EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JUNE 23, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 122
VOL. XXXI. — LETO XXXI.
Izvršujemo vsakovrstno tiskovine
OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO
Commercial Printing of All Kinds
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO
Novi grobovi i ygQ znamenja kažejo, da
bo Dewey dohil nominacijo
MARTIN FIREM	!
Včeraj popoldne je preminil j Martin Firem, star 66 let, stanujoč na 7806 Vineyard Ave. Doma je bil iz vasi Slivja na Primorskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 40 leti. Bil je član društva "Bled" št. 20 SDZ. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Frances, rojeno Gerk, štiri sinove: Josepha, Franka, Stan-leya in Rudolpha ter vnuke. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 8:30 uri iz Ferfoliato-vega pogrebnega zavoda v cer kev sv. Lovrenca ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary.
Izgledi za Tafta, Stassena pa tudi Van-denberga temnijo spričo pričakovanega "blitza" za new-yorškega governerja
CPL. JOHN LINDIC
Truplo pokojnega Cpl. John Lindic bo dospelo danes popoldne za pokop v Cleveland!]. Pokojni je zgubil svoje življenje 7. januarja 1944 v Bougainville, kjer je nenadoma eksplodirala mina. Ob času smrti je bil star 24 let in sedem mesecev.
Pokojni je bil rojen v Eucli-du, O. V njegovi zgodnji mladosti so se starši preselili na farmo v Chardon, O., kjer je pohajal Hambden šolo in Chardon High šolo. Ko se je tretje leto nahajal v višji šoli, se je družina preselila v Collinwood na 386 E. 156 St., kjer še vedno živi. Tukaj zapušča starše Petra in Evo, rojeno Krizetič, tri brate: Josepha, Petra in Franka, ki je dvojček pokojnega, ter sestro Mrs. Margaret Milavec.
Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 10. uri iz Grdinc^-e-ga pogrebnega zavoda na 1053 E. 62 St. v cerkev Marije Vne-bovzete ha Holmes Ave. in nato na pokopališče Calvary. Pogrebni obredi z vojaškimi častmi se bodo vršili pod vodstvom Collinwood Post 2926 V.F.W.
FILADELFIJA, sreda, 23. junija—Med časnikarji in političnimi opazovalci čedalje bolj raste prepričanje, da bo new-yorški governer Thomas E. Dewey dobil republikan-_|sko predsedniško nominacijo. Izključeno ni, da se bo to zgodilo že pri prvem glasovanju, ako ne, pa pri drugem ali tretjem.
Kampanja new-yorškega go-*'
vernerja, ki je prišel na kon-
Naročajte, širite 'Enakopravnost!"
in čitajte
vencijo z največjim številom delegatov, ki so vezani glasovati zanj, je agresivna in spretna. Danes se splošno priznava, da bo pri prvem glasovanju oddanih zanj najmanj kakih 400 glasov, oziroma samo 48 manj kot jih potrebuje za nominacijo.
Glasovanje za nominacijo se bo začelo jutri, to je v četrtek.
Ljudje, ki stoje za Deweyem. so ustvarili med delegati prepričanje, da se new-yorškega governerja "ne da ustaviti", rezultat česar je, da so omahljiv-ci, ki želijo biti med prvimi na "vozu zmage", vidno nagibajo na njegovo stran.
Senator Martin iz Penne se izrekel za Deweya
Kako stoje stvari, se je pokazalo, ko je senator Edward Martin iz Pennsylvanije, odstopil svoje mesto kot "domači sin" svoje države ter delegatom, ki so imeli pri prvem glasovanju dati njemu glasove, sporočil, da glasujejo za Deweya.
To sicer ne pomeni, da bo celotna pennsylvanska delegacija glasovala za newyorškega governerja, kajti blok, katerega
MRS. ROOSEVELT OBSOJA AKCIJO UNIJE V ZVEZI Z "RADNIKOM"
Mrs. Eleanor Roosevelt je v svoji redni koloni "My Day" od preteklega petka napisala članek v zvezi z akcijo unije pristaniščnih delavcev (AFL), katere člani niso hoteli na jugoslovansko ladjo "Radnik" tovoriti raznih zdravniških aparatov in hrane. Kot znano, se je incident zgodil v New Yorku. MrSi Roosevelt, ki je med ostalim častna predsednica "prevratne" organizacije "Ameriški odbor za jugoslovanski relif," piše v svojem članku sledeče:
NEW YORK. — Izgleda ža-*-----
lostno, da se je unija pristaniških delavcev odločila, da pokaže svoj patriotizem in svojo nestrpnost do komunizma s tem, da ni hotela tovoriti jugoslovanske ladje.
Popolnoma jasno je, da ima ta ladja pravico, da se usidri tu, da iztovori svoj tovor, na-tovori tovor in nadaljuje svojo pot, dokler nismo v vojni z Jugoslavijo.
Nam lahko ne ugaja jugoslovanska'vlada, toda toda mi smo demokratična dežela, ki veruje, da imajo ljudstva v ostalih delih sveta pravico, izbrati svojo lastno obliko vlade in živeti pod njo tako dolgo kot sami želijo.
Mi lahko upravičeno rečemo, da ne želimo sprejemati komunistov iz Jugoslavije kot naseljence v naši deželi, dokler je Jugoslavija komunistična dežela. Toda zelo dvomim, če bi res morali izvajati pravico, di pre-Povemo komunističnim'
Ijanom poset te dežele.
Ampak, ko je ena naših unij odbila tovorjenje ladje, ki popada jugoslovanski vladi - ker njeni člani niso marali odstia-niti slik na ladji — je to dejansko vmešavanje v pravice
držav-
druge dežele. Mi bi zelo ostro ugovarjali, ako bi slika bila obrnjena in ako bi s kako našo ladjo v kakem jugoslovanskem pristanišču postopali na podoben način iz razloga, ker smo mi kapitalistična dežela.
Jugoslovani so trpeli za časa vojne in se hrabro borili proti Nemcem v času, ko smo mi bili zelo hvaležni za vsako od-lajšanje nemškega napredovanja na katerikoli fronti. V zameno je naša dežela, potofn UNRRE-e in privatnih organizacij, poslala v Jugoslavijo hrano, obleke in raznovrstne zdrav niške potrebščine.
Sedaj se nekaj teh potrebščin nahaja na brooklynskem pomolu skupaj ž ostalim tovorom ladje ter čaka, da se jih natovori. Zdi se mi, da je ta akcija precej nesmiselna poteza s strani treh lokalov International Longshoremen's unije, ki 30 zapleteni v ta spor.
linijski uradniki so urgirali može, naj tovori jo ladjo, toda člani so jih z vpitjem prisilili k molku. Včasih mislim, da je članstvo precej, neodgovorna skupina mož.
kontrolira gov. James H. Duff, ima še vedno nevezane roke, je pa znamenje, v katero stran piha veter.
Druga značilnost v tej zvezi je dejstvo, da sta delegaciji iz Alabame kot Arizone, ki bi po abecednem redu imeli prvi glasovati, kadar se bo začelo glasovanje za predsedniškega kandidata, odstopilo to pravico delegaciji iz New Yorka, kar pomeni, da bo Dewey prvi predlagan.
Poizkus za ustavljen je Deweyevega "blitza" propadel
. Opazovalci, ki zasledujejo strategijo Deweyevega tabora, pravijo, da sledi točno vzgledu "blitza", s katerim je pogazil opozicijo pred štirimi leti, ko je bil republikanski kandidat proti pokojnemu Rooseveltu, in napovedujejo, da se bo takšen "blitz" letos očividno ponovil.
Snoči je imel senator Taft, ki je prišel na konvencijo kot drugi najmočnejši aspirant, konferenco z bivšim governerjem Stassenom iz Minnesote in gov. Duffom iz Pennsylvanije, z oči-vidnim namenom, da bi se organizirala koalicija, ki bi "ustavila Deweya." Poizkus pa se je izjalovil.
Taft pa je navzlic temu danes zgodaj zjutraj izjavil, da še ni izgubil nade in da ne vidi, kako bi mogel Dewey pri prvem glasovanju dobiti več kot 400 glasov.
Jasno je, da Taftovi izgledi za nominacijo rapidno padajo, in da se v istem položaju nahaja tudi Stassen. Kar se Van-denberga tiče, ki v predkon-venčni dobi ni vodil agitacije, bi mogel priti v poštev le tedaj, ako bi Dewey nepričakovano naletel na nepredvidevane ovire, ki bi ubile njegovo možnost za nominacijo.
Danes zgodaj zjutraj je Taft rekel, da je imel telefonični pogovor z gov. Warrenom iz Ca-lifornije, ki je tudi med aspirant! za nominacijo, ni pa povedal, kakšen je bil rezultat njegovega pogovora.
Delirij na zboru republikancev "New Deal" glavna tarča
Demokratska stranka ožigosana kot "nesveta alijanca radikalcev in konzervativcev"
Gromiko vetiral ameriški načrt za atomsko kontrolo
FILADELFIJA, Pa.—Celotni ton republikanske konvencije) ki se je zbrala v fekoro delirič-nem razpoloženju, v trdni zavesti, da se po 16 letih "suše" stranka zopet vrača k vladnemu koritu, je podal governer Dwight Green iz Illinoisa, ki je v formalnem govoru, s katerim je bila konvencija v ponedeljek zvečer otvorjena, histerično udrihal po demokratih in New Dealu.
Tu sledi nekaj tipičnih cvetk iz Greenovega govora:
češki list tožen
Na okrajni sodniji sta bili te dni vloženi dve tožbi za $400 000 odškodnine proti češkemu listu "Delnicke Listy", ki izhaja na 4732 Broadway in njego vemu izdajatelju. Vaclavu Ma-toušeku ter bivšemu uredniku Josipu Martinčku. Po $200,000 vsak tožita prizadete Ceško-ameriška narodna zveza v Chi-cagu in Adolf Kačer, predsednik izvršnega odbora dotične organizacije.
V tožbi'je rečeno, da je cle-velandski list v avgustu lanskega leta objavil neresnične članke glede relifnega delova nja omenjene organizacije, ki je zbrala $180,000 za pomoč ljudstvu Češkoslovaške.
Predsednik toženega lista Frank Bardoun je izjavil, da bo list vse, kar je pisal, pred sod nijo dokazal.
