Št. 20. V Gorid, v torek dne 11. niaiea 1902. Letnik IV. l/.liuja vsak loH'k in soboto v UmIiiii ul) II. un |iri'i|p(ililn<' /,;i incslo U'i1 (»I. H. uri |t()|)()l /.;i (Ii'/cId. Ako padt! ii.i. la ilii('v;i,|tr;i/.ink i/.iilc '> (i. zvi'iVr. Stiiiic jki |n>šli pri-jciiiiin :ili v (ioi-i('i-.n";i iloin |>f>4iIj.-in cclolntiKt K K . ' pnllj'lnw i ;K. in. ("Hi llflno - K- "» :' ; "LVoilap. kX- .*[ (ioi-ici v I«>)>;ik;»rii.iJi S'c h.AVSfcr.it v Sulskili nli<"ili in .I»'!- ..':Uh isi.l ^v Mmwki.li iilicali I1" * Vl" (Zjutranje i/ihiiijjV.j I red nist vu in upravnitttvo se naliajata v aridu, zadostuje mil na.jpriprostojrii neizšolani ra/iim, da spozna lo le dvoje : prvie, da hi naši „naprednjaki" s svojitn „Narod- nnn skladom" radi škodovali „Solskeniu lJoniu" ter ga punk to narodnega davka radi „deli na suho" in drugič, da ni vsa razlaga „velikega pomena" „Narodnega sklada" nic druzega, nego. — no, nego gradivo „Soče", brcz kakoršnega „gra- uiva", - da govorinio s piscem „Soee" samim — bi bil ta list v velikih zadre- gah radi gradiva, ker, žalibog praznih strani pad se ne sine poäiljati svojiin „plačujočim" čitateljem. . . Habeant sibi!" Torej gradivo! In da bi to ,.gradivo" pokrilo še vee prostora, se tiska — „garmond äiroki" t. j. s širokimi črkami. In obeljeno je, da je veselje ! Stavimo vse milijone, katere bo premogel „Na- rodni sklad", zlasti one, katere znosijo vanj „najboljši sloji" naroda, brez „ne- umnih in nevednilr' „klerikalceV, danes eno leto — da postavijo naši zananici piscu clankov „Narodni sklad1' iz hvalež- nosti za ta ogromen načrt „prelepih in prekoristiiib naprav" sredi Travnika spo- nienik iz — papir-mase. Plačujoei čita- telji „Soče" pa bodo zdaj spoznali, da je pravi mesija slovenskega naioda na Goriškeni, niožato podpisan n a d svo- jimi članki, stoprav zdaj, po mnogolet- nem svojem duševnem hlapeevanju dru- gim, razvil vse moci svojega neabe- uednega narodnega delovanja, — zdaj, ko mu je poverjeno „samostojno v o d s t v o v s H b p *) I i t i (; 11 i li p o s - 1 o v n a f o d n o - n a p r e (I n e s t v a n - k e". Zato.soje pa mo/, tudi pokazal v vsej svoji žilavosti že v |iočetku te svoje nove politične dobo. l\»kazal je, kaj zna in kaj more, ako se mu pusti popolno svobodo in samostojnost. No, vidi se inu, da se „cuti"' in da se zaveda, da je Goriško — „izkljucno njegova de- mena v v sa k e in oziru*', katero je /,mo- žen spremeniti v raj napredka in bla- gustanja ali vsaj storiti zanjo več, nego so storili vsi rodoljubi od Lavriča sem... In to j<; pokazal s svojiin „Narod- ni in ski ado in". Kaj bode vse orno- gočil la „Narodni sklad" na (ioriškein? Tu j kre- ('it da hi se ga moralo zapreti in da 14a ne popravi milij'ui |iOpravkov v v e I e - u g 1 e d n i „Soer in tudi ne tožbe, ker pri izvestnih ljudeb baje vse to toliko izdä kakor če bi — juiJav peklo vrgel.. . ..Dijaški konvikt'' in nota bene --• 7. njirn združena „gospodinjska in ku- harska sola" —¦ konvikt za m laden ice in gosjjodinjska sola za deklice — po na- prediieni zistemu za „mlado telo in nježno dušo" brez „iridolinstva", pa bode „rešil zadrege" različne stariše, katerim smrdi verska vzgoja in ki hočejo da bi smrdela tudi njiliovim otrokom. Ta moderni za- vod za 0110 „večino, ki ne mara „Aloj- zijevišča" „bi moral biti seveda velikansk in urejen popolnoma v modernem smislu in bi stal seveda lepe stotisočake. A bo- gati „Narodni sklad" bi jih zmogel, po- tem, ko bi vse one svote, katere žrtvuje gorisko ljudstvo zdaj za nepotrebno „Alojzijevisče- in za še nopotrebnejši „Šolski Dnin". se stekale v globoki žep „Narodnega sklada". In zdaj ..Narodni Dour! Pred du- hom >c nam dviga ponosno poslopje, na čegar pročelju bliščijo., iz kamna izkle- sani. vsi napredni kaporjoni. Ta „Narodni Dom" — sicer ne po vzgledu v Ljub- Ijani. Celju in Mariboru, — hi imel v prvi vrsti ogromno dvorano in „postran- ske prostore" kar v Govici tnaniree „po- stranske prostore") nujno potrebujemo. V tein „Narodnem Doinu" hi imela svoje zavetje slovenska drustva in razni tr- govci. „Kodol.iubni voditelji" „Goriške ljud- aj pravi Mam. da „razpolaga" trgovska obrtna zadruga ,,2e danes z niilijoni lastnega de- narja" in da iina \>led tega ..ogrornen krt'dit". Sicer piscr ne pove, ali so ti — niilijoni vinarji ali krajearji aii morda colo — b'-iiiki 111 ližuli. Vendar hi me- nili. da na inilijune lastnega denarja in na tak ogromen kredit tudi lahko — j ud kaj posodi. Na ta naein hi se vsaj ti ..sijajni naertr lahko hitreje izvršili in hi ne trebalo čakati še morda dve sto ali pet sto let, da naše že itak revno ljudstvo s krvavimi žulji znosi skupaj polrebne milijone za vresničenje pisče- vih načrtov. Toda pisec sam ve, da se niti v petsto letih ne vresniči, kar piše, ker ve, da so vse njegove klobasarije le — časnikarsko Iridolinstvo. Vre pa in kar vemo tudi mi, da bi bil njegov „Narodni sklad" namenjen jedino le za pokntje imenovanih „itd. itd.", mej katere mo- goče v prvi vrsti spada odprti kredit „izvrievalnega odbora narodno napredne stranke" za časa volitev v de- ž e I n i z h 0 r, potem morda v pokritje deticita pri „Soči" in ..Primorcu', za ka- tere račune ne potrebujejo nikake kon- trole itd. itd. Dober začetek v tern je že storjen s tiskanjem tistih ^knjižic s po- botnicami". To bi. bilo torej tisto „živo vprašanje", za katero naj skrbi ,,Narodni sklad"! . i;. Tako. zdaj smo obrali to ..kost" in jo vrgli za vselej pr^, ne da bi hili za- radi tega — psi. Ako se malee pošalimo s pisceviini radomontadami, tega je pač on sam kriv, — saj se tudi on na ne- dopustcn način dela norca iz sloven- skega ljudstva na Goriškem in nastane bas vsled tega .,živo vprašanje": ali sine tak ..naroden politik" še nadalje ostati brez kontrole. ali da bi ne bilo bolje, da ga vzame zopet pod nadzorstvo kakor- senkoli — izvrševalni odbor. Občni zbor ..Centralne Posojilnine" v Gorici. Dne 6. marca t. 1. je imela na3a „Centralna Posojilnica" občni zbor.Zbralo se je lepo število društvenikov, kateri so LISTEK. Potovalne črtice z Ogerskega. (Spisal M. Mihaeljev. - 1902.) (Dalje). Vsled njegovih velikih zaslug je prejel ne le on pravico, da se sine pred njim nositi križ, ampak tudi pred vsemi njegovimi nasledniki. Vsled tega se tudi naä svitli cesar kot ogerski kralj imenuje „aposloljski kralj, apostolni kiralyi"! To je bil najsrečnejši vek za ogersko državo, ktero je le krščanska vera in omika povzdignila na višek svojega blišča in moči. A kako so danasnji Mažari za to Bogu hvaležni, vedö povedati najbolj od njih vsestransko tlačene nam.lnosti in zato pa rajäe prst na usta! — Slednjič mi je še onienili prekrasno veliko leco v gotičnem slogu iz ulitega pozlačenega hrona in srebra, kakoršne lepote te vrste nisem äc nikjei- videl. Po krasnih vijajoeih se stopnicah se gre na njo. Okoli nje so kipi štirih velikih uče- nikov katoliške cerkve, namrec: sv. Gre- gor, sv. Ambrož, sv. Hieronim in sv. Auguätin. Pod krasnim gotienim nebotn jö sv. Duh v podobi goloba. Nad neboni je v krasnem bronenem gotičnem stol- piču velik pozlačen angelj iz hrona, ki drži v rokah dvojni napis, niažarski in latinski, ki se glasita: „Annuntio vobis gaudium magnum", Nagy örömet hirdetek nektek! — Koliko stane to krasno delo, nisem mogel zvedeti, ker je to dar raznih dobrotnikov. Kako visoka sta oba gotič- na stolpa eerkve, tudi nisem mogel na tanjko zvedeti. Vender pa utegneta biti 55—60 inetrov visoka. Primerni zvonovi so pa dosihmal le v enem. H koncu tega kratkega nepopolnega opisa mi je se omeniti, da imy la eerkev tudi innogo krasno izdelanih klopij. Spovednic pa ni j v cerkvi, ampak so oh obeli z zidmn lo- čenih hodnikih, skoz ktere je pot v ža- grad, tako da ne more hpovedancev 1110- titi niti propoved nili rerkveno petje in orglanje. kar se mi je zdelo zlo prak- ticno. Toliko torej o tej cerkvi, ki mi ne bo .