Leto XYm.
r Celju, dne 20. marca 1908.
Štev. 33.
0M0VINA
Uredništvo
Je na Schilleijevi cesti 8t. 3. — Dopise blagovolite fran-kirati, rokopisi se ne vračajo.
Za Inserate
se plačuje od vsake petit-vrste po 20 vinaijev za vsakokrat: za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust, j
Javni ljudski shodi Narodne stranke dne 22. marca 1908.
1. V Bočni pri Gornjemgradu ob 3. uri popoldne v prostorih gosp. Iv. Purnata p. d. Feržena.
V Grajski vasi ob 3. ari popoldne v prostorih g. Borina. Pride drž. poslanec Franjo Eoblek.
3.	V Rogatcu v prostorih sr. Filipa Butolena (gostilna pri kolodvora) ob 3. ari popoldne.
4.	Pri Sv. Miklavžu bi. Ormoža ob 8. ari popoldae v prostorih gospe Ivanuša.
5.	V Ivanjkovcih ob 2. ari popoldae v gostilni gospe Kralj.
6.	Pri Sv. Barbari v Halozah ob 9. ari dopoldae v stari šoli.
7.	Pri Sv. Marku niže Ptuja ob 3. ari uri popoldne v gostilniških prostorih g. Čeha.	*
8.	Na Ponikvi ob juž. železnici ob 3. nri popoldne v prostorih gosp. A. Ošlaka.
9.	V Sevnici ob 3. nri popoldae v prostorih g. Fr. Simoačiča.
Vsi narodnjaki in naprednjaki na shode! Pridite sami in agitirajte za udeležbo med sosedi!
Govorilo se bo o važnih narodnih in gospodarskih stvareh!
Saniranje deželnih financ.
Predao se je sešla na Dunaja anketa o saniraaju deželnih financ, je priobčil profesor dunajskega vseučilišča dr. Brockhansen v „N. Fr. Pr." člauek, v katerem pravi, da je to sauiranje nemogoče, dokler ue bode izvedeua reforma javoe uprave. Naša samouprava je zašla na kriva pota: „Nikdo ne oskrbuje svojih opravkov iz svojih sredstev, vsakdo je oavezan na tujo pomoč, podpore, subveucije in prispevke. Ako vprašamo, kako je postalo tako gospodarstvo mogoče, dobimo odgovor: Nižja samoupravna telesa so preobložena z nalogami, katere so za nje prevelike; posledica temu je v prvi vrsti ta, da ne izpolujujejo popoluoma iu redno svoje zadače — mi to imenujemo nazadnjaštvo — ali pa, da jim mora v slučajih, ko je izvedenje naloge neobhodno potrebno, priti močnejši na pomoč. Ti pomočniki hočejo biti dežele, to pa iz razlogov volilue politike iu zato, da jim je mogoče izvrševati vpliv ua občine; ker so par'dežele prevelike, da bi mogle izvrševati tndi naloge lokalnega značaja, podeljujejo svojo pomoč potom podpor aK subvencij. Subvenčno gospodarstvo škodi v dveh smerih: kazi zdravo na svojem (lastnem) gospodarstvu slonečo samoupravo ter vničuje redno ob lastno odgovornost oprto finančno gospodarstvo."
Hkratu s saniranjem deželnih financ naj se izvede v smislu dunajskih cen tralistov tudi reforma javne uprave, katera bode tako proračunjena in prikrojena, da pred vsem ojači moč države deželam nasproti. Do zadnje vasice naj sega vpliv države s posredovanjem javno delujočih oseb. Nek sodrng Brock-haus^nov je predlagal, naj bi bile občine prisiljene nastavljati vojaške certi-fikatiste kot tajnike, prof. Brockhausen pa meni, da bi se to sigurnejše in popolnejše doseglo, *fo bi se sprejelo učiteljstvo v zvezo državnega urad-uištva.
Navajamo vsebino tega članka, ker je dobef uvod k anketi o saniranju deželnih financ. Razprave o tej anketi so se vršile več ali manj vse v okviru Brockhausenovih idej. Govorilo se je
o subvencijah, podporah in prispevkih, katere naj daje država deželam, o pre-vzetju šolstva na državni račun, o potrebi reforme javne uprave — z druge straai se je pa poudarjala potreba razširjenja deželne antonomije, prepustitev gotovih davkov in davščiu deželam v pokritje njih potreb — do sporazum-ljenja med zastopniki vseh dežel in predstavitelji raznih sistemov pa ni prišlo in vlada bode tudi v bodoče določevala po svoje, samo da se bode pri tem, kakor se pravi. „ opirala ob uspehe ankete".
Stališče zagovornikov deželne auto-nomije je to, da 'treba deželam prepustiti samostojne, razvoja zmožne davke, katerih dobodki z leti rastejo. Kateri naj bodo ti davki, to je vprašanje, s katerim se nam še ni potreba ukvarjati. Gotovo je pa to, da niti del dohodkov iz davka na špirit, kateri ima biti zaradi saniranja deželnih financ povišan, niti dovoljenje pobirati višjo deželno naklado na pivo, ne bo pripomoglo k večji prožnosti deželnih proračunov. Glavni razlog pa, zakaj se na nobeni podobni anketi ne najde in ne more najti primernega načina, kako bi se dalo to vprašanje ugodno rešiti, je ta, da ima vsaka dežela svoje posebne potrebe in posebne naloge, svoje posebne od drugih različne gospodarske razmere in da je torej nemogoče rešiti to vprašanje za vse dežele po enem kopitu.
Saniranje deželnih financ stoji v tesni zvezi z novim finančnim načrtom, kateri bode izdelan in proglašen 1909.1. Država si bode prizadevala obdržati v svoji roki izvir vseh dohodkov in bode hotela deželam deliti zopet drobtinice. Pri rešitvi novega finančnega načrta se bode moralo pred vsem gledati na to, da se obvaruje, ohrani in uveljavi načelo, da treba deželam v pokritje njih potreb prepustiti samostojne, razvoja in naravnega povišanja zmožne davke, ne pa kakor se je to delalo do sedaj, da se jim daje pravica do nekih deželnih in občinskih doklad na davke.
Ne da se tajiti, da stoji saniranje deželnih financ tudi z reformo politične uprave v zvezi. Neokretnost pretira-
nega centralizma, ki je dandanes v veljavi, je zdravemu razvoju dežel in vsled tega tudi države prav tako na potu, kakor subveučno gospodarstvo dežel in občin. Proti eaema in drugemu se bode treba prav odločno postaviti.
O anketi sami pa prihodnjič.
Dopisi.
Iz Ljutomera. („D e 1 o v a b j e"
g. Karba v bolniški blagajni in neosnovani napadi „81 o v. Gosp." na g. dr. Chloupka.) K poloma bolniške blagajne, oziroma nje načelnika, katerega je tako ognjevito zagovarjal rSlov. Gospodar" v svojem članku od dne 13. svečana štev. 7 ter ob enem oblatil odlične in zaslužne može v trga s tem, da jim je hotel vzeti ugled in poštenje radi tega ker ne trobijo v ujegov Jažnjivi rog, poizve naj javnost potom naše „Domovine" popolno resnico o razmerah pri omenjeni blagajni.
„Slov. Gospodar" napada posebno zaslužnega g. dr. Chloupka, okrožnega zdravnika, starosto „Murskega Sokola" itd. — zadnje menda posebej bode rLaži-Gospodarja" v oči — češ, da je spravil z računi blagajno tako daleč, da sedaj blagajna, katera je prihranila do 1902. leta 2949 K 51 vin. rezerve, komaj izkaže 600 K prihranjenega denarja, akoravno so se dohodki pri blagajni podvojili.
Kakor pa vidimo iz uradnega izkaza o prometu blagajne, je ravno v letih 1906 in 1907, ko g. dr. Chloupek ni bil več pavšali-rani zdravnik bolniške blagajne in so bili člani od načelstva prisiljeni iskati zdravniško pomoč drugod, nastala izdatna spremena prometne svote. Evo nekaj številk iz uradnega izkaza!
Leta 1905. je izdala bolniška blagajna na podpori bolnikom 851 K 68 vin. — 1906. leta že 1373 K 04 vin. in leta 1907. celo 1716 K 35 vin. — Za zdravnike izdalo se je 1905. leta samo 800 K 40 vin. — 1. 1906. pa 1942 K 26 vin. in 1907. 1. 1676 K 60 vin., — torej v d v e h letih 2018 K 06 vin. več, kakor v istih letih, ko je
bil dr. Chloupek nastavljen kot zdravnik bolniške blagajne. — Zdravila so stala 190&. leta 678 K 74 vin. — 1906. leta 1006 K 53 vin. in 1907. L 914 K 47 vin. — Rezervni zaklad rje znašal 1905. leta 2689 K 61 vin., — leta 1906. leta 1892 K
80	vin. in 1907. leta samo 631 K
81	vin. — Uprava za 1905. leto j« stala 409 K 30 vin. za 1906. leto že 488 K 48 vin. in za 1907. leto naenkrat 714 K 67 vin.
Omeniti je tudi, da se je g. dr, Cbloapek ponudil 1905. leta opravljati službo blagajniškega zdravnika za mesečno plačo 60 K, kar pa je bivši načelnik odklonil, čeravno je dr. Chloupek v 4 letih, ko je bil pavšalu an, prihranil blagajni vsled jako nizkega pavšala MOO do 1800 K, med tem, ko se je v dveh letih 1906 in 1907 izdalo 4200 K več ko prej v 4 letih.
»Laži-Gospodar" očita nadalje dr. Chloupku, da je spravil rezervni zaklad s pravdami oa 600kron. To je grda laž; to pokažejo že prejšnje številke, kdo je temu vzrok. Obče znano pa je tudi, da je imel dr. Chloupek sklenjeno pogodba z bolniško blagajno, vsled katere se je moral držati popolnoma tarifa, sklenjenega med zdravniško komoro in bolniškimi blagajnami, Ker pa načelnik bolniške blagajne ni hotel radi svoje trme izplačati več mesecev dolžnega honorarja, naročila je zdravniška komora Chloupku, iztir-jati sodnijskim potom dolžno svoto. S tem pozivom čakal je še dr, Chloupek zopet tričetrt leta, a ko je bilo vse zaman, je bil dr. Chloupek prisiljen tožiti. Bili ste dve obravnavi in še pred zadnjo obravnavo hotel se je dr. Chloupek poravnati, da bi prihranil blagajni nepotrebne stroške, i bilo je vse zaman. Bivši načelnik Karba je to odločno odklonil in posledica je bila, da je bila bolniška blagajna radi trmoglavosti svojega načelnika obsojena plačati dolžno svoto dr. Chloupeku in stroške čez 200 K.
