi Ze 30 let so najbolje priznana. Priznana tndi kot najboljši in naj-
rps5n©]8i izoeiek* Največja prihranitev ; j riva. Specijaliteta: Stedllna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarna t. dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni kataiog tranko proti doposiam -namki. 1738 8
Toiarna za stedllna ognjišča „Trlunpb"
». Ooldichmldt A sin
AMERIČANA..
Jfateri  x&li/o <)c>brx>. po ceni in ^saAcu* s/zlu yicyasnilci tkyc sebneartiačne.
i
Fran Kreč
krojaški mojster v Ljubljani
se Je lz Židovskih ulic
preselil
na Turjaški trs it. 1
(prejšnji Katoliški dom)
ter se priporoča tudi na novem mestu  za   cenjeno   zaupanje z zagotovilom solidne postrežbe.
Z odličnim spoštovanjem
pran l^ree.
^Občudovanje
vzbuja povsod novi
„Ma
m parni nrzoprutni stroj.
V tretjini prejšnjega časa se opere sedaj perilo bleščeče belo ob manjšem trganju. Vsak otrok lahko vrti stroj! Pranje je zabavat Perice sploh nt treba! Prihrani 75 odstotkov časa, mila in kuriva. Vsak stroj damo na poizkušnjo. Cene od K 54 — naprej Prospekti, lepaki, izpričevala zastonj. Zastopniki se iščejo.
povsem iz kovanega železa, z valjci iz trdega lesa.
do
Cene od K 40 — K 100—.
Petletno jamstvo.
Citania Uerke, Uels št. 130, Gor. Avstrijsko.
Specialna tvornica za parne pralne stroje, ovijalnike, brzoparilnike za živinsko krmo, 2513—1 sejalne stroje in separatorje. Na tisoče jih je že v obratu.
Ustanovljeno 1.1870
seb. unterhuber
Lastnik Fr. Benaue
Tovarna cementa v VSfeissenbachu. Tovarna cementnih izdelkov in
umetnih kamnov. — Podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov.
v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 73
nasproti topn.Iča,xs:tee T7-oja.s1a.Ice 1726-8
(telefon štev. 273) =
se priporoča v izvršitev vseh kamnoseških del lz umetnega kamenja (v različnih imitacijah) kakor: posamezne dele za fasade, balkon«, grobne spomenike itd.  Stopnice po naročila narejene z železno sentavo,
Cementne cevi (rore) z vloieno iićau pletenino za napravo vodotokov, vodovodov itd. itd. Plo&čo lz cementa (metalique) preproste in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah, hodnikih, kuhinjah, trotoarjih itd. Prevzetje betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta.  —  Portlandcement ln romancement iz
Weissenbacha. — Proračuni stroškov zastonj in poštnine prosto.
Ceno se proda
vinograd
pri Celju.
Naslov   se   izve   v upravništvu
„Slov. Naroda".
2255 -3
Pozor.
Slav. občinstvu naznanjam, da sem 2263 - 3
t Florjanskiti ulicah 6
zopet pričel Meootl
graverski obrt
ter ae priporočam za napravo vsakovrstnih pečatov ter vseh dragih graverskih del.
S spoštovanjem
Fran Pock.
lili    :mjjll
IJffBiOlSOfKsšl   1885 -6
Htitter & Schrantz delu. dr.
Dunaj, VI., VVindmuhlgasse 20.
OGRAJE, PLOTOVI K PARKOM ZA DIVJAČINO, BODEČA ŽICA, ŽIČASTI MODROCI, ŽELEZNE POSTELJE. P£?s"o™'
99
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
12 79
Stritarjeve ulice It 2.
Podrninica v CELOVCU.
it   fond K
Podružnica v SPUSTU. Inl6ka  glnvnlca  H 2y
obrestuje vloge na knjižice In tekočI račun po 4l/a°/0 od dne vloge do dne vzdlga. — Sprejema zglasila za subskrip-cijo deležev snuječe se „Hotelske družbe z omejeno zavezo Triglav" po K 500*—, 1000—, 5000 — in 10.000.