šla več iz spomina. — Hudapcstaiislic Uopelji. — Osurske kopolji. ' Ker sem namenil radi nekoliko porusenega zdravja zdru/.iti „dulce cum utili", prijetno s koristnim, sem ravno ' zato dobil dvamesecen odpusl za utrje- nje zdruvja in ouisk kopelji. Pa Se le četrti dan mi je bilo to mogoče. Ker je v Budapešti mnogo ve- likih in potratno opravljenih kopelji in nisem mogel si vseh v tako kratkem času ogledati, bom izmed lOerih velikih ko- peljnih zavodov nekaj le 0 onem ome- nil, kteri sem jaz 3-krat (v 3 dneh) obi- i skal. Moj dobri prijatelj mi je svetoval tako imenovane cesarske kopelji „Czaszar fürdö" ali „Kaiserbad", ki leže na des- nein bregu Donave, in v podnožju Jo- žefove gore, nasproti otoku sv. Marga- rete. Napis na ogroinnem kopališkem poslopju iina velikanske zlate Orke samo v mažaršOini, tako da se ga lehko here iz levega hrega Donave tje čez ta ve- letok. Popred p.V^ko sem se prvic podal ¦ v te kopelji, mi je zopet opomnil moj ' dobri prijalelj. da naj doma ali pri i njem pu.stim ves denar, kolikor ya imam seboj. in naj nesem le toliko seboj. ko- , likor po priliki za kopelji potrebujem. A zopet sem se spomnil na oni rek: „Böhrm, trau, schau, wem!" — Previdnost je res povsod dobra reč in se imam le mojeniu dobremu prijalelju zahvaliti, da se mi ni nijer niti najmanjša nezgoda pripetila. Tako sem se, slušajoč svojega do- brega prijatelja peljal Oez spredej orne- njeni most sv. Margarete v stari Budim (0 Buda Altofen) v Kalvinsko ulico, (Calvin-utcza) v kteri se nahajajo one kopelji. — Med temi in Donavo stoje krasni, ravni in senčni drevesni nasadi. Ravno tako so napravili na podnožju i griOa, kjer so bili prej lepi vinogradi, veüke drevesne nasade. Do tih vodijo dobre in prav zložne poti navzgorej, kjer se vživa zopet krasen rak...led na stolno inesto in njega okolico. /^(»doviuski potVtek kopelji. Kdaj so se zaöele cesarske kopelji, se ne ve, verjetno pa je, da so bili iiti zdravilni vrelci že Rimljanom znani in v rabi. Zgodovinski viri, ki segajo do osvojenja po Turkih. — zlasti sultan | Solinutn in pasa Sokoli Mustafa omenjajo teh kopelji že v tGteni »toletju, razpro- stranili in olepšali so jih in sedanje I parne kopelji so res iz te dobe, kar se spozna na sedanjih parnih kopeljih, eijih poslopje je- originelno turško po- slopje. Ko so kristjani zopet osvojili | Hudini, ilU85) pred kterim so zgubili nad 20.000 niož, je kopališče postalo državna last. V letu 1702 je je vkupiJ neki Janez tcker. Po opetovano spre- menjenih lastnikih je prislo v posest g. zastopali 554 glasovr. Predsednik dr. Jos. PavlicM je doSle gospode iakreno po- zdravil in izrekel, da je občni zbor v zmislu postave in pravil p r a v i I n o skliean in sklepOen. Pozval je gosp. uradnega vndjo S. Premrou, da je prebral poročiio načelstva in račune za prvo upravno leto 1901. Iz lega poroöila je razvidn«». da ,jt» ätela „Centraina Posojilnica-' koncem 1. upravnega leta 444 članov s 94 g I a v - u i m i in 45f> o p r a v i I n i m i deleži. — D e ii a p :: i p r o in e t je znašal : Sprejemkov K 1,199.780 21 lz i.itkov . . „ 1,195.115 22 skupaj K 2,394 895 43 Hranilnih vlog se je vložilo K 440.312 74 vzdignilo „ 74 440 00 K" "365867 08 pripisalo se je obresti . . ,. 12 14182 stanjeznašakonceinupr.dobe K 378.008 90 Posojil ap je dalo skupno K 153 533 - vrnilo pa . . ,. 34.609 88 stanjokoncemupr.dobeznasa K 418 923 12 in sieer : posojila na osebni kredit K 158 265 23 vknjižbo.....260.65789 Sprejemki v tekočem rat-unu so znašali......K 666.128 34 Izdatki v tekočem racunu so znasal i ......„ 633.935 91 stanje tek. rat-, koncem dobe K 32.192 43 Promet v tekočem računu je znasal K 1,300.004-25. D o b i č e k je znašal za prvo upravno dobo K 117 34 Meseca avgusta 1901 je revidiral naš zavod g. Ivan Kaste lie, ravnatelj Ljudske Poaojilnice v Ljubljani za „Go- spodarsko Zvezo*1, meseca oktobra je obiskal naš zavod v imenu c. kr. polje- delskega ministerstva g. Herman Brun- ner, ravnatelj centralne zveze nemško- čeških zadrug v Pragi. Predsednik konstatuje, da je uspeh prvega lela zelo ugoden in da je za- vodu bodočnost zagotovlje- na. Prepričan je, da bode poročilo dru- zega upravnega leta äe ugodnejäe. Pri- poroča predlog načelstva, da naj občni ibor prisodi dobiöek reservnernu zalogu. — Občni zbor je zahvalil poročilo po- trdil račune in sprejel predlog odbora. Na to je prislo na vrstc p o r o - č i I o o posJovanju p o s o j i 1 n i c, ki so s „Centralno Posojilnico" v zvezi. Iz ttjga poročila naj povzamemo sledeče: K „Centralni Posojilnici"' je pristo- pilo do konca J. 1901 12 posojiliiic in sicer hianilnica in posojilnioa Biljana- Medana. Bilje, Čepovan, Črniče, Kamnje, Kojsko-Šmartno, Miren, Pevma. Renčo, Solkan, Šempeter in Štjak ter ena pro- izvajalna zadruga: ,.Ljudska opekarna v Biljah". Tekom leta 1901 revidiralo se je popolnoma 11 posojilnic po g. uradnem vodji S. Premrou. Sodelovalo se je ob raznih prili- kah, pri bilancab, pregledovalo knjigo- Štefana pi. Marczibayi in njegove po- božne soproge Marije pi. Majthčni, ki so tiste kopelji z vsemi pritiklinami daro- vali v 1. 1806 redu vsmiljenih bratov s pogojem, da se ima ves čisti dohodek kopelji obračati v oskrbovanje nepre- možnih bolnikov. V posesti tega reda, čegar prednik — provincial — biva v Pešti, so äe dandanes te cesarske ko- pelji, ter stoji kot dobrotna ustanova neposredno pod nadzorstvom kralj. oger- skega ministerstva zh notranje zadeve in se vestno oskrbuje. Vsako leto se pov- prek 8 tim oskrbuje 1000 do 1200 vbož- nih bolnikov. Cesarske kopelji imajo 9 zdravilnih žveplenih vrelcev, ki imajo toplote 48 do 62° R. Vsakteri ima svoje posebno ime in nekteri se tudi kot zdravilna pijača rabijo. Da nisem imel <5asa si vseh ogle- dati, kar ni bil tudi moj namen pri to- liki množini topliäkih gostov, si potrpež- ljivi čitatelj „Gorice" lehko sam misli. Vsi zdravilni vrelci so bili pa po zdrav- niških strokovnjakih kemično analizirani. Vse kopelji se polnijo vedno z obilno toplo rudninsko žvepleno vodo, ki te<5e skoz cevi v velike vodene shrambe po vseh kopeljnih poslopjih. (Dulj« pride.) vodstva ii> splob z besodo in dejanjem pomagRlo vsoni piiklopljonim zadrugam. Dne 21. do 23. m:iJM je bil prvi kurz za leoretičen poiik o posojilnič- nem knjigovodstvu in poslovanju, d;ie 19. lecembra pa d r u g i kurz. za pouk knjigovodstvenega sklepanja koncoin u- >ravnega \eUi. Prvega se je udeležilo 10 posojilniearjev, ki so zastopali 9 poso- ilnii;, drugegu pa ii, zastopajoeih pet po- st>jilnio. K drugemii tecaju so je bilo pri- avilo I I |»(isoiiliiiiarjcv. udeložilo se ga e pa, kakor omenjono le 5 Vzrok te nanjse udeležbe je bilo grozno slabo vreme v polovici meseoa decembra, tako da je I'ilo inogoOe le posojilniearjem bli'/nje okoliee udeležiti si> napovl „llranilnica in posojilnica v Stjakir'. Sltnlili so za tem statistieni po- datki o poslovanju in uspehib pristopiv1.- sih zadrug za 1. 