V tistem članku „Laži-Gospodarja" napadata se tudi gg. Mišja in dr. Gross-man. Zadnji poslal je kakor tudi dr. Chloupek iu Mišja popravek „Gospo-darju". Popravek dr. Grossmana je bil
sprejet, ostala dva pa ne! Že vemo zakaj ne?! Gre se za kašo in ričet!
Dokažemo lahko in mirno debelo laž, da bi kedaj prosil Mišja pomoči imenovanih dveh gospodov, on je sam za sebe zmožen dovolj.
Lahko bi se tirala gonja, katero opisuje „Laži-Gospodar", če bi se hotela, bilo bi tudi opravičeno, a dr. Chloupek je preveč človekoljuben, miren in potrpežljiv. Pisatelj članka v »Laži-Gospodarju", potrkaj se na prsi, dobro veš, kako se je napadal dr. Chloupek iu obče^ vsi zdravniki v Ljutomeru od strani bivšega načelnika Karba pri javnih zborovanjih in odborovih sejah, dobro veš, da bi lahko opetovano nastopil dr. Chloupek sodnijsko pot proti bivšemu načelniku, že radi ljubega miru ni hotel uprizorili one gonje, katero je popisal „Laži-Gospodar" in katero je ravno on povzročil s svojim laž-njivim člankom.
Laž ima kratke noge! To velja tudi tu! Ni še mesec dnij in najbolj neomadeževani, najčistejši značaj in »zaslužni slovenski mož" Karba, katerega je vneto zagovarjal „Slov. Gospodar" je bil v preiskovalnem zaporu radi pone-verjenja blagajniškega denarja in bo imel priliko pred porotniki dokazati resničnost »Gospodarjevega" poročevalca kakor tudi svoje „zaslužno" delovanje pri bolniški blagajni. Zakaj je rabil denar, pisali so že razni časniki, samo resnicoljubni „Gospodar" molči in se mora skrivati v senci svoje laži. — Blatiti čiste, značajne može je lahko; & umazane oprati zelo težko!
Minili so tudi pri nas časi, ko se je kar meni nič tebi nič verjelo kar je pisal ,.Laži-Gospodar". Sedaj spoznavamo od dneva do dneva bolj, da si je vzel ta list za nalogo blatiti pod plaščem katolištva in vere poštene in značajne ljudi, ščititi pa vse mogoče dvomljive značaje, samo, da so duhovniški privrženci. Čudimo se. kako more duhovščina, katere naloga je gojiti med ljudmi resnicoljubnost, poštenje in ljubezen, urejevati, širiti in pisati tako podel in v očeh vsakega poštenjaka in narodnjaka zaničevanja vreden list! Ni se čuditi, da prava vera peša in se širijo surovost, nepoštenost in licemerstvo, glavni znaki klerikalizma.
Resnicoljub.
Slovenski Štajerci, spoštujte pred vsem sami svoj narodni jeziki Na naši narodni meji skušamo ponemčenje našega na-
roda z ustanovitvami slovenskih šol družbe sv. Cirila in Metoda kolikor mogoče zajeziti, v sredini, v masi naroda, pa narodna (?) inteligenca, narodna (?) gospoda nemškutarji, svoj jezik podcenjuje, v nič stavi. Temu mora pač že drugače postati in to kmalu, ker sicer bo prepozno. In ravno dne 22. t. m. bo na javnih shodih, kateri se bodo v tolikih krajih slovenske Štajerske vršili, naj lepša prilika dana, v tem obziru kaj storiti, dosti storiti. Povsod naj bi se povdarjalo in pov-darjalo, da je treba naš slovenski jezik v naših inteligentnih, v naših gosposkih krogih vse drugače negovati, kakor se je to dosedaj godilo. Pred vsem bi bilo pa potrebno v to svrho idejo vzbuditi in širom širiti, da se ustanovi v Mariboru ali pa Celju zavod, kakor-šnega imamo že v Ljubljani pod imenom »Mladika", da se ustanovi zavod, v katerem se bo naša ženska mladina in med temi tudi hčerke naših inteligentnih stanov v narodnem duhu iz-gojevala, kakor se * to čast in hvala narodnim ženam na Kranjskem v ljubljanski ..Mladiki" že godi. Dokler ne bo naše štajersko slovensko ženstvo slovensko čutilo, dokler se ne bodo slovenske matere naši sveti slovenski stvari, z odgojo otrok, osobito deklet) v slovenskem duhu služile, in v to svrho — toliko časa ne pridemo do tega,, kar si vsi pravočutni Slovenci od slovenske Štajerske želimo namreč: do skozi in skozi slovenske inteligence, katera svoj ma-terni jezik spoštuje) kakor ga mora spoštovati. Zato naj bi se dne 22. t. m. na vseh javnih shodih tudi vprašanje ustanovitve »Štajerske Mladike" sprožilo ter potem na uresničenje iste z vsemi danimi sredstvi delalo. Dokler pa na slovenskem Štajerskem takega zavoda še ne bo, pošiljali naj bi premožnejši starši svoje hčerke v Ljubljano v »Mlad i K o" na hrano, stanovanje ter družabno vzgojo, v slovenski licej t. j. v višo dekliško šolo pa v višo šolsko izobrazbo. Zdaj sta ta dva narodna zavoda še drug od drugega ločena, toda letos že bodo, kakor se sliši, oba združili. Tik v vsakem obziru uzorno zgrajenega liceja v Bleiweis-ovi ulici, bodo zgradili za »Mladiko" popolnoma novo, vsem zdravstvenim zahtevam odgovarjajočo moderno poslopje. Zdaj je v »Mladiki" za 24 gojenk prostora — Štajerka je žal! med temi le ena. — V novem poslopju b3 pa prostora za veliko večje število, želeti je, da bi bile Štajerke številnejše zastopane.
Tudi o tem naj bi se na vsih shodih govorilo in ljudstvo poučilo. Kaj pa naj bi se zahtevalo od dežele ? — Med drugimi važnimi zadevami, — kakor pravičnejši volil red itd. — gotovo tudi to, da se odpravi tisto ne-čuveno krivično zatiranje slovenskega jezika na deželni vino- in sadjerejski šoli v Mariboru. V tem zavodu se slovenski učenci, katerih je vedno 70 do 80 odstotkov, prav sistematično raz-narodujejo in v strastne nemčurje spreobračajo. V ta namen morajo Slovenci eno celo leto dlje v zavodu ostati, da se namreč v prvem toliko nemščine priučijo, da morejo potem v drugem in tretjem letu izključno nemškemu poduku slediti. Ali je mogoča še večja krivica? In kaj je posledica tej krivici? To, da te šole dovršivši učenci potem doma nemčurstvo v večji meri goje, kakor pa umno vinarstvo in sadjarstvo. Še celo nemški „Šul-verein" in „Siidmark", obe ti najhujši ponemčevalni društvi ustanovili sta vsak po dve ustanovi za učence mariborske vinarske in sadjarske šole. Zakaj, čemu nek to ? Na to vprašanje leži odgovor na dlani. Da in kaj je pa z ustanovitvijo slovenske kmetijske šole v Št- Jurju? — Vedno in vedno jo obljubujejo, do otvoritve pa le ne pride, in tako kmalo gotovo še prišlo ne bo — ako se ima sploh kedaj isti-nito ustanoviti. Deželne poslance slovenske, bi trebalo na shodih 22. t, m. prav energično na to opozoriti.
w
Iz Zetal. Dne 15. t. m. se je vršil pri nas političen shod, katerega je sklical drž. poslanec dr. Ploj. Udeležilo se ga je okoli 500 ljudij, mož in žena.
Burno pozdravljen je imenoval g. sklicatelj predsednikom župana Ko-larja iz Žetal in zapisnikarjem domačega učitelja g. Fr. Zrimšeka.
Gosp. poslanec je poročal o svojem delovanju v deželnem zboru, kaj se je doseglo in kaj se bode še zahtevalo. Predvsem je posvetil svoj govor žalostnim razmeram v deželnem zboru, kjer sedi 71 poslancev in dasi tvorijo Slovenci eno tretjino vsega prebivalstva na Štajerskem, imajo le 10 zastopnikov, ne kakor bi bilo pravično 22 poslancev. Začela pa se je akcija glede boljšega zastopanja. Razjasnil je, da ima kurija veleposestva 12 zastopnikov in obljubil delovati na to, da se takozvana »deželna deska" odpravi, ker je povsem nepravična; kurija mest in trgov ima zopet 25, dočim nimata kurija kmetov (23) in IV. kurija (8) večine, ker ju
zastopniki veleposestva, mest in trgov preglasujejo.
G. poslanec je zlasti poudarjal potrebe popolnejše izobrazbe kmeta, da nas bodo nasprotniki spoštovali in tudi uvaževali.
Govoril je o preustroji ljudskega šolstva. Določila naj bi se sedemletna šolska doba brez vsakih olajšav, osmo leto pa naj bi bil praktičen pouk v obdelovanju zemlje i. dr. Pri vsaki šoli naj bi bilo zemljišče, kjer bi se učenci praktično vadili, kajti današnji čas zahteva popolnoma drugo ravnanje z zemljo i. dr. kakor prej. G. poslanec je tudi omenjal, naj bi se učenci seznanili tudi z raznimi postavami, spi-sovanjem prošenj in drugega takega koristnega znanja. Pomagajmo si torej sami!
Velikega pomena je ustanovitev
slovenske kmetijske šole, kjer bi se učenci v tečajih vadili praktičnega poljedelstva; tudi ta se je dosegla. Šola v Št. „ u r j u ob Južni železnici se bo začela že s septembrom 19 08. Urejena bode tako, da bodo učenci po dovršenih naukih radi prihiteli domu, kjer bodo ne le starišem, ampak tudi občinam v korist.
