Dnevni red Generalne sknpščIneOZN Za asm© realno zasedanje Generalne skupščine OZN je pripravljen začasni dnevni red, ki obsega 58 točk. Prvi seji bo predsedoval L. F ‘arson, predse-dnük VII. Generalne skuipščVne OZN. ki bo predsedoval tudi osmi skupščini do izfwolütiite «nijemega predsednika. Agrarne reforme v Boliviji La Paz, 3. avgusta. Predsed-sednik Bolivije dr. Viktor Paz Estensoro je podpisal odredbo o agrarni reformi, ki je osvobodila 2 in pol milijona kmečka delavcev najemniškega dela. Po tej odredbi bo zemlja, ki so jo do sedaj obdelovali kot dninarji, postala njihova last. Odredba določa, da bodo vsi odrasli Bolivijci, ki bodo želeli delati v kmetijstvu, dobili določeno površino zemlje po dveh letih kmečkega dela. Sedanji lastniki razlaščene zemlje bodo dobili odškodnino, ki bo odmerjena po sedanji vrednosti zemljišča in ki bo izplačana v 25 letih. kanadski delegat, ki bo vodil tudi volitve predsednika in podpredsednika. Potem bo skupščina sprejela dnevni red ter začela glavno razpravo s poročilom generalnega sekretarja o delu OZN. Sledila bodo poročila predstavnikov varnostnega, ekonomsko-socialnega u skrbniškega sveta. Po teh poročilih bodo volili tri člane varnostnega sveta, šest članov ekonomsko-socialnega sveta, člane skrbniškega sveta ter člane komisije za mednarodno pravo. V ospredju raizprav je korejsko vprašanje ter bo najprej poročala komisija OZN za združitev in obnovo Koreje, potem pa generalni predstavnik OZN za obnovo Koreje. O sprejemu novih članov bo poročal predstavnik posebnega odbora OŽN. Naslednje važne točke dnevnega reda so: omejitev vseh oboroženih sil po naročilu komisije za razorožitev, poročilo o dosedanjih preiskavah glede na obtožbe bakteriološkega vojskovanja vojaških sil OZN ter pritožba Burme zaradi nevarnosti kitajske agresije. Več točk dnevnega reda bo zavzel ekonomski razvoj zaostalih držav. Razpravljali bodo o ustanovitvi posebnega sklada za dodelitev pomoči in dolgoročnih posojil ter o statusu mednarodne finančne korporacije. O razširjenem programu tehnične pomoči bo poročal ekonomko-socialni svet na osnovi resolucije od konca leta 1952. Na dnevnem redu je tudi nadaljevanje dela mednarodnega sklada OZN za podpiranje otrok po resoluciji, ki je bila sprejeta konec leta 1950. Iz področja skrbniškega sveta žitve ljudstva Eve in Toge, proučevali pa bodo tudi vprašanje jugozahodne Afrike po poročilu odbora, ki je bil ustanovljen konec lanskega leta. Precej točk tega zasedanja je namenjenih tudi organizacijskim zadevam OZN. Izjava indijskega veleposlanika v ZDA Washington, 3. avg. (Reuter) Perzijski veleposlanik v Was-hingtonu Selah je podal izjavo v zvezi z ameriško napovedjo, da bo Perziji ukinjena pomoč zaradi delovanja prokomlnfor-movske stranke Tudeh. Ameriški minister za zunanje zadeve Dulles je namreč nedavno izjavil, da je v Perziji vpliv te proko-mitnformovske stranke čedalje močnejši zaradi tolerantnosti predsednika perzijske vlade Mo. sadika. Perzijski veleposlanik je poudarjal, da je bila stranka Tudeh prepovedana že leta 1947 In če bi sedaj zaradi nje vzeli Perziji ameriško pomoč, bi bilo to ravno tako, kakor če bi na smrt bolnemu človeku odklonili transfuzijo. Visokonapetostno tro-oino ločilno stikalo na komprimiran zrak za 110.000 voltov ob novi hidrocentrali v Medvodah. Stikalo so po načrtih »Elektroprojekta Ljubljana« Izdelale tlektromon-taine delavnice v Črnučah. General Gruenther v Nemčiji Koblenz, 3. avg. (AFP). Vr-lovni poveljnik sil Atlantskega akta general Alfred Gruenther je prišel danes v okolico Ko-blenza, da bo obiskal središče pionirskih enot in prisostvoval njihovim vajam. Pozneje bo general Gruenther obiskal Baden-Baden, kjer bo imel posvetovanje z oficirji glavnega štaba francoskih vojaških sil. Obiskal bo tudi britansko