"Kot posamezen človek, tako se tudi politična stranka sodi po svoji družčini. New Deal je povabil k svoji težko obloženi mizi družbo bebcev z levice. New Deal je živel s temi radikalci v nesveti alijanci skozi mnogo let. Ko je Wallace odšel, so ga prosili, naj se vrne: 'Henry, pridi nazaj in vse bo odpuščeno!' Wallace in njegova vesela druščina ni dobila brce, temveč odšli so sami. Da ni bila stranka New Deala nikoli prava večina, je danes dokaz dejstvo, da ne more zmagati brez njih. Naš odgovor pa je, da da bi tudi z njimi ne mogla zmagati."
Med histeričnim odobravanjem 13,000 delegatov in poslušalcev je gov. Green udrihal po Rooseveltu in Trumanu, češ, da sta prelomila sleherno obljubo, ki sta jo kdaj dala narodu, da sta se družila z "zakotnimi revolucionarji in salonskimi anarhisti," zaigrala mir, zanemarila osnove narodne obrambe in sleherno krizo v deželi izrabila za regimentacijo in zasužnjen je ameriškega businessa.
Prihodnja republikanska administracija bo rešila mir, je dejal Green, vrnila zaupanje v ameriško diplomacijo, pomaga-a svet postaviti na svoje noge, namesto na naš hrbet," ohranila svobodo in inicijativo ameriške ekonomije, pognala parasite z vladnih pozicij in "nehala z božanjem komunistov."
Green je označil demokratsko stranko oziroma New Deal kot "fantastično družbo reakcije in radikalizma, čudno druščino, ki so jo držali skupaj bossi, politična korita in politično frazarstvo."
Še nikoli prej v zgodovini našega naroda ni nobena stranka storila toliko obljub in vse po vrsti prelomila," je dejal Green. "Obljubila nam je varčno gospodarstvo in dala neproduktivno razmetavanje, neuravnovešene budžete, neznosne davke in orjaške dolgove. Njena edina nada so menice, ki naj bi jih plačal denar drugih ljudi.
"Obljubila nam je delo, dala pa nam je birokracijo. Obljubila je blagostanje, plačala pa nam je z regimentacijo poljedelstva, delavcev, gospodarstva, businessa, malega in velikega. Obljubila nam je mir, ko je vedela, da je vojna neizogibna."
Navzoči so z bučnim aplav zom in krohotom pozdravili izjavo govornika, ko je dejal, da je stranka New Deala izpolnila samo tiste obljube, "katere je dala Joe Stalinu," potem pa pristavil, da "ko se ladja že potap Ija, kapitan (Truman) še vedno razbija po klavirju 'Meet Me To I night in Dreamland'."
LAK ESUCCESS, N. Y., 22. junija—Sovjetski delegat in zastopnik zunanjega ministra Andrej Gromiko je danes v Varnostnem svetu vetiral ameriški načrt za svetovno atomsko kontrolo.
Članice Varnostnega sveta Zedinjene države, Argentina, Anglija, Kina, Belgija, Sirija, Francija, Kanada in Columbia so volile, da se celo delo komisije Združenih narodov za atomsko energijo odobri, toda proti sta volili Sovjetska zveza in Ukrajina.
Pred končnim glasovanjem je ukrajinski delegat Manuilsky napadel ameriško vlado. Rekel je, da so Zedinjene države odgovorne, da se komisija po dveh letih pogajanj ni mogla sporazumeti glede načrta za kontrolo atomske energije.
Z današnjim sovjetskim vetom je onemogočena vsaka na-daljna akcija ' glede atomske kontrole. Poročilo glede tega zastoja bo poslano Generalni skupščini Združenih narodov, ki se bo sestala v Parizu 21. septembra.
Poskusi za sporazum glede enotnih bankovcev Nemčije so na pogajanjih propadli
V sovjetski okupacijski zoni in Berlinu bodo Nemci imeli nov denar
BERLIN, 23. junija—Danes je prišlo do večje krize v odnosa jih med zapadnimi silami in Sovjetsko zvezo, ko je sovjetski vojaški komandant v Berlinu maršal Sokolovski odredil nove bankovce za sovjetsko okupacijsko zono in širši Berlin.
Ukaz je Sokolovski objavil*
Poročila Komisije Z. N.
glede atomske kontrole
Zedinjene države so 11. junija pozvale Varnostni svet, naj odobri tri poročila Komisije za atromsko energijo. Prvo poročilo od decembra 1946 sloni na splošnem osnutku originalnega ameriškega načrta, ki ga je predložil komisiji ameriški delegat Bernard M. Baruch. Osnutek predvideva svetovno oblast za kontrolo atomske energije in izključuje pravico uporabe veta pri kaznovanju kršilcev sporazuma. Baruch je takrat rekel, da bodo Zedinjene države uničile zaloge atomskega orožja, ko bo svetovna kontrola postala učinkovita'. Gromiko se je temu zoperstavljal.
Drugo poročilo je bilo spisano decembra meseca leta 1947. V njem je bila začrtaha splošna sestava atomske oblasti.
Tretje poročilo, ki je bilo odobreno aprila meseca tekočega leta, pa pravi, da ni nobenih izgledov za sporazum, dokler se Sovjetska zveza ne bo odločila, da sodeluje z ostalim svetom pri vprašanju atomske energije.
Gromiko je zagovarjal stališče, da je Sovjetski načrt popolnoma sprejemljiv. Obtožil je Zedinjene države, da se poskušajo polastiti monopola na atomsko energijo.
Sovjetski načrt iz leta 1946 je predvideval, da se vse države soglasijo glede takojšnje prepo vedi uporabe atomskega orožja. To bi pomenilo, da bi Zedinjene države morale uničiti zalogo svojih bomb. Po tem sporazumu bi države lahko razmotrivale atomski kontroli.
takoj po neuspeli konferenci predstavnikov štirih velikih sil, na kateri se je poskušalo najti osnovo za sporazum glede enotnih bankovcev za vse okupacijske zone ali pa samo za Berlin.
Visoki uradniki v Berlinu so bili takoj po polnoči povabljeni na konferenco v sovjetskem glavnem stanu, z druge strani pa so se sestali ameriški, angleški in francoski finančni vešča-ki, da razmotrivajo o položaju.
Osrednja Berlinska banka, ki se nahaja pod kontrolo Sovje-tov, je že dobila ukaz, da mora prenehati z vsem poslovanjem. Pripoteza zapadnih sil pa je bila, da so ukazale vsem bankam v svojem sektorju, naj nadalju-^ jejo poslovanje na normalni osnovi.
Zapadni zavezniki objavili drastične davčne reforme
Odlok glede novih bankovcev je maršal Sokolvski pismeno javil ameriškemu komandantu gen. Lucius Clayu in angleškemu ter francoskemu vojaškemu guvernerju. Clay in ostali predstavniki zapadnih okupacijskih sil so odločno izjavili, da ne bodo sprejeli novih ruskih bankovcev v svojih sektorjih Berlina.
Medtem so zapadne okupacijske oblasti v Frankfurtu naznanile drastične davčne reforme za svoje zone. Obveščeni krogi sravijo, • da bodo davki znižani za navadne Nemce, zvišani pa za korporacije. Dohodninske davke se bo z 20. junijem znižalo za okrog eno tretjino, dočim se 30 davke korporacije, ki so doslej znašali od 30 do 65 odstotkov, utrdilo točno na 50 odstotkov.
Proslava Hrvatskega dneva
Narodno vi ječe ameriških Hr-vatov in Hrvatic priredi v nedeljo 27. junija Hrvatski dan na vrtu Slov. društvenega doma na Recher Ave. Priredba se prične zjutraj ob 10. uri, dočim se bo program pričel ob štirih popoldne. Med častnimi govorniki bosta nastopila glavni tajnik Hrvatskega viječa Mr. Frank Borich in zastopnik Wal-lace-ovega odbora. Podan bo pevski in glasbeni program in vršil se bo ples. Serviralo se bo vsakovrstna okrepčila in poset-nikom se nudi lep užitek. Odbor se priporoča Slovencem za obilen poset.
Poroka
V soboto 26. junija se bosta poročila v cerkvi sv. Vida ob 10. uri zjutraj Miss Julia Ann Snyder in Mr. Frank J. Petkov-sek. Nevesta je hči Mrs. Justine Snyder iz 1170 E. 60 St., ženin pa je sin Mr. in Mrs. Fr. Petkovšek iz 1168 E. 60 St. Poročna slavnost se bo vršila zvečer ob pol osmih v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., spodnja dvorana. Mlademu paru čestitamo in mu želimo vse najboljše v zakonu!
V Penno
Društvo Comrades št. 566 SNPJ je najelo bus za vožnjo v South Park, Pa., kjer se v nedeljo vrši SNPJ dan pennsyl-vanskih društev. Vožnja na oba kraja stane $5. Vsi oni, ki se želijo pridružiti, naj pokličejo Pauline Spik, HE 0786.
Seja veseličnega odbora
članice krožka št. 1 Prog. Slovenk, ki so sprejele v vese-lični odbor, so prošene, da se jutri večer 24. junija udeleže seje v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Pričetek ob osmih. Ukrepalo se bo o Moonlight pikniku. Vabi se tudi moške podporne člane, da se te seje udeležijo.
25-letnica poroke
Danes obhajata 25-letnico njiju srečnega zakonskega življenja Mr. in Mrs. John in Frances Novak iz 6326 Carl Ave. Mrs. Novak dekliško ime je bilo Orežem ter skupno s svojo sestro Marie vodita sladščičar-no v Slov. nar. domu. Prijatelji želijo jubilantoma še na mnoga leta sreče in zadovoljstva!
Arabsko-ameriška oljna družba na delu, da uniči načrt za delitev Palestine
Na obisku
Iz Worcester, N. Y., je prišla na obisk v Cleveland Mrs Frances Gergich. Z njo je pri šla tudi njena soseda Mrs Frances Pochkar. Mrs. Gergich je pred leti živela v Clevelandu zadnjih 27 let pa živi v Wor-cesterju, Mrs. Pochkar pa je sedaj drugič v Clevelandu. Nahajata se pri družini Dedek na 9506 Elizabeth Ave. Mrs. Gergich in Mrs. Jennie Dedek sta sestri. Želimo obema mnogo zabave in razvedrila na obisku v metropoli!