G. poslanec je govoril tudi o zavarovanju proti starosti in onemoglosti. Stavil je predlog, naj se ustanove deželne zavarovalnice proti toči, ognju in za živino. Premije za plačevanje bodo potem manjše. O svojem delovanju v državnem zboru omenil je g. poslanec, da so se potegali za dveletno vojaško službo; glede vojaščine naj ne določi žreb, ampak gospodarske razmere; opuste naj se orožne vaje v 11. in 12.1. Rezervisti naj bodo klicani marca, ne pa ob času največjega dela.
Omenil je tudi preosnovo glede vojaške takse.
Gruntni davek, ki znaša 56,000.000 kron, naj se odpiše, tudi desetek naj se odpravi, tako, da plača istega samo oni, ki ima posestvo do 5000 K vrednosti, drugim pa naj se opusti.
Za stavbo šol naj bi se ustanovil fond, v katerega bi plačevale vse občine in pri stavbi novega šolskega poslopja bi naj občina potem dobila denar iz fonda.
Nato je zapisnikar, učit. Zrimšek, prebral po kratkem uvodu, v smislu govornikovih izvajanj, resolucije, ki so bile enoglasno sprejete. Izreklo se je g. poslancu popolno zaupanje.
Sledile so še razne prošnje posameznikov glede raznih zadev na g. poslanca in njegovega spremljevalca g.
LISTEK.
Poezija in proza.
(Dr. K. Ozvald.)
(Dalje.)
Umetna obrt! Tako slove jedno izmed mnogih gesel naše dobe. Ne vem sicer, ali je slovenska beseda popolnoma adekvaten izraz za »Kunstge-werbe", toda o tem so me uverile mnngobrojne razstave, da je stvar, ki jo po/.n menuje, dosegla neverjetno visoko stopinjo razvitka. Umetno obrt sem vedii > ^ma1 ral za modernega otroka, ali gliptoleka mi je izsilila priznanje: „Alles sciiou <iagewesen!" Krasno iz-cizelirana pepčlnica z ličnimi okraski v živalski obliki; bronast, meter visok podstavek za svetiljko, ovit z nežno izrezljanim bršljanom; fino izklesan kandelaber v obliki četvorice človeških glav, ki stoje druga nad drugo, so pač velečastitljivi predniki moderne umetne obrti.
In — last not least — že staro-klasična umetnost je imela svojo »mo-
derno", ki se ni obotavljala, pobrati i spako, samo da je v njej tičal »hvaležen motiv": v dvorani št. XII. me iznenadi — »pijana stark a". — »Stara ženica sedč trdno v rokah drži vinsko steklenico ter kakor zamaknjena nad nje slastno vsebino zre kvišku".
Spet stojim na Kraljevem trgu ter zrem tje na umetniško pročelje glip-toteke. In nje neživa notranjost se mi zazdi živ dokaz, da „v svojih delih sam boš živel večno", ti večno lepi klasični duh.
Pariš ima Eiffelov stolp kot svoje čudo, raz katerega si lahko s ptičje perspektive ogledaš milijonsko mesto ob Seni, Dunaj ima Sv. Štefana zvonik, Monakovo pa svojo Bavarijo.
Nad teraso južno od Terezišča se dviga na ogromnem podstavku 20 m visok bronast kip ženskega ženija — Bavarije. Desnica se ji nalahuo dotika grive bronastega leva, visoko v levici pa proži lavorov venec tje nad mestom, čegar gostoljubni in dobrodušni simbol je »Miinchener Kindl". A Bavarija ni kakor so sicer bronasti kipi. Votla je in
skozi trebuh pa oprsje ji drže vreten-časte stopnice visoko tje gori do klasično umerjene glave. A tudi glava ji ni kakor so sicer glave: kovinaste — masivne, krščanske — z možgani v lobanji. Votla je in centralni organ ji nadomestuje okrogel zofa, na katerem lahko počiva obenem petorica utrujenih tujcev. In linice ima glava Bavarije, da te s čarobnim razgledom tje daleč do tirolskih planin bogato poplača za nezložno plezanje gori po polžastih stopnicah.
Skozi linico mi splava pogled tje doli čez morje hiš teh veličastnih Aten ob Izari. Nebotične zvonike zrem in ravne ulice s pisanimi vrtovi pred hišami in za njimi pa krasne stavbe v krasnih slogih, čudolepe trge s čudovitimi spomeniki in nasadi. To mesto ni kakor so druga mesta in tudi Bavarija ne more biti kakor so drugi geniji.
Bavariji za hrbtom se v najblažjem slogu, ki se ga človek more misliti, dviga »Stebrišče slave". Stavba ima obliko razsežnega iu na obeh koncih odprtega hodnika, ki mu je
sprednja stena nadomeščena s prelest-nim stebrovjem dorske vrste. Na (zadnji) steni te neobičajne veže pa vise doprsni kipi nemških vitezov duha in meča. A pod slehernim kipom čitaš letnico rojstva in smrti.
Ne morem si misliti dostojnejšega svetišča slave, nego je veličastna har-monska celota, ki ti jo v dušo pričara pravokotnik, čegar krajši in daljšo stranico tvori »stebrišče slave", sprednjo pa Bavarije; bajen pravokotnik je to, ki mu je ozadje idiličen log, ospredje pa lepa bavarska metropola. Tudi to je »podoba raja".
Tako tujina časti in slavi svoje velmože. »A mi ?" Ne bi naši Prešerni, Gregorčiči in Levstiki, Kersniki in Jurčiči, naši Miklošiči, naši Štefani in Vege, naši Šubici in Ažbeti zaslužili — slovenskega »stebrišča slave", kjer bi se njihovemu geniju lahko poklonil domačin — in tujec? Saj menda tudi
v nas velja, da
„Kdor svojih prednikov ne Časti, njih naslednik biti vreden ni!"
Palje sledi.
Vesenjaka; oba sta obljubila storiti, kar je mogoče.
Shod je napravil na ljudi velik utis. Čutili smo, da ima gosp. poslanec src« za nas in burnih pozdravov in živijo-klicev ni bilo ne konca ne kraja ob njegovem odhodu.
Shod se je vršil dokaj mirno, le par svojeglavcev je motilo, pa hvala gg. rediteljem, izvršil se je častno. Štajercijanci so imeli pripravljen proti-govor, pa sreča jim ni bila mila, morali so požreti jezico. Resolucije so sledeče:
I.
Volilci, zbrani na javnem shodu g. poslanca dr. Miroslava Ploja v Že-talah dne 15. marca t. 1. odločno zahtevajo splošno in enako volilno pra-vieo tudi za deželni zbor.
V	slučuju, ako bi se ne dalo doseči, naj pa se volilna reforma vsaj toli pošteno izvrši, da dobe tudi Slovenci primerno število poslancev, kakor jim gre po številu prebivalcev in po davčni moči in da se varuje posestno stanje Slovencev.
V	kmetskih občinah naj se natančno izvede tako, da pripade 1 kmečki poslanec na Sp. Štajerskem na enako število kmečkega prebivalstva kakor na Srednjem in Gornjem Štajerskem. Volilni okraji naj se razdelijo in sprejmejo v 1 volilni okraj oni sodni okraji, ki jih vežejo enake gospodarske zahteve in koristi.
II.
Volilci, zbrani na javnem shodu g. poslanca dr. Miroslava Ploja, dne 15. marca t. 1. v Žetalah, zahtevajo, naj prevzame ljudsko šolstvo, t. j. stavbe šol in njih vzdrževanje, kakor tudi plačevanje učiteljstva, država sama, da se tako odvzame breme raz ram kmetskih občin.
III.
Volilci izrekajo svojemu gosp. poslancu dr. Ploju svojo toplo zahvalo za njegovo dosedanje delovanje v prid blagostanju kmetskega stanu, kakor tndi njegovo postopanje popolnoma odobravajo.
IV.
Ker se pri c. kr. kmetijski družbi za Štajersko ne nahaja poseben slovenski oddelek, zahtevamo, da vplivata deželni odbor in c. kr. vlada na c. kr. kmetijsko družbo, da dobe Slovenci pri njej primerno zastopstvo in da skrbi družba v isti meri za slovensko kmetijstvo kakor za nemško.
Dalje zahtevamo, da se z deželnim denarjem izdatnejše podpira poljedelstvo, živinoreja, sadjereja in vinogradništvo na Spodnjem Štajerskem, dalje zahtevamo, da se nastanijo slovenski kulturni uradniki in tudi slovenski inženirji za regulacijo potokov, za dre-nažiranje itd. ter radi tega, da deželni odbor le-ta izboljšavanja zemljišča raz-merno v isti meri podpira kakor na Srednjem in Gornjem Štajerskem.
Opomba uredništva: Kakor je videti, se giblje g. državni in dež. poslanec dr. Ploj glede štajerske deželnozborske volilne reforme in naših gospodarskih ter kulturnih zahtev v istih mejah kakor „Narodna stranka", kar nas v koristi naše dobre stvari more le veseliti.
O kmetijski podružnici v Št. Juriju ob Juž. žel. Kako delavna je kmetijska podružnica pri nas, ve vsak, kdor je količkaj dozdaj zasledoval nje delovanje; dobila je tudi za to z merodajne strani, kakor v časopisih pohvalno priznanje.
Vse ogromno delo opravljajo od-borniki-ustanovitelji, znani požrtvovalni možje v Št. Juriju, popolnoma brezplačno, ter so kljub vsem sistematično premišljenim zaprekam in oviram, ki jih jim stavijo klerikalni vodje, dosegli lepe uspehe. Kako težavno je v
takih razmerah uspešno delovati, bo umel le tisti, ki do dobrega pozna takozvane „ljudske prijatelje14.