cono Nemčije. Nove poverilnice diplomatskih predstavnikov v Egiptu Kairo, 3. avg. (AFP). Egiptovski minister za zunanje zadeve Fauzi je zahteval danes od najstarejšega člana diplomatskega zbora v Kairu, naj vsi tuji diplomatski predstavniki v Egiptu predložijo predsedniku republike Nagibu nove poverilnice svojih vlad. Novi pooblaščeni avstrijski minister Wildonar je že danes izročil predsedniku republike Nagibu svoje poverilnice in je to prvič, da je general Nagib v svojstvu predsednika republike sprejel akreditiva kakega tujega diplomata. Posvetovanja o sestavi nove italijanske vlade Kosilo na čast g. Atleeja Piccioni še ni ničesar povedal o smeri novega kabineta, pričakujejo pa vlado desne koalicije bo na prvem mesni probten zdru- Sklepi XII. plenuma sindikata kemične industrije Slovenije nju in borba proti izkoriščanju dajatev socialnega zavarovanja, protf prejemanju neupravičeno visokih pokojnin, otroških doklad in klimatskega zdravljenja. 10. Sindikalne podružnice naj zučno nemudoma proučevati, tolmačiti in izvajati sklepe pisma CK ZKJ. 11. Sindikati naj se Se močneje zavzamejo v boju proti briokra-tizmu in v prizadevanju za varovanje zakonitosti. (ž) Rim 3. avg. (Tanjug) Appilio Piccioni, ki je včeraj z rezervo prejel mandat za sestavo nove italijanske vlade, je začel zelo oprezno s političnimi posvetovanji. Piccionj še ni sporočil, kakšna bo smer novega kabineta in tudi ni poročal ali pomeni njegovo imenovanje ob- Ruše, 3. avg. XII. plenum sindikata kemične industrije Slovenije, ki je dva dni zasedal v dvorani industrijske šole tovarne dušika v Rušah, je ob za-kijučku sprejel med drugim naslednje važnejše sklepe: 1. Vsa večja podjetja naj uvedejo službo higiensko-tehnične zaščite dela. 2. Uvedejo naj redne zdravniške preglede vseh delovnih mest, kjer so najbolj pogosto pojavi poklicnih obolenj. 3. Podjetja naj se tesnem je povežejo z organi inšpekcije. 4. V proizvodnji naj se še bolj zaščitijo zlasti žene. 5. V vseh podjetjih naj bodo mojstri in tehnično osebje še posebej zadolženi za pravilno izvajanje tehničnih predpisov in higiensko-tehnične zaščite. 6. Najstrožje naj se kaznujejo povzročitelji obratih nesreč. 7. Podjetja, v katerih so neupravičeno visoki odstotki nesreč in bolezni, naj bi plačevala večji odstotek socialnega zavarovanja. 8. Podjetja naj iz presežkov in sredstev za prosto razpolaganje uporabljajo večje vsote za ureditev sanitarnih naprav, za popravila stanovanj in gradnjo novih stavb. 9. V podjetjih naj se še bolj zaostri pravilno izvajanje zakona o socialnem zavarova- Cesare Meraagora, predsednik poslanske zbornice enem tudi novo smer v politiki krščansko-demokratske vlade. Prav zaradi tega tisk leve opozicije doslej še ni napadel Pic-cionija, čeprav je znano, da je Piccioni predstavnik desnega krila v krščanskodemokratski stranki. Tako levica, kot desnica zahtevata spremembo politike na podlagi rezultatov, ki so jih dale zadnje parlamentarne volitve. Tako prvi kot drugi pričakujejo, da bo vlada osvojila vsaj del njihovih zahtev. Po programu Piccionijevih posvetovanj je mogoče sklepati, da bo novi mandatar poskusil okoli sebe zbrat; najprej center. Piccioni je namreč začel svoje posvetovanje pri Saraga-tu, liberalcih in republikancih. V politčinih krogih pa kljub temu menijo, da ta Picclonijev korak ne pomeni želje, da bi nova vlada nadaljevala s politiko centra, pač pa težnjo, da bi prišlo do »edino možne rešitve«, ki naj bi bita v sestavi vlade desne koalicije. Med glavnimi problemi no- ve vlade je vprašanje, kdo bo dobil ministrstvo za zunanje zadeve. Piccioni je naklonjen misli, da naj b; to ministrstvo prevzel De Gasperi, ker bi Italija s tem dokazala zahodnim velesilam, da ne namerava spremeniti svoje dosedanje politike. Vendar prevladuje mnenje, da Da Gasperi v vladi ne bo prevzel podrejenega mesta. Zato se za najresnejšega kandidata za ministra za zunanje zadeve navaja dosedanji finančni minister Pella. Rim, 3. avg. (r) Mandatar za sestavo nove vlade Piccioni se je zvečer sestal z vodjo socialdemokratske stranke Saraga-tom. Pred tem je imel sestanek z vodjo liberalcev. Domnevajo, da bodo Piccionijeva posvetovanja trajala dva do tri dni- De Gasperi je medtem zapustil Rim in odpotoval na počitnice V Trentinsko pokrajino. Beograd, 3. avg. Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Moša Pijade je priredil danes v ministrskem klubu svečano kosilo na čast šefa britanske laburistične stranke g. elementa Atlee-ja. Z britanske strani sta prisostvovala kosilu poleg g. Atleeja opolnomočeni minister — svetnik za gospodarska vprašanja britanskega veleposlaništva v Beogradu sir Fransis Mudi in prvi sekretar veleposlaništva g. Edvard Mos. Z jugoslovanske strani so bili na kosilu poleg podpredsednika Moše Pijada še predsed-sednik izvršnega sveta LR Srbije Peter Stambolič, člani zveznega izvršenga sveta Svetozar Vukmanovič, Rodoljub Colako-vič, Osman Karabegovič in Spasenija Babovič, predsednik Zveznega sveta Ljudske skupščine Vladimir Simič, podpredsednik skupščine LR Srbije Ninko Petrovič, generalni sekretar Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Ivan Bo-žičevič, predsednik mestnega ljudskega odbora Junica Jojkič, generalni podpolkovnik Boško Siljegovič, državna svetnika za zunanje zadeve Josip Djerdja in Jože Brilej ter drugi. Grško-bolgarska obmejna komisija Atene, 3. avg. (Reuter). Predstavnik grškega generalnega štaba je danes izjavil v Atenah, da so razgovori med člani grško-bolgarske obmejne komisije zadovoljivi. Komisija razpravlja o obmejnih sporih, ki so še od takrat, ko je bila določena demarkacijska črta leta 1951. Med Grčijo in Bolgarijo je bilo največ obmejnih sporov zaradi otokov reke Marice in teh sporov zdaj ta komisija ne more reševati. ker je reka Marica v zadnjih letih že večkrat spremenila svojo strugo in ker je njeno vodovje zdaj tako nizko, da se o otokih sploh ne da govoriti. Pred podpisom obrambne pogodbe med ZDA in Južno Korejo Padanje cen žita v Srbiji Kakor piše »Privredni pregled« z dne 2. avgusta 1953, so spričo ugodnega vremena, ki je pospešilo mlačev, tržišča z žitom v Srbiji iz dneva v dan bolj živa in cene hitro padajo. Donos žita je dober in po prvih rezultatih mlačve se lahko trdi, da bo letošnje povprečje donosa za 20*'* preseglo največje povprečje v letih po osvoboditvi. Cena pšenice se giblje na trgu med 20 in 24 dinarji, cena rži pa med 17 in 19 dinarji. Le v nekaterih krajih, kjer se žetev še ni začela, je cena pšenice tudi 30 dinarjev. Žito-prometi plačujejo v svojih skladiščih nakontrahirano pšenico po 20 din in rž po 17 din za kg. Prvih 7 dni odkupa so v Vojvodini odkupili okrog 45.000 ton pšenice, na področju ožje Srbije pa odkup še ni v polnem teku. Ker Žito-prometi pšenice v zrnu v glavnem ne prodajajo, njena dejanska prodajna cena še ni znana. Po današnjih kalkulacijah bo stala krušna moka v Srbiji od 1. avgusta dalje v prodaji na debelo 26 do 30 dinarjev, moka tipa »2« 35 do 40 dinarjev in moka »OG« 40 do 45 dinarjev. V žitorodnih področjih stanejo otrobi v prodaji na debelo 10 dinarjev, v nežitorodnih pa ie cena otrobov zaradi prevoza od 2 do 3 dinarje višja. Ječmen stane na trgu 16 do 20 dinarjev, Žito-prometi pa ga plačujejo v svojih skladiščih po 15 din; le kontrahirani ječmen za pivovarne plačujejo za okrog 40“,< dražje. Oves se na trgu sicer še ni pojavil, Žito-prometi pa plačujejo zanj, kolikor pride do prodajnih ponudb, 15 dinarjev. Promet s koruzo je minimalen, cene na trgu pa so razmeroma visoke; v Vojvodini se gibljejo od 30 do 40 dinarjev. Podobne ugodne vesti o padanju cen