WEW YORK, 22. junija—Založniki znane revije "The Nation" trdijo, da imajo "odločilne dokaze," da poskuša Arabsko-ameriška oljna družba uničiti načrt organizacije Združenih narodov za delitev Palestine.
Založniki pravijo, da družba dela skupaj z angleškim zunanjim ministrstvom in arabsko ligo, ter da ima v ameriškem državnem oddelku "aktivni tajni dogovor." Pravijo, da je ta akcija pod vzeta ^ da se zaščitijo interesi družbe.
Trditve založnikov revije "The Nation" so bile vključene v memoramdumu, ki so ga poslali predsedniku Trumanu,
rodov Trygve Lieu in članicam Združenih narodov.
"Memorandum sloni na 'tajnem poročilu,' ki ga je iz Kaira poslal 22. decembra preteklega leta James Terry Duce, ki je podpredsednik Arabsko-ameri-ške oljne družbe," pravijo založniki.
"V tem poročilu se lahko ugotovijo napori državnega in obrambnega oddelka Zedin jenih držav, da se prepreči izvedbo resolucije glede delitve (Palestine) z dne 28. novembra 1947."
Predstavnik družbe je izjavil, da je Duce prišel v Kairo šele 23. decembra, predstavnik Arabske visoke komisije pa je obtožbe v memorandumu ozna-glavnemu tajniku Združenih na-' čil za "glupost in propagando.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
23. junija 1948.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) -:-
For Six Months—(Za šest mesecev)--—
For Three Months—(Za tri mesece) -
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) -—
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Mattf:r April 26th, 1918 at the Post Office ai Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
DOMOBRANSKO MNENJE O PREVRATNOSTI
III.
Kot organizacija slovenskih Američanov, je SANS podprl kandidature Henry A. Wallace in Glen H. Taylorja. To je bil popolnoma logičen sklep, ki ne pomeni odstopanje od prvotno začrtanega programa, ampak je le dosledno nadaljevanje dela v duhu Rooseveltovih principov in njegove politike. Skupaj z ostalimi organizacijami koraka tudi SANS pod vodstvom Henry A. Wallacea in Glen H. Taylorja neustrašeno v borbo za progresivno in miroljubno Ameriko.
V svoji poslanici slovenskim Američanom z dne 30. maja je Henry A. Wallace rekel:
"Vem, da bodo slovenski Američani, ki so v zgodovini naše dežele tako dolgo in dobro dokazali svojo lojalnost, sedaj prišteti k ostalim poštenim in svobodoljubnim državljanom v našem ljudskem pohodu za mir, za očuvanje naših civilnih pravic in za bodočnost upa in obilice."
Ta Wallaceova poslanica je posebno značilna, ker prihaja istočasno, ko je justični tajnik Tom Clark na priporočilo tako zvanega lojalnostnega odbora Trumanove administracije uvrstil SANS med "subverzivne" organizacije. To sta dve sodbi, z dveh različnih virov. Prva je sodba Trumanove administracije in njen namen je, da se preplaši napredne organizacije in posameznike, druga pa je sodba bivšega podpredsednika in sedanjega kandidata za predsednika Zedinjenih držav, ki v njej svari vse Američane brez razlike, da so demokratične pravice Jeffersona, Lin-čolna in Franklin D. Roosevelta ogrožane, ker so po Roose-veltovi smrti prevzeli upravo dežele bankirji, monopolisti in generali. Kakšnega kapitalnega pomena sta za vse ameriške Slovence te dve sodbi! Justični tajnik Clark v imenu Trumanove administracije pravi, da so napredni ameriški Slovenci "subverzivni," predsedniški kandidat Henry A. Wallace pa pravi, da so "slovenski Američani vedno bili na strani ljudstva v borbi za-civilne svobodščine" in da so "v zgodovini dežele tako dolgo in dobro dokazali svojo lojalnost!" To priznanje pa je Wallace naslovil slovenskim Američanom prav potom te "subverzivne" organizacije SANS!
Ljudje okrog A. D., ki jih vodi znani dr. Krek, se prav gotovo.ne zmenijo dosti za to poslanico Henry A. Wallacea. Kako pač! Njihova naloga je, da vpijejo o subverzivnosti tistih, ki so ostali zvesti Rooseveltovim principom, obenem pa da poveličujejo tiste, ki Rooseveltovo podpisovanje pakta v Jalti, označajo za izdajstvo.
Po porazu, ki so ga starokrajski politiki, posebno voditelji reakcionarnega klerikalizma, doživeli v Sloveniji, smo Slovenci v Ameriki postali proti naši volji glavna tarča njihovega razdiralnega dela. Bankrotirani starokrajski politiki, ki se sedaj predstavljajo za "velike prijatelje Amerike," za velike zagovornike "demokracije" in "svobode," se zelo dobro zavedajo, da jih samo nova vojna lahko zopet spravi na oblast. Na vse mogoče načine se trudijo, da bi tudi ameriške Slovence pridobili na svojo stran za dosego teh mračnih ciljev. Toda dejstvo je, da jim to delo nikakor ne uspeva. Ameriški Slovenci odločno zavračajo take "voditelje," ki so v stari domovini bili soodgovorni za obupne gospodarske razmere in za zatiranje slehernih demokratičnih pravic ljudstva. Ameriški Slovenci se zelo dobro zavedajo, da je prav tisti stari red, ki ga oni predstavljajo, bil glavni razlog, da so morali iti po svetu in si v tej deželi zgraditi svoj novi dom.
Teroriziran je in obrekovanje je postalo nerazdruženo povezano z delom naše reakcije. Šele ko dan za dnevom motrimo mrzlično aktivnost domobranskih in begunskih predstavnikov okrog A. D., se lahko v polni meri zavedamo, kako se tem gospodom nenavadno mudi in kam prav za prav vodijo njihova pota. Vodijo v končno in totalno zanikanje vseh tradicionalnih pravic, ki nam jih jamči naša ustava, vodijo v enostransko propagando proti režimom držav vzhodne Evrope z namenom, da bi se vojna histerija tako raznetila, da bi končna konsekvenca bila ne samo mrzla, ampak dejanska vojna. Peščica ljudi okrog A. D. bi odločala, kdo je "lojalen," kdo pa "subverziven." Pečat prekucuštva bi bil udarjen na slehernega našega progresivno mislečega ameriškega Slovenca, ki bi si upal podvomiti v "herojstvo" domobrancev ali pa v enostranska in ten-
UREDNIKOVA POSTA
Piknik pevskega zbora "Slovan"
Euclid, O. — Pikniki in izleti v prosto naravo so sedaj zopet v polnem razmahu. Kakor raz na druga društva in kulturne organizacije, tako bo tudi pevski zbor "Slovan" priredil svoj letni piknik dne 4. julija na Geo Kaliopi farmi v Willoughby, O.
Res je na ta dan mnogo piknikov in raznih izletov. Vendar pa Vam pevci "Slovana" garantirajo, da bo na njih priredbi zelo luštno. Da bo mnogo lepega petja , se že samo po sebi razumi, kajti kjer so "Slovani", tam je tudi prav lepo iJetje.
Za plesaželjne bo preskrbel godbo John Grabner. Kdor še ni slišal valčkov in poskočnic našega aktivnega pevca, naj poseti Slovanov piknik na dan 4 julija. Zagotovljam vam, da vam bo ta dan ostal v prijetnem spominu.
Da ne bomo lačni in žejni, bo pa poskrbel naš Jože Vičič s svojim štabom, ki je že sedaj prav pridno na delu, da priredi vse potrebno.
Občinstvo je vabljeno, da nas ta dan v obilnem številu poseti. S tem bodo pevci dobili navdušenje z a nadaljno delovanje na polju kulture in gajenja slovenske pesm^
Joseph Durjava,
Piknik na zapadni strani
Cleveland, Ohio. — V nedeljo 27. junija priredi društvo "Velebit" št. 544 SNPJ svoj letni piknik na vrtu doma zapad-nih Slovencev, 6818 Denison Ave.
Vljudno vabimo vsa sosednja društva, da nas posetijo. Igrala bo izvrstna godba, v slučaju slabega vremena se bo pa piknik vseeno vršil, ker imamo lepe prostore pod streho. Tud za lačne in žejne bo v prvi vrsti preskrbljeno, tako da sf vsem obeta par ur dobrega razvedrila in zabave.
Na svidenje, torej, v nedeljo 27. junija na zapadni strani mesta!
Članica.
Gotovo se vsak zaveden diu-štvenik strinja s tem, da so društvene priredbe važne. Zato je za uspešno veselico ali piknik potrebno sodelovanje vseh društvenikov in članov skupine, ki prireja zabavo. Pomembno in potrebno je tudi, da člani pripeljejo svoje prijatelje in znance na piknik, ker s tem se ime društva razširi izven njegovega delokroga. Upam, da se bodo člani društva "Vipavski raj" tega zavedali, kot so se vedno dozdaj, ter tako storili svojo dolžnost v polni meri.
Pozdrav vsem članom in prijateljem društva. Na svidenje na pikniku v nedeljo 27. juni-
jal
Krist Marc, blagajnik.
Pred odhodom
NEW YORK, N. Y. — Pred-no se odpeljemo iz newyorske luke, Š e enkrat pozdravljam prijatelje v Clevelandu in se jim lepo zahvaljujem za tako lep poslovilni večer, ki so mi ga priredili 13. junija v Tankovi dvorani na Waterloo Rd.
Poslovitev so mi priredili prijatelji v Prijateljskem klubu.
Najlepša hvala Johnu in Ani Rebolj, Mr. in Mrs. Mezbec in vsem drugim za prijazno zabavo. Zlasti se moram zahvaliti mojim hčeram in njunim mo-
Jugoslavija nudi gostoljubje iz Argentine izgnanim grškim protifašistom
RIM, 13. maja. (Tanjug) — Skupina grških protifašistov, ki so bili izgnani iz Argentine in so jih skušali argentinski fašisti izročiti monarho - fašistični vladi v Atenah, je zaradi odločnega posredovanja demokratične fronte Italije in generalne konfederacije dela, ki je obvestila italijansko vlado, da delavci ne bodo dovolili, da bi ladja z grškimi rodoljubi od-plula iz Neaplja v Grčijo, končno rešena smrti. Grške rodoljube so včeraj prepeljali z ladjo iz Neaplja v Genevo, kjer so jih sprejeli predstavniki demokratične fronte komunistične stranke, socialistične stranke, Delavske zbornice in drugih demokratičnih organizacij. Delegacija demokratične fronte je obvestila skupino grških demokratov, da ne bodo izročeni mo-narhofašistom, obenem pa jih je prosila, naj povedo, v katero državo hočejo iti.