Že s početka so klerikalni vodje, na čelu kaplan Žgan k, uvedli zoper podružnico običajno ostudno gonjo, kakoršne so le oni sami zmožni. Da odvračajo vsakega posestnika od pristopa k podružnici, da opravljajo in čast kradejo najdelavnejšim odbornikom po pristno klerikalnem receptu, to že trpi. odkar obstoja podružnica. Zasejati sovraštvo in nezaupanje do vrlega vodstva podružnice in v ta namen zlorabiti vsakomur prirojeno versko čustvo, to jim je navadno sredstvo, s katerim bi radi podružnico uničili ali pa, da bi jo dobili v pest ter jo potem izkoriščali v svoje nečedne namene.
Večkrat je že ..Slov. Gospodar" prinašal nesramna sumničevanja in vsakojake laži o delovanju podružnice, kar je imenoval gosp. kaplan Žgank „spretno sukanje peresa".
Tako tudi v zadnji številki „Slov. Gospodarja" „spreten sukač peresa" hinavsko očita podružnici, češ, zakaj ne objavlja poročila o svojem delovanju v njegovem glasilu za „poduk in zabavo".
Nadalje daje naivno na znanje, kako dolgo že klerikalci pazljivo zasledujejo delovanje podružnice ter da bodo skoro začeli odkrivati slabe strani podružnice. Kakor običajno proti vsem njim neprijetnim društvom zagotavlja dopisnik občinstvu, da vsled tega že tudi podružnica močno hira. Lepa, pobožna želja!
Nadutemu pisaču dokazovati, da kmetijska podružnica nima namena zadovoljevati klerikalne „spretne su-kače peres" v „Slov. Gospodarja", ker taki ljudje sploh niso kompetentni in zmožni objektivno soditi o delovanju kake kmetijske podružnice, bi bilo pač brezuspešno početje, kajti ti reveži v svoji fanatični zaslepljenosti ne vidijo na svetu ničesar kakor le sebe.
Sicer smo že pred letpm vedeli, da bo „Slov. Gospodar" objavil tak dopis o podružnici, kajti takoj v po-četku je prenehal redno dopošiljana poročila o delovanju objavljati, metal jih je zaporedoma v koš, ker so odborniki in ustanovitelji po mišljenju napredni. „Slov. Gospodar" ne sme objavljati ugodna poročila o delovanju naše podružnice in naj si deluje še tako vzorno, dokler je le jeden odbornik naprednega mišljenja, zato so poskrbeli že naši klerikalni vodje. Trikratni poskus tajnika, spraviti po prvih dveh poročilih tudi še nadaljna v „Slov. Gospodarja so se izjalovili in tajnik je moral nehote poročanje opustiti. Da bo pa duševni oče te kunštne politike ob svojem času to stvar, v obliki nekega članka izkoristil in skušal nezavedneže p^slepiti in zapeljati, o tem ni nihče dvomil. Da, da, ko bi bila podružnica slepo sredstvo za klerikalne namene, »spretni sukač peresa" v „Slov. Gospodarju" pa neomejen vladar nad pasje ponižnimi klerikalnimi odborniki, katere bi si izbral po svoji volji, potem bi bilo čitati dovolj slavospevov podružnice v „Slov. Gosp.", to radi verjamemo.
Pričakujemo seveda tudi, da bodo klerikalci svoje „krščansko" delo na sličen hudoben način brezobzirno nadaljevali, dokler bo le jeden izmed ustanoviteljev, ki so pristaši napredne stranke, odbornik. Kako lahko je spoznati zlobnega nasprotnika.
Letos je marljiva naša podružnica ustanovila v okviru podružnice jubilejno mlekarno v spomin cesarjeve 60 letnice vladanja z namenom, da se vendar enkrat zagotovi kmetu stalen dohodek vsak mesec. Akcijo je oživil potovalni učitelj g. Goričan in tako že odpošilja podmžnica mleko od 1.
marca naprej vsak dan. To je klerikalne vodje g. Žganka in Mikuža tako silno faztogotild, da so iakoj sedem duij pozneje naročili 2 agenta iz Ljubljane. da bi osnovala konkurenčno mlekarsko zadrugo in takoj prihodnji delavnik so šli v Celje pravila predložiti v registrovanje. To je mlekarska zadruga na klerikalui podlagi v 3. izdaji. Druga izdaja je bila že registro-vana, a je nehala biti, ker ni sploh nikdar nič delala, niti začela delovati. A zdaj se je postavil na čelo klerikalni mlekarski zadrugi kot podružničnemu konkurenčnemu podjetju sam gospod f a j m o š t e r ter drži visoko klerikalno zastavo v spodbujo vsem tistim, katere hoče odvrniti od podružnice kmetijske družbe. Siromaki živijo v večnem strahu, da bi ljudje sprevideli, kako mnogo bolj soliden in nesebičen pospeševatelj ljudske koristi je vsak naprednjak nego klerikalec in naj si bo to tudi še sam kaplan ali župnik. Sicer pa smo prepričani, da nam mora naše nesebično delo roditi boljše posledice, nego nasprotnikom obrekovanje, sejanje sovraštva in tisto navidezno markiranje dela za splošno korist pa s skritim načelom popolnoma zasužnjiti nerazsodne ljudi ter je spraviti čisto pod svojo komando v javnem in privatnem življenju.
Slovenske novice.
Štajersko.
Prvi letni .sestanek »Narodnega sveta" se je vršil včeraj ob povoljni udeležbi narodnjakov iz celega Sp. Štajerskega v Mariboru. Iz letnega poročila o delovanju »Nar. sveta" izhaja, da je med letom izstopila „Kmečka zveza" iz „Nar. sveta", da pa se je sklenilo nadaljevati delovanje „Nar. sveta" v prospeh skupnih narodnih koristi. Izvolila se je devetorica mož, ki bo vodila prihodnje leto posle „Nar. sveta". S posebno hvalo se je vzelo naznanje statistično delovanje, katero je že glede nekaterih krajev popolnoma dokončano, a je zajamčeno nadaljevanje tega pre-koristnega dela. Vsi udeleženci so bili prepričani, da je „Nar. svet" potrebna naprava. Vočigled okolnosti, da delajo Nemci s pomočjo svojega narodnega sveta na vseh poljih veliko škodo Slovencem, je pričakovati, da pristopijo vsi rodoljubi „Nar. svetu" in ga zdatno podpirajo. Nekateri kraji in rodoljubi so se oglasili z lepimi doneski, od drugod se še pričakuje podpore.
—	»Dijaški kuhinji" v Celju je daroval K 1"— g. Franjo Sert, ravnatelj in učitelj v Bednji na Hrvaškem. Prisrčna hvala.
—	Gospod državni posl. Franc Roblek je iz svojih državnozborskih dijet daroval »Narodnemu svetu" znesek 100 K. Želeti bi bilo, da bi ga vsi Slovenci podpirali.
—	Kdo je požagal Schillerjev hrast v Celju? Kakor je že znano, se je zadnje tedne mnogo pisalo o dogodku, da je v Celju na dvorišču dekliške šole nekdo odžagal hrastič, ki je tam bil zasajen ob otvoritvi šole in je dobil ime Schillerjev hrast. Nemci so seveda, kakor je njim lastno, takoj Slovence osumničili. Mi smo se z nraali za stvar in smo izvedeli iz ene strani mnenje o tem dogodku, po nam zdi precej utemeljeno. Uči \Vendler je bil v dotični hrastič nara.i.ost smešno zaljubljen, tako da je vsak lan po več minut pred tem hrastičem stal in fantaziral. Misli se, da je morebiti kaka učenka iz kljubovalnosti ali jeze zoper učitelja Wendlerja ta hrast uničila ali koga k temu dejanju nagovorila. To bi bilo nekaj čisto drugega nego narodno sovraštvo kakega Slovenca. To sumničenje je tem manj utemeljeno,
ker vendar tudi olikani Slovenci Schil-lerja, ne oziraje se na to. da je bil Nemec, čislajo klasičnega pisatelja, čegar dela cenijo vsi narodi.
—	Klerikalci in sloga. Pri tretji seji narodnega sveta v Mariboru, katere sta se udeležila v imenu Kmečke zveze profesor Fon in korektor ..Slov. Gosp." Leskovar kot zastopnik dr. Korošca, se je sklenila sledeča resolucija: »Narodni svet je prepričan, da je za uspešno zastopanje naših narodnih teženj potrebno, da se vsi slovenski poslanci združijo v jeden sam klnb". Za to resolucijo sta glasovala tudi prof. Fon in korektor Leskovar v imenu Kmečke zveze. In pozneje je uprav radi tega izstopila Kmečka zveza oficijelno iz Narodnega sveta. Sedaj pa »Slov. Gosp." piše, da so »liberalci in prvaki vrgli ven naše somišljenike", da „se veselijo, da so izrinili kmečke zastopnike iz Narodnega sveta", da se intri-gira proti temu, da se Kmečka zveza zopet povabi v Narodni svet itd. — Gospodje, kako se imenuje tako postopanje? Kako luč pač mečejo ta dejstva na Vaše govorice o slogi in skupnem postopanju o važnih narodnih zadevah?
—	Nepošteni duhovniški list »Slov. Gospodar", čegar glavni so-trudnik je mariborski profesor g. dr. Vrstovšek, že zopet laže. Mi smo priobčili daljši opis Trubarjeve slavnosti, katero je priredilo društvo svob. slov. akademikov »Sava" — katere pa se ni udeležil gospod dr. Ploj. On se je udeležil slavnosti ak. društva »SI o ve n i j e", ki pa se je mnogo prej zvršila. Ni čuda, da »Slov. Gosp." tako neresnično piše in hujska, saj se je dal njegov urednik dr. Korošec lansko leto javno imenovati laž-njivca!
—	»Slovenski Gospodar" je prinesel v svoji zadnji številki uvodnik o uvozu srbske živine. Ta članek je nepretrgana vrsta najpredrz-nejših laži in obrekovanj proti »Narodni stranki" in nje poslancem, katerim ta pobožni lažnjivec pripisuje vso odgovornost za sklenitev trgovinske pogodbe s Srbijo. Velika je neumnost onih, ki pišejo in »duševno" vzdržujejo ta »list ljudstvu v pouk in zabavo", še večja je pa njih lažnjivost in moralna spačenost, sicer bi svojih nerazsodnih naročnikov in pristašev ne sleparili na tak način. Na vse te laži in nepoštenosti navajamo le ta le dejstva ter poživljamo g. dr. Korošca in njegove sodruge v klubu, naj je ovržejo, če morejo in če jim je kaj na časti in ugledu njihovega glasila ležeče.