Bentni davek plača banka sama. Rentnl davek plača banka sama.
Mi
Delniška družba združenih piUOUMen Žalec in Laški trg
priporoma sw«rf«»
lalltetai
izborno pivo. črno pivo,Jnluator".
•jar   Zalog*   v Spodnji Šiški.  — Telefon štev. 187.   ~%žfl ""-31
9nW     Posiljatre aa dom .prstema restavrater gosp. B. E r i 11 n i k „Narodni dom", LJubljana. (Štev. telefona 82.) "M
I
načelu, da svoja
oiu; v a
prodajamo po »trojco »talnih. brfKkonkurrncno nizkllt ocnah, ki *o vtisnjene v v*ak par. §e Ima ran valiti
naša firma za ncdonežnl renome l
Elegantna priložnosti
Priporočamo nastopno označene vrste:
Odlična kakovosti
Moški štifljetni, močno delani   .  . .
Moški štifljetni, iz prav dobre kozlovine, jako ceno.......
Moški čevlji na trakove, pripravni za trpež...........
Moški čevlji na trakove iz izvrstne kozlovine.........
Moški čevlji na trakove, usnje ia box-calf, orig. Goodvear šivanj .   . .
Moški čevlji na trakove, usnje Ia box-calf, American-Style.....
Moški polčevlji na trakove iz dobrega, voljnega usnja.......
Moški drilasti polčevlji, z usnjem ob-šiti, črni, rjavi in sivi .   .   . .
Isti za dame.........•
fl.	3*50
tt	V60
f t	3.75
tt	V75
tt	6*25
tt	7-50
tt	3'-
tt	1*10
tt	r-
Damski salonski čevlji iz črnega usnja f | divje koze.........J*#
Damski polčevlji, chevreau, lahki in
solidno delani........it
Damski čevlji na trakove iz stanovitnega črnega usnja......
Damski čevlji na trakove iz dobrega rjavega usnja, moderna oblika.
Damski čevlji na trakove iz izvrstne kozlovine z lakastimi kapicami
Damski čevlji na trak. iz velef. box-calf, eleg. prom. Čevlji, Goodvear šivani
Damski Čevlji na trakove iz najfinejšega chevreau, Goodyear šivani .
Damski čevlji na gumbe, iz izvrstnega črnega usnja........
Damski čevlji iz Ia chevreau, Goodvear šivani, prav elegantni   . .
II
fi
II
99
II
II
II
1*50 3*75 3 25 3*40 4*25 5*75 6-~ 3-40
Specialiteta: „Goodvear svetovni" čevlji in ikorn|l prav odlične popolnosti. Največja izbira damskih polćevljev vseh vrst, dalje deškega,
Otroškega in dekliftkega blaga najboljše kakovosti po izredno zmernih oenah.
Zastopnica: JOSIPINA HERRISCH v LJUBLJANI, Stritarjeve (Spitalske) ulice št. 9,
Cijorctni papir in cisaretne stročnice
Vprašanja naj se naslavljajo na vodstvo družbe „sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani.
1009 26
			
	4 fftJV** t/.-*	1	j
S;santnericvi črcvlii
Največja zaloga
za gospode, gospe, dečke in deklice. ^—^^^^
Tennis črevljev Amerikanskih črevljev Otročjih črevljev
za gospode in gospe. -
v   najboljših oblikah.
omladaasbe novosti.
edini v kakovosti, lepi obliki in fini izvršitvi!
Pivo ln največ zalogu irevllev na Kranlsbem F. SZA\T\KR
Ljubljana, ^ Selenburgove ulice 4. %l Ljubljana.
Ceniki zastoai ia poštnine prosto.    Znanaja naročila točne proti povzetju.
tO
I
-HI
Zaradi   odpotovanja   se   za avgustov ev. novembrov termin odda v Pre-dilnih ulicah šL 10, II. nadstropje elegantno
s štirimi sobami, kopalno, poselsko in prostorno predsobo z vsemi pritiklinami in vpeljano električno razsvetljavo.