Vsi grški rodoljubi so takoj in soglasno izjavili, da hočejo v Jugoslavijo. Ko so jim pozneje po radiu sporočili, da je vlada FLR Jugoslavije že privolila v to, so grški demokrati!f„i, ^
J v	J	takrat, naravnost blazna za vse
navdušeno pozdravili to odločitev jugoslovanske vlade v vzkli-
Glaz in ptujski minoriti, so napravili prvi načrt: preoblikovali bomo te hribe, posekali bomo ta gozd, izravnali ta svet, spremenili njegovo obličje in napravili iz njega nov svet, kjer bo zrast-la plantaža, plantaža breskev, kakršne še ni imela naša republika!
Da, predrzna je bila ta misel
kan jem: "Živela Jugoslavija! Živel maršal Tito!" Predstavnikom demokratične fronte in tiska so izjavili:
"Jugoslavijo smo si izbrali zaradi tega, ker smo sigurni, da bo v tej državi naša svoboda zajamčena. Naša želja pa je tudi, da bi se lahko vrnili v našo osvobojeno domovino. Prepričani bodite, da bo Grčija osvobojena!"
Delavci Genove s o sklenili, da bodo dali grškim demokratom zaščito in da bodo uživali njihovo gostoljubje vse do njihovega odhoda v Jugoslt^vijo.
O plan+aži na Ptujskenn polju
"Tam, kjer je prej gospodaril grabežljivi zasebni podjetnik, ustvarja zdaj tehnično in z dognanji znanosti bolje oborožen tovariški in čvrsti kolektiv."
I. V. Mičurin.
žem, Andreju in Pavli Artel ^
iz zapadne strani, ki so mi pomagali v vseh ozirih. Spominjal se vas bom v Jugoslaviji, dokler bom živel in upam, da se bom oglasil še kaj več v pismu.
gatr' poplačal njihove napore, služil skupnosti in postal živ dokaz, kaj vse zmore človeška volja, kadar se bori s prirodo za
Piknik društva "Vipavski raj" št. 312 SNPJ
Te besede, ki jih je zapisal znani sovjetski selekcionist Miter Ani in Ljubomiru Maletič čurin v svoji knjigi "Sadovi
šestdesetletnega dela," so. bile kažipot tudi Sadjarski produktivni zadrugi "Osojnik" v Ptuju.
Dve leti že obstoja ta zadruga. Polni dve leti že traja revo- j	delovnega ljudstva.
1--.. • .Lucija in neizprosna borba za-1 Takrat, pred dvemi leti, ko ie AT	{'^idnigarjev s prirodo na tej prvih dvanajst družin sedanjih
Mrs. Mlakar IZ W. 130 St., ki ogromni površini 145 hektarov j zadrugarjev stopilo na to zem-sta mi bila prijazna zad- zapuščene zemlje in vendar jejljo, ki jo je skozi desetletja ne-
r-edodh^bm. Postno daws le bmak&omuzmaM,d&j%,romo bdnmvala zem^Mka
h^alo vwna latkam za obdno g^r,	Hbrkirdbnwv,
darilo, katerega sta mi dala----------------------z__________'	'
seboj, zato se vaju bom sporni-!
njal še bolje in se vama oglasim ob prvi priliki, ko pridem na rojstno zemljo.
Iskrena hvala tudi g. Avgust Kollandru za vso prijaznost in skrb, ki jo je imel z mano in ostalimi potniki do New Yorka in še tu, ko smo naleteli na nepričakovane neprilike, ko so nahujskani delavci za nakladanje tovora na našo jugoslovansko ladjo "Radnik", enostavno napovedali stavko. Sramotno je od ljudi, ki tako postopajo brez povoda. Mislili so pač narediti zmešnjavo in povzročiti, da bi ladja prazna odplula v domovino, a žilavost Slovencev in Jugoslovanov v splošnost se je zo-! pet izkazala kos vihri. Šli so
tiste, ki se plašijo že vnaprej vsega in ki niso vajeni lotiti se tudi tega, če je treba, da bi prestavljali gore.
"Norci so," so se takrat smejali sosedje od prvega do zadnjega, "saj ne bo nič iz tega! Kaj takšnega se lahko porodi samo še v popolnoma blaznih buticah!"
Zadrugarje, ki so bili vajeni trdega življenja, nje, ki so doslej trpeli in se mučili na kraški zemlji in jo pojili z znojem, pa niso plašili ti napori, kakršni so jih čakali tu, nasprotno cenili in vzljubili so to zemljo, kajti vodile so jih nesmrtne Mičurinove besede: "Ne zanašajmo se na naravo, da nam bo kaj ponudila; naša naloga je, da ji vzamemo, kar potrebujemo" in ker jim kraška zemlja tega ni mogla dati, zato so tem blazjiejše z koč last grabežljivcev .ljudje no- nasmehom odgovarjali:
vega kova, ljudje, ki so se pred "Če smo norci mi, ki hočemo dvemi leti našli in se združili v z delom svojih rok izsiliti iz pri-mogočno zadrugo z enim in edi- rode tisto, kar ta darežljiva nim plemenitim ciljem, da iz- zemlja zmore, potem so bili nor-' boljšajo življenje sebi in vsemu j ci tudi partizani, ko so leta 1941 delovnemu ljudstvu. Ti ljudje so ; neoboroženi začeli borbo z or-se odločili, da iz te zanemarjene: jaškim nemškim vojaškim stro-zemlje, ki jo je preraščal gozd,; jem, pa so končno vendar zma-brmičevje, plevel, mah in osat, igali.—Hočemo! In ker hočemo, ustvarijo takšen svet, ki bo bo-!bomo zmagali tudi mi!"
S tem sklepom so začeli.
Prve smreke so padle. Gozd se je krčil in potem, ko se je zagrezil v to divjo zemljo še orjaški buldožer, ko je plazil preko nje in ril med korenine panjev ter jih ruval iz njenega objema, so ti panji ležali po' vsej tej širni planjavi, kakor junaki po strašni in krvavi bit-
(Nadaljevanje na 4. strani)
Kot smo se že večkrat v družbi prijateljev in znancev prijetno zabavali na piknikih, tako se bomo tudi letos, kajti društvo "Vipavski raj" št. 312 SNPJ bo tudi letos imelo svoj|
velik p&nik z obUo zabavi
vse navawe bo dovoj n^vedr^igp^anUevalke tar mno lasbw-
la in veselja.	ročno pomagali natovoriti lad-
Piknik bo v nedeljo dne 27. .	^elo pravilno in
junUa na nmmpreunrienihixo-	rwwsjoM brez pokUcnKi
stonh SIVPJ farme, na Chai- natkubicev
don Rd. Dvorana bo opremlje
prijaznost na en način ali drugi, izrekam najlepšo hvalo.
Jožef Marn.
na z vsem potrebnim za plesalce. Tako bo tudi preskrbljeno na levo in desno za žejne in lačne.
Da se bomo čimbolj v inislih
poglobili v našo Vipavsko dolino	__
od Nanosa db Gorice, me 1 Cav- j
nom in Krasoia, bodo me- j Napredni slovenski časopisi v stu pristne vipavske češnje. 4?nc?"ifci zagovarjajo interese Urediti si torej svoje '^udeve. iašcga delavca. Brez podpore tako, da ne bo nobena stvar; lapredne in zavedne javnosti bi motila vašega duševnega in te-' ijih obstoj ne bil mogoč. Pri-lesnega razvedrila na tej pri-j pevajte tudi sedaj za njih redbi društva "Vipavski raj." obrambo!
denciozna poročila glede dogodkov V Sloveniji. Mali, nezmotljivi papeži klerikalne reakcije, bi brez dvoma Uvedli listo svobodo govora, tiska in zborovanja, po kateri bi vsi skupaj morali pihati le v en, klerikalni rog.
Vsled teh dejstev je potrebno, da še bolj utrdimo našo enotnost in da se s skupnimi močmi zoperstavimo tistim, ki hočejo naše ameriške Slovence spraviti v temo reakcionarnega klerikalizma in domobranstva. Ta naša naloga je v tesni zvezi s splošno borbo, ki se jo danes vodi v naši deželi z namenom, da se jo vrne na pota, ki vodijo v pro-gres, blagostanje in mir. S skupnimi močmi bomo porazili vse sejalce razdora in sovraštva, vse sovražnike miru in napredka.
Torej, vsem skupaj, ki ste mi | dobila velik razrrtah, če bi bila izkazali svoje prijateljstvo in razpolago finančna sredstva,
O gmotni podpori za novo politično stranko
Na letni seji glavnega odbora I gega ameriškega, ljudstva. Veči-1 sedanji ne-ameriški domači in
Sansa je bila med drugimi reso-j na nas je do ustanovitve nove'zunanji politiki ter za ohranitev lucijami soglasno sprejeta tudi j stranko bila neodvisnih. Pri in zavarovanje ameriških svoboščin in demokratičnih pravic, ste naprošeni, da po svoji možnosti prispevate v ta sklad. Vsi prispevki se naj izročajo tajnikom krajevnih podružnic, da se čim prej odpošljejo v gl. urad Sansa. Posamezniki lahko pošljejo prispevke tudi naravnost na naš naslov: ^ANS, 3424 W-26th Street, Chicago 23, 111.
Slovenski Američani ne smemo biti zadnji. Kakor smo pomagali svojim rojakom v stari domovini v njihovi borbi za osvoboditev, tako bomo pomagali tudi novi politični stranki in njenim voditeljem za politično, gospodarsko in socialno svobodo v Ameriki. Stare vladajoče stranke imajo na razpolago milijone, podpira jih Wall street, zaslombo dobivajo pri mogočnem časopisju. Nova stranka je revna, sestoječa iz skromnih, preprostih a poštenih ljudi-Podpore pričakuje le od njih-Zanaša se posebno na male, za.-postavljane skupine, da potrebni denar nabirajo. Sans P prostovoljno izjavil, da bo podpiral Wallacea. Sedaj je čas, da to obljubo tudi izpolnimo.