1.	Vlada je sklenila trg. pogodbo s Srbijo na tem< tju pooblastilnega zakona, kateri je bil sprejet v prejšnjem parlamentu tudi z glasovi dr. Korošca in vseh njegovih tovarišev S. L. S. (koli) i- jih je bilo baš ob glasovanju v zbornic i prisotnih). »Nar. stranka" pa ni imela takrat nikakega zastopnika v parlamentu in zato ne stoji s tem zakonom in s to pogodbo v nikaki zvezi.
2.	Poslanci »Kmečke zveze", S. L. S. in drugi slovenski klerikalci so v sedanjem parlamentu vladna stranka ter so kot taki govorili in glasovali za Beckovo nagodbo z Ogrsko. Po tej nagodbi je dovoljen carine prosti uvoz ogrske živine in vseh ogrskih poljedelskih pridelkov in izdelkov v Avstrijo, kar provzroča avstrijskim in posebno štajerskim kmetovalcem stokrat večje škode nego zelo omejeni in po razmer no visokih carinah obteženi uvoz 35 tisoč zaklanih goved in 70 tisoč zaklanih svinj iz Srbije v Avstro-Ogr-
«ko. Glavni del tega srbskega uvoza bode konsumiran na Dnnajn in v Budimpešti ter ne bode jaogol, vplivati na naše lokalne mesne cene.
Z uvozno carino obdačeno žito iz daljne Srbije, pa nikakor ne bode moglo konkurirati s carine prostim žitom iz sosedne Ogrske in Hrvaške, zato ne bode imelo to srbsko žito najmanjšega vpliva na naše žitne in krušne cene, katere bodo stale .popolnoma pod ogrskim vplivom.
Za vse gospodarske posledice po .godbe s Srbijo in nagodbe z Ogrsko so odgovorne one vladne stranke, katere so v prejšnji zbornici sprejele po-oblastilni zakon v novi zbornici pa JBeckovo nagodbo z Ogrsko. Med temi so poslanci „Kmečke zvezeS. L. S, sploh člani vladnega Slovenskega kluba
Pogodba s Srbijo je pa samo posledica sklepov prejšnjega parlamenta, v katerem ni bilo ne Robleka ne Ježovnika pač pa dr. Korošec in njegovi pristaši, zato so za njo tudi oni sami odgovorni Pred volitvami so ti gospodje volilcem .prisegali, da ne bodo sprejeli nagodbe m Ogrsko, ako ne ,bode za naše poljedelce ugodna. — Že par mesecev kasneje so pa svoje obljube in prisege prelomili ter izdali koristi svojih kmetskih volilcev sprejemši Beckovo, nam tako škodljivo nagodbo. To svojo nevernost so zagovarjali — z belokranjsko čisto strategično železnico, katero ,bi bili na vsak način iz vojaških ob zirov dobili, tudi če bi se ji bili vprli
Tako bi sedaj ti čedni poštenjaki radi zvalili s v oje grehe na tuja ramena ter svojo sramoto .prelagali v nekako mučeništvo.
Kar Vas je pa resnicoljubnih ljudij na Štajerskem vprite se temu ustud-nemu početju. Razkrinkajte brez usmi Ijenja lažnjivce in je pokažite neved nim in zapeljanim v pravi luči, da je bodo spoznali in se zgabili nad njimi. Laž naj lažnike ubije!
— Nemška olika v Mariboru. Kako sovražijo naši Nemci vse, kar je slovenskega, kaže nam sledeči slučaj:
Nek tukajšni narodni obrtnik, ki je šele pred kratkim otvoril svojo trgovino, nabavil si je majhne reklamne listke ^er jih .razpečaval med svoje »nance in odjemalce. Po naključju je zašel tak listek tudi v nemške roke. To je bil ogenj v istrehi; kaj takega se ne sme pustiti nemaščevano. Kaj storiti? Vrnimo mu ga, toda ne praz nega, ampak s kako opazko. In tako ee je zgodilo. Dotični obrtnik dobi pred kratkim pismo — seveda nefrankovano — in v njem svoj reklamni listek, na katerem je bil zapisan stavek, vreden naših NemGev. Glasi se tako-le; ,„Dieses jrindisch bedruckte Papier ist zn schlecht
Ilir meinen....." Heil Knlturvolk!
Kaj!
Tukaj se jasno kaže nemška nestrpnost napram Slovencem in njihova pri vsaki priliki slavljena olika. Naroden svinjski .pastir gotovo ni tako snrov, kakor so mariborski sinovi nemškega „Edelvolka". Še huje pa moramo obsojati ta nesramen čin, če si ogledamo .pisavo. Ta je namreč ženska. Da se celo „nežni" spol tako daleč spozabi, to je žalostno.
Vendar ima ta nesramnost tudi svojo dobro stran. Nemci sami so s tem .pokazali, kako moramo mi sovražiti nemške trgovce in obrtnike ter se jih ogibati; in mi se hočemo ravnati ;po tem. Dolžnost vsakega Slovenca je. da se ogiblje nemških trgovin in go stiln, ker le takrat poznajo Slovenca, če jim prinese denarca. Vrnimo tem ošabnežem z jednako mero, Če bi se vsak Slovenec ravnal po geslu „Svoji k svojim", ne dogajali bi se več taki slučaji, in Nemci bi (bolj upoštevali slovenske odjemalce.
—	Bežigrad bo prodani V celjski okolici se vzdržujejo vesti, da hoče sedanji lastnik Bežigrada pl. Knonau, prodati svoj grad s posredovanjem nekega ljublj. odvetnika trapistom. ( ? )
—	Za nemško šolo na Tezni je namenil po poročilu „M. Z." „Schul verein" 10.000 K. Tezna se loči od Pobreža, postane samostojna občina in da ne pride nemštvo v vasi v nevarnost, se postavi nemška šola. Vas je sedaj še po pretežni večini slovenska.
—	Pogorela je hiša in gospodarsko poslopje zakonskih Bolšek bi. Ponikve ob J. ž.
—	Iz Sv. Janža na Dravskem polju. (Shod dr. Ploja). Kako ljudstvo ceni dr. Ploja ravno radi tega, ker se ni udal terorizmu dr. Korošca in dr. Šusteršiča in po njih ovladane „Kmečke zveze", .pokazal je tudi shod pri Sv. Janžu na Dravskem polju. Nad 150 samih posestnikov in odličnih mož jo na tem shodu izreklo priznanje dr. Ploju za njegov nastop. Sprejela se je enoglasno sledeča resolucija: „Zboro-valci zbrani na shodu pri Sv. Janžu na Dravskem polju dne 15. sušca 1908 izrekajo svojemu državnemu in deželnemu poslancu dr. Miroslavu Ploju popolno zaupanje, ter odločno protestu-jejo proti gonji „Kmečke zveze" zoper tega poslanca."
Gospod državni poslanec »si je po shodu sam ogledal delo naših izbornih inženirjev ob Dravi, ter obljubil po svoji moči podpirati želje posestnikov, katerim dela Drava toliko škode.
—	Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal Otmar Golob, Kozje 20 K narodnega davka.
—	Družbi sv. Cirila in Metoda so poslali dijaki V. raz. ljubi, realke .preostanek pri kupovanju šolskih zvezkov 1 K.
—	Dražbi sv. Cirila in Metoda je poslal F. Strel, Mokronog 10 K iz poravnave povodom kazenske pravde.
—	Dražbi sv. Cirila In Metoda je nabrala gdč. Betica Miiller, Zagorje ob Savi 5 K narodnega davka.
—	Dražbi sv. Ciiila in Metoda je darovala g. Josipina.pl. Marchesi v Idriji mesto venca na krsto umrle ,g Natalije Šepetavec 10 K.
—	Tomšičev fond. Soproga umrlega ustanovitelja ,«Podpornega društva za slo venske visokošolce v Pragi" je darovala temu društvu 500ikron, da se ustanovi „Tomšičev fond", ki naj tvori nekako .železno rezervo prepotrebnega „Podpornega društva". Večje vsote so darovali tudi posamezni odborniki. Poživljamo naše slovensko občinstvo, da se spominja tako potrebnega društva, obračamo se še posebej ido vsega slo venskega »razumništva, da poclpira svoje dijaštvo. Vedno več slovenskih dijakov študira v Pragi; vedno večje je število prosilcev, podpore pa žal me rastejo razmeram primerno, v zadnjem času je celo opažati, sda se ,podpore celo manjšajo in krčijo. Pod pirati svoj e dijaštvo, je narodna dolžnost. Denar sprejema društveni blagajnik g. dr. Šebesta, odvetnik, Pra,ga II„ Sp&lenA ul.
Popravimo tudi pomoto, da umrli Tomšič ni bil častni član ...Ilirije", ampak ,.Podpornega društva" in da je ivenec na grob poklonilo to društvo; te pomote so se nam v podlistek o Tomšiču urinile.
naročevali tega ovsa, ki baje ni nič boljši ko naš domači štajerski oves, je napravil sedaj menda čadramski župnik v „Slov. Gosp." celo politčno afero, češ, da je g. Hertl katolišk mož (in menda sme kot tak tuj oves za domači štajerski prodajati) ter velik Slovan, Čeh (ki hodi na „Sudmarkine" in „Schulvereinove" prireditve). Ako ga že klerikalci hočejo, naj ga torej z njegovim ovsem vred imajo! — Vprašali hi še mimogrede dopisnika „Slov. Gospodarja", kaj je z onim špiritom, ki se v neki hladni tovarni predeluje v vino in žganje.
