140. številka. Ljubljana, petek 28. junija. X. leto, 1877.
SLOVENSKI NAROD.
Uhaja vsak dan, izviemii pone.ioljk>- tli dneve po praimoih, wr valj* po polti prejemali za avstro-o»*ers ke dežele za celo loto 1« ^id.  za pui lata 8 irld. ■a 6etrt leta 4 >rld.  —  Za  Ljubljano  r>re* pošiljanja ua dom 7.11 celo leto \li flcL,   .h ćetrt lota ^ ffld. 00 kr., za en mesec 1  g\d. 10 kr.   Za pošilJHiije n« dom ae računa 10 kr. sa mesec. 30 kr. aa četrt leta. — Za t nje de iole toliko »ec, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in it dijake velja miiani cuua in aicer: Za Ljubljano za cent leta 2 KI<1. !>0 kr., po polti prejeman  za ćet.rt leta 'J fld. — Za oznanila se plačuje oJ ćctiristopne peti t-v rate t> kr., če a« oznanilo enkrat tisk*, 5 kr., 6e »e dvakrat in 4 kr. će se tri- ali voćkrat tiska. Dopisi naj se i«volo frank ,rati. -   Rokopisi M ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani » Franc Kolmanovej hiši št. 3 „frlmlališka stolba". Opra vniitvo, na katero naj se blagovolijo po4iljati na men  .>  r. klnnmoije, nznanila, (. j", adiiiinisintovne reći. jo v „Narodni tiskarni" r Kolmanovej hiši.
Vojska.
Nepotrpežljivost mej prijatelji svete slo vanske ruske vojske /a osvobojenje naših slovanskih bratov v jugu raste tem bolj, ker uže dolgo od dneva do dneva pričakujemo, a ne pričakamo, da bi se na Dunavu kaj odločnega velicega zgodilo ali poskusilo. Ttžave za pripravo morajo velike biti, prenagljenje nij dobro, vedeti ne moremo, kakove diplomatičnu in Btrategične plane bratje Rusi imajo, — ah Bog nam grehe odpusti! iz negotovost* si želi priti vse Slavjanstvo, tudi mi. — Niti denes nemamo važnega telegrama z bojišča pred končanjem uredovanja lista, kar je znamenje, da se še nič v a ž u e g a zgodilo mj
Poročilo, da In bili Itusi uže preko Dunava prešli pri Brajlovu ali kje drugje, je napačno. Pač so so tam pa tam mali oddelki prekradli na čolnih , in zopet nazaj vzniakmli, ali to nij nič važno. Še zdaj se ne ve, kje bodo- Rusi poskusili veliki most za glavno vojsko in svojo teško urtderijo črez mogočno ivko-doOH*. *o Uau p»i*v o veliko delo, in je gotovo spojeno s silnimi težavami, drugače bi bilo uže davno izvedeno. Kadar pa bode, dobomo valjda debel telegram.
Telegram iz Zadra o č r n o g o r s k e j vojni pripoveduje, da so Turki od treh strani udrli v Ćrnogoro. Zemljevid nam kaže, da so vsi tam omenjeni kraji na meji čruogorskej večjidel zunaj Črnegore. Torej cela ta akcija dozdaj še nema nobeuega nevarnega pomena. Črnogorci so bili premalo številni, da bi bili turškej prelili nasproti mogli ofenzivo v/držati, v obrambi ali defenzivi bodo pa uže izkazali se, kakor dozdaj zinironi, to upamo. Črez malo časa
Prižigalec.
(Bomau, v angleškem spimiia Al. »h M.. Cummins, poslovenil J.j 1> i" ii     i   cl e 1.
Sedemnajsto poglavje.
lilije.,
„Gospa jako priletna, ki se je krepko oprijemala življenja iu njegovih nad in ki se kljubu raznim prevaram nekako bridko loči iz življenja, je bila po svojih sorodnikih šiloma opomnjena, da bode umrla, predno se bode smehljala nova spomlad, in da se bode pri družila umrlemu rodu Pučeveinu, — rodbini, ki bode z njenim odhodom popolnem zamrla. Z najvljudnejšnn poklonom iu minljivim gibanjem roke svoje rada prizna gospica Marta skrbljivost svojih sorodnikov iz druge rodovine, rada prizna, da so se spomnili, predno je prepozno, kako dobro bi bilo zaznamovati osobo, katerej hoče v oporoki izročiti premoženje.
pak se niogo stvari izpremeniti. Tudi Muktar je bil lani pol ure daleč v Črnogoro prišel, a dalje nij mogel. Črnogorci so znali proti moč-Upjjej Turčiji več stoletij svojo domovino junaško ubraniti, gotovo jo bodo znali tudi /daj. Uže nam najnovejši telegram denes poroča, da je vrli poveljnik njih južne vojske Turke uže zopet pred Spužem, torej zopet uže na turškej zemlji pretepe), odrinivši jih izpod Danilovgfa&a, Tudi v severa bo bodo kmalu obranili in zopet ofenzivo pričeli.
telegrami ,,Slovenskemu Narodu/'
London. 21, junija. Vladna „Mor-ningpost" pravi, da angleški parlament ne bode prej razšel se, predno se ne bodo določni koraki naredili, da se An-leska za vse slučaje preskrbi, da se varujejo britanski interesi, ker so z orijentalnim vprašanjem ozko zvezani.
Berlin 21. junija. Vladno telegrafsko agentstvo Wolfovo domentira, da nij res, da bi bil nemški poslanik Hohenlohe francoskemu ministru vnanjih zadev, De-cazesUj čestital za izjavo v poncdcljskcj seji poslanske zbornice. (Glej politični razgled.)