1900. kakor tudi soci- jalno-ekonomiuna izvajanja iz teh po- datkov. Na to se je pricela ra^prava o r a z in e r j u posojilnic do „ G e n - trahc' glode posojil, hranilnih vlog in kredita. Zborovalci so bili vsi mnenja, da se morajo posojilnice't e sn o okleniti ..Centralne Posojilnice*' in imeti le pri njej vloge in kredite. Naroc'ilo se je od- boru, naj to polagoma izvede, ker je to tudi v zmislu postave in ker tako za- hteva c. kr. ministerstvo. Posojilnicam na deželi se pripo- roča, da naj navajajo Ijudstvo k varčnosti in naj dovolju- j e j o I e majhna posojila. Pazijo naj, da bodo kolikor mogoče s avojim denarjem delale. Po dovrženi razpravi o poročilih izrekel je g. predsednik z a h v a I o gosp. Prem ro u, kateri je z gorečnostjo in iz prepričanja nadziral zadružno poslo- vanje v deželi in sestavil tako toe"no poročilo. Zbor se je tej pohvali soglasno piidiu/JI. G. S. Premrou izjavlja, da hoče i veseljem zastaviti .'voje moči za zadru/.nooi'ganizacijo na Goriskem in vabi vse navzoče k skupnemu delovanju na tern važnem polju narodnega gospo- darslva. V nadzorstvo so bili izvoljeni so- glasno: gg. c. kr. prof. Jakob Čebular, Jos. Vidrnar, trgovec in posestnik v Go rici, Blazij Grča, dež. poslanec, Jos. Ala- šera, vikar v St. Maviu in Ivan Der- mastin, kaplan v Solkanu. G. predsednik predlaga in obeni zbor sklene posebuo zahvalo g. držav- nemu poslancu dr. Ant. G r e g o r e i č u, za njegovo pornoc pri c. kr. ministerstvu in pri drugih oblastvih, in g. ces. svet- niku Fr. V o d o p i v c u za njegovo po- moč' v uradu ob raznih prilikah. Predsednik povdarja, dav neugodnih razmerah, ob ojstreiuu političnernu pre- piru, ni bilo posojilnici rnogoce lotiti se še drugih nalog, katere ima v pra- vilih zapisane, ker je treba skrajne pre- vidnosti, kjer sovražnik preži na vsako besedo. Upanje pa je, da bo načelstvo vže v tern letu izgotovilo načrte äe za druge naloge, katere ima „Centralna Posojilnica"'. Na to je predsednik zborovanje zaključil. Deželna norišnica. 0 tej zadevi, ki je seveda za naäo deželo in njene finance velevažnega po- mena, pisalo se je že premnogo. Posebno si ne da miru g. dr. Ponton i, ki je spisal o tern vpraSanju že celo kopo brožur. Jedno teh brošur je naslovil z besedami : „Ultima parola1' t.j. zadnja beseda in mislili smo že, da bo to res zadnja beseda dr. Pontonijeva v zadevi gori ornenjenega vprašanja. A varali sino se. Kajti pred naini leži zopet nova bro- šura z naslovom: „Un cornrnento alia seconda relazione della cornmissione per I' istituendo rnanicomio-1. Ako se g. dr. Pontoni po robu po- stavlja tej drugi komisiji, ki je irnela proučevati vpra^anjo na^e deželne no- risnife, je lo nj'-gova stvar in nocemo uiti oporekati, da ne bi bilo veliko do- brega in opravičenoga v dotiönih njegovih izvajanjib. Sicer \m smo svojeOasuo že izrekli svoj sotllio o n a z o r i Ii in na- c r t i h dr. Ponlonija, zadevajočih zgradbo deželne norižnice. Ako bi bila naša de- žela bogala in bi razpolagala coz veli- kanske svole denara, ali ako hi se našel kak moeön, ki bi iiam /apustil 30 niilijoiinv rubljev za napiavo lakili huiiianitai'iiili zavodov. kakor se jo to zgodilo lanskega leta na Husk('m. pottMii hili bi lu
  • il je nekaj oasa pridelj v tuk preiskovalne zapore. Poljskc^a cuvaja razorožil je Ma- tej S r e b r n i 0. zaradi tega so ga od- vedli v zapor. Krompir za seme. — V cctrtek so pripeljali na trg 20 vozov krompirja za seine. -- Odslej se običajno Jovaža krompir za seme na goriski trg in sicer o pondHjkih, c-etrtkib in sobotah. Taka kupcija s krornpirjem traja navadno dva tedna. Iz Avberja na Krasu nam pi.sejo : Due 7. t. m. je l>il vojaški nabor v Se- žani. Po starr navadi so lantje prej^nji dan tudi v nasein naprednem Avberju popivali in prepevali, — pa kaj, da bi se prepevali ! Ali tulili so in razsajali tako, da ni bilo v resnici dotit-nim na cast. —¦ V Avberju so ustanovili pevsko drustvo, da bi se urili v lepem narodnem petju; ali bodisi da ni pevovodja zmožen, ali bodisi kakorkoli, napredka ni. Pri tej priliki so se pa pevci med seboj in baje tudi L guspodom pevovodjo hudo sprli. Prislo je celo do pretepa, pri katerem je Frantte Tomažič s t'ovcem All'onza Ger- meka tako nevarno ranil na trebuhu. da so ga mcrali prejteljati v bolnišnico v Trst. To je torej sad naprednosti v Av- berju! Žalosten >ad zares! Zaradi tega pa: spametujte se ljudje, dokler je še čas, da ne zanese ta naprednost še več- jib nesrec med Vas. „Slovaiisko pevsku društvo" v Trstu va!i na veliki jubilejni koncert, katen se bode vrsil v nedeljo dne 16. | marca 19i)2. v gledišču ,.Armonia" v 1 proslavo ^5-lclnega delovanja pevovodje gosp. Srečka H a r t e I - a. — Pri kon- certu sodeluje pop>den vojaški orkester c. in kr. pešp. Freiherr von Waldstätten stev. 97. pod osebnini vodstvom kapel- nika gosp. lvana Holuba. Začetek točno ob 8. uri zvecer. kafoliski Obzornik ima v svojem 1. zvezku letosnjega letnika sledeOo vse- binu: Katoliški redovi pred tribunalom moderne svobodomiselnosti i^Dr. M. Pre- lesnik) ; Ustava in politiška nravnost (Dr. Jan Kv. Krek); Mističen evet s češkega Par- nasa ^Pr. Ks. G.) ; stoletje pred rel'orma- cijo (I. T.) ; Reforme katolieizma. (Dr. A. Uäenicnik) ; ApologetiCne misli (M P.) ; Cerkev in cerkve. i F. Ks. G.) : Slovstvo ; Razne stvari ; Listnica. Ta izboren tri- meseenik velja na leto 6 K. 0 papožu Leonu XIII. piše fran- eozki list „Gaulois ' in pravi, da je dolgo življenje sploh v družini Pecci, iz katere izhaja Leon Xlll. Papežev brat, kardinal Pecci, je umrl v 83. letu, a drugi njegov brat v 91. letu. PrejSnji papežev komorni zdravnik dr. Ceccarelli je rekel pri neki priliki: Ako ne zadene Leona XIII. kaka buda bolezen, zamore doživeti tudi 100 let, ker je povsem zdrave konstrukeije. Papež Leon Xlll. je preživel 138 kardi- nalov in tri državne tajnike. Narodno gospodarstvo. O pospesovanju j«ovedoreje na Tol- mitiskem. (Konec). Deželna kinetijska sola naj bi irnela nalogo, doznati pravo vrednost belanske pasme ter objavljati vsako leto one po- datke ki jih posname iz reje šolske či- stokrvne živine. Ti podatki naj obsegajo: 1. množino namolzenega mleka, v kakšnein razmerju stoji z živo težo vsake živali; koliko se ie uorabilo uiče. raču- 2. koliko tolatih snovij je dalo rnleko poprečno na dan in koliko na leto; 3. teža vsaeega storjenega teleta v piimeri s težo dotične krave; 4. kako je rasla teža teletu v dobi sesanja ; o. kako so se razvijala teleta v 1. letu. v primeri s pokladano jim pičo, racunjeno po vsebini suhib snovij; 6. kako je sploh naraSčala teža živini po 1 letu. Pojasnila predstoječi in «3 tučkarn: k 1. Poprecni letni pridelek mleka, vstevno po teU-tu posesano mleko, je enak petkratni živi teži dotiOne krave, ali [>a je enak :")() odstotkom teže po- deljene piče, rač-unjene po "sebini suhib snovij. Gosp. svetnik Schütz pravi, da po njegovih .skiišnjah pridelek pri belankab p r e s e g a to popreeno število, dočirn je pri težjib pasmah. kakor pri simen- talski in žvicki ne doseza. k 2. Poprečni odstotek tolstih snovi je 31/,: spreminja se pa od 21 : do 1',,; k 3. Teža novorejenega teleta znaša navadno :',, do '/,. žive rnaterine teže; k 4. 10 kilogramov použitegd mleka zveksa teletu težo za 1 kg. Po skusnjah, ki so jih naredili na Martiny-jevem Litzlbulu, je že 8 kilogra- Miov použitega mleka provzročilo enak uspeh. k b. Tista teleta. ktera se ohranijo za pleine. je v prvem letu rediti s tako pico, v kteri je mnogo fosforove kisline, v drugem letu pa naj se junice varčno rede, da ostanejo medle. Po teni. kakor se odstavljeno tele razvija v primeri s podeljeno mu pičo, sodimo v prvem letu o naglem ali po- casnem razvoju pasme. k 6. Da se prepricamo, koliko do- hodka nam daja ta ali ona pasma, do- znati nam je, koliko kilogramov suhih snovij mora použiti žival, da povekäa svojo težo za 1 kilogram. Da dobimo o 6. toöki zanesljive podatke, moramo za poskuänjo vzeti 2-letnega vola. Koroäki, 1 in pol do 2 let stari voli so med glavnimi predmeti tamkajsnje eksportaeije; na južnem Nemškemjih ra- bijo po več let kot uprežno živino, potem pa jih opitajo in prodajo mesarju. Mladini volom belanske pasme se narasča živa teža od 8 do 10 kg za vsakih 100 kg použite krme. računjene po vsebini suhih snovij. Tako merjenje in tehtanje je jako podučljivo. ker je po njem lahko soditi o vrednosti živine in koliko dobivamo lahko od nje. Preiskovalna komisija se je prepri- Oala, da so vse nakupljene živali v obče dobro ohranjene in da jih dotični živi- norejei rede z ljubeznijo. pa da so kme- tijskemu društvu prav hvaležni za to, kar so prejeli. Slednjič je izrazila komisija svoje mnenje, da državne in deželne podpore, ki so se porabile za nakup plemenske živine belanske pa 7 Trst......27 84 .Jl 43 2't' _ C. tar. taetürtojnijtvo v ßorici. Razpis sluzbe za mesto drust enega podtajnika in blagajničarja. Ka/pi>r siv int'slo (inistvciicgii pudlapiika in bktuajninirj.i, kalno >c pudHi zarasno s pritlrzkoin stalncya inn'iiovaiija po pivleku p'diiolKiu^a pn-kilHie^a > 111/:iiuv;uij;i. Lclii.i plara znasa tisoi": sol >lo kiuii. ki ><• izplaraju napivj v imi- srriiili ohrokili. : l\»li it'Lia uratlniške^a inr-la >o slrdrri : \ 1. pisai'iiiska dHa : \ 2. i;ailzuri)vanjii drii-lvrneua skl;t- ; < I!