— Konjiška posojilnica. Klerikalna rajfajznovka. Polom klerikalnega konsnmoega društva. Konjiška posojilnica je sedaj naenkrat našim gospodom kaplanom in župnikom trn v peti. Napad na njo se jim je izjalovil. Nič ni pomagalo zbiranje hranilnih knjižic pri pobožnih ženskah in vzdigovanje denarja ter nalaganje istega v raznih denarnih zavodih, na katerih ni ničesar dobrega, še pobož nost njihova ni pristna. Da je tako početje ostudno in obsojanja vredno, tega gospodje ne vedo. Vedo pa prav po katoliško obrekovati. Posojilnica je vedno razdelila svoj čisti dobiček vprid kmečkemu (prebivalstvu; da so dijaki zvečine kmečki sinovi, to menda ve tudi čadramski župnik Bezenšek. Zatorej ni noben greh če se podpira dijaštvo .Povrhu tega se je odločilo za dijake skupno za eden tisoč kron, za šolo pa se daruje vsako leto 100 K, za uboge 120 K. Grda laž je torej, ako g. žup nik po „S1. G." piše, da so se podpore za kmetijske namene odrekli. Radovedni smo, koliko bo žrtvovala rajfajznovka g. Viktora Pregleja v dobrodelne namene ?
Okoliški kmetje spomnite se pravočasno na polom konsumnega društva. Ako se vam bo ,-kedaj slabo .godilo, ne bo nobenega teh kaplanov in drugih fič. gospodov več pri vas.
—	Iz Prevrata. V predpnstu — misijon v postu — ples. Razloček med nemškimi šnopsarijami in slovenskimi gostilnami. V nedeljo, 15. marca se je vršila najimenitnejša veselica, ples in maškarada z vojaško godbo pri Urbanu. Prodalo se je 400 vstopnic. V predpnstu misijon, v postnem času maškarada in ples. Jasno se vidi, koliko izdajo govorice gotovih fanatikov med ljudstvom. Take prireditve so najjasnejši dokaz in spričevalo, koliko je še ;dandanes resnobe na pravem duhovniškem delovanju in njihovem verstvu. — S prižnice se je svarilo .pred gostilno :v „Narodnem domu", šnap-sarije pri cerkvi pa.gospodje niso vidli, ker je nemška. — Gospodje le tako naprej! Saj delate pridno sami na to, da se vam bo nekega dne vaša klerikalna šajtrga prevrnila.
-	Upokpjen je kr. žup. šolski nadzornik v Gospiču na Hrvatskem, g. Davorin Trstenjak.
-iZa dražbo sv. Cirila in Metoda je nabrala lepo število znamk gospdč. Roza Cilenšek, učenka v Libojah. Čast mladi inarodnjakinji!
—	Žalostna vrnitev iz Amerike.
Pretekli petek je pripeljal parnik „Alice" v Trst 1338 izseljencev iz Sev. Amerike. Bili so večinoma Madžari in Slovaki. Vsem se je poznalo stradanje in pomanjkanje. V novem svetu niso našli sreče!
—	Nesreča v tvornici. V reški mestni tovarni parketov je zgrabil stroj 28 letnega delavca Ludvika Vara in ga tako vrgel ob tla, da mu je polomil vsa rebra. Nesrečnež je kmalu umrl.
itifini pregled.
Konjiške novice.
— rHertlov oves in »Slovenski Gospodar". G. grajščak Hertl na Go-liču je že večkrat prodajal oves, ka- | terega si je naročil po cele vagone iz Če škega, z velikim dobičkom kot oves „Willkoiura". Zakaj ne? To je vsakomur dovoljeno. Ali s tega, da se je I nek spoilnještajer.vki list (..Nar. list" v Celju) zavzel za kmete, da bi si ne
Kranjsko.
- Društva v Ljubljani. Lani je bilo v Ljubljani 223 društev, 186 slovenskih in 37 nemških. Vseh članov je bilo 70.230, in sicer 65.747 slovenskih ter 4483 nemških. Vsako slov. društvo je imelo povprečno 933, nemško 121 članov.
Primorsko.
- Slovenska šola pri Sv. Jakobu v Trstu bo slavila letos dvajsetletnico ■svojega obstanka.
— V 1'omjanu pri Kopru so zmagali po hudem boju s Sluveuci pri občinskih volitvah Italijani.
Domače dežele.
V proračunskem odseku je bil na dnevnem redu proračun notranjega ministerstva. Minister Bienerth je v dolgem govoru razvil sliko že dovršenega dela in projektiranih preosnov v področju notranjega ministerstva. Pri preustroju političnih uradov bode število okrajnih glavarstev pomnoženo. Načrt za ustvaritev okrožnih oblastev je že skoro dovršen. Okrožna oblastva bodo imela namen razbremeniti een-tralna in deželna oblastva (t. j. prevzela bodo nekatera dela ministerstev in namestništev oziroma deželnih vlad) ter .bodo tako zbližala višjo državno upravo s prebivalstvom. Pri političnih oblastvih prve stopnje namerava minister upeljati konceptne uradnike druge kategorije brez visokošolske naobrazbe. Ministerstvo bode posvečevalo veliko pozornost stavbam posvečenim javnemu zdravstvu. Najvišji zdravstveni svet izdeluje predloge o spopolnitvi javnih zdravstvenih naprav in javnega zdravstva. Izdelan je načrt državne postave o zaprečenju in za-tretju kužnih bolezni ter bode, ko ga še razni strokovnjaki pregledajo in preskušajo, predložen zbornici. Minister je , govoril še o raznih epidemijah .v preteklem letu, katere so navstale vsled okuženja in onečiščenja pitne vode. — Posl. dr. Korošec je v svoji gorečnosti in ljubezni do dela stavil predlog, naj se na Jožefovo ne skliče odsekove seje, ker je ta dan v nekih deželah (pa ne na Dun%jo) -praznik.
W a h r m n n d o va -a f e r a vzbuja sedaj že splošno .pozornost ne samo v Avstriji ,ampak tudi v inozemstva. Wahrmund, profesor kanonskega prava na vseučilišču v Inomostu je imel pred meseci predavanje o ,, katoliškem svetovnem ;naziranju in svobodni znanosti." To .predavanje je izdal pozneje v posebni brošurici. Oboje, predavanje .in brošura, sta imela velik uspeh. To .pa ni bilo všeč kršč. socialcem, kateri bi radi na Tirolskem -v klerikalizmu ;tudi same prave in .pristne tirolske klerikalce (prekosili. Ovadili so Wahrmnnda državnemu pravdništvu in zahtevali, naj brošuro konfiscira. Državno ipravd-ništvo, katero ni imelo prej nič ugovarjati, ne proti predavanju ne proli brošuri, je na to ovadbo spis konfisci-ralo. Pa gospodom to še ni bilo dovolj, poslali so deputacijo na Dunaj k mini-sterskemu predsedniku tožit Wahr-munda in vseučilišče. Baron Beck je deputaciji -dal prav in baje dejal, da se katoličani čutijo po pravici žaljene po tem govoru. Poklical je k sebi rna odgovor namestnika in rektorja vseučilišča. — Klerikalnim kršč. socialcem pa menda tudi to še ni zadostovalo, kajti nenadoma je prinesel „Vaterland" dne 17. t. m. v svojem večerniku razgovor svojega dopisnika s papeževim nuncijem Granito di Belmonte-jem. -Bo tem poročilu je dejal nuncij: „Podal sem ministru za uk in bogooastje potom ministra za ivnanje reči zahtevo, naj se [profesorja Wahrmunda od službe odstavi. Odgovora dosedaj še nisem
dobil. pa od svoje zahteve nikdar ne odneham." — Da si papežev nnncij drzne v tem tonu govoriti in zahtevati da naj se avstrijskega vseučiliškega profesorja suspendira, je vzbudilo povsod razburjenje in ogorčenje. Je li Avstrija še svobodna država ali je samo vozel papeža? Radovedni smo, kaj poreče minister dr. Marchet, kateri je o priliki Masarykovega predloga dne 3. decembra 1. 1. izjavil v parlamentu, da „je bila vedno svoboda poučevanja in preiskovanja nedotakljiva svetinja avstrijskih visokih šol in v tem se ne sme tudi v bodočnosti nič menjati — to je moj program in program vlade." V istem govoru je izjavil minister Marchet dalje, da so obsežene garancije proti napadom klerikalcev na vseučilišču v čl. XIV. in XV. drž. temeljnih zakonih tudi moja načela, da nisem niti jaz niti je vlada voljna dati se tudi najmaj omejevati." Bode li dr. Marchet držal svojo obljubo? Bode li držal obljubo tudi sedaj, ko se je baron Beck že tako naklonil na stran kršč. socialnih denunciantov ?
Razburjenost, ki se je polastila vseh strank in vseh napredno mislečih državljanov, vpliva tudi na klerikalce. Vaterlandovo poročilo bi radi proglasili za netočno in neavtentično. C. kr. ko-respodenčni bureau poroča, da je nuncij le v privatnem pismu in privatnim potom opozoril ministra vnanjih recij za brošuro prof. Wahrmunda, da pa ni izrekel določene zahteve. Vnanji minister je to privatno sporočil ministru za nauk in bogočastje ter v tem pismu povdarjal, da nuncij ni izrazil nobene odločne zahteve. Naučni minister ni imel priložnosti v tej stvari kaj ukreniti. Stvar bode pa pri dotičnik oblastvih kakor se tiče rešena. — Tako c. k. koresp. bur.
Klerikalni poslanci so izjavili, da so kršč. soc. postopali prenagljeno in netaktno, da je Wahrmund v svoji brošuri napisal to, kar je bilo že tisočkrat napisano in tiskano-<3utijo pač, da tak napad na vseučilišča ne bode uspešen. Kršč. socialci pa ičujejo narod na nečuven način. V Inomostu je dejal dr. Luchner na shodu v nedeljo: „Ako vlada ne poseže vmes, je dolžnost tirolskega prebivalstva, da si samo napravi pravico."