Budapešt 2 1. junija. V ogerskem zboru je Simonvi vlado interpeliral, ali se jej ne zdi, da je čas prišel, pozvati garancijske velevlasti Francosko in Anglijo, naj skupaj s Turčijo vzdržujejo pa-rižki kontrakt in c e 1 o k u p n o s t Turčije. (Magjan bi rudi brž vojsko z Rusijo.)
Peterburg' 20. junija. Bombardiranje proti tvrdnjavicam ali fortom pred Karsoin se je začelo 17. junija.
„Ogledala se je po svttu, opazovala vse ljudi v zrcalu svojega spomina ter je nazadnje izbrala dediča. Mladenič sam, najbolj viteški mladi mož BVOjega časa, bode začuden debelo gledal in rekel: „Čestita gospa! jaz vas ne poznam." A čentiti gospodine ! gospica Marta, kakor je umi siara, grda in bolehava, ima srce, ki uiti lako globoko iu goreča kot v njenej mladosti. Una nij pozabila rudečelič-nega mladeniča, Ki jo je enkrat vzdignil na ledeni zemlji, prijel jo za vpadlo roko, držal jo pod p.i/.uuiio m sladko so smehljaje in veselo prigovarja, e opremljal preblajeuo sključeno sturo gospo v pribbževalisčo pred zimskim mrazom; /. zadnjo voljo buče pokazati, kako živo se spominja njega. Gospiei Murti je prirojena ljubi, in i.o vljuiiiiosti in prijaznosti in ljubav, Ki j« jt- la lepi mladenič izkazal zapušteni in /i.n.i t\uiii starki, ja ganila čute njenega srca. U ospica ima — to nij nikakoršua bkrivnoaL, — uauopičeuih nekaj zakladov; ker ne mote biti p"ieg, da bi nadzorovala njih porabo, določila se je po nekolikem boji va-
Cetinje 20. junija. Denes je bil krvav boj pri Spužu. Ali Saib je bil od I ložo Petroviča popolnem tepen. Podrobnih poročil še manjka.
Zader l'.I. junija. Turki so v treh kolonah v Črnogoro udrli: ena v Iirsno, drugo v dolino Četo, tretja proti Hogetiču, kjer je črnogorski živež nakopičen in strelivo spravljeno in se od včeraj bojuje. Glavni stan knežev je v Oranjem dolu.
Trst 18. junija. Iz Aten se poroča: Vojna stranka na Grškem vedno raste, študentje atenske univerze so naredili društvo falanga univerze1', ki ima namen, vse miroljubne vplivne llelence za vojsko prisiliti in navdušiti.   Javno   mnenje se močno strahuje.
Moskva ls. junija. Prvi turški ujetniki, mej temi 22 oficirjev in !»7 vojakov, prišli so z azijskega bojišča sem in so bili v Tever in Vladimir odpeljani.
Nemškutarski hinavci.
Vendar ga pod božjim solncem ne najdete bolj zaničevanja vrednega človeka, kakor je osiveli izdajalec svojega slovenskega naroda, ki je nekdaj pošteno pel „slavo Slavjanoiu" in ostro bičal renegatstvo s pesnijo „proklete grabijo," a ki je zdaj sam renegat, sam izdaj al ec, nič vreden, in uže od starih narodov stigmatizirani t ran .sluga, uskok postal, gospod Dež man, ki zdaj piše v „Laibacher Tagblatt" in v oklici ,,Kmetje" zavijačne članke, lažujivo zavite številke in samo hujskanje zoper lastni svoj slovanski narod, zdaj, ko se ta narod naš baš komaj dviga! Slab ptič, ki hodi blatit gnezdo, ki ga je ro-
rovati jih oskrunjenja. Za to voli prihranila svojega življenja možu, ki je tako plemenitega srca kot gospod Viljem Sullivan; za trdno je preverjena, da ne bode nikdar delal nečasti prejšnji lastnici premoženja, ali nikdar privolil, da bi se zapravilo njeno bogastvo.11
Potem je sledil popis njenega premakljivega premoženja, kaj zanimivega premoženja, ki je obsegalo vso mogočo staro šaro; na zadnjo pa skrbno in popolnem zakonito sestavljeno pismo, ki vso čudovito BOdrgO voli brez posebnih volil glavnemu dediču ter mu jo izroča v razpolaganje.
Jerici nij bila lehka naloga razumeti in zapisuti vse misli, katere je stara gospa hotela izraziti z narekanimi besedami. Minolo je več ur, predno jo potrpežljiva pridna pisateljica izvršila pismo ter otšla.
Nebo se je bilo polepilo in padal je droben dež, ko se je odpravila domov. A daleč nij bilo in edina škoda, ki je je trpela, je bila, da je nekoliko zmočila svojo obleko. A Emilija je to precej zapazila.
dilo, slab človek, ki se sramuje matere, ki ga je rodila, slab oni, ki v skledo pljuje, iz katere je prej jedel! To si ti!
Glavno nesramnost pa dela Dežman in „Tagblatt" njegov, te se še narodnega dela in če pravi, da nij sovražnik našega jezika, če namreč v ponedeljek tako-le piše: „Nicht dem   so reich begabten slovenischeu Volke;
— nicht der ebenso begreiHichen als berech-tigten Simpathie zu dem L&nde. das die Grii-ber unserer Vater in sich schliesst umi die Heimstatte birgt, an der unsere \Viege stanu ;
— nicht der Sprache des Volkes, die una von Jugend an theuer war und uns durch Preširens herrliche Dichtungen nahezu eiu Ileiligthum geworden; — nicht dem gilt und galt unser Kampf.u
Mi se le čudimo, kako more list, kakor je „L. Tagbl." tako predrzen biti in kaj ta-eega zdaj ob volitvah pisati, ko je vendar prej vse leto imel samo psovanje, grdenje, zasmehovanje, satiro, ironijo, na vse slovensko, na slovenski jezik, slovensko slovstvo, slovensko ljudstvo, na vse, kar nemško nij!