>ra : \\. lilaüajiiiski po*li in dniMvcno knjigovud^tvo Prosiler. katercniu si- U> mcslo j podrli. nastopi službo 1. aprila t I. Prusilci iimijo vložiti prušnje predsednižtvu do 20. inaiva. t. I. , priloživši potrebne dokumonte in do- | kaz njih ^pusohnusli za to mesto , in popoluega znanja italijanskega, ! sloveiiskega in nemškega jezika. j C. kr. kmetijsko društvo. v tJorici. 9. inarca 1902. ! l'reilsednik: Tajnik: : Pajer. Hugues. Podpisani priporoi-a slavncinu ol>- iinstvu v (inriei in ua tltv.eii svojo prodajalnico jesivin. \" zalotii iiua kave vsoh vrsl, \\\/.~ hYnt' moke i/. AlajdkVveiia inlina v Kranju, nadalji» ima liiili ra/.ii;)vrsln<1 pijaeV na I-riiiK r : I i-a M i" o s k i Cognac, pristni kranjski hrinjevtu-. tliri sc iIoIm- tiiili Ic- sltMiiiic tvi'ilkc /niiliM'^ic' ^ \'al(Mirič v llirski Kislrii-i. Iim- ilrii'ji» v t>) stroko spadajoüc l)la^r«>. ..... I'oslnv.lia tonia in j [in zmtM'nih ct'iiah. J Z uilličniin spoštnvanji'iii ! >)()s\\) lintiiu ti-ino\ «'*' v ScnitMiišlii ulici It. sl\. 1. \ v laslni hisi i Anton Fon, klobučar in gostlničar, Semeniška iilica st. 6, ima ImiühIo zalogu raznuvistnih klobukov ter loci v svoji kicini pristiia doina a vina in postreže tiuii z jako ukusnimi jedili. Peter Drašček, trgovec jedilnegablaga v Gorici, Stolna ulica St. 2. Priporoi-a so p. n. ohrin- stvii v (rorici in z dcželo. lYodnja kaviiio primeso. sladkor. iiiilo. slaiiiuo. iiz. inaslo surovo in kiiliano. <>])<'. inoko iz MajcliriM'ili lnlinov in \sc jivstviin'. ZaloiiJi žvc|)l(Mik sv. Cirila in JVtetoda. Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev v Gorici, StoJna ulica st. 2. Prodaja >l!-(ijc Midi l na h'den- skc ali llicr-crl.c k ohi-ukc. S 11 o j i >',) iz pivih lovai'U It'i' lllljhuljšc kakovosli I'ripDi'uca sc s!a.v. ubčinslvu. Ivan Bednarik prijxtroea svojo knjigoveznico v (jiorici ulica Vetturini St. 3. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 GORICA Via Giardino 8 '¦¦ DriDoroča priiina neia in črna vina iz vipawskih, furlanskih. nriskin, aal- nfatinskih in isterskih v i nugradov. uostavlja nu dom in razposilja po žcIpz- nici na vse kraj-- avstro-egorske rnonarhije v Bodih od 56 litrov naprej. Na zahtovo poäilja tudi uzorcf. Cene zmerne. Postrežba poštena. V Sinxeue J^ie k re in in* v Gosposki ulici hiš. štev. 19, ..Alia cittä di Gorizia' tuOi tiiznuvistna bola in čnia vina ter poslreže z Vbakovrstninii okus- rjimi jedili. I liporoca sp tuplo svojim rojukorn Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „Šolskega doma". Raeun bilance „Centralne Posojilnice" v Gorici, registrovane zadruge z omejeno zavezo. /a \)v\o uprnviio IHo liMM)|ltMM I.MKTJK i AKTIVA» K v DOUJUVI il'ASlVAi K v Karim |ios tjil na oschiii kre- U;irnii ^lavnili ilcl(»/(»v . . . I08OO ___ dil in /.asl.ivc.....1;')S2(3;") l':> .. opravilnih dch'/cv . . 910___ Ka»mi posojil navkiiji/lxi . 2<)()li;')7 S'.» .. hcanilnili vino : t'l'rt^ti od |kis(miI na Slanj«' . . . . K :>(>:">.SG7O8 vknji/.l)«) : Kai.itali/. ohicsli .. \2\\\H2 :{78OOH i 9U zaoslalc ol.ivsli /.a 1. I'.'DI , ,-.> tM> |;;,(;.,m ()|)lv.sti od posojil na KaOiin posujilnili olin-sli : vknji/.ln): ¦ zatKslalo obri'sli /.a 1. \\H)\ . l()li U7 Prcdi-iai-an»' ol.ivsti /a leto Ka^un cl'cklov...... (">'.) il |()i)-» "^SU "»9 (-fcktniliol.ivr.ti. . . i:.' H;U'iin posojilnih ohresti: I'laiiajnc: ^ t'mlphu.atu! ohrcsLi /,a 1. 1 (.H)2 1901 M (!otovin;i kon.'oiii 1. I'.Xil . {¦()(')}• lU) !{;n-iiu tckori" Ha.iin invcnlarja..... N7f> .!J.'» Slaujo . . . . K 70.52 r. ,1 o s i p I» a v I i <• a, 1> >'• A I e k « i J R o j i c, |)ii dscdnik. predsiMJnik. Ford. Terkuc, dr. Fianr Kos, Ant. Klančic, «Iak«»l» I;išera, Iv. "eriiiMitia, Andrej Ttibaj, Ft'i'd. Sliligoj, Ivan Hcrbuc, Josip Viilmar. odborniki. Prosiva zahtevati listke! Najvecja trgovina z železjciu Konjedie & Zajee Gorica, pred nadškofijo his. štev. II. Za ous sIjivIm» pi'jpoi'oöa vse stavbne potrebščine, kakor: cement, stavhne nositelje, V3akovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stra- nišra iUl. Ima v zalc.^i oro.dje /a. vsl rokpdelstva i/. najltolj slovečih lovani. üiio/arja na svojo in^aio i/Jjim- kuhinjskega in hišnega orödja po hrczprjrnoriiu nizkili ccnah. ¦MiuLjanroiin'».^ UHllIla ZctlOy^cl \ J| I stavbenih nositeijev .S'-'-H*^3! v Go.-iui. ii . I Pocinknua hi at str vinograde po jako znikanih cenah! 1J. • z 0 i ! KllO kl'OlK» lia$»-ra zarocni«'« in poročnice v ele- «antniliterosrnrtni- cc v ra/iiHi oblikah „Narodna Tiskarna" i „GORICO" # # ki izhaja dvakrat n;i teclen v. dveh izdajah, ter staue na leto 8 kron, pol leta 4 K, četrt leta 2 K Pism(Mia naroöilatiskovin se izvrse z ohratno pošto : vsa druga v najkrajšem etc. času 0000 „Narodna Tiskarna" #^PRIM. LIST" ki izhaja vsak četrtek ter stane na leto 4 krone, pol leta 2 K, za manj premožne eelo leto 3 K Št. 20. V Gorici, v torek dne 11. in area 1902. Letnik IV. l/.ha.ja vs;ik torck in soholo v t<>diiu oli II. iiii j>i<¦ 11j)<11(111<' /.a ini'slo ler ol/ ;J. 111"i popoliliic /.<•< ilr/.Ho. Ako pa,d«nala (lin'Vii pni/.nik i/.Mc iliin prftj <•!• (i. /.veiVr. Slam' |><> posli pn-jciniin :|l' v Gorici n;i (loin posiljan «•cloltslin» H K.. pollolno i- K. in cclilli'liio J K. IYo.la.ja s<' v (iorici v lol>;ik;irnali Sell war/, v Šolskili ulirah in J <¦ I leisilz v Nunskili uli«-;*»« 1'° H VIM VrcVrno izocr in tudi ne tožbe. ker pri izvestnib Ijudeh baje vse to toliko i/da kakor Oe bi —¦ jutJa v peklo vrgel. . . ..Dija.ški konvikt" in nota |j(jne /. njirn zdruzena „gospodinjska in ku- liarska sola" kuiivikt za in laden ice in gosuodinjska sola za d e k I i c e — po na- predr em zistemu za ..mlado teiu in nježno dušo" brez ..Iridobnstva". pa bode ..re.šil zadrege" razliOne starise, katerim sritrdi verska vzgoja in ki liočejo da bi Mnrdela tudi njiliovim otrokom. Ta moderni za- V(jil za olio ..večino. ki ne niara ..Aioj- zijevi.šča" „bi moral biti seveda vehkan.sk I in urejen popolnoiiia v modernern smislu in I.»i stal seveda iepe stotisočake. A bo- gati „Narodni -klad" bi jib zinogel. po- tent, ko bi vstj um' «vote, katere zrtvuje goriskt) ljudstvo zdaj za nepotrebno ..Alojzijt'vi.see" in za še nopotrebnejši ,..ŠoIski Doris, se stekale v globoki žep „Narodnega sklada". In zdaj ..NarotJni Dom"! Pred du- liom se nain tlviga pono.sno poslopje, na čegar pročelju bliščijo, iz kanma izkle- sani. vsi napredni kaporjoni. Ta „Narodni Dom" — sicer ne po vzgledu v Ljub- Ijani. Celju in Mariboru, — bi imel v prvi vrsti ogronmo dvorano in ..postran- sko prostore" kar v Gorici iiianirec ,.po- stranske prostore") nujno potrebujemo. V ten» „Narodiuiii Domu" bi imela svoje /.avetje slovenska druatva in razni tr- , govci. „Rodoliubni volitciji" ..Goriške Ijud- -ke posojilmce- so kupili v Gosposki j ulici dve biši na katerib pa je danes | I 12.000 K vknjižeiHva do'.ga!) v kate- rih posluje 1^ narodnib podjetij in 12 zasebnib stanovanj, so sieer odpomogli deluma tej potrebi.4popolnoma resil bode to nalogo pa -- „Narodni sklad". ViJi se lorej, da je ta ..narodni sklad" postal jako „živo vprašanje". Seveda ne manj ..živo vprašanje" pa jc to. od kod dtibiti te ogromne svotiee. Toda čakaj : -aj pravi sarn, da „razptjlaga" trgovska ubrtna zadruga Mže danes z milijoni lastnega de- n a r j a ¦ in da ima vsled tega ..ogromen kredit". Sicer pise«; ne povp, ali so ti — milijoni vinarji ali krajearji ali iiK^rda eelo - lesniki in ližoli Vr.