PoM. Niedrist je priporočil svojim poslušalcem ta le recept: »Naši tirolski kmetje ne mislijo še nadalje trpeti prof. Wahrmundovih napadov na našo vero. Katoliškoljudstvobotem prešernim profesorjem razbilo lobanje". Klerikalni „Čech" priporoča ta recept tudi za Češko, posebno dober bi bil po njegovem mnenju proti ^nekaterim" profesorjem na -češkem vseučilišču. »Slovenec" ščuje v uvodniku od 17. t. m. proti vseučiliščem, proti svobodi vede, poučevanju in vesti ter si prizadeva vplivati na najnižje strasti, tleče v človeški be-atiji, ogrevajoč koncem svojega pristno katoliškega članka bajko o judovskih rituvalnih moritvah krj-, st i jan o v. Moralno nižje ne more nikdo pasti. In ti ljudje hočejo zavladati nad našim šolstvom v Avstriji,; da bi nam mladino s takim duhom okužili ? Bolje, da jo -kar tako .pobijejo t in zakol jejo, kakor otroke v Betlehemu.
Naše gospodarstvo in sadjarstvo.
"Zavedni kmetovalci sade dandanes vedno mnogo in obilno sadnega drevja
in upanje na boljšo prihodnost je opravičeno. Samo škoda, da še toliko kmetov iz nevednosti in malomarnosti v tej stroki zaostaja.
Tukaj imam zopet priložnost vse te kmetovalce spominjati na najpri-pravnejši čas lepe spomladanske dobe, kakor je sedaj. Pa ne le samo čas letošnje spomladi nas na to opominja, ampak tudi jubilej našega vladarja. Ko je naš cesar pred desetimi leti obhajal 50 letnico svojega vladanja nas je spodbujalo časnikarstvo in naša gospodarska društva, naj v ta namen pridno zasajamo sadno drevje. Jaz sem se pred 10 leti ravnal po tem nasvetu ter sem vsadil nekaj dreves cesarju v spomin in sebi v korist. Pa če človek želi kaj posebnega proslaviti, se mora tudi posebno potruditi, zato sem pred desetimi leti tudi kar najskrbnejše vsadil deset jablan. Ta drevesa tako krasno uspevajo, da sem sklenil o tem javno v časniku spregovoriti in opozoriti slovenske kmetovalce na to, da ta jubilej tudi na gospodarskem polju proslavijo.
Tudi pri nas se število sadnega drevja prav lepo množi, o tem nam priča dejstvo, da so že bile rano v jeseni skoro vse drevesnice razprodane in zopet se je vsadilo na tisoče šopkov drevesc. Pa vendar vidimo še žalibog veliko kmečkih vrtov, kateri so sicer kot taki visoko obdačeni, a rastejo v njih le koprive, katere samo ropajo rastlinske redilne snovi iz zemlje in ne dajo nobenega dobička.
Za izkoriščanje teh prostorov bi tudi priporočal novo vrsto malega pri-tlikovega drevja. To drevje še dosedaj ni tako znano, a vendar se že vidi tu in tam. Drevesček je sicer mali in potrebuje tudi mali prostor; ima pa to posebno prednost, da zelo rad rodi in tadi lepši sad donaša. Vse pretekle ne sadne letvine so nam vendar le pri-tlikovci bogato obrodili. Toraj dokaz, naj se napredni gospodarji tudi te vrste drevja vsaj z malimi poskusi Rastlinca Ima več oblik, se lahko sadi na mesto brajde ob obzidju
poprimejo lahko
kot špalirček, v gredo namesto kake prestarane vrtnice kot piramida, in ob potih kot vodoravni kordon. Drevesčki zahtevajo sicer vrtnarsko znanje, posebno Špalirček in kordon, piramida manj, pa to se že kmalu priuči. Slednjič je vendar prijetno, če ima sadjar vsako leto rumenih iabolk na razpolago. Kaj mora prijatelja sadja bolj veseliti, kakor ravno lepi sad in pridelek svojih rok? Sadje vendar v sedanjem času vsak čisla in rabi in upati je sadjarjem vedno boljšega dobička.
Sadimo toraj obilno sadno drevje, bodisi ene ali druge vrste, kajti vsako drevo nam bode gotovo prinašalo dobička, in smemo upati od glavnice v sadonossiku najboljših obresti. Pa nji dovolj sadno drevje samo saditi, ampak tudi že vsajenega malo oskrbovati, ga tudi trebiti suhih vej in škodljivih mrčesov. Ako se bodo sponesle skušnje da je sadno drevje tudi z umetnim gnojem dobro gnojiti, se naj marljivi sadjarji tudi tega primejo. Tudi drevesce bo za dobro arnojitev hvaležno, kakor vse druge rastline. Na delo toraj marljivi sadjarji in sadite drevje, posebno vi mlajši, ker vi boste v kratkem želi dobro seme svojih rok. Sadi še tudi rad starejši vrtnar, akoravno ve, da ne bo sam žel, pa le ne obupa i,p želi zapustiti svojim potomcem vsaj blagi spomin svoje pridnosti, kar naj vse mlajše spodbuja do še veče vstraj-nosti in naša domovina ostane vedno lepa rodovitna zemlja. Vsadi si toraj •ti deček, ko si zapustil šolsko dobo nekaj dreves in ti mladenič, ki stopiš letos pred vojaški nabor, in ti mladi gospodar, ki 4 nastopil posestvo iu morda se bodete v prihodnjem desetletju tudi v-i z zahvalo v časniku spominjali tistemu, kateri vas je k temu vzbudil, kakor se spominjam jaz vseh tistih, kateri so svetovali ob času 50 letnice cesarjeve saditi v ta namen sadDO drevje.
Zbiram tudi naročila za sadno drevje in pritlikovce.
Vinko Steiner na Gorici, pošta Petrovče p. 'Celju. *
Zahvala.
Za mnoge dokaze presrčnega sočutja med boleznijo in ob smrti našega ljubljenega soproga, oziroma očeta
ID
mi
in za številno spremstvo na poslednje počivališče izrekam v lastnem in v imenu svojih otrok najiskrenejšo zahvalo. Posebno se še zahvaljujem pevskemu zboru »Sloven. delav. podp. društva" za ganljive žalostinke.
Ana ?leter$Ky,
199 1	gostUoičarka.
w # t4 W iti w #
Južnoštaj. hmeljarsko drnštoo v Žalen
dne 18. sušca 1908.
Vabilo k
katera se bode vršila
v sredo, dne 25. sušca 1.1. ob 3. uri pop, ¥ dvorani gosp. Franc Hodnika v Žalcu
po sledečem dnevnem redu:
1.	Vpisovanje novih udov.
2.	Letno poročilo in pregled, letnega računa.
3.	Izvršilne ddredbe k novi provenijenčni postavi za hmelj.	\
4.	Ustanovitev hmeljske zaznamovalnice v
5.	Volitev društvenega vodstva.
6.	Nasveti.
K mnogobrojni udeležbi aljudnovabi
900 i	društveno vodstvo.
itfMftS)•<>v/(.«.)>i."v j.«v
2
učenca
sprejme takoj Maks Hierl£nder,
sveSar in medičar v Brežicah. isi 5—4
z dobrimi šolskimi spričevali, se sprejme v trgovini mešanega blaga
Slavinec & Šeleker
Šmartno pri Litiji, Kranjsko.
194 9-2
8LKGER&:
šivalne stroje
kupujte samo v naših trgovinah, katere lahko vse spoznate na tem znamenju.
o a>
Ne dajte se zapeljati po naznanilih katere nameravajo z nami-gavanjem na ime SINGER prodajati obrabljene stroje ali ya drugod izdelane stroje, ker ni ne oddajemo svojih strojev na prekupovalce ampak jih prodajamo naravnost občinstvu.
SlliGER Ca-
DeJiHiPtft družba zp šivalne stroje
Celje, Kolodvorska ulica 0.
■■■
Razpis natečaja za sanitetnega zdravnika
v okolišu Vojnik okolica, h kateremu pripadajo občine Škofjavas, Nova-cerkev, Dobrna, Šmartin v Rožni dolini, Višnjavas, Frankolovo in Bezovic*.
Letni prispevek je:
1. od deželnega odbora štajerskega..........................200 K
S. od okrajnega zastopa celjskega......................200 „
3. in od navedeneh občin 1% na rednem davku, ki znaša letno okolu	500 ,
torej vkup .J . .	900 % Prosilci, ki so slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi zmožni in ki so avstrijski državljani naj vložijo prošnjo pri podpisanem distriktnem zdravstvenem odboru najdalje do 15. aprila 1908.
Zdravstveni okoliščni odbor za Tojnik in okolico dne 6. sušca 1908.
196 a-2	Predsednik: ,1. Lipuš.
Za neveste in ženine poročni prstani in druga ženitovanska darila.
Rafael Salmič
v »Narodnem domu" y Ccljtl
Velikanska laloaa ur, prstanov, uha-
nov, verižic 1.1, d. Velika izber očal ter optičnih predmetov.
Vdiha delavnica za vsahovrstna popravila.
Vsakomur je na ogled stotine zahvalnih in priznalnih pisem.
Naročite cenike !;X5f 2a8toni
Točna postrežba I Nizke cene I
" 10 13-6
6
je ravnokar izšel, cena kartoniranemu izvodu K 1*20, po pošti K 1*30. Založila Zvezna trgovina v Celju.

! Milan Hočevar
sila
simts
135 26-11

Glavni trg št. 10 K
Priporoča za nakup bližajočih se velikonočnih praznikov:
popolnoma sveže in prve kakovosti rosine, civebe, grozdjiče, mandelne, pignoie, lešnike, fige, rožiče, bosanske češplje, arancine, citronado, čokolade, strd, maslo, pristno svinjsko mast, pšenična moko vseh številk, izvrsten čaj, rum, konjak, slivovko, vinsko
- žganje, brinjovec in vse druge vrste žganja. ==
Vse vrste vrtnega in poljskega semena, rafiie, galice žvepla, bartelnovo klajno apno, kakor tudi vse vrste cerkvenih sveč, kadilo in oljčno olje
Rogaško in Radajnsko kislo vodo in tudi vse druge mineralne vode.
3112
nsiii
nis
MARIBOR!
MARIBOR !
M. BERDAJS
najstarejša trgovina s semeni
priporoča svojo veliko zalogo raznih vrst deteljnega, travnega, vrtnarskega in gozdnega semena po nizki ceni. iso 12 4
Glavna zaloga za Barthelnovo klajno apno.
Glavna zaloga poljskega gipsa, najboljše sredstvo za polje in travnike.
Častno priznanje Mariborske poljedelske razstave 1885.