Pred malo Časom, ko smo mi d o m a či ni, slovenski narodnjaki bili tako sijajno v tretjem razredu v Ljubljani pri volitvi v mestni zbor zmagali, insultiral je nemški „Laibacher Tagblatt" vse Slovence s tem, da je zajavkal: ,,zdaj bode Ljubljana postala kmetske mesto, surova masa bode gospodovala." Torej Slovenstvo in naš jezik jim je bil tačas ,,suro vost". Ravno tako se je naš „Tagblatt" večkrat norca delal iz slovenskih zastopnikov, da slovensko govore. Zdaj pa naenkrat (pred volitvami) postaje ljubitelj slovenskega jezika ! Nij li to veliko hinavstvo?
In če se Dežmanovci ter z njimi zvezani, v našo deželo prišli Nemci, zdaj v svojem nemškem glasilu, ki leto in dan našo narodnost zaničuje, narejnjo za dobre patrijote ter vzvi-§eno ime našega naroda, P r e š i r n a , zlorabe,
— vprašamo jih: kedaj ste le malo in majčkeno, le mrvico, storili za razširjenje tega pesnika in naše narodne slovenske literature sploh? Ne le nikdar nič, temuč vselej ste imeli le zasmeh, zaničevanje in zavoro zoper naš domač jezik!
Zatorej pa zdaj doli z nepoštenega obraza hinavsko masko! Svet naj ve, da pri nas gre v prvej vrsti za narodni boj, vsak le na pol pameten in izobražen kranjski človek gotovo zna, da pri nas na sloven-
„Tvoje oblačilo je popolnem mokro," rekla je. „Moraš iti tje doli in se v skupni izbi vsesti k ognju. Jaz ne bodem šla tje doli pred čajem, a oče je doli ter se bode radoval v tvojej družbi. Dil je ves po polu dne popolnem sam.1,
Jerica je našla gospoda Grahama, sedeti pri prijetnem ognji, kjer je malo Čital, malo pa dremal. Vzela je knjigo in stol ter se vsedla k njemu. Ker jej je bilo kmalu prevroče, Šla je kmalu na sofo na drugej strani sobane. Komaj je to storila, pozvonil je nekdo pri hišnih vratah. Ilišina grede mimo vrat, je odprla ter nemudoma vpeljala obiskovalca.
Bil je Viljem!
Jerica je vstala, a tresla se je od glave do nog, tako, da se nij upala preslepiti se. Viljem je šel sredi sobe, pogledal je potem Jerico, priklonil se in obotavljal ter počasno rekel:
„Ali je tukaj gospica Flintova?"
skem Kranjskem se bojujemo samo za narodne pravice, to je prvo, v tem tiči glava, vse drugo, kar nemčurji kvasijo, je le, kakor oni v svojej govorici pravijo, „bau-erufangcrei". Pri tem računajo na one kmete, ki ne vedo, za kaj stvar gre.
Politični razgled,
V L j n bi 1 a n i 21. junija
Z *t/«f   poročajo, da   so ustavo-
verni poslanci tninisterskemu predsedniku rekli, da naj se državni zbor vsaj do 15. julija sklene in potem vsaj 1. septembra zopet začne.
Z državnega zbora je poročal naš izvirni telegram v zadnjej številki odgovor na interpelacijo glede volitev kranjskega dež. zbora in Pfeiferjevega nasveta. Jutri več o tem.
Na r#r«/#fcpw so volilni možje Bol-zanskega okraja volili 18. t. m. federalističnega dozdanjega poslanca v državnem zboru Franca Zallingerja skoro jednoglasno. Usta-voverni kandidat je dobil 4 glase.
V Pešti so ifMitt/jtti'i uže 40O prostovoljcev za turško vojsko nabrali in odposlali v Oršovo in Vidin. Tako poroča sama nemška Turkinja „N. Fr. Pr.tt Ali kako bi ti isti Magjari vpili 6 panslavizmu in veleizdaji, ko bi mi slavjanski Avstrijci nabirali prostovoljce za Ruse.
VittMtJe «1 rkikv**. Iz JRi'ttff<rtli9 se zopet poroča: Ker novine o razgovoru kneza Milana z ruskim carjem molče, sodi se, da je skleneno, dozdaj še nič odloČiti o vprašanji, ali bode Srbija se udeležila zdanje vojske ali ne. Vendar se magazini v Aleksinci in Ćupriji od strani vlade polnijo.
Iz Carigj+tada se javlja, da so Turki na Srbe in kneza Milana silno hudi, ker je šel k ruskemu carju, da si je prej z njimi mir sklenil.
Minski list „Graždanin" piše ironičen članek proti diplomaciji sploh, posebno pa proti ruskej, in pravi, da je samo dvakrat v interesu ruskem ravnala, leta 1863 in 1870, ko je z Evropo govorila se stališča čisto ruskega interesa. A žalibog, pravi list, da hodi dan denes naša diplomacija še vedno po tistih potih, kakor jih je poprej smatrala za edino prava Ogiba se vsemu, kar bi lehko vzbujalo sum, da je i slovanska, ona ne gleda, da se je Evropa v dvajsetih letih jako spremenila. Dalje citira angleškega poslanika Napiera besede, da mora dober diplomat svojo nalogo poznati, a ne manj tudi tuja teženja, ruska pa ne pozna ni enega ni drugega. „Graždanin" očita ruskej diplomaciji, da tiši v zvezo z sovražniki in neče zveze s prijatelji. Tako grenkih resnic knezu Gorčakovu še nij nikdo pravil — in slava Bogu! „Graždanina" v „barbarskoj" Rusiji ne konfiscirajo, kneza Meščer-skega ne zapro.