pšenice prihajajo tudi iz Pomoravja. Mladini stroji delajo ponekod noč in dan. V zelo redkih primerih je donos na hektar manjši od 2000 kg, mnogokje pa dosega tudi 3000 in celo 4000 kg. Podobne so razmere tudi na trgih področja okrog Niša. Konec prejšnjega tedna je stala pšenica v Nišu 19 do 20 dinarjev, v Leskovcu 18, v Prokuplju in Kuršumlji 20, v Pirotu 27 itd. Najnižjo prodajno ceno je dosegla pšenica v Aleksincu, in to 14 do 16 dinarjev. Seul, 3. avgusta (UP). Ameriški minister za zunanje zadeve John Foster Dulles bo najbrž že ta teden podpisal obrambno pogodbo med ZDA in Južno Korejo. S tem sporazumom bodo ZDA dobile pravico vzdrževati svoje čete v Koreji vse dotlej, dokler bi to koristilo vzajemni varnosti. Pričakujejo, da bo Dulles končal svoje razgovore z južnokorejskim predsednikom Sing Man Rijem v štirih dneh. V spremstvu ameriškega zunanjega ministra Dullesa je v Korejo odpotoval minister za vojsko Robert Stevens, ki je izdelal načrt obrambnega sporazuma med ZDA in Južno Korejo. Dulles in Sing Man Ri se Zasedanje indijskega parlamenta New Delhi, 3. avg. (Tanjug). Danes se je začelo četrto redno zasedanje indijskega parlamenta in so takoj po otvoritvi zbrani poslanci počastili spomin parlamentarca Mukadžija. ki je nedavno umrl v zaporu. Četrto zasedanje bo trajalo do polovice septembra ter bodo mied njim obravnavali trideset zakonskih osnutkov, med katerimi ima prednost zakonski osnutek o ustanovitvi nove države Anara v Indijski unijL Sing Man Ri bo zahteval od vlade ZDA, naj odobri njegovo politiko — ZDA pogrešajo 13000 svojih vojakov Seja mestnega zbora in zbora proizvajalcev MLO Maribor plazi inčev Maribor, 3. avg. Danes popoldne je bila pod predsedstvom predsednika MLO tov. Miloša Ledineka XIII. skupna seja mestnega zbora in zbora proizvajalcev MLO Maribora. Današnji seji je poleg ljudskih odposlancev prisostvoval tudi ljudski poslanec, član izvršnega sveta LRS tov. Zoran Polič, ki je v razpravi ljudskih odbornikov dajal pojasnila na nekatera vprašanja o mestnih taksah te drugih finančnih vprašanjih. Oba zbora sta poleg običajnega dnevnega reda razpravljala predvsem o uvedbi mestnih taks in msetnega davka na promet. Po obširnejšem referatu dr. Broliha so ljudski odborniki soglasno sprejeli sklep o uvedbi mestnih taks in mestnega davka na promet. Poleg tega sta oba zbora odobrila tudi več predlogov in sklepov nekaterih komisij mestnega ljudskega odbora. (ž) bosta razgovarjala samo o nekaterih spornih točkah. Seul, 3. avgusta (r). V zvezi s prihodom zunanjega ministra ZDA Dullesa v Korejo izjavljajo v okolici predsednika Sing Man Rija, da ta ne namerava popustiti v svojem stališču glede bodočnosti Koreje. Sing Man Ri namerava zahtevati odobritev vlade ZDA za svojo politiko. Danes je 15 višjih oficirjev južnokorejske vojske, med njimi šef generalnega štaiba, odpotovalo na 9-mesečno vežba-nje v ZDA. Pan Mun Jom, 3. avgusta (r). V Kesong v Severni Koreji je iz ujetniških taborišč ob reki Jali prispelo prvih 400 zavezniških vojnih ujetnikov. V teku noči jih bodo obiskali zastopniki ameriškega, britanskega in danskega Rdečega križa. Poveljnik vojske OZN v Koreji general Taylor je opozoril, da še n; znano, koliko ameriških vojnih ujetnikov se bo vrnilo iz Severne Koreje. ZDA pogrešajo 13 tisoč svojih vojakov. Delegacija Letalske zveze potuje v Turčijo Beograd, 3. avg. Jutri bo odpotovala v Turčijo delegacija Letalske zveze Jugoslavije. Predstavniki Letalske zveze Slobodan Sakota, podpredsednik, podpolkovnik Mihajlo Velimiro-vič, generalni sekretar, in Dmi-tar Aleksijevski, predsednik Zveze Makedonije, bodo v Turčiji 12 dni ter si bodo v tem času ogledali aeroklube, padalske šole, jadralne centre in druge letalske ustanove. Delegacija Letalske zveze bo s tem vrnila obisk turški Letalski