MARIBOR!
MARIBOR!
IV9II fflVHIRAS, CELJE
priporoča svojo dobro založeno zalogo špecerijskega blaga, suhih in oljnatih barv, firneža, karboleja, ter vseh vrst lakov. Kupuje in prodaja deželne pridelke. Zalogaj najfinejšega čaja, ruma, 183 zdravilnega konjaka in zdravilnega vina vseh vrst. 2 Vsako konkurenco vzdržajočo kavo, surovo, kakor dvakrat na teden sveže žgano. — Za postni čas priporočam zlasti sveži sir, sardine, ruse in morske postrve na olju in na sveže, suho ===== in namočeno polenovko (Stockfisch). ===== Za spomlad imam v zalogi razno vrtno in poljsko semenje
preiskano od c. kr. kmetijske družbe.
NA DEBELO!
Poštna naročila se točno Izvrše.
NA DROBNO!
izkuševališču
preiskan in preizkušen na ces. kr.
poljedelskem pre-na Dunaju.
liker
je pripravljen iz planinskih in gorskih zelišč, ter se priporoča kot krepčilni napoj v zdravstvene namene. Lastnik znamke
VTNPUNf1 inn7M7B Žalec v Savinski
¥111 Urinll MMIM dolini, Štajersko.
13 130—29
r
POSOJILNICA
1
V
POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4100 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev ter ima sedaj nad 6'l2 milijona kron hranilnih vlog in nad 830.000 K rezervnega zaklada.
v lastni hiši Narodni dom
Posojilnica uraduje vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne razun nedelje in = praznikov. =

j
CELJU
Hranilne vloge sprejema od vsakega. ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 4 '/a0/*. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 5'/j°/t = in 5°/0 obrestovanju. =s
80 48-8
iT
MMM
SI

24 24—32
Nova vinska postava	Zvezni trgovini v Celju
Cena 60 vinarjev, po pošti 70 vinarjev. Znesek se pošlje po nakaznici ali v znamkah
IS
M
P.5H5H5HSH5H5H5H5H5H5HSHSH5H5Hra=^
za otroke, korbe in kovčege za potovanje, taške E) Bf ncIbA mM f^AllIl VOZICKC za v roko, palice, dežnike in galošne, priporoča ■ ■ l%U5IIIU m vCIJUl
Gostilna
ležeča ob živahni okrajni cesti, v bližini kolodvora Št. Jur ob jnžni železnici z velikim biskoin se da s 1. majem 1908
irro^ai^iTC Vprašanja se naj W liaicilli pošljejo lastniku
G. Fr. Kartinu v Št. Jurju ob J. ž.
176 3—3
Kupujte narodni kolek!
UK
is
in modno blago za obleke priporoča firma
Tvorniške cene. i
na Češkem. Vzorci franko.
Trgovci! Krošnjarji! Sejmarji!
Nedvomno najceneje kupujete pri A. Csriinsgsa^nu na (Dunaju 38. StephanSesir. SSj
tam so zmiraj naprodaj novosti v galanterijskem, Niirnberškem in papirnem blagu, največja zaloga dopisnic na Dunaju. Najnovejša priv>ačna novost je moja popolnoma urejena mapa za pisalne potrebščine. Cenik zastonj in 15«	franko.	6- 3
)ToYoTnToTQTPTQTPTQlaToToTfl*(
Suhe gobe, brusnice, maline, želod, jabolke, hruške, fižol, sploh vse deželne pridelke kupi
Anton Kolenc,
trgovec v Celju
Narodni dom in graška cesta.


«3
je najsložncjše in najbolj gotovo potovanje s
Najbližji odhodi iz Trsta s Slavonija .31. marca. Pannonia 14. aprila 1908. Carpathia 28. aprila 1908. Iz Liverpoolas Lusitanija (največji in najkras-nejši parnik sveta) dne 4./4., 2B./4. in 16./5. Mnuretanija dne
11./4., 2./B. in 23./5. Pojasnila in vozni listki se dobe pri Andrej Odlasku, Ljubljana
Sloraietov« ulici it. 23. poleg cerkvi Srca lezusovega
Filip Neusteinove
sladke čistilne krogljice aaV^S.Si?"
Te krogljice nimajo v sebi nobene škodljive tvarine in so v vsakem ozira boljše ko vsi enaki preparati. Z največjim uspehom se rabijo pri boleznih v trebuha, čistijo kri, niso nobeno zdravilo, pa boljše in Cisto neškodljive, da se lahko rabijo pri 15 7-4
v Crevesih. gotovem viru najveC bolezni. Ker so sladke, jih imaje radi zlasti otroci.
Škatlj a s 15 krogljicami stane 00 vinarjev; zavitek z 8 škatljami, s 120 krogljicami stane samo 2 K; kdor pošlje znesek 2'45 K naprej dobi še povrhu zastonj zavitek z 8 škaljami.
^Varilni	Ponarejanjem svarimo! Zahtevajte Filip Neusteinove
dldlllU. Čistilne krogljice. ki so samo tedaj prave, ako nosi vsaka škatlja in navodilo našo protokoli>-ano varstveno znamko v Crno-rdečem tisku „Heil Leopold" in podpis Filip Neustein, lekarna. Naši po trgovskem sodišču zavarovani zavitki morajo nositi našo tvrdko.
Filip KeusteiitoVa lekarna „K jVetemu Eeopoldu"
Dunaj I Plankengasse 6. Zaloga v Celju: Lekarna Rauscher.
Kupujte narodni kolek!

V JBRODHEM DOMU" V CELJU
m 3 -2 se odda s I. junijem 1908 pod ugodnimi pogoji v najem.
Natančneji pogoji se izvejo pri »POSOJILNICI v CELJU", katera sprejema tudi ponudbe do dne '	10. aprila 1908.

iSmtwmMmmm%mmz
se prostovoljno tri skoraj popolnoma nove hiše z primerno obsežnimi vrtovi v sredini jako prometnega trga Savinjske doline.
Poslopja so primerna za vsako obrt. Manjša hiša posebno za penzijoniste.
Plačilni pogoji jako ugodni. — Ponudbe pod šifro »Savinja" upravništvu tega lista.
191 3-2


16 47-11
letos pri kupovanju oblek in drugega manufaktur-nega blaga na trgovsko hišo R. Stermecki, Celje, v kateri se mora zaradi prezidavanja trgovine velikanska zaloga novo došlega spomladanskega in letnega blaga popolnoma odprodati. — Cene čudovito nizke. Vzorce proti vrnitvi na vse strani franko in zastonj.	—
II
i in MM orodjem
prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna trgovina
Celje, Urita 19.2
priporoča
kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir.
za veselice:
serpentine kotiljone
čepice
mm
peresa tablice perestiilii gobice radirtje črnilo
TrgoVsHt W»9«
v vseh velikostih Črtane, z eno ali dvema kolonama, v papir, platno, gradi, ali po usnje vezane.
OdjctnalncHnjižice
po raznib cenah.
Kaj Večja zaloga
za občinske urade kraj ne - -
Vseh tisHoVin
šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitninske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje - in privatnike. ————
Lastna zaloga šol. zvezkov in risank.
papirnate Vreče
vseh velikosti po originalnih tovarniških cenah.
StainMlje
pečatniki, vig-nete, (Siegelmar-ken) za urade in privatnike izvršujejo se v najkrajšem času.
Popisni«
_f__umetne, pokrajin-
skeinscvetlicami odnajpriprostejše do najfinejše izpeljave.
Albumi
za slike, dopisnice in poezije.
Zavitke za urade
v vseh velikostih.
Mi
Sit! za tisk0™11® in pisarniške potrebščine so brezplačno na razpolago. — - ----
Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene.
5! Priznane dobro blago, o Solidna in točna noM

Celje O Rotovška ulica 12, I. nadstropje.

r
Celje ti* Rotovška ulica 12, I. nadstropje.
Zadruga LASTNI DOM" v Celju
184 16-2
Uradnje vsako sredo in soboto predpoldne. Pojasnila se dobe vsak dan pri tajniku v pisarni ali pa pri udih načelstva. Zadruga »Lastni dom" je kreditni zavod in sprejema hranilne vloge, katere obrestuje stalno po
5%
o'd dneva vloge do dneva vzdiga. Bentni davek plačuje zadruga sama, ne da bi ga vlagateljem odtegovala. Zadruga dovoljuje v prvi vrsti stavbeni kredit ter predujme na knjižne terjatve, račune itd. do gotove visokosti in 1 po dogovoru. ——
se je preselila s svojo pisarno v lastne prostore
Rotovška ulica št. 12,
I. nadstr.
Celi
Vlagateljem so na razpolaganje hišni nabiralniki (pušice), ki so najpriprav-nejše sredstvo za varčevanje. Izmed slovenskih zavodov ima le ta zadruga vpeljane te hranilne nabiralnike.
Uradnje vsako sredo in soboto predpoldne. Pojasnila se dobijo vsak dan pri tajniku v pisarni ali pa pri udih načelstva. Zadruga »Lastni dom" je kreditni zavod in sprejema hranilne vloge, katere obrestuje stalno po
5%
od dneva vloge do dneva vzdiga. Bentni davek plačuje zadruga sama, ne da bi ga vlagateljem odtegovala. Zadruga dovoljuje v prvi vrsti stavbeni kredit ter predujme na knjižne terjatve, račune itd. do gotove visokosti in 1 po dogovoru. ——

JttžnoštajersKa hranilnica i Celju
v Narodnem domu
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po Štiri odstotke ter pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Gornjigrad, Sevnica, Šmarje, Šoštanj in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. Dosedaj jo dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim hrambam
in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Slovenci, poslužujte se	79 48-8
pri nalaganju svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne ali
južnoštajerske hranilnice
varovance in zahtevajte pri sodiščih, da se naloži denar za mladoletne in varovance izključno le v
južnoštajersho hranilnico.

Telita manufakturna trgovina Karol Tanič, Celje, Nar. dom.
Moderno volneno in sukneno blago ** v vseh barvah in kakovostih.
54 11
Perilno blago v velikanski izberi. Izključno nizke cene.