VeČ ravnotam v pritličju desno ali v vinski kleti. 2271—3
-HHl^niHn^Hin^ngH-
Dobra l^rj (jarica
je izšla f
H|»l*t»ltt
m Ws*M«<
3£ •
je izšla
Lav. Sclratnerja t Ljiljani.
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti 6 K 55 h.
Obseza na 676 straneh več nego 1300 receptov ea pripravljanje najokuBnejših jedi domače in tnje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno ▼ platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica s svojega strokov njaikega stališča, literarna kritika zakadi lepegt lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in končno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige.
"~™ 59 33
Ljudevit Borovnik
polhar   *   Borovljah (Ferlaeh rt a koroiškem
ae priporoma v izdelovanje vsakovrstnih puiok za lovce in strelce po najnovejši! sistemih pod popolnim jamstvom. Tndi predeluje stare Bamokroanice, vaprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse pofike so na c. kr. preakoSe v al niči in od mene preaknfiona — lluatro 18 van! ceniki itstonj. 28
V svoji lekarniški praksi, ki jo iavraujem že več nego 30 let, se mi je posrečilo iznajti naj bolj že sredstvo za rast las in proti njih izpadanju — KAPILOR it 2. Povzroča, da postanejo lasje dolgi ln gosti, odstranja prahaj in vsako kotno bolezen na glavi.
Naročila naj bi si ga vsaka drnžina. Imam premnogo  zahvalniu in pri-znalnic  Stane poštnine prosto na vsako pošto lonček 3 K 60 h, 2 lončka 5 K. Naroča naj se samo od mene pod naslovom
PETER JURIŠIĆ 111264
lekarnar v Pakraca gfjfr, 66 v Slavoniji
H. Podbrojšek
frizer za dame in gospode
v Ljubljani, S v. Petra cesta 35.
Kupujem strižene in zmešane lase, ker jih potrebujem za lastni Izdelek In ne za promet. Zategadelj jih plačujem draže nego vsak drugI. 2063-6 Pošlljatve z dežele sprejemam po pošti.
Kupuj pa „le v steklenicah"!
V LJubljani pri eoapoctlli:
1323 -12
Iv. Fabiana nasl Anton Korbar. F. Grošelj.
Fr. K ham. Ant. Kane, drog. Mihael Kastner.
Adolf Hauptmann. Edmnnd Kavčič. Kari C. Holzer.    Henrik Kenda.
Anton Kri.-ip^r.     J. Perdan. Peter Lassnik.     Vaso Petrioič. Leskovic & Meden Kari Planinšek P. Mencinger.       A. SnŠnik. Josip Mihelič       M. R. Supan.
A. Žarabon.
I. E.VVutseherja n. Viktor Schiffer. M. Spreitzer. Anton Stacnl. Fran Stupica. Ferd. Terdina.
Josip Kordin.
Po vseh drugih krajih na Kranjskem so zaloge povsod tam, kjer so
obešeni „Zacherltnovi" lepaki.
P
> o
•S Ji
1 a
u
-a
i
S
m S
N
t
i
t t
7 «•
m e
e
i
ye jgamganjcc • :•: najDišjttja :-: otJOFa:-::-:-in aristokracije-
Siifanotijjrno-:-:
oasiopsfuo: D*HJeidmttn-Dunaj, m-
c. kr. pri*.
i»r9 - 5
austriisliesa Kreditnega zavoda za trpine in obrt u Ljubljani
Franca Jožefa cesta šte^. ©.
sprejema   depozite  V  upravo   in" V  varstvo,   izplačuje   brez  provizije   kupone   in   izžrebane  efekte, oskrbuje brezplačno
revizijo pri žrebanjih in oddaja
E-DEPOSIT
pod lastnim zaklepom stranke.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne"
002427