Jerici je šinila kri v lice. Hotela je go-1 voriti, a mogla nij.
Tudi nij bilo treba. Zarudenje je govorilo dovelj. Viljem jo je izpoznal in hite k njej prijel jo je srčno za roke.
„Jerica! Ali je mogoče?"
Popolna naravnost in mirnost njegovega vedenja, srčnost in gorečnost, s katero je prijel in stiskal njeno roko, so vmirile razdraženo ilevojko. Čari so nekoliko izginili. Za trenotek je bil njenim očem stari Viljem, ljubi prijatelj in soigralec in jezik se jej je od vezal, da je mogla vzklikniti: nO Viljem! prišel si vendar enkrat! Kako zelo se veselim videti te!''
Njen glas je probudil gospoda Grahama iz spanja, iz katerega ga nij bil izbudil niti zvon na vratih, niti prihod tujca. Obrnivši se v svojem naslonjači je vstal. Viljem je izpustil Jeričino roko in je stopil pred njega.
„Gospod Sullivan,0 rekla je Jerica sku-šavši ga predstaviti.
Iz ¥snntlnnn pišejo, da je ruski poslanik Šuvalov ansleško vlado popolnem potolažil. On je v imenu ruske vlade povedal, da Rusija ne bode niti v suecskem kanalu, niti v Egiptu, niti v perzijskem morji hotela angleških interes dotikati se.
JF»-*#wsenat bode skoro gotovo z večino sklenil razpust poslanske zbornice dovoliti, ker je 6 udov v dotični zbor voljenih iz monarhične desnice, a le trije iz levice. — V zbonvci je govoril minister javnih del proti Gambetti in mu očital, da je v svojej agitaciji uže govoril o men j uvi predsednika, kar nij prav, ker Mac-Muhon ima pravico vladati do leta 1880.
Poslanska zbornica je 19. junija s 363 glasi proti 185 snrejela dnevni red, ki je bil od republikanske levice predložen, v katerem je izjavila, da zdanje francosko mi-nisterstvo nema zaupanja francoskega naroda. Minister za javna dela je rekel na to, da bode dežela izrekla, ali hoče imeti vlado levice ali konservativcev. Nasledek tega je le ra/pustenje zbornice.
V seji zbornice 18. jun. je vojvoda De-cazes govoril in deial, da nij res kar Gam-betta govori: rek^l je, da so razmere Francoske z Italijo priiateljske, da francoska vlada nema vojevitih namer, da depeše iz B e r 1 i n a naznanjajo dobre razmere s Prusiio, katera ve, da prememba ministerstva v Francoske) nema vpliva na vnanjo politiko. (Glej spredaj telegram. Ur.)
Iz W»wi*# se poroča, da je mnogo francoskih legitimistov papeža prosilo, naj grofa Chamborda pregovori, da kak odločen korak stori za dobljenju francoskega kraljevskega prestola. Papež je to odbil, rekši, da grof Chambord uže sam ve, kaj ima storiti.
Dopisi«
■ « Primorju 10. junija. [Izv. dop.] Nij dolgo, kar so v Gorici 6 konjev zaradi prepovedi konjske izvožnje iz Avstrije prodali, ker jih je finančna straža na meii zasačila; vjeli so tudi na tukajSnjej eolnej meji enega konja, ki je z železnico se pripeljavši posestniku nazaj dan bil. Posestnik, iz Polja doma, izložil je konja iz vagona, ter mislil peš po drugej strani v Istrijo odriniti. Ali finančna straža bila mu je vedno za petami, ujeli so ga pri Černotičah. Konj bi bil izgubljen, ko bi ne bil mož platil 150 gld. globe, ali v svojo domovino ga le ne sme odpeljati.
Izvožnja konj je prepovedana po ukazu c. kr. finančnega ministerstva št. 1710 F. M. od 24. marca 1. 1877. katera, le izvožnjo v Italijo prepoveduje. Ali državni zakonik br. 134 od lanskega leta baje prepoveduje izvožnjo konj iz Avstrije črez vse  meje av-
Ko sta si stisnila za roke, vsedli so se vsi trije.
Sedaj je bila Jerica zopet v največji zadregi. Če se najboljši prijatelji po dolgi ločitvi zopet vidijo, zgodi se pogostem, da se pozdravijo in objamejo, potem pa ne vedo povedati nič imenitnega, če ravno se v njih dubu drvi tako obilo gradivo, da bi morebiti cele tedne lehko o njem govorili, navadno nekoliko časa molče, dokler kdo ne vpraša prav po navadno o poti prišleca ali pa o njegovej prateži. A na to zadnje vprašanje ali na kako enako nij pričakovala Jerica odgovora. Uže je videla Viljema; vedela je za njegov dohod ; vedela je celo s katerim parobrodom je prišel, a skriti je hotela, da ve uže vse to. Nij mu hotela povedati, kar blezo sam nij vedel, da sta bila se uže videla; in lehko si mislimo, da je v tacih okoliščinah bila v največji zadreei, kaj naj bi storila ali govorila. Ta zadrega se je prijela tudi Viljema in ker
stro-ogerske monarhije. Tako je tuđi tukaj-Snja c. kr. colnina mnogo pušk zadržala, katere so na puškarje v Pazeo adresirane.