-ndar bi me- nili. da na milijone lastnega denarja in na tak ogromen kredit tudi lahko — jud kaj posodi. Na ta naein bi se vsaj ti ..sijajni načrti " labko bitreje izvrAili irt bi ne trebalo čakati se morda dve sto i ali pet *to let, da naše že itak revno ! ljudstvo s krvavimi Aulji znosi skupaj I potrebne milijone za vresničenje pi^če- vib načrtov. Toda pisec sam ve, da se niti v pet-to letih ne vresniOi, kar piäe. ker ve. da so vse njegove klobasarije le - : (ja.^nikarsko Iridolmstvo. Vre pa in kar | veino tudi mi, da bi bil njegov „Narodni | >klad" namenjen jedino le za pokritje j imenovanih „itd. itd.". mej katere mo- I guee v prvi vrsti spada odprti kredit „i/vrsevalnega odbora narodno napredne ! stranke" za 0 a s a volitev v d e- , ž e I n i z b o r. potem morda v pokritje j deticita pri „Soči" in ..Primorcu1', za ka- I tere račune ne potrebujejo nikake kon- trole itd. itd. Dober začetek v tem je že storjen s tiskunjem tistib „knjižic s po- botnicami". To bi bilo torej tisto ..živo vprašanje1'. za katero naj skrbi „Narodni sklad"! I Tako. zdaj smo obrali to „kosf in jo vrgli za vselej proč, ne da bi bill za- , radi tega — psi. Ako se maloe pošalimo I s piščevimi radomontadami. tega je pač , on >am kriv, — saj se tudi on na ne- ! dopusten način dela noroa iz sloven- skega Ijudstva na Goriškem in nastane bas vsled tega „živo vprašanje": ali sme tak ,,naroden politik11 še nadalje ostati brez kontrole. ali da bi ne bilo bolje, da ga vzame zopet pod nadzoistvo kakor- šenkoli — izvr.^evalni odbor, i i Občni zbor ..Centralne Posojilnice" v Gorici. Due i5. marca t. I. je imela na»a ..Gentralna Posojilnica" obeni zbor. Zbralo se je lepo žtevilo društvenikov, kateri so LISTEK. Potovalne črtice z Ogerskega. (Spisal M. Mihaeljev. — 1902.; (Dalje). Vsled njegovih veJikih zasltig je prejel ne le on pravico, da se sine pred njim nositi križ, arnpak tudi pred vsemi njegovimi nasledniki. Vsled tega se tudi naä svitli cesar kot ogerski kralj hnenuje „apostoljski kralj, apostolni kiralyi"! To je bil najsrečnejši vek za ogersko državo, ktero je le kräcanska vera in omika povzdignila na vi5ek svojega bližča in fnoči. A kako so današnji Mažari za to Hogu hvaležni, vedö povedati najbolj od njih vsestransko tlačene narolnosti in zato pa rajše prst na usta! — Slednjic mi je še omeniti prekrasno veliko leco v gotičnem slogu iz ulitega pozlačenega brona in srebra, kakoršne lepote te vrste nisem še nikjer videl. Po krasnih vijujocih se stopnicab se gre na njo. Okoli nje so kipi štirib velikib uce- nikov katoliške cerkve, namreč: sv. Gre- gor. sv. Ambrož, sv. Hierunim in sv. Auguštin. Pod krasnim goticnim nebom je v krasnem bronenem gotičnem stol- piču velik pozlaeen angelj iz brona. ki drži v rokab dvojni napis, mažarski in latinski, ki se glasita: „Annuntio vobis gaudium magnunr1, Nagy örömet birdetek nektek! — Koliko stane to krasno delo, nisem mogel zvedeti, ker je to dar raznih dobrotnikov. Kako visoka sta oba gotic1- na stolpa cerkve, tudi nisem mogel nu tanjko zvedeti. Vender pa ulegneta biti 55—60 metrov visoka. Primerni zvonovi so pa dosihmal le v enem. H koneu tega kratKega nepopolnega opisa mi je še omeniti, da ima. ta cerkev tudi innogo krasno izdelanib klopij. Spovednie pa ni v cerkvi, ampak so ob obeli z zidoin lo- eenib bodnikib, skoz klere je pot v ža- grad, tako da ne more spovedanoev mo- titi niti propoved niti cerkveno petje in orglanje. kar se mi je zdelo zlo prak- tično. Toliko torej o tej cerkvi, ki mi ne bo šla več ir, spomina. — Budapcstanskc kopclji. — (i'sarske Lopclji. Ker sem namenil radi nekoliko i porusenega zdravja združiti ,.dulce cum utili", prijetno s koristnim, sem ravno zato dobil dvamesečen odpust za utrje- 1'a še le četrti dan mi je bilo to mogoce. Ker je v Budapešti mnogo ve- likih in potratno opravljenib kopelji in nisem mogel si vseh v tako kratkem casu ogledati, bom izined lOerib velikih ko- peljnib zavodov nekaj le o onem ome- nil, kteri sem jaz 3-krat ^v 3 dneh) obi- skal. Moj dobri prijatelj mi je svetoval tako imenovane cesarske kopelji ,.Czaszar lurdö" ali „Kaiserbad", ki leže na des- nem brogu Donave, in v podnožju Jo- žefove gore, nasproti otoku sv. Marga- rete. Napis na ogromnem kopališkem poslopju ima velikanske zlate crke samo v mažarščini, tako da se ga lehko bere iz levega brega Donave tje cez ta ve- letok. Popred pa, ko sem se prvič podal v te kopelji, mi je zopet opomnil moj dobri prijatelj, da naj doma ali pri njem pustini ves denar, kolikor ga imam .seboj. in naj neseni le toliko seboj, ko- likor po priliki za kopelji potrebujem. A zopet sem se spomnil na oni rek: „Böbm, trau. scliaii, wem!" — Peevidnost je res povsod dobra reč in se imam le mojemu dobremu prijatelju zahvaliti, da se mi ni nijer niti najmanjsa nezgoda pripetila. Tako sem se, slušajoč svojega do- ! njeni most sv. Margarete v stari Budim ^0 Buda Altol'en) v Kalvinsko ulico, ^Galvin-utcza^ v kteri se nahajajo one kopelji. — Med temi in Donavo stoje krasni, ravni in senčni drevesni nasadi. Ravno tako so napravili na podnožju grica, kjer so bili prej lepi vinogradi, velike drevesne nasade. Do tih vodijo dobre in prav zložne poti navzgorej, kjer se vživa zopet krasen razgled na stolno inesto in njega okolico. Zgodovinski početek kopelji. Kdaj so se začele cesarske kopelji, se ne ve, verjetno pa je, da so bili isti zdravilni vrelci že Rimljauom znani in v rabi. Zgodovinski viri, ki segajo do osvojenja po Turkih, — zlasti sultan Soliman in paša Sokoli Mustafa omenjajo teh kopelji že v lütem stoletju, razpro- stranili in olepšali so jib in sedanje pi.rne kopelji so res iz te dobe, kar se spozna na sedanjib parnib kopeljib. (iijih poslopje je originelno turško po- slopje. Ko so kristjani zopet osvojili Budim, (1085) pred kterim so zgubili nad 20.000 mož, je kopališče postalo državna last. V letu 1702 je je vkupil neki Janez Ecker. Po opetovano spre- aastopali 554 glasov. Predsednik dr. Jos. Pavlicn je doäle gospode iskreno po- zdravil in izrekel, da je občni zbor v zmislu postave in pravil p r a v i I n o sklican in sklepčen. Pozval je gosp. uradnega vodjo S. Premrou, da je prebral p o r o č i I o naeelstva in račmie za prvo upravno leto ll.K)i. Iz tega poročila je razvidno. da je Mela „Centraina Posojilniea" koncem I. upravnega ieta $44 članov s 94 g I a v - n i m i in 155 o p r a v i 1 n i m i deleži. — Ü e n a r :: i p r o in e 1 je znasal : Sprejemkov K 1,199.780 21 Izdatkov . . . 1,195.110 22 skupaj K 2,394.895-13 Hranilnih vlog se je vložilo K 440.3 i 2 74 vzdignilo „ 74 445 66 ir^357867Ö8 pripisalo se je obresti . . ., 12 14182 stanjeznaša koncem upr. dobe K 378.008 90 Posojil se je dalo skupno K 453.533 — vrnilo pa . . „ 34 609 88 stanjekoncemupr dobeznaša K 418 923 12 in sieer : posojila na osebni kredit K 158.26523 vknjižbo . . . „ 260.657-89 Sprejemki v tekoeem računu so znaäali......K 666.128 34 Izdatki v lekočem raeunu so znasali......., 633.93591 stanje tek. rač. koncem dobe K 32.192.43 Pro met v tekocem r a č u n u je znašal K 1,300.06425. D o b i č e k je znašal za prvo upravno dobo K 11734. Meseca avgusta 1901 je revidiral na5 zavod g. Ivan Kastelic, ravnatelj Ljudske Posojilnice v Ljubljani za „Go- spodarskr Zvezcr, meseca oktobra je obiskal naš zavod v imenu c. kr. polje- deiskega .ninisterstva g. Herman Brun- ner, ravnatelj eentralne zveze nemsko- čeških zadrug v Pragi. Predsednik konstatuje, da je uspeh prvega Ieta zelo ugoden in da je za- vodu bodočnost zagotovlje- n a. Prepričan je, da bode poročilo dru- zega upravnega Ieta še ugodnejse. Pri- poroča predlog načelstva, da naj občni zbor prisodi dobiček reservnemu zalogu. — Občni zbor je zahvalil poročilo po- trdil račune in sprejel predlog odbora. Na to je prišlo na vrsto poro- čiloo poslovanju posojilnic, ki so s ,,Centralno Posojilnico" v zvezi. Iz tega poročila naj povzamemo sledeče: K „Centralni Posojilnicr' je pristo- pilo do konca 1. 