Zavedajte se, da je vsak spevan dolar, vsaka najmanjša vsota namenjena za borbo pro^' onim, ki bi nam radi odvzeli nase demokratične ustavne pravice-Henry Wallace in njegova stranka sta danes edino upanje, da se ustavijo sile reakcije, ki de-Obdržavati redne seje in samezne člane ter društva in or- jajo le za svoje lastne interese
izjava glavnega odbora, da bo pri letošnjih predsedniških volitvah Slovenski ameriški narodni svet popiral novo politično stranko s Henry Wallaceom in Glen I'aylorjem na čelu.
Ta resolucija je podprta z gotovimi točkami, na podlagi katerih se naj bi slovenski Američani aktivno udejstvovali pri političnem gibanju in pomagali novi stranki do zaželjenih uspehov. Te točke so:
1)	Ustanavljanje Wallace for President klubov ter nabiranje članov.
2)	Zbiranje prispevkov v kampanjski sklad nove stranke, da se more širiti tudi v onih delih I Zedinjenih držav, kjer bi stran-
£)) Zbiranje prispevkov za kvoto $2,000, ki jo je gl. odbor obljubil nabrati do ustanovne konvencije nove stranke, vršeče se v Philadelphiji 23., 24. in 25.' julija.
4) Razdeljevanje med našimi rojaki kampanjske literature, letakov in brošui', vključivši Poslanico Henryja Wallacea
prejšnjih volitvah nas je največ volilo za Roosevelta, dasi nismo direktno podprli njegovo politično stranko. Med ameriškimi Slovenci je tudi mnogo takih, ki ne soglašajo s Sansom iz različnih razlogov, ki pa se ogrevajo za novo stranko in jo bodo podpirali. In ker je nova stranka vseljudska, se ne more govoriti, da torej Sans v njej zastopa vse ameriške Slovence. Zaradi tega bi bilo koristnejše, da se organizira nov odbor—SLOVENIAN AMERICANS FOR WALLACE COMMITTEE—v katerem bi poleg Sansa lahko delali t\idi oni slovenski Američani, ki ne pripadajo v Sank Tak slovenski odbor bi bil podrejen direktno narodnostnemu oddelku v strankinem ai^aratu.
Podrobnosti in navodila o tem političnem delovanju bodo v kratkem izdelana in objavljena.
Medtem pa se bliža ustanovna konvencija nove politične stranke, kjer bosta kot člana Narodnega Wallace for President odbora zastopala Sans kot delegata njegov predsednik in taj
slovenskim Američanom ter iz- nik. Gl. odbor se je na svoji seji javo Sansa, zakaj smatramo po- j obvezal prispevati $2,000 v kam-trebno, da se Slovenci oklenejo panjski sklad in vsoto na konto stranke.	| venciji izročiti. Nabrati jo je 5) Pridobiti vse slovenske | ircba do 20. jidija. Vsled nuj-Američane, d{i se pravočasno: ^ nosti in kratkega časa apelira-
mo na vse naše podružnice, njene odbornike, gl. odbornike, po
registrirajo na svojih voliščih ter da na volivnl dan volijo,
6)
shode ter skrbeti, da se ljudje j ganizacije, da pomagajo do ome-poučije o vseh zadevah, ki se njenega časa zbrati to \^oto. tičejo nove stranke in njenega Sansov upravni sklad no do-gibanja.	•	j pušča trošenja lega zneska, ker
Slovenski Američani v veliki je naša blagajna preskromna, večini ne spadajo k nobeni poli-1 Vsi tisti, ki se zavedate velikega tični stranki, dasi volijo za kan- pomena nove stranke, katera je didate ene ali druge stare stran- j danes edina večja politična ke, kot ne pripada večina dru-1 skupina, ki se' javno bori proti
in prati interesom ameriSkcga ljudstva. Le z novo stranko bodo prišli na krmilo ljudski predstavniki, ki bodo res delali koristi svojega naroda, za prijateljstvo med vsemi deželami, za resnično trajen in pravičen mir na svetu.
(SANS—Chicago)
r
23. junija 1948.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
M. lljin:
PRIRODA IN LJUDJE
(Nadaljevanje)
Usoda Kaspija
Kaspijskega morja ni. Že zdavnaj ga ni več. Nekoč, ko je še bilo, je bilo kakor vsako morje—zvezano z drugimi morji. Bil je preliv, ki je spajal Kaspijsko morje s Črnim. A zemeljska skorja ni nepremična. Velikanski njen kos se je dvignil in ločil Kaspij od ostalih voda zemeljske krogle. Morje je prenehalo biti morje in je postalo jezero. Kaspijskega morja ni, ampak le Kaspijsko jezero.
Jezero pa živi popolnoma drugačno življenje kakor morje, Morja so povezana med seboj—' pri njih gre vse v skupno blagajno. Popolnoma drugače pa je z jezerom. To živi na svoj lastni fačun, samo mora zvezati konec s koncem. Če je dotok vode toanjši kakor odtok, potem jezero nima kje vzeti vodo, s katero bi nadomestilo izgubo.
Kaj se torej zgodi?
Vodna gladina v morju je Vedno enako visoka, prav tako kakor v drugih morjih. Pri jezeru pa se vodna gladina ved-Do spreminja. Deževje lahko jezero poveča, suša pa ga zmanjša.
Ko je Kaspijsko morje postalo jezero, mu je šlo spočetka slabo: odtok vode je bil večji kakor dotok. Vode je več izhlapelo, kakor pa priteklo. "Morje" je Začelo usihati. Voda je uhajala od bregov in razgaljala dno. ^odna gladina je vedno bolj padala. Toda morje ni popolnoma Usahnilo. Posrečilo se mu je, izboljšati svoj položaj. Čim manjše je bilo, tem manj vode je iz-' blapevalo z njegove površine. % konec koncev se je odtok izenačil ali skoraj izenačil z doto-Itom. ■ Morje je prišlo v ravnotežje, umirilo se je v svojih obalah. Tako je nastalo najbolj čudno med vsemi morji. Morje, ki ni morje, ampak jezero. Mor-je, katerega gladina je 26 metrov pod morsko gladino.
Če primerjamo zemeljevid iz
srede peteklega stoletja z današnjimi, vidimo, da se je gladina Kaspijskega morja znižala približno za meter.
Kaj bo s Kaspijem v prihodnosti ?
Preurediti hočemo Volgo in tudi druge reke, ki tečejo v Kaspij. Vsako leto bomo vzeli za namakanje polj na tucate kubičnih kilometrov vode iz Volge, Urala, Kura in Sulaka. Kako bo Kaspij to prenesel?
Kaspij nam je potreben. Po Kaspiju pljujejo ladje s tovorom in potniki. Kaspij nam daje ribe, in sicer polovico vseh rib, ki se nalovijo v naši deželi.
Kaj se bo torej zgodilo? Dotok se bo zmanjšal, odtok z izhlapevanjem pa bo ostal isti kakor prej. Kaspij bo spet začel usihati kakor nekoč, ko se je ločil od Črnega morja. A tokrat ne bodo izzvale tega podzemeljske sile, ampak človekovo delo.
V desetih letih se bo gladina vode v njem znižala za dober meter, v dvajsetih letih za dva metra, v petdesetih za tri metre. Morje bo vedno bolj plitvo. A niti sedaj ni globoko. Že danes se moramo boriti za vsak meter globine, moramo črpati naplavine v ustjih rek in poglabljati dno okoli pristanišč.
Voda bo ušla od obal za tucate kilometrov. Mnoga pristanišča bodo nenadoma na suhem. Morali jih bomo prenesti na nove obale ali pa kopati do njih dolge kanale.
Z morjem zvezana majhna jezera ob obalah bodo usahnila. Mnogi rokavi v ustjih rek se bodo posušili. A prav v teh plitvih in mirnih vodah, ki obstoje iz na pol sladke vode, se ribe drstijo in "se pase" njihov mladi zarod. Te ribje pašnike bomo uničili. Ribe bodo poginile. To pa nam nikakor ni vseeno. Če bi hoteli nadomestiti ribe, ki jih daje Kaspij, z mesom, bi potrebovali štiri sto tisoč glav goveje živine. A živino je treba rediti, medtem ko ribe same rastejo in jih je treba le loviti.
Karabugaski zaliv se bo ločil od morja in usahnil. A Karabugaski zaliv je tovarna kemičnih surovin, ki jo je ustvarila priro-da sama. Tu se na obalah nabirajo soli, ki so nam potrebne za mnoge panoge proizvodnje. Če usahne Karabugaski zaliv, bo morala tovarna surovin ustaviti delo, kajti potem ne bo več novega dotoka soli iz morja.
Razgalila se bo nedogledna, nevesela površina dna in imeli 3omo na desettisoče kvadratnih kilometrov novih solnih in peščenih pustinj. In podnebje na vsem jugu naše dežele bo še bolj suho, še bolj vroče.
A tudi to še ni vse. Velikanska vodna površina Kaspija ščiti sedaj Povolžje ,donske stepe in Ukrajino pred suhim jezikom Dustinje. Če zmanjšamo površino Kaspija, sami odpremo pot 'suhovejem," sami podpremo naskok pustinje.
Kakšni bodo torej nasledki? Na enem kraju uničimo pustinjo, na drugem pa jo ustvarimo. Na enem kraju zboljšamo podnebje, na drugem pa ga poslabšamo.
I ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott07l8
Tako ne gre. Ne smemo z drugo roko rušiti, kar gradi prva.
So ljudje, ki pravijo: Ali ima smisel, gledati tako daleč v pri-hodnjost? Saj se vse to ne bo zgodilo tako kmalu, ampak šele čez petdeset ali celo sto let!
Mi pa ne moremo tako preu-darjati. Za posameznika je petdeset ali sto let dolgo obdobje. Prej niso ljudje nikdar resno razmišljali, kaj bo čez sto let. Vsakdo se je brigal le za sebe in za svoje trenutne koristi. Zato pa so ljudje gospodarili tako kakor roparji. Koliko premoga nafte, gozdov in železa so brez smisla uničili!
Drugače ravna socialistična družba velikanski kolektivni človek, ki obstoji iz milijonov ljudi. Njegovo življenje se ne šteje po letih, ampak po stoletjih.