Istri]a kot colni izjemek (Zollausschuss) je kakor vnanja dežela za Avstrijo, plačuje se colnina za blago kakor za druge reči, katere iz inozemstva pridejo.
Ta razmera je še malo znana, ker vsak si misli, jaz sem Avstrijan, bodi si v Jstriji, kakor v drugih avstrijskih deželah. Ali mnogo jih je uže poskušalo, da temu nij tako. Kdor iz Istrije v Podgorsko postajo na colninsko mejo pride, mora svoje blago ravno tako preiskavati dati pri tukajšnjej colnini, kakor da bi iz Italije prišel. Vlaki stoje tukaj 20 — 25 minut. — Restavracija je na kolodvoru velika.
Letina kaže se jako dobra, samo da je le malo rodovitne zemlje. Krog in krog se le vidi kameniti goli kras, kjer burja hudo razsaja. Še predvčeranjem je bila taka burja, da bi lehko zimsko obleko oblekel. Ljudje so bilžje postaje vrli na ro d n j a k i, ali kaj pomaga, da še šole nemajo. Večina ljudij še brati ne zna, kakor sploh po Istriji ne.
V z IMima.lt* 17. jun. [Izv. dopis.] Potovanje knjeza Milana v PlojeŠte je bil zadnje dni predmet dolzih razglobovanj in premišljevanj vsem tukajšnjim listom. Zaničljivo je bilo čitati, kako da naši židovski časnikarji •sodijo političen položaj, odkar je Srbija pred ruskim carjem prišla zopet v „milost". Kajti povsod se je trdilo, ka se je Srbija po nesrečnem svojem vojevanji ruskemu carju zamerila, da se je zamerila tudi stem, ka je Ristič mir sklenil s Turki. „N. Vv\ Abendblatt" piše na-primer: Rusija se je se Srbijo spravila: knjezu Milanu se odpušča nesrečno bojevanje a ministru Rističu mir s Turki, i panslavizem objema ljubeč tudi srbsko deco. Potovanje Milanovo v ruski glavni tabor je velevažna prikazen v marsikaterem oziru. — Dalje piše isti list: Čas dovede marsikaj do zrelosti. Odkar nij več dvomiti, da se tudi grška udeleži boja proti Turkom se je v istini pod ruskim voditeljstvom sklopila zveza štirih držav: Črnogore, Srbije Rumun-ske in Grške.
Tudi se posebno naglasa, kako ugoden je političen položaj Rusiji. Turčija je brez zaveznika, nijedna evropska vlast ne vzdigne se obrožena za Turčijo. Istodobno je notranja zmešnjava osmanske države baš takova, da
sta se zarad gospoda Grahama morala siliti, bila je njuna zadrega še hujša.
Viljem je prvi zopet spregovoril: „Jerica! komaj bi te bil izpoznal ; izpoznal te nijsem zopet. Kako —u
„Kako pa ste prišli?" vprašal je gospod Graham in podoba je bila, da nij vedel, daje Viljemu presekal besedo.
„Z Evropo," odvrnil je Viljem. „Došla je pred osmimi dnevi v Novi Jork."
„Mislil sem," rekel je gospod Graham precej suhoparno. nAli st»* prišli s prevozno kočijo?"
„0, čestiti gospodine! ne zamerite," odvrnil je Viljem; „vas nijsem bil razumel. Ne, iz Bostona sem se bil pripeljal s koleseljem."
„Ali je vam kdo izpregel konja?"
„Privezal sem ga pred vratmi."
Viljem je pogledal skozi okno (bilo je uže precej temno), ali je konj še na njegovem mestu.  Gospod Graham se je vsedel na svoj
kompromitira nje vojaška podvzetja. V Turčiji pričakovati je ljudskega upora. Slaba poročila iz azijatskega bojišča bodo to sigurno pouzročila. Glavni poveljnik je lokalnim listom strogo prepovedal neugodne novice, bojišča pri-občevati. Softe, civilisti, kadetje se zapirajo vsak dan, in pričakuje se vsak trenotek, da bode turški parlament razgnan. Trdi se tudi, da hote Abdul Hamida odstaviti in zopet Murada povzdigniti na prestol. Stranka, ki zahteva miru je od dne do dne jačja. Veliki vezir in Savfet-paša hočeta mir skleniti, predno posežeti Srbija ali Grecija v vojno, predno prouzroče Perzijani novih zmešnjav.
Tudi „Koln. Zeit." poroča iz Carigrada: Da so v raznih mohamedanskih predmestjih vsako noč tajna posvetovanja, v katerih se napake uprave i vojnega uvoževanja brez milosti odkrivajo, da se posamezna dejanja sultanova ostro kriti kujejo — da se posvetuje tudi o sredstvih rešitve iz neznosnega stanja. Da je Mithad bil izgnan, sodi se, ka je to osveta sultanova, kar ta nij hotel imeti človeka blizu, ki bi bil zabranjeval razuzdanja sultanova. I vendar je bil Mithad jedini, ki je mogel rešiti Turško." Tudi ,K. Z." poroča, da se v Carigradu i tudi drugod pripravljajo na vstajo, ter da hote strmoglaviti Abdul-Hamida i na njegovo mesto postaviti druzega Ozmanoviča. Turčija se bode torej sama ugonobila.