1901 12 posojilnic in sicer hianilnica in posojilniea Biljana- Medana, Bilje, Čepovan, Grniče, Kamnje, Kojsko-Šmartno, Miren, Pevma, Renče, Solkan, Sempeter in Štjak ter ena pro- izvajalna zadruga: „Ljudska opekarna v Biijah". Tekom Ieta 1901 revidiralo se je popolnoma 11 posojilnic po g. uradnem vodji S. Premrou. Sodelovalo se je ob raznih prili- kah, pri bilancah, pregledovalo knjigo- Štefana pi. Marczibayi in njegove po- božne soproge Marije pl. Majthšni, ki so tiste kopelji z vsemi pritiklinami daro- vali v 1. 1806 redu vsmiljenih bratov a pogojem, da se irna ves čisti dohodek kopelji obračati v oskrbovanje nepre- možnih bolnikov. V posesti tega reda, öegar prednik — provincial — biva v Pešti, so ie de.ndanes to cesarske ko- pelji, ter stoji kot dobrotna ustanova neposredno pod nadzorstvom kralj. oger- skega mini9terstva zn notranjo zadeve in se vestno oskrbuje. Vsako leto se pov- prek 9 tim oskrbuje 1000 do 1200 vbož- nih bolnikov. Cesarske kopelji imajo 9 zdravilnih žveplenih vrelcev, ki imajo toplote 48 do. 62° R. Vsakteri ima svoje posebno ime in nekteri se tudi kot zdrav'lna pijača rabijo. Da nisem imel časa si vseh ogle- dati, kar ni bil tudi moj namen pri to- liki množini topliäkih gostov, si potrpež- ljivi čitatelj „Gorice" lehko sain rnisli. Vsi zdravilni vrelci so bili pa po zdrav- niških strokovnjakih kornicno analizirani Vse kopelji se polnijo vedno z obilno toplo rudninsko žvepleno vodo, ki t*če skoz cevi v velike vodene shrambe po vodstvH in sploh z besodo in dejanjem pomagalo vsem piiklopljenim zadrugmn. Dne 21. Jo 23. m:;ja je bil p r v i kurz zu leoretičen pouk o posojilnio- nem knjigovodstvu in poslovanju, dne 19. deeembra pa d r u g i k u r z za pouk knjigovod.^tvonega sklepanja koncem u- pravnega Ieta. Prvega se je udeležilo 16 posojilničarjev, ki so zastopali 9 poso- (ilnic, drugega pa 5, zastopajoeih pet po- sojilnic. K di'iigeinu teeaju so je bilo pri- javilo 1 1 posojilnicarjev, udeležilo se ga je pa, kakor omenjeno le f>. Vzrok te manjäe udeležbe je bilo grozno slabo vreme v poloviui meseca decembra, tako da je bilo mogoče le posojilniearjem bližnje okolico udeložiti sr napovedanega teeaja. Obakrat je predaval gosp. uradni vodja sum. Po inicijativi „Centralne Posojil- niee" se je ustanovila in nastavila v 1. 1901 „Hranilnica in posojilnica v Štjaku"'. Siedili so za tern statistiöni po- datki o poslovanju in uspehih pristopiv- ših zadrug za 1. 1900, kakor tudi soci- jalno-ekonomiona izvajanja iz teh po- datkov. Na to se je prieela ra7prava o razmerju posojilnic do „C e n - train e*' glede posojil, hranilnih vlog in kredita. Zborovalci so bili vsi mnenja, da se inorajo posojilnice t e s n o okleniti „Centralne Posojilnice'' in imeti le pri njej vloge in kredite. Naroöilo se je od- boru, naj to polagoma izvede, ker je to tU'ii v zmislu postave in ker tako za- hteva c. kr. ministerstvo. Posojilnicam na deželi se pripo- roča, da naj navajajo ljudstvo k v a r č n o s t i in naj d o v o I j u - j e j o 1 e in a j h n a p o s o j i I a. Pazijo naj, da bodo kolikor mogoee s svojirn denarjem delale. Po dovršeni razpravi o poročilih izrekel je g. predsednik z a h v a 1 o gosp. Premrou, kateri jü z gorečnostjo in iz prepričanja nadziral zadružno poslo- vanje v deželi in sestavil tako točno porocilo. Zbor se je tej pohvali soglasno pridružil. G. S. Premrou izjavlja, da hoče z veseljeni zastaviti svoje moči za zadružnoorganizacijo na Goriskem in vabi vse navzoče k skupnemu delovanju na tern važnem polju narodnega gospo- darstva. V nadzorstvo so bili izvoljeni so- glasno : gg. c. kr. prof. Jakob Čebular, Jos. Vidmar, trgovec in posestnik v Go- rici, Blazij Grča, dež. poslanec, Jos. Ma- žera, vikar v Št. Mavru in Ivan Der- mastia, kaplan v Šolkanu. G. predsednik predlaga in občni zbor sklene posebno zahvalo g. držav- nemu poslancu dr. Ant. G r e g o r <5 iču, za njegovo pomoč pri c. kr. ministerstvu in pri drugih oblastvih, in g. ces. svet- niku Fr. V o d o p i v c u za njegovo po- rnoč v uradu ob raznih prilikah. Predsednik povdarja, da v neugodnih razmerah, ob ojstremu političnernu pre- piru, ni bilo posojilnici mogoee lotiti se še drugih nalog, katere ima v pra- vilih zapisane, ker je troba skrajne pre- vidnosti, kjer soviažnik preži na vsako besedo. Upanje pa je, da bo načelstvo vže v tem letu izgotovilo načrte še za druge naloge, katere irna „Centralna Posojilnica''. Na to jo predsednik zborovanje zaključil. Deželna norišnica. 0 tej zadevi, ki je seveda za naäo deželo in njene finance velevažnega po- mena. pisalo se je že prernnogo. Posebno si ne da miru g. d r, P o*n t o n i, ki je spisal o tem vprašanju že celo kopo brošur. Jedno teh brošur je naslovil z besedarni : „Ultima parola1' t. j. zadnja beseda in mislili smo Že, da bo to res zadnja beseda dr. Pontonijeva v zadevi gori ornenjenega vpra^anja. A varali smo se. Kajti pred nami leži zopet nova bro- žura z naslovom: „Un cornmento alia seconda relazione della comrnissione per 1'istituendo manicornio1'. Ako so g. dr. Pontoni po iobu po- proučevati vpra^anje naAe deželne no- ri^nice, je to m>gova stvar in nočemo niti oporekati, da ne bi bilo veliku do- brega in opruviepnega v doticnih njegovih izvajanjih. Sitrr pa smo svoječasno že izrekli svoj soilbo <» n a/, o r i h in na- e r t i h dv. Pontonija, zadevajocih zgradbo deželne nori^niee. Ako bi bila naAa de- žela bogata in bi .razpolagala čez veli- kanske svote denara, ali ako bi se nasel kak inecön, ki bi namzapustil 3(> milijonov rubljev za napravo takih humanitarnili zavodov, kakor se je to zgodilo lanskrga Ieta na Kuskeni, potem bili bi tudi mi navduženi za dr. I'onlonijeve tt)zadevn«> načrte. Ker pa tega ni, polem nam ne preostaje |»ač nič diu/.ega nego da so- glašaino z naziranjem onih gospodov, ki bi zdravstvene potrebe naše dežele radi spravüi v soglasje z , da: nikdar več! — Okr. glavarstvo je, ugo- divsi njihovi prosnji odločilo s^olo v vo- lišče in jim dovolilo ri- siljen öd Mužiču nasprotne straiikft, da sem sprojol ta posel, ker njen kandidat ni mogel nikakor ztnagati ; pri drugi pa s pogojem, ako born videl, da imajo sla- rašine splosno zaupanje v mono in mi in; bode noben nasproloval ; v nasprolnem slučaju pa, ako hi videl lo enega nasprot- nika, ne sprejmein le časti. Zaupanje je pa pokazala «Mio^lasna izvolilev. Tudi so • p, zgodilo, da sein slavil pri noki seji pretecenega Ida neki predlog, onienivši, da, ako so ga no sprejino, odstopitn takoj od županovan.ja. Da hi so to no zgodilo, je staraäinstvo raj« ugodilo niojoniu prod- logu enoglasno. Sicer pa liuli ni tako lahko županovati v lako ob.sirni županiji, kakor si inorda niisli kak novediiež, in Župan tudi nimu tako mast no place (niina niti polovice dohodkov, kakor proj.