Zasnoval je velikansko delo, izvršiti hoče pravi geološki prevrat. Huda mu bo predlo, če ne bo premislil vsega do konca, če se prebujene sile prirode obrnejo zoper njega samega.
(Dalje 'prihodnjič)
PRIMORSKE VESTI
OBLAK MOVER
So priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega
znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE 2730
Ni dovoljena počastitev spomina obešenih talcev
29. maja je bila tretja obletnica mučeniške smrti enajstih talcev, ki so jih obesili hitler-jevci na Prošeku pred štirimi leti. Ljudstvo se je zbralo k počastitvi njihovega spomina, pa so pridivjali policisti na kamionu in z nasilnim napadom razpršili to ljudsko pietetno dejanje. Neki policaj je surovo pobil na tla vdovo po talcu, ki je hotela sama odnesti venec na grob padlega moža. Tov. Jožefa Bandelja, ki se je zavzel za ženo, so aretirali, prav tako tudi Karla Gerlanca, Lidijo Da-neu in še dve drugi osebi. Ta napad podivjanih policajev na Prošeku na sorodnike, znance in prijatelje talcev je pričetek novega terorističnega vala nad našim ljudstvom, ki mu ni ostalo prizanešeno niti to razočaranje nad angloameriškim policijskim nasiljem. Neka ženska, ki je gledala brutalno pretepanje policije, se je onesvestila zaradi ogabnega surovega doživetja. Naj pripomnimo, da se je Prošek proslavil med drugo svetovno vojno kot zavedna slovenska vas, ki je prispevala v junaški borbi proti fašističnim in nacističnim zločincem ogromen delež s svojimi krvavimi žrtvami za osvoboditev in lepše življenje. In sedaj so uprizorili organi anglo-ameri-ske vojaške uprave pravo obsedeno stanje nad prošeškim prebivalstvom, ker se je hotelo pokloniti spominu svojih najboljših sinov. Dogodki na Prošeku vzbujajo ogorčenje vsega našega primorskega ljudstva, vseh jugoslovanskih narodov in vse demokratične javnosti. Pro-šeško ljudstvo je poslalo tajniku Organizacije združenih narodov posebno protestno pismo.
Nevarne iluzije
V januarju je podal poveljnik anglo-ameriškega področja Tržaškega ozemlja general Arrey svoje prvo poročilo. Njegovo sedanje drugo poročilo je sestavljeno z očitnim namenom, čim bolj prepričljivo vplivati na javnost v smislu predloga o priključitvi Trsta k Italiji. To poročilo naj bi odvrnilo pozornost prebivalstva od reševanja perečih gospodarskih in politic nih vprašanj. Hkrati pa zavajp javnost v usodno iluzijo, da bodo vsa važna in aktualna vprašanja rešena na nekakšen "ču-dotvoren" način, čim bo Trst priključen k Italiji. Pri tem nf računa z dejstvom, da je uso da Trsta na življenje in smrt povezana z zaledjem. In k a. zatiranje vzpostavitve normal nih gospodarskih odnošajev Tr žaškega ozemlja $ prav tem za ledjem, predvsem z Jugoslavijo. Stvarnost nam kaže, da jt zasedbena vojaška uprava pc

sklenitvi gospodarskih dogovorov z Italijo, ki spravljajo tržaško gospodarstvo v odvisnost od rimskega režima, skrčila trgovinski promet med Jugoslavijo in Trstom na pičla dva milijona lir letnega blagovnega projjieta, ki pa je še odvisen od drobtinic, ki jih je pripravljena milostno vreči rimska vlada Tržaškemu ozemlju. Tržaške industrijske in splošne gospodarske krize ne bo mogoče rešiti s trdovratnim vključevanjem tržaškega gospodarstva v zapadno kapitalistično nadprodukcijo, še manj pa z namernim preziranjem naravnih izhodišč tržaških industrijskih proizvodov.
Policija je ustrelila slovenskega delavca
V Brišeikih pri Občinah so bili 30. maja v gostilni trije civilni policaji. Ko so se po polnoči vračali, so srečali nekega kmeta, ki so ga ustavili in legitimirali. Ob tem času se je pripeljal po poti na svojem motornem • kolesu 26-letni mehanik Emil Milič iz Briščikov. Vozil je počasi in brez luči. Nenadoma je počil strel, Milič se je, smrtno zadet, zgrudil na tla. V policijskem poročilu je bilo rečeno, da se Milič na ukaz ni hotel ustaviti in da so streljali nanj, ker se ni hotel ustaviti. Ljudstvo je s svojo ogromno udeležbo na pogrebu pokazalo, da se ne boji policijskih pen-drekov in da se bo vztrajno borilo proti temu, da bi se zopet vrnili časi terorističnega zastraševanja i n zasužnjevanja našega ljudstva. V svoji protestni resoluciji na vojaško za sedbeno upravo v Trstu terja ogorčeno ljudstvo, da se enkrat za vselej napravi konec zločinskemu postopanju policijskih orgajjov proti domačemu delovnemu ljudstvu, ter da se takoj aretira in postavi pred sodišče zločinec, ki je ustrelil zavednega slovenskega delavca Emila Miliča.
Uspehi ljudskega prosvetnega dela
Odsek za ljudsko prosveto pri Slovensko - hrvatski prosvetni zvezi v Trstu vključuje 108 prosvetnih društev. 53 društev je na področju, ki ga upravljajo Anglo-američani, 37 v Kopr-ščini in 26 v Bujščini. Na Tržaškem ozemlju šteje 53 društev 9,172 članov.
Tudi to se dogaja:
Partizane mečejo na cesto
V Trstu se lahko vse pripeti. Zgodilo se je žalostno dejstvo, da je morala Zveza primorskih partizanov, ki je imela doslej svoj sedež na Korzu štev. 19, izprazniti prostore in se izseliti. Mar bi ni mogli misliti, da bodo ostali borci, ki so se borili v p»vih vrstah proti fašizmu, brez svojega sedeža v
Trstu? Žalostno, toda resnično. Dobro, prav dobro vemo, za katerim grmom tiči zajec! Zveza primorskih partizanov pripravlja kongres in zasedbena oblast meni, da bo v tem morebiti preprečila kongres. Toda kongres bo! Kakor so bili partizani vajeni premagovati najtežje ovire v narodno osvobodilni borbi, tako bodo umeli tudi sedaj odstraniti vse težave, ki jih u-stvarja zasedbena oblast pri organizaciji kongresa primorskih partizanov.
Kdaj bo vzpostavljeno normalno stanje?
Slovansko - italijanska anti-fašistična unija za Tržaško ozemlje je naslovila na Varnostni svet Organizacije združenih narodov spomenico, v kateri opozarja na sedanje nenormalno, obupno stanje v anglo-ameriški coni tega ozemlja. An-glo-ameriška zasedbena uprava ravna proti duhu mirovne pogodbe in favorizira iredentisti-čne organizacije. Po drugi strani pa kaže ob vsaki priložnosti svoje sovražno stališče do demokratičnih organizacij.
Slovensko - italijanska anti-fašistična unija kot predstavnica demokratnčnega ljudstva ni zastopana v nobenem organu javne uprave kljub prizadevanjem ter želji po normalizaciji prilik na, Tržaškem ozemlju, kar pa je mogoče doseči le z dosledno izvedbo določil mirovne pogodbe. Demokratično ljudstvo terja, da se imenuje guverner, da zasedbena vojaška uprava spoštuje vse demokratične pravice, ki so zagotovljene z mirovno pogodbo, da se izvedejo volitve v vse upravne organe ter da sodelujejo pri javni upravi predstavnih demokratičnih organizacij.
They Won't Get Lost
Students at The Armored School, Fort Knox, Ky., learn to orientate themselves with the help of o mop and individual compasses as o qualified sergeant instructor imparts the know-how of mop reading. Currently, there are many openings for qualified men between the ages of 17-35 in the Army Field Forces.
Ta pravljica jc stara že r(ad tisoč let . . .
Ob besedah se spominjamo Ivana Cankarja. Naše ljudstvo dobro pozna to pravljico. Kruta je in cinična. Poznamo jo iz fašističnih časov. Ponovili so nam jo po drugi svetovni vojni ob anglo-ameriški zasedbi. Lani
poleti smo doživeli divjanje novih fašistov. In sedaj zopet pričenjajo s to pravljico: vrstijo se nova nasilja. Skvadristi so bili na kolesarskih dirkah v Vidmu, pa so se vračali z avtobusom v Trst preko Sesljana, kjer so se ustavili. Nekateri od 35 kričačev so pričeli izzivati mirne vaščane ter jih napadati in psovati s "ščavi". Vdirali so v slovenska stanovanja, terorizirali žene in otroke ter jim zagrozili, da se bodo vrnili v Ses-Ijan in ga požgali. Čim so se pa Vračali kmetje z dela na polju, so jo razgrajači ter izzivalci, ki so pokazali svojo korajžo le v borbi z ženskami ter otroki, urnih krač odkurili nazaj proti Trstu. Če ne bo policija prijela izzivajocih skvadristov, ki so dobro znani, potem bo ljudstvo samo napravilo red.
Beneškim Slovencem slovenske šole
Dne 30. maja so se sestali v Čedadu delegati beneških Slovencev iz Sv. Jurija, Ščiglarja, Brišč, Skrutova, Čedada, St. Le-narda, Grmeka, Ažle, Laz, Pod-vršiča, Mjerse, Sovodnja, Ošenj, Loga, Klodiča in Podbovenca. Na sestanku so obravnavali vprašanje slovenskega šolstva v Slovenski Benečiji. Delegati navedenih slovenskih vasi so
sklenili, da ne bodo popustili od svojih zahtev, dokler ne bodo tudi beneški Slovenci dobili svoje šole v slovenskem jeziku. O tem in onem
V	Trstu so umrli 75-letna Valerija Medsot; 72-letna kmetica Frančiška Margin, vdova Nanut; 73-letna trgovka Evge-nija Munih, 43-letna učiteljica Emma Žvanut. Pokojnim bomo ohranili trajni spomin.
Slovenska strokovna šola v Gorici je imela lepo kulturno prireditev ob obisku dijakov italijanske umetniške šole.
V	Zgoniku smo pokopali tov. Maksa Grudna. Pokojnik je bil član domačega prosvetnega društva in dober sindikalist. Sina Borisa je žrtvoval v narodni osvobodilni vojni.