Tudi časniki, ki so prej turško vojno, turški parlament itd. neizmerno hvalili, izjavljajo sedaj, ka so se motili, ka so takova lažnjiva poročila dobivali iz Carigrada itd. itd. — V Nemčiji jo uže izšel prvi zvezek knjige: Rusko-turška vojska 1877. Nje pisatelj je W. Mliller, profesor v Ttlbingu. M. je znan kot zgodovino-pisec najnovejše dobe, tudi je baje preštudiral najnovejša diplomatična pisma ter je z vi-socimi osobami, ki so pred početkom vojne važne uloge igrale, dobro znan. Zgodovino rusko turške vojske tako hitro spisati, sega sicer uže malo v čarovnijo, ali stavek, ki se na haja koj pri početku knjige: „Nič nij mo-raličnemu in političnemu kreditu Turčije takov udarec prizadelo, kakor turška zverstva v Bulgariji", kaže, da pisatelj objektivno in resnico pisati namerava. _P.
I lomače stvari.
— („Slovenski Nar od") je bil včeraj konfisciran zavoljo članka „Pod tujim je-
naslonjač, ter je zrl v ogenj. Sledil je drugi pomolčaj, ki je bil še sitneji od prvega.
„Tudi ti si se spremenil," rekla je nazadnje Jerica, odgovarjaje na neizgovorjen stavek Viljemov. Ker pa se je bala, da bi se čutil razžaljenega po teh besedah, ki so, kot je moral vedeti, v marsikaterem oziru izrekle resnico, zalila jej je kri z nova lica.
„A podoba je bila, da se nij čutil razžaljenega, ampak je odgovoril:
„Da, vzhodno podnebje uzročuje velike spremembe. A komaj bi veroval, da sem se bolj spremenil kot ti. Pomisli le, Jerica! da si bila še otrok, ko sem bil odpotoval. Vedeti bi bil moral, da te bodem našel kot mlado gospo, a sedaj začenjam spominjati, da tega nijsem nikdar debro pomislil."
„Kdaj si pa zapustil Kalkuto?"
„ Zadnjo polovico svečana. Pomladanske mesece sem preživel v Parizu?"
„In pisal nijsi?" rekla je Jerica z nedoločnim glasom.
robstvora". . . . „Laib. Tagblatt" dan na dan nas Slovence in druge Slovane psuje. . . .
— (Iz Trnovega) se nam piše: Veselim srcem naznanjam, da so se prvotne volitve v Bistriškem okraji vrlo dobro vršile. V tr-novskej županiji smo si 5 odličnih narodnjakov izbrali, Šesti (namreč župan) je bolj omahljiv. Bistriška županija je izvolila odličnega narodnjaka Škendra Ličana.   Živili vrli volilci!
— (Iz Mengša) se nam poroča, da so volitve volilnih mož narodno izpale.
— (Rodoljubi pozor!) Na kmetih je navada, da se vsak razglas ob nedeljah po službi božjej pri farnej cerkvi zbranemu ljudstvu okliče. Počil je pa glas, da nekateri župani mislijo volitev volilnih mož s tem oklicati, da bodo dotični razglas doma pri svojem stanovanji, ali uradniji županstva na desko (tablo) nabili. Tak oklic sicer nij navaden in v smislu volilne postave; ker je pa vendar le mogoče, da se to zgodi, opominjamo domoljube naše; naj pazijo dobro na enake oklice po zanesljivih ljudeh, ki v vasi županstva stanujejo; in kakor hitro to zapazijo, naj ali oni sami ali pa po zanesljivih ljudeh, v vseh k županiji spada-jočih vaseh volilcem od hiše do hiše nemudoma napovedo, kje, kateri dan in in ob ka-terej uri da bo volitev. Tudi naj iih opomnijo, da naj gotovo vsak o pravem času k vo-litvi res pride. „S1."
— (Z litijskih hribov) slišimo, da glavni nemčurski agitator (saj ga nij treba imenovati, ker ga cela dežela pozna od najslabše strani) najbolj v malih občinah deluje, in deloma z vspehom.
— (Z Gorenjskega) čujemo, da so nemškutarji v agitaciji po kmetih tako nesramni, da stroške za novo šolo nakladajo narodnoj stranki! Kdo je prvi ustanovil novo dražjo šolo, kot nemški liberalci!
— (Narodni kandidat je) se bodo proglasili prav v kratkem času. Za gotovo smemo upati od vseh stranij na strogo narodno slovensko disciplino in slogo.
— (Velik kres) z metalnim ognjem napravijo „Sokolovci" v soboto večer ob 8. uri na „Drenikovem vrhu". Sodelovali bodo tudi gg. pevci čitalniški. — Kakor vsako leto, bode se gotovo tudi letos udeležila Ljubljana v ogromnem številu te starodavne slovanske šege, praznovanja starega boga naših slovanskih očetov, Svetovita.
„Ne; mislil sem priti sem s prvim parobrodom in te iznenaditi."
Ker se je zavedala, da se je videla najbrže manj iznenađena, kot je sam pričakoval, kazala se je v velikej zadregi ter je odgovorila :
„Neljubo mi je bilo, da nijsem prejela nobenega lista; a sedaj, Viljem! me jako veseli, da te zopet vidim."
„Toliko te ne more veseliti, kot mene," rekel je z zamolklim glasom in jo je jako ljubeznjivo pogledal. „Vsako minuto, ki te gledam, zdiš se mi zopet podobnejši samej sebi. Začenjam pa misliti, da bi ti imel pisati in poročiti, da pridem."
Jerica se je smehljala. Viljem se je vedel tako po starem, njegove besede so bile tako ljubeznjive, da se jej zdela krivica dvomiti nad njegovo prijaznostjo, če prav je čutila, da si ne more več osvojiti njegove cele ljubezni.
(Dalje prib.)