šnji zupan), da bi se inu slim* tako codito po taki slu/.bi. Tako castihlepen in tako si- Ijeu tudi nisein, da b; jo polreboval, kor se celo obeinsko blagajno sem oddal, kar je labko znano dopisnikom. Izjava toroj, da se na županski stolici tako lopo sodi, je naravnost neuinua ! Dopisnik ^oziroina dopisniki) Irdi,da nisein iz naravi* pobož- njak. No, tak pobožnjak sicer nisom, l jo nespremenljiv, oziroma toliko spremon- Ijiv, kolikor so inoji prijatolji ^?i. A proti duhovscini in za obOiuske koristi pa SvMn vedno nospromenljiv. Kar se tiče dvorane mojega brata, je ta v takem položaju ozir plesov kakor so premenjeni dotieiii sklepi glede *ob. katerih pa jaz nisom sprominjal. in tudi dubovniki ne, kor sta v olxjinskom za- stopu samo dva, inarvec celotno slara- šinstvo, ki pa vendar ni tako noumno, kakor se dozdeva dopisniku. Da skodujeni s tem, da no dovoljujem yaz. ali stara- sinstvo?) javnih plesov, občini vsako loto okroglib 600 K, je tu¦ 1 i prazna. Ali bi ne bila vočja rnoralna škoda, katoro priza- devajo javni plesi, ako bi so ti dovoljevali poljubno? In koliko mladenicev in deklet zgubi pri teh zdnivje in je Ueejo zopot v bolnižnicah ni občinske slrosko. Samo dva taka slučaja na leto lahko požreta občini tistih 600 K. Dopisnik (dopisniki) je grd lažnjivec in podli obrekovalec, ako trdi, da občinski zastopniki ne vedo, o čem se bo sklepalo pri starašinstveni seji. Ali ni označen na vsakem vabilu, vsakemu starašini enako, dnevni red? Ali ni nadalje dostojno, da vstanejo starašine s sedežev, ko vstopi du- hovnik v občinski urad ? To kaže, da starašinstvo ni vendar lako neomikano kakor se dozdeva dopisniku, ki trdi, da so ie ätirje odborniki razsvitljeni. Laž je tudi, da kar predlaga g. Žnidarčič, se vzame vse za dobro, ker ta gospod pri- haja zarad slarosti in bolehavosti prav redko k sejam in se še takrat malo meša v občinsko upravo, Pomilovanja je res vreden dopisnik (dopisniki), da ne pozna boljše tukajšnjih občinskih razmer. Zatoraj gospodje dopisniki, ako imate čista čela, le na dan s polnirni imeni (s podpisi), kakor jaz, da se vidimo iz °braza v obraz, kajti potem mi bode znano, kak duh puhti po vaših poälenih Parlamentih, še le potem bodein se lasal n&dalje se smeänimi dopisniki. Anton pi. Heya župan. Politični pregled. Državnl zbor. je predložila načrt zakona, s katerem naj bi se dovolil proračunski (»rovizorij id za iJvu mosca, riarriroc ds) 31. maja t. I. Danes nadaljuje zbornica razpravo o zgoroj navodonib postavkali. Sprememba v dalmatinskem namcätnistvu. Dosedanji vojaški povoljnik in ob jcdnom c. kr. namostnik v Dalmaoiji lorn. pi. David jo upokojon in inu j<; Nj. Volič. presv. cosar poilolil ob toj priliki baronstvo. VčerajSna ,. Wie- ner Zeitung" pa objavlja imonovanje ba- rona Eraznut Handl-a novim c. kr. namostriikoni Dalmaoije. Haron Handl pričel jo svojo politicno karijf^ro pri na- meslništvu v Trstu. I>il je nokaj casa prideljen okrajnemu glavar.^tvu v Pulju, od lam pa j*1 pri.^el v Pa/.in. kjor jo sbižboval nokaj Ooz dve leli. Lota 1887 bil je kot <:. kr. okr. kornisar [iridoljon mini.sterstvu za notranje roči iu jo v pri - memo jako kmlkom easu avanciral do ministorijalnoga svotnika. Haron Handl jo jako nadarjon in sprcten uradnik, za svojpga uradovanja v Istti bil je jako Ijuhc/njiv v ol)(':evanju z vsomi, ki so imeli |o baje razmoro na jugu našc liržavo jako dohru znano. Vojna v južni Afriki. Zadnjir smo |ioruOali <» voliki bitki pri Klerksdorpu, v katori .-o bili Aiigloži popolnoma pnražoni od liuiov. 0 >t<*vilii padlib Angložcv nismo inoi/li jifiruOati, ker so An^liv.i pritajcvali svojc izjjubo. Zdaj pa jo objavil lord Kik-boncr nnji dan tudi v na^ein naprodnom Avborju popivali in prepovali, — pa kaj, da bi so pr«'p('vali ' Ali tulili so in razsajali tako, da ni bilo v rosnici dotiOnim na ča^\. V Avborju so ustanovili povsko druslvo. da bi se urili v lopom narudnem potju; ali bndisi da ni pevovodja zmožen, ali budisi kakorkoli. napredka ni. Pri tej priliki so so pa pevci mod sobuj in baje tudi /, gospodom pevovodjo budo sprli. I'rislu jo celo do pretepn, pri katerem je France Tomažic s fovtcm Alsunza Ger- meka tako iu'\arno ranil na trobuhu.da so ga merali propeljati v bolnisnico v Trst. To jp torcj .sad naprednosti v Av- berju! Zalo>ton s.td zares! Zaradi tega pa: spami'tujto -o Ijudjo. dokler je še cas. da in' zanrs«' ta naprednost ševeč- jih ncsrtH" mcd Vas. ..Slo\ansko pevüko druStvo** v Ti'^tu vai'i na voliki jubilejni koncert, kalcri >*' bo-lo vr.šil v nedoljo dne 16. marca lOoi'. v gledi>ču ..Arrnonia" v proslavo L;.")-lotn»ji:a delovanja pevovodje gosp. Sroi'k;; B a r t e I - a. — Pri kon- certu sodplujo pop<>Ien vojaski orke-ter c. in kr. pp>p. Freiherr von Waldstätten Stov. 97. pod osebnim vodstvom kapel- nika gosp. Ivana Huluba Začetek toeno ob 8. uri zvočor. Katoiiški Ob/.ornik ima v svojem I. zvpzku lotoAnjoga letnika sledf-č; vse- bino: Katoliski rtnlovi pred tribnnalom niodprne svobodomiselnosti vDr. M Pre- losnik^; LJstiiva in politiška nravnost {Dr. Jan Ev. Krek»; Misticen cvet s čp^kega Par- nasa ^Pr. Ks. G i ; stolctje pred reforma- cijo ^1. T.) ; Kt'forme katolieizma. ^Dr. A. U>oniL'nik) ; Apologetiene misli ^M. P.) ; Corkov in corkve. [F. Ks. G.) : Slovstvo ; Razne stvari ; Listnica. Ta izboren tri- meseönik velja na leto 5 K. ,.l)oin in Sv*it" ima v svoji 3. Ie- tosnji stevilki slodoco vsebino: NosreOno zlato! J3ogdan VonodU Titje in povrtje ^Anton Medved'i; 0 človeku, ki se je vraeal. ^Ksavor MeskoV. 0. plavajte lahnö.... (Cvetko Slavin): Akvilejska cerkov mod Slovonci. (Dr. Jožol" GrudenV, Sodi milo! ;Jožof Bokš»; Na odru življenja ^Anton Medved); Roma la santa. (M. 0.); Socija- lizem (dr. K Lampe); Od Save do Bo- spora (Ivan Knisic); Kako prezimujejo metulji? (Mihojev); Spomin na malo Bozo ijMarija); Knji/.evnost; (tlasba; To in ono; Šah (na platnicah); Sliko. -- „Dom in Svet>l izbaja 1. dan vsakega meseca in slane za celo leto 9 K. Narodno gospodarstvo. O pospešovanju govedoreje ua Tol- mi us kein. (Konec). Deželna kmetijska sola naj bi imela nalogo, doznati pravo vrednost belanske pasme ter objavljati vsako leto one po- datke ki jih posnaine iz reje šolske či- stokrvne živine. Ti podatki naj obsegajo : 1. množino namolzenega mleka, v i)jehe po suhi vsebini; ^ ' 2. koliko tolstih snovij je dalo mleko popročno na dan in koliko na leto; 3. teža vsacega storjp,n«»ga telela v primeri s težo doticne krave, \. kako je rasla teža teletu v dobi sosanja ; a. kako so se razvijala teleta v 1. letu, v primeri s pokladano jim pičo, raeunjono po vsobini subib snovij; 6. kako je splob nara^čala teia živini po 1 lotu. I'ojasnila prodstoječim 6 točkam: k 1. Popročni letni pridelek mleka, v.števno po teletu posesano mleko, jo enak petkratni živi toži dolično kravo, ali pa je onak oO odstotkom Iožp po- doljene pice, raeunjono po »-sebini suhih snovij. Gosp. svölnik Schulz pravi, da po njpgovih «kuSnjah pridolek pri beUnkah pros eg a to popiočno Stevilo. dočim jo pri težjih pasrnah, kakor pri simen- talski in svicki no doseza. k 2. Poprečni odstotek tolstih snovi je 31/,: sjirominja se pa od 21 , do 1 ¦ 0; k '6. Toža novorojonoga toleta zna5a navadno ' n do '/, žive malerino tože; k 4 10 kilogramov použitega mleka zvekša toletu težo za 1 kg. Pf> skušnjab, ki so jih naredili na Mar'iny-jevem Litzlhufu. je že 8 kilogra- mov použitega mleka provzročilo enak uspeb. k .0. Tista teleta, ktera se ohranijo za pleme, je v prvom letu redili s tako pid-o, v kteri je mnogo fosforove kisiine, v dru^em letu pa naj se junice varčno rode, da ostanejo medle. Po tem, kakor se od^tavljono tele razvija v primeri s podeljeno mu pičo, ?odimo v prvem lelu o naglem ali po- Oasnom razvoju pasme. k 6. Da se prepričamo, koliko do- bodka nsim (Jaja ta ali una pasma. do- znati iiam je. koliko kilogramov suhih snovij mora použiti žival, da povekäa svojo tožo za 1 kilogram. Da dobimo o 0. točki zanesljive podatko, moramo za poskuänjo vzeti 2-letnoga vola. Koroski. 