V	Solkanu urejujejo mestno tržnico za prodajo sadja in zelenjave ter bodo zgradili v kratkem železniško postajališče.
V	Trstu je skočila s 3. nadstropja 57-letna Katarina Alberti iz ulice Slataper 18 in obležala s smrtnimi poškodbami.
V	Doberdob so napravile skupni izlet slovenske žene iz Gorice, Pevme, Podgore, Šte-verjana in Sovodenj. Vračale so se domov z zadovoljstvom in slovensko pesmijo.
(SANS—Chicago)
-.m 9





I
f
Sometime in the very near future, a finger will press your doorbell.
The ring will be for you, in more than one sense of the word.
For the doorbell ringer will be a volunteer representative of the U.S. Treasury, aiding the Security Drive t(J increase automatic buying of U.S. Security Bonds.
For your future, for your security, he will urge you to sign up for one of the two painless, easy, and systematic plans for putting part of your income—regularly—into U.S. Security Bonds,
One is the Payroll Savings Plan, for people on wages or salary. The other is the Bond-A-Month Plan, for those not on payrolls but who have a checking account in a bank.
In all fairness to yourself, you should welcome this man ... and listen to him well. He is offering you peace of mind—the peace of mind that can only come from regular saving for the needs and wants of the future.

HEBB
SICURITY
AM£/^/6A*S SeCUR/TY f$ YOUR. secoRnYi
ENAKOPRAVNOST
This is an oEScial If. S. Treasury advertisement—prepared under auspices oi Treasury Department and Advertising Council,
% h
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
23. junija 194S.
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
PRVA KNJIGA
lefon. Letos je na vrsti še elek-1 vsakem zadrugarju posebej, trika, buldožer pa že preko vse | ampak tudi o vsaki parceli. Po-
(Nadaljevanje)
Pred vrati je Grigorij potegnil z dne vojaške torbe pisano ruto, skrbno zavito v zaznamovano, čisto srajco. Kupil jo je bil v Žitomiru od judovskega trgovca za dva rublja in jo hranil kakor punčico svojega očesa, jo jemal na pohodih v roke, občudoval njene prelivajoče se mavrične barve, se že vnaprej veselil nad zavzetostjo, ki bo prevzela Aksinjo, ko bo on, vr-nivši se domov, razprostrl pred njo to lepo vzorčasto tkanino. Klavrni dar! Kaj je mogel Grigorij tekmovati v darovih s sinom najbogatejšega posestnika na zgornjem Donu? — Grigorij je potlačil naraščajoče, suho ihtenje, raztrgal ruto na drobne kosce in jih zmetal pred vrata. Torbico je treščil na klop in stopil v izbo.
Usedi se. Sezula te bom.
Griša.
Aksinja je z belimi, dela ne več vajenimi rokami vlekla Grigoriju z nog težke vojaške škornje, pokleknila predenj na tla in dolgo brez glasu hlipala Grigorij jo je pustil, da se je izjokala, potem pa vprašal:
—	Zakaj le večiš? Ali me nisi vesela?
Kmalu je zaspal.
Aksinja je odšla na pol oblečena pred vrata in stala na stopnicah v hladnem, do kosti sega jočem vetru, v mrtvaško zavijajoči burji, objemala mo kri steber in se do jutra ni premaknila.
Zjutraj si je Grigorij oblekel plašč in odšel v hišo. Stari go spod je sta) na stopnicah pred vrati, oblečen v kožuhovinast suknjič in požoltelo kučmo iz dlake perzijske ovce.
—	Vidiš ga, viteza svetega Jurija. Kakšen možaaaaaak si zdaj, bratec!
Vojaško je odzdravil Grigo riju in stegnil roko.
—	Si za dolgo prišel?
—	Za štirinajst dni, vaša prevzvišenost.
—	Hčerko so ti pokopali. Škoda, škoda . . .
Grigorij je molčal. Na prag je stopil Jevgenij in si natikal rokavice.
—	Grigorij? Od kod pa ti?
Grigoriju so se pomračile oči,
a se je nasmehnil.
—	Iz Moskve, na dopustu .
—	Tako torej. Ranjen si v oko?
—	Tako je.
—	Zvedel sem. Kakšen dečko ti je zdaj, kaj, očka?
stotnik je pokimal z glavo proti Grigoriju in se obrnil z obrazom proti konjušnici.
—	Nikitič, konje!
Resni Nikitič je ravnokar na-pregel, se mrzko po strani ozrl na Grigorija in privedel pred vhod starega, sivega dirkača. Pod kolesi lahkotne kočije se je hrsteč vdirala in rezala z ledeno skorjico pokrita zemlja.
—	Vaše blagorodje, ali mi dovolite, da vas po stari navadi popeljem na sprehod? — se je obrnil Grigorij k Jevgeniju in se uslužno nasmehnil.
"Nio ne sluti, revček", — se je ta zadovoljno zasmejal in poblisnil z očmi izpod ščipalni-ka.
—	Nu, napravi mi uslugo, pojdiva.
—	Kaj pa je to, komaj si pri šel, pa že zapuščaš mlado ženo? Se ti morebiti ni nič tožilo po njej? — Stari gospod se je dobrohotno smehljal.
(Dalje prihodnjič)
TAKOJŠNJI PREVZEM
Hiša za eno družino, 6 sob, lepa velika lota; moderna kuhinja, ga raža za en avto, blizu Holmes Ave. Cena $9,500.
Hiša za eno družino, 6 sob, ena spalnica in kopalnica spodaj, ognjišče, velika lota, garaža za 2 avta Cena $8,500.
Hiša s 4 stanovanji; 3 po 3 sobe in eno s 5 sobami; fornez na plin, avtomatični grelec za vodo; blizu cerkve Marije Vnebovzete. Dober dohodek.
Dajte, da prodam vaše posestvo. Imam kupce.
FRANK JAGODNIK
15226 HOLMES AVE., GL 5324
Moški in ienike, ki morajo noiiii
OPORE (TRUSSES)
bodo dobro postreieni pri nas, kjer imamo moškega in ientko, da umerila opore.
Lekarna je odprta ob nedeljah. Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah
Mandel Drug
LODI MANDEL, Ph. G., Ph. C.
SLOVENSKI LEKARNAR 15702 WATERLOO ROAD
Cleveland 10, Ohio	'
o plantaži na Ptujskem polju
plantaže planira do glavne ceste dvoje cestišč, ki bo vsako od njih široko po šest do sedem metrov.
Lasten vodovod, sirarna, kanalizacija, nova gospodarska poslopja za 100 glav živine, če-beloreja, novo ekonomsko dvorišče, da, in celo lasten zadružni dom, katerega nameravajo zgraditi, kaže, kako velikopotezni so njihovi načrti, ki bodo ob tej ogromni volji našli svoje uresničenje. V tem nas prepričujejo uspehi, ki so jih dosegli doslej. Že danes imajo lasten zadružni magazin, že danes imajo svoj izvršni odbor Osvobodilne fronte. Ljudsko mladino Slovenije, skratka danes že predstavlja ta zadruga gamostojno politično telo — takorekoč svoj Krajevni ljudski odbor.
Vsi člani se v študijskih in strokovnih krožkih ideološko in strokovno izpopolnjujejo, imajo zaenkrat še lastna gospodinjstva in med njimi ni in ne more biti nesoglasij, kajti vsi brez razlike se zavedajo, da delajo zase, za razmah zadruge, za to tudi izgleda življenje v tej zadrugi kakor eno samo veliko mravljišče.
Nagrajevanje vsakega delovnega člana zadruge se vrši po učinku dela. Vsak prejema iz te skupnosti prav toliko, kolikor je on dal njej. Pravično nagrajevanje po omogoča dobra kontrola, ki vodi račune ne le o
leg tega, kar uživa vsak član zadruge in skupne lastnine, pa omogočajo zadružna pravila, da si lahko vsaka družina zadru-garja—če to seveda želi—uredi in obdeluje ohišnico, ki lahko obsega največ pol hektarja zemlje.
krknjenosti sam, se je odločil ... Danes je zadovoljen on, zadovoljna je njegova žena in otroci! Vsi, prav vsi, tudi stari Hrenko, delajo z veseljem v zadrugi in delež, ki napravijo vsi delovni člani njegove družine, tudi ni majhen . . .
Kakor so sosedi, brez razlike ali so bili majhni ali veliki kmetje, gledali v zače(ku na razvoj in načrte te zadruge z nezaupanjem, tako se danes ob teh prvih uspehih, ki jih je zadruga pokazala, te razlike že izravnavajo. Med zadrugo in majhnimi kmeti teh razlik sploh ni več. Nasprotno se opaža težnja, da pristopajo vedno novi, ki se vključujejo v zadružno življenje. Eden takšnih poslednjih primerov je mali kmet Hrenko, ki je na 3.5 hektara zemlje s | svojo štiričlansko družino komaj in komaj životaril, čeprav 30 ga žena in otroci nagovarjali, da se vključijo v zadrugo. Žena in otroci so uvideli, da jih njiho-' va zemlja ne more preživljati, zato so se odločili, da poiščejo zaslužka v tovarni. To je zresnilo starega Hrenka in ko je spoznal, da bo ostal brez delovne sile, da bo ostal v svoji za-
Tako ti vzgledi mičejo in odpirajo oči vsem, ki so prej dvo-
mili v uspehe te zadruge, ki se Sadjarska produktivna zadijiga je ustanavljala v tem delu Ptuj-! 'Osojnik" v Ptuju uvrstila v skega polja. Redki so danes še, vrsto najboljših zadrug v ptuj-tisti, ki v tej zadrugi gledajo skeni okraju. In kot takšna bo svojega sovražnika, z izjemo ne- rešila vse tiste naloge, ki jo čakaj velikih kmetov, ki ob vsa-'kajo, da preobrazi v tem delu kem novem uspehu le še stop-' ptujskega polja ne le obraz pri-njujejo svojo nevoščljivost in i rode, ampak tudi človeka in živ-sovraštvo do zadruge.	; Ijenje na vasi.
Že po sedanjih uspehih se je'	"Delavska Enotnost."
(Nadaljevanje z 2. strani)
ki. Še danes ti orjaški panji zlo ženi v sklade nekoliko nižje pod gospodarskim poslopjem nemo govore, s kolikšno silo so se zoperstavljali volji in vztraj nosti tistih, ki so jih ruvali in ki so spreminjali obraz prirode. Toda podlegli so volji človeka in tehniki, ki mu služi.