— (Iz Vačjega), litijskega okraja, čujemo, da je tam vse preplavljeno po kmetih onega oklica nemškutarskega z naslovom „Kmetje.■ Znani, glavni nemški agitator tega ▼elieega okraja je dan na dan na nogah z vsemi svojimi pomagati
— („L a i ba c h e r Tagblatt,") znano bedasto glasilo naših kranjskih nemškutarjev, ima v zadnjem listu od vtorka /.opet članek o volitvah, datiran iz nemškega Kočevja. Ta članek je dokaz, kako nevedni ljudje si upajo politiko pisati. Iz nemškega Kočevja si upa dopisnik dokazovati, da „naš" slovenski jezik nij v nevarnosti, daje po vseh šolah in uradih uveden. Da! Kočevski, nemški jezik je povsod uveden. Tega mi nijsmo nikdar tajili. Kočevar ostani doma, in ne delaj nam kianj-skiin Slovencem politike. Mi tebi nečemo je-robi biti, a tvojega jerobstva tudi ne maramo.
— (Banka „Slovenija" in nem-gkutarska agitacija.) Pri zdanjej divjej, do zdaj nezaslišano hudej agitaciji, igra veliko rolo zoper nas Slovence tudi ponesrečena banka „Slovenija". Njo upotrebljujejo nemškutarji zoper našo stranko, češ, da je ljudstvu za akcije de nar vzela. Kes je pogin tega društva obžalovati Ali palo je ua tisoče družili nemških bank, zlasti „chabrus"-bauk. Zraven tega pa prosimo pomisliti, da kar so posamezni, uže mrtvi ljudje osobno morda zakrivili, ne more nikoli pasti na celo stranko, ali na sveto našo narodno idejo. Sicer so pa še nemškutarji zadnji, ki se imajo iz te nesreče nekaterih naših koristiti, ali na narodno duhovščino zabavljati. Baš ta narodna duhovščina je sama pri banki vsaj dve tretjini svojega prihranjenega kapitala izgubila, nemškutarji nič. Skrbite za svoj žep. Kaj vas brigajo tuje notrauje Stvari. Mi menimo, da imamo tem bolj pravico v tem oziru hinavske sovražnike naše narodne stranke zavračati, ker se nijsmo šteli mej one, ki so verjeli v prospeh one čisto gospodarstvene, a ne strankarske naprave.
— (Okrajna učiteljska konferenca) za ljubljansko mesto bode v četrtek 5. julija dopoludne ob 8. uri v sobi II. tečaja c. k. učiteljišča. Dnevni red: 1. Nadzorni-kove opazke. 2. Nasveti k reviziji šolskega in učnega reda. 3. Poročilo bukvarničnega odseka, njega nasveti, nova volitev odseka. 4. Volitev v stalni odbor za prihodnje šolsko leto. 5. Samostalni predlogi.
— (Ostanki stavb na kole h) na ljubljanskem močvirji se zopet kopljejo dalje iz zemlje. Našle so se zdaj stvari iz bronce in celo uže tudi iz metala.
— (Vojaško.) Glavno komandujoči za Štajersko, Kranjsko in Koroško, baron Kuhn je zopet iz Gradca odšel na vojaške oglede Bvojih čet. Ta pogosta ogledovanja in podu< e-vanja v zudnjih dneh morejo tudi svoj pomen imeti.
— (Vlak na Gorenjsko.) V nedeljo 1. julija gre zopet zabavni vlak iz Ljubljane do Lesec in nazaj. Odhod od tu ob 8. uri zjutraj, dohod polu devetih zvečer. Tja in sem velja pot v III. razredu le en gld. in 20 kr.
— (Ubegnil) je iz  tukajšnje prisilne delavnice prisiljenec France Cerovščak iz Kr škega okraja doma.
— (Žalostno.) Kakor je iz inserata v našem denašnjem listu vidno, se nek delavec v tukajšnji zvonariji „delavsko - bolezenskemu društvu" javno zahvaljuje za podporo, katero je kot ud tega društva v svojej veliki
Izdatelj iu urednik Josip Jurčič
nesreči užival. Kakor od druge strani slišimo, sta bila mož in Žena oba naenkrat za pljučnico zbolela, katerej bolezni je žena tudi [»odlegla. Srce je človeka zabolelo vidivšega, kako so maj-beni otmru ki mater iz postelje vlekli jo za košček kruha proseči. V tej veliki nesreči in revščini se mora res humano delovanje tukaj snega delavsko-bolezenskega društva javno priznati, katero jima je ?kozi 8 tednov in za po-grebščino v vsem skupaj 90 gld. izplačalo. Želeti bi bilo, da bi gospodarji fabrik svoje delavce k pristopu k temu društvu prisilili.
fta/oiie vesti.
* (Na tura s 1 ab e volj e.) V Satendorfu na Koroškem je porodila žena nekega krč marja deklico čudnega telesa. Nesrečna stvar je popolnem pravilno rastena, samo, da nema ne rok ne nog. Videti je, kakor bi imela noge nad koleni, roke nad komolci odsekane in zarastene. Ker je sicer telo dobro, utegne otrok zrasti, kakor kak drugi.
* (Rodovitnost.) Soproga trgovca J. na Dunaji je prošlo soboto porodila uže v tretjič dvojčke. Zadnja dva otroka sta čvrsta in zdrava, kakor vsi poprejšnji.
* (Nesreča.) Vtorek 12. t. m. zvečer je strela udarila v poslopje kmeta Kerana v Tajhuu na Koroškem in mu je požgala vse. Dva para težkih pitanih volov, osem lepih krav, veliko prešičev in mnogo drobnice je vzelo konec. Škoda je torej na ta način jako velika.