1 in pol do 2 let stari voli so mod glavnimi predmeti tamkajsnje eksportacije: na južnem Nomskemjih ra- bijo po vee let kot uprežno živino, potem pa jih opitajo in prodajo mesar;u. Mladim volom belanske pasme se narašča živa teža o-l 8 do 10 kg za vsakih 100 kg použito krme, računjene po vsebini suhih snovij. Tako merjenje in tebtanje je jako poduOljivo. kor je po nJHin lahko soditi o vrpdnosti živine in koliko dobivamo lahko od nje. Prei«kovalna komisija se je propri- čala, da so vse nakupljene živali v obče dobro ohranjene in da jih dotični živi- norpjei rede z ljubeznijo, pa da so kme- tijskemu drustvu prav hvaležni za to, kar so prejt'li. Slednjic" je izrazila komisija svoje mnenje. da državne in deželne po Ipore, ki so se porabile za nakup plem"iiske živine bolanske pasme, niso nikakor za- vržen donar; da mora pa kmotijsko dru- 5tvo izdati primerne poduke in navodila, da se dosože povoljen uspeh. I^java. Ker me je ..Soča" že večkrat na- padla z vsakovrstnimi neslanostmi, zato izjavljam njenim sotridnikom: 1. ako sem se proti kateremu kaj prpgrešil, naj proti meni postavno po- stopa; 2. ako sem kateremu kako škodo napravil, sem pripravljen jo poravnati; 3 vsem onim, ki pišejo, da sem neumen, slobodno je, da pobirajo za mpnoj bodisi pri moji k'nötiji kakor tudi pri obeini. S v et o, 7. marca 1902. Anton Jazbec. Zahvala. Podpisano oskrbništvo kuracijske eerkve sv. Štefana v Logu izreka lem potoin prisrono zahvalo gospodu Matiju Jonko-tu, veleposestniku in mnogozaslufce- nemu županu v Bovcu za blagohotno podeljeno milo podporo v znesku 5«) K za napravo novega Božjoga groba v tu- kajšnji cerkvi. Eiuiko prav lepose javno zahvaljuje gospej Mariji Čornuta, soprogi našega g. župana, ki je tu li blagovoljno in z radostnim sreem v svoji znani do- broti darovala svoto 40 K, da se liHroči za isto cerkov krasna „velikonočna sveča". Bog stotero povrni blageinu dobrotniku in blagi dobrotnici po priproSnji sv. Žte- fana cerkvenega patrona. Oskrbništvo kuracijske eerkve, v Logu, dne 7. marca 1902. cerkv. kijučarja. Loterijske številke. 8. IIKll'i.l. Line .......2t 40 90 i(i 7 Trst......27 S-t fil +:i H C. kr. kietürtojlnitYo t ßoricL Razpis sluzbe za mesto društvenega podtajnika in blagajničarja. Kazpisr s«? int'sto tlmstvenoga potltajnika in hlayajiiiCarja, k;il»Tu >e , pudeli zac'astiü s pritlržkoni slaiiu'ga i!i)tMio\aiija po pivteku jednolt'tnt^a puskus'iR'jia slnžbovuiija. Letna plača znaAa lisuč. šesl stu ; krön. ki se izplačaju napivj v ine- j strnih uhrokili. Posii U'ga nradniskega nic-la ^o siedeei: j 1. pisamiška dela: 2. nadzoruvanjt* tlni^tveiic^a skla- : di^ca : H. l)lajiajiiiški pu^li in ilru^lveno • kiijigovodstvo : Profiler, katemnu sr lo mesto ; pudcli. naslopi slnzbo 1. aprila I I. ; lYosilci iniajo vloziti pro^nje | pit'd.stHJništvu do '20. iiiaira t. I. , prilozivsi potrebne dokuinenle in ita- I kaz njili spusubnosli za to mestu , in pupolnegi) znanja italijaiiskega. j r>lovt„'ii^kt'iia in neinskeüa jezika. I C. kr. kmetijsko društvo. v (iorici. 9. marca lt)()2. ! l'rt'iS«Jiiik: Tujiuk : ; Pajer. Hugues. l'odpisani priporooa sIuviumiiu ob- Oinstvu v (u)rici in na ilo/eli st'Ojo prodajalnico jestvin. V zalojji inia kave vseh v rst, i\u- üi-iu1 moko i/ Alüjiluvvrua nilina v Kranju, luuialjt1 ima tmli raznovrshn» pijaOe na primiM1: f r a n v o s k i Cognac, pristui kranjski brinjevec, iloinaoi tropinovec, ¦ tini nun. ra/lirna vina «jorsice (Sons.) Ciril-MtUixlovo kavo in Ciril-Motoilovo uzigala-tv - V zalotji sc dohr Imli tc- stenint1 Ivnlkc Žniileišič & ValenCrič v llirski Histrici. [ov dni^o v to stroko spadajot-o hlitgo. -- Posli-cAha toöna in po züHM-nih funali. / uiiličniin s|.»ošlovani ima bogalo zalogo r;i.znuvrsLnih ! klohukov | Icr loOi v svoji ki rini | pristiiu 41o111;i n \ iini [ in postrežt1 tmli z jako ukusniini » jo.lili. Peter Drašček, trgovec jedilnegablaga v Gorici, Stolna ulica št. 2. Priporoea se p. n. olx'in- sIvü v (joriei in z deželo. Prodaja kavino |)rini(iso, sladkor. uiiJo. slaniuo. riz. uiaslo surovo in kuliano. olje, inoko iz Majdirevih nilinov in vs(i jc.stviiiH. j Zaloga žvopleuk sv. Cirila in JVtetoda. TTani Drašček, za? šivalnih strojev v Gorici, StoJna ulica št. 2. Prodaja slrojc lüdi h na loilen- f ske ali olii'üko. S l roji ^o iz prvih tovnrn ter najbolj.še kakovosli Priporoča se slav. občinstvij. Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki ..Šolskega doma". Račun bilance „Centraine Posojilnice" v Gorici, registrovane zadruge z omejeno zavezo. /ji iti'YO iipmvno Mo ÜMMMiMM LMKTJK (AKTIVA) K v DOLCiUVI (PASIVA) K v Harnn pos i.jil naosiibni kr«1- Hačiin ^lavnili (lclc/,(>v . . . 18800 — dit in zastavo.....lf)S:2Uf> S „ opia\ ilnili dcložcv . . 910 — Racun pos(\jil na vknji/.lto . 2(j()ü.")7 H1.) „ liranilnili vlo^: ., obri'sti oil |Miso|il na Slanjc . . . . K HOf).81)708 vknjižbo: Kaiiitali/ obn»sti „ 12.1 H-82 :i78008 90 isaüstalo obrusli lh \. M>OI //o % \\-d(.un ,,br<\sii od posojil na KaOuii posojilnili ubi-i'sli: vkiiji/.l'<>: Äaoslal.j übrcsti za 1. l'JOl . KMi l>7 P|Tl|plaran^ obirsli za Iclo HaOuii (M'ektov...... (i'.)il - |i),)-> '-»9H0 r>9 olVklnib ul.iv.-4i . . . i-2 -- H;U;Un p(»so,jilnili obrosti: l>laj,'ujiH': PnMlplačaii(M)l)i-(!sli /.al. 1902 1901-47 (Jotovina konciMu 1. I*MH . i(il')4 ti\) H;lrlln tckoöi: Hačan invciitarja..... S7f> X.) SLanjc . . . . K 70.521 "r-kS knjig iu hskuvin . . 1 1 S \ ;')(> Kapilalix,. obrosti „ 1.81002 72;i.'36 50 trkou- , ni/|li) UiiČMii /«ube in .Inbiüka: .Slan,o. . . • K tO.iMi^ö |)o|)iü(;k"......... |J? ;>4 Kapilaliz.obn'sti ., bütrt/ i-lOOl 4o 4-7Ö1 14 80 475114 80 ; N a 0 c I s I v i) : N a r s l v o : 1 Dr. .Id sip Pavliru. '> r. V 1 e k s i ,j II o J i r, I pn-dscilnik. prudsmliiik. ** Fcrd. IVrkur. ilr. Franc Kos, Ant. Klan cif\ Jakob (ehular, Jo«*. Mušcra, I\. "oiiuait:«», j Aiulrej TabH.j, *Vi'd. Sfilimjj, Ivan Herbia1. .Iosip Viilmar. | oilborniki. I Prosiva zahtevati listke Najveßja trgoviua z žolozjeiu Konjedic & Zajec Gorica. pred nadškofijo hiš. štev. II. Za eas siavl»; priporoca vse stavbne potrebščine, kakor: cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, stresna okna, cevi za stra- nišča itd. limi v zalo-ji orodje /a vsa rokodelstva h najbolj sloveOih tovarn. Üpo/arja na svojo ho^ato izber kuhinjskega in hišnega orodja po brczpriiiic'iio nizkih cenah. f»«iÄzM Edina zaloga R 1 1 stavbenih nositeliev ^^^^f v Go.-ici. |i I Pocinkana zica sa vinograde po jako aniäanih can ah! Pozoi ! KllO kroilO Iia^inde izplačava vsakenm, kdur tlokaže s poirdili najine novo amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 krön blaga. Prosiva zahtevati listke! ~ PozorlEno kro^no na grade! Pozor! Eno krono i Ivan Bednarik |)ii|joro("-a svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 GOKICA Via Giardino 8 uriuoroca pnsina neia in 6rna vina iz vipavskih, ffunlanakih. briskih, dal- matinskih in isterskih w i • nogradov. Dostavlja na dorn in razpošilja po žclez- nici na vse kraj^ avstro-ogerske monarhije v •odih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cene xmerne. Postreiba poitena. ^k -~- —— ^^^^ ^^i^b. —— ^^^ .^B^k. .^M^k. .^a^^. .^B^k .^AMk. ^i .^B^k. .^^k .^ V Simeue jprie krčniar v Gosposki ulici hiš. štev. 19, .Alia cittä di Gorizia" loci raznovrstiia bela in erna vinu ter pustreže z vsukoviblniiiii okus- I IlUUlUbU 'St---iVplV s'fujllll IVJHIIV11I 1 v iiiü*tu in na duželi. ¦ | „Narodna Tiskarna" ima v zalogi vse tiskovine za duhovnije, županstva in druge urade, na močnem papirju ,,Narodna Tiskarna'' ima v zalogi in na pr« .. knjige: „Ilijadou,„Tri igre za slov. mladino in „Zgodoz mo tolminske sole" -____: TISKA === bi'osiirt:, ® diiilonic, tr^otske vh&uuh, ® pisina iu zavitkc s firmo, ® ceuike, * valtihi nil kai'tou in $ $ ua papir $ 'it „NARODNA TISKARNA" - v Gorici, ulica Vetturini št. 9-------- je preskrbljena z povsein novinii crkiunL, okraski in ttnim papiijcuj, ter more pre- vzeti vsa v tiskarsko stroko spadajoea dela. iij © © © Izdeluje vsa dela v najkrajšsm času po tako nizkih cenah, da se ne boji nikake konkurence. —— TISKA =i= [Mtsetiiicu lazne v*'- likosti in oblike z znvitki,® zaročui«e iu purouuice v ele- gantniliterosiiirtui- ce v liiziiib oblika) „Narodna Tiskarna" =====. tiska ~------==. „GORICO" # # ki izhaja dvakrat na teden v dveh izdajah, ter starie na letu 8 krön, pol leta 4 K, eoti't Iota 2 K Pismena narooila tiskovin se izvrse z obratno pcušto: vsa druaa v naikiaisem „Narodna Tiskarna" ======== tiska ================= #„PRIM. LIST" ki izhaja vsak 6&irtok ter stane na Ieto4krono, pol leta 2 K, za manj prcmužne eelo leto 3 K