Nenasilni buldožer je opravil svoje. Kot krt je ril iz dneva v dan, mesec za mesecem po tej planjavi, prevračal nove plasti te sončne zemlje in jo odrival zdaj navzdol, zdaj spet navzgor, dokler ni prestavil te hribe in jih izoblikoval v položen svet, kjer je danes zasajenih že 8,000 breskvinih dreves na 14 hektarih površine. Še 15,000 jih bodo letos zasadili; in ob koncu prve petletke, ko bodo breskve v polnem rodu, se bo dvignil tudi donos tega zemljišča.
Torej 21,000 breskvenih dreves ni majhna stvar! 30 kilogramov z vsakega drevesa bo dalo 630,000 kilogramov sadežev— 63 vagonov breskev, s katerimi se bo obogatil naš trg, namenjen delovnemu človeku. Pa tudi v pogledu drugih kultur se je sedaj bistveno spremenila gospodarska osnova tega gospodarstva.
Zadruga, ki šteje danes že 35 družin s 125 ljudmi in 72 delovnimi člani, se bo pečala predvsem le s sadjarstvom—s plantažo—ostali del zemljišča pa bo krmna baza za razmah živinoreje. Vse divje pašnike so pre-orali in napravili iz njih orne njive ter tako povečali orno površino, vmes med breskvami nasade pa nasadili krompir, da ne bo noben košček zemlje ostal neizkoriščen, dokler ne bodo dale breskve prvega sadu.
Vse delo v zadrugi se odvija po planu, po proizvodnem in, finančnem planu, ki so ga izdelali zadrugarji, ga sprejeli in potrdili na svojem letnem občnem zboru.
Motil bi se tisti, ki bi mislil, da so ti zadrugarji s tem, kar so do sedaj ustvarili, že opravili vse. Veliki so njihovi načrti, ve-iki, da jih ni mogoče niti v eni sapi razodeti. Prvo, kar so smatrali med drugim kot najbolj jotrebno, je bilo, da so se povezali s svetom—napeljali so te-
ODRASLA DRUŽINA
išče 4 sobe spodaj, med E. 65 in E. 79 St., med St. Clair Ave. in Superior Ave. Naslov se naj pusti v uradu tega lista.
NUJNO RABIMO
stanovanje s 4 ali 5 sobami; v družini so mož, žena, mati in dobro vzgojen otrok. Kdor ima za oddati, naj blagovoli pokliče
HE 3259
F O R N E Z I
Novi fornezi na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5; premenjamo stare na olje. Thermostat!
CHESTER HEATING CO.. 1193 Addison Rd., EN 0487 Govorimo slovensko
NUJNO POTREBUJEMO
hišo za eno ali dve družini v bližini E. 185 St. ali v fari sv. Jeromija. Kdor ima za prodati, naj pokliče
IV 7646
Plastering & Repair Work
PROSTI PRORAČUNI Izvršimo prvovrstno delo ometa in popravil.
Pokličite
LO 4167
Želimo dobiti v najem
stanovanje s 4 ali 5 sobami. Veteran, žena in otrok.
Pokličite
SW 3463 ali GA 9175
SEDEM AKROV FARMA
se proda; na tlakovani cesti. Hiša s 6 sobami, velika klet, elektrika, plin, fornez, štala, kokošnjak, vse v dobrem stanju.
Vsake vrste sadje, špargelni, maline in grozdje. Lahka zemlja za delat. Kdor želi videti, naj se oglasi pri
JOE CEGLAR
TOWNLINE ROAD north PERRY-MADISON, o.
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 St. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo Jamčeno
CHRISTIANA LODGE AND COTTAGES Edwardsburg, Michigan
The Lodge has 30 rooms with connecting shower and toilet. There are 17 cottages with private shower and toilet. Central dining room with American-European cooking.
All sports: golf, dancing, tennis and shuffleboard, outdoor games. Cater to overnight guests.
Located in Christiana Lake in a grove of large trees. 100 acres of private playground on US 112.
Write for folder. CHRISTIANA LODGE Dominic Krasovec, Prop.
Phone 9126F5 P. O. Edwardsburg, Mich.
LEPA ZIDANA HIŠA NAPRODAJ V BLIŽINI E. 185 ST.
Za eno družino, 6 sob; sprejemna scba, jedilnica, kuhinja in ena spalnica spodaj; 2 spalnici in kopalnica zgoraj. Beneški zastori, zimska vrata in okna, mreže, garaža in nekaj sadnega drevja.
Vse je v zelo izvrstnem stanju In se lahko takoj vselite.
Za podrobnosti se oglasite pri
EDWARD KOVAČ
REALTY
960 E. 185 St., KE 5030
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicott 0583
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD:
452 EAST 152nd STREET /	Tel.: IVanhoe 3118
F: J. KERN, M. D.
URADNE URE IN TELEFON Popoldne od 1. do 4 vsak dan med tednom razen srede. Zvečer od 6.30 do 8. v ponedeljek, torek in četrtek.
URAD: 6233 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND 3 telefon: HEnderson 2945
REZIDENCA: 124 EAST 201 STREET, EUCLID 23, OHIO telefon: IVanhoe 6988
NAZNANILO IN ZAHVALA
S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je neizprosna, kruta smrt prišla tako nepričakovano ter pretrgala nit življenja našega dobrega, skrbnega in nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka
lOHN PIŠKUR-ja
v 80. letu njegove starosti.
Pokojni je bil doma iz Dolge njive, fara sv. Lovrenc na Dolenjskem. Svojo blago dušo je izdihnil dne 28. maja, pogreb se je pa vršil dne 1. junija na Calvary pokopališče v Lorainu, O.
Ker je pokojni umrl ravno pred praznikom Spominskega dne, in ni izšlo naše časopisje medtem časom, se nekaterim ni moglo sporočiti vest o njegovi smrti, da bi se prišli poslovit od pokojnika ali pa se udeležiti njegovega pogreba.
Tem potom se prisrčno zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih vencev, in sicer sledečim; Društvu Ameriški Slovenci st. 21 SDZ, Mrs. Anna Stambol in družini, Mr. in Mrs. John Kotnik, Mr. In Mrs. Longer in družini, Mr. in Mrs. R. Mentzer, The Lorain Slovenian Club Co., The Home Dairy Co., Mr. J. F. Strenick, Mr. in Mrs. A. Schullick in sodelavcem, društvu sv. Alojzija št. 6, Mr. in Mrs. L. Carek, Mr. in Mrs. John J. Novak in družini, Mr. L. Draksler, Mr. in Mrs. J. Bordenaro in družini, Mr. in Mrs. J. Skapin in hčeri, Mr. in Mrs. A. Kopco, Mr. in Mrs. J. Tonich in sinu. The W. Bingham Co., The W. Bingham Co. (Wholesale Dept.), The Lorain Master Plumbers Assoc., Mrs. Zdesar in družini, Mr. Gust Terzia, Mr. in Mrs. Pavlich in družini, Mr. in Mrs. Vandecar, Mr. in Mrs. Campel, Mr. in Mrs. Jim Sepic, Mr. in Mrs. C. Sepic, Mr. in Mrs. J. Sinko in hčeram, Mr. in Mrs. Rudy Beck, Miss Hazel Messinger.
Iskrena zahvala vsem, kateri so darovali za sv. maše. To so: Mr. in Mrs. F. Sepic, Mr. in Mrs. F. Slana, Mr. in Mrs. J. Ivancic, Mr. in Mrs. M. Tomazin, Jean in Maude Brunnetts, Mr. in Mrs. L. Kos, Mr. in Mrs. L. Balant, Mr. in Mrs. J. Cerne, Mr. in Mrs. J. Hribar, Mr. in Mrs. Zig Rybarcyk, Mr. in Mrs. P. Zaborniak, Mr. in Mrs. M. Mishak, Mr. in Mrs. V. Lesner, Mr. W. Korab in Albie, Mrs. Asmus in sosedje, Mr.*W. Bobrowski in fantje. Miss Corrine Westrick.
Hvala vsem, kateri so prišli in pokojniku izkazali zadnjo čast ob njegovi krsti ter nam izražali tako udano sožalje v naših naj-bridkejših urah.
Zahvala vsem članom društva št. 21 SDZ, društva št. 6 in društva št. 101 KSKJ, ki so prišli ponoči čuvat. Ravno tako se zahvaljujemo vsem društvenim tajnikom za molitve na pokopališču ob gomili.
Istotako prisrčna zahvala vsem, kateri ste prostovoljno brezplačno dali na razpolago avtomobile za udeležence pogreba, katerim se obenem iz dna srca zahvaljujemo, ko so spremili nam nepozabnega na pokopališče.
Zahvala pogrebniku Dovin Dombrovski za tako lepo urejen pogreb. Še posebna zahvala čast. Rev. Henneferd od cerkve St.' John za maso, molitve ob krsti ter na pokopališču. Isto tako se zahvaljujemo za njegovo dobrovoljno prijaznost.
Prejeli smo tudi nešteto sožaljnih kart, kot od Mrs. Ferlin in družine, in drugih, katerim najlepša hvala.
Torej, vsem, kateri ste nas tolažili v bridkih urah, se srčno zahvaljujemo.
Ako smo nehote koga prezrli, pa prosimo, da to oprostite.
Dragi, nepozabni nam pokojnik! Teško smo se poslovili od Tebe, vsaj smo Te vsi tako ljubili. Zdaj počivaš v hladni zemlji, naša srca so pa žalostna nad izgubo nam dragega. Spomin na Tvoje dobro srce bo živel med nami, dokler se skupno s Teboj ne snidemo nad višavam!
ŽALUJOČI OSTALI:
GERTRUDE PIŠKUR, soproga
ERNESTINE. MARY SCHUSTER in ROSE MENTZER, hčere
THEODORE. LOUIS. JOHN in FRANK, sinovi
MRS. FRANČIŠKA LONGAR. sestra v Lorainu
LOUIS DREKSLER. svak v Iowa
MRS. MARY BORDENARO. nečakinja v Iowa
več vnukov, in bratranec v Clevelandu
V stan domovini zapušča nečaka MARTIN KOZLEVČAR
Lorain, Ohio, dne 23. junija 1948.