* (Mera olike.) Kaka dežela nij samo milo ali žajfa, nego večje ali manjše rabljenje pošte. Po statističnem pregledu lanskega leta se kaže, da na Francoskem pride na eno leto na vsakega prebivalca trideset pisem in štirinajst tiskovin, na Angleškem so te številke 34 in 5, na Švicarskem 27 in 17, na Nemškem 25 in 11, v Belgiji 13 in 12, na Danskem 11 in 10, na Avstrijskem 10 in 2, na Švedskem in Norveškem 5 in 5, na Ogerskem 2 in 1. Na Turškem pa na vsako leto na vsakega prebivalca še eno pismo ne pride.
Tržno cen«
t Ljubljani 20. junija t. 1 Pšenica hektoliter 11 <1. *20 kr.;  — rnž 6 gld. č'0 kr.; — ječmen 4 gld. 80 kr.; — oves 4 gld — 10 kr.; ajda 6 gld. — kr.; — proso 5 gld. 20 kr.;
— koruza 6 gold. 20 kr.; krompir 100 kilogramov
— gl. — kr.; — fižol hektoliter 7 gld — kr.; uiaaia kilogram — gl. 96 kr.; — mast — gld. 83 kr.; — špoh trišen — g\d. 78 kr.; — apeli povojen — gld. 7H kr.; jajeo po kr.; — mleka liter 7 kr.; govednmo kilogram 50 kr.; — teletuine 50 &r.; — svinjsko m ibn 66 kr.; — tena 100 kilogramov 2 gld. 32 kr.
— slame 2 gold. 50 kr.; — drva trda 4 k v. metrov 6 gold. tO kr.; — uietika 4 gld. 50 kr.
Loterijiu> »rt>ćkc>.
V Trstu 16. junija: 10. 84. 59. 61. 58 V Linci 16. junija:   17. 38. 30.   4. 57.
Dunajska borza 21. junija. (Izvirno telegrafično porodilo.) Enotni dri. dolg t bankovcih  .   59 gld. 80 Enotni dri. dolg v srebru 6'»   „ 40
Zlata renta.......71   a 40
1860 drž. posojilo 110   „ 75
Akcije narodne bank« 780   „ —
Kredi.ne »koije 38   „ 70
London     , 126   „ 90
Napol 10  „ 16
C r.. onkitii .... . o „ 99 sr-bro 11 ,70
Državne marke     ....       62 „40
Obznanilo.
Na deželnej kmetijskej šoli v G rade i je s početkom prihodnjega šolskega leta izpraznjenih šest štipendij po 120 gold. in pet po 100 gold.
Ker morajo gojenci, ki v ta zavod st«--pajo, vsaj 10 let stari, telesno zdravi biti, koze stavljene imeti, neoženjeni, dobrega imena biti in vsaj ono predmete znati, ki se na ljud-skej šoli uce, to imajo prosilci navedene terjatve, dalje štajersko rojaštvo in svoje premoženjske razmere dokazati.
Prošnje z rojstvenim, nravskim in zdravstvenim spričalom, dalje se šolskimi spričevali in s potrjenjem od občinskega urada o premoženjskih razmerah obložene naj odda prosilec osobno vodji deželne kmetijske šole vsaj do 15. avgusta 1877,
V G rade i 8. junija 1877. (160—1)
Od štajerskega deželnega odbora.
Zahvala.
Dolžnost uio veže, se v svojem kakor tudi v imenu svojo umno ženo
„delavsko-bolezeiiskemu društvu"
javno zahvaliti za zdatno podporo — od 90 gold. — katero sva v veliki nesreči uživala skozi 8 tednov najine bolesni. — Brez te pomoči bi bila morala z otroci vred gotovo gladu umreti.
Hityu 14t§ An
(161) delavec v zvonariji.
slovouskega in nemškega jezika zuiož> n, sprejme se takoj v službo s kavcijo ali garancijo v filijalo špecerijskega blaga. Filijala se tudi proti ugodnimi pogoji na račun i/roča. Dopisi naj so „Narodnoj tiskarni" v Ljubljani pošiljajo. (157—2)
Med. in Chirurg. <i5»-2>
dr. L. Jenko,
c. k. flzikus, zdravnik za oči i. t. d.,
ordinira na mestnem trga št. 21 (v PetričiČevi
liiši), od 9. do Ul/, ure dopoludne. £
5" S* I
n 1
^ M
n« <
Ho
N    i"g5
I C
1 CCS ■r a 3
'rtu* \i
m   Z       - -
'     2 N" ' B
*3 SS
,-*J C3
-T1 rj. o
03 • ^
I   I ~
O ' ts L
ilia
H -r
-t x
5^
Era. P
v> — -i   '   p ni cd
i • ob'
rt K< " —■
B m 9 S
5 5 ' 3 v>
t f. * 9
fp
09 cV
v'—•
3
d. m
N -•
£. <*<
Tisoč veder vina
prave .starine najboljših vinskih let od !>(».>. leta naprej na prodaj pri gosp.
Francu Ghištinu v Metliki
a^-V na Dolenjskem.
13 t^>g^^^
Humoristički list"
bode zlasti za volilno borbj na Kranjskem .Slovencem dobro došol. Opotorujemo pri tej priliki vse p. n. gospode, ki so prijavili se samo /. listnico za nas" naročnike, a naročnine poslali nij so, da j!m vsled določbo vlastništva lista poslati ne moremo. Sploh mi „Hum. list" — oziroin na točnost in red — na up nikomur pošiljal ne bode,
Naročnina iznaša: celoletno 3 gld., polletno 1 gld. 50 kr. in četiih'tno 80 kr., ter se pošilja na
(163)
Administracijo y,Humoiističkoga lista" v Zagrebu, Ilica br. 745.
Lastnina m tisk „Narodne tickarne/