zvezi. katere delegacija je bila pred kratkim v Jugoslaviji. Na poti iz Turčije domov bo jugoslovanska delegacija štiri dni v Atenah, kjer se bo s predstavniki grške Letalske zveze pogovorila o ustanovitvi balkanske letalske federacije. Radio Peking je sporočil, da so končane vse priprave za repatriacijo vojnih ujetnikov Združenega poveljstva. Prva skupina britanskih, ameriških, avstralskih, turških, filipinskih in kolumbijskih vojnih ujetnikov bo danes z vlakom prispela v Kesong. Radio Peking je tudi sporočil, da je danes prišlo v Kesong 63 članov češkega in poljskega osebja v komisiji nevtralnih držav za kontrolo korejskega premirja. Švedski general Gradstrom je sporočil, da so se nevtralne države — članice komisije za nadzorstvo premirja na Koreji sporazumele, da bodo 8. avgusta poslale svoje nevtralne skupine na inšpekcijo v Severno in Južno Korejo. Revizija japonsko- ameriške pogodbe Tokio, 3. avgusta (Reuter). V krogih japonske vlade izjavljajo, da bosta Japonska in ZDA že ta teden začeli z razgovori o reviziji pogodbe, po kateri imajo oborožene sile ZDA pravico na ozemlju Japonske vzdrževati svoja oporišča. Japonska želi, da bi se ta pogodba spremenila tako, da bi Japonska sodišča imela jurisdikcijo nad pripadniki ameriških oboroženih sil in ameriškimi civilisti, ki so dodeljeni oboroženim silam. Ta jurisdikcija naj bi veljala za prekrške in zločine na japonskem ozemlju izven ameriških oporišč. Japonska spodnja zbornica je danes s 129 proti 133 glasovi zavrnila resolucijo, s katero naj bi bilo izraženo nezaupanje ministru za zunanje zadeve Oka-zakiju. To resolucijo je v imenu desnih in levih socialistov predložil Seiči Kacumada. Kacu-mada je pri tem izjavil, da je sprejetje resolucije nujno potrebno, če hoče Japonska obnoviti diplomatske odnose s Kitajsko in Sovjetsko zvezo. LETO XIV., ŠTEV. 182 SLOVENSKI Izdaja cusupiMio-zaloznidko podjetje SZDL »Nad tisk« / Direktor: Rudi Janhuba • Odgovorni urednik: Sergej Vodnjak / Tiska tiskarn« »Slov. poročevalca« / Uredništvo: Ljubljana, Tomfiičeva oljen 5. telefon 23-522 dtf 23-526 / Uprava: Ljubljana, Čopova ulica 50-1U., telefon 22-575 in 2&621 / Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva alica 6, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20-468, za zunanje 21-832 i Poštni predal 29 / Tekoči račun Nafodne banke 6fil-»T«-163 / Mesečna naročnin* 206 din Cena lÖHuf Tjjubljatia, torek avgusta 1933 Druga izdaja Zoper negativne pojave v trgovini, za zaščito interesov potrošnikov Določbe v osnutku nove uredbe o trgovinski dejavnosti streme zlasti za odpravo monopola — Prodajalna kot osnovna organizacijska oblika trgovinske dejavnosti— Nadzorstvo ljudskih odborov — Presežni dohodki se bodo obdavčevali v korist skupnosti bo razlika predstavljala dobiček, ki se bo obdavčeval. Davčna stopnja na ta dobiček bo določena v družbenem planu okraja, oziroma mesta in bo lahko različna za razne panoge trgovine, kakor tudi za posebne vrste trgovine (za trgovino na debelo, za trgovino na drobno, za izvoz, odkup itd.). Del sredstev iz davka na ta dobiček bi moral okraj, oziroma mesto obvezno uporabiti za napredek trgo-vinke dejavnosti na svojem področju, drugi de! pa b; šel še pred Med raznimi načrti gospodarskih uredb, ki so bile te dni dane v javno razpravo, je tudi osnutek uredbe o trgovinskih pedjetjih in 0 trgovinah, o katerem smo poročali v našem listu dne 26. julija. V zvezi s tem osnutkom je beograjska »Politika« zaprosila Osmana Karabegoviča, člana za intervju glede na nekatera najbolj aktualna vprašanja v trgovini. Iz tega intervjuja posnemamo naslednje: Preden je prešel Osipan Karabe-govič na konkretne pripombe K osnutku zgoraj navedene uredbe, je poudaril koristnost javne razprave, ki se je vodila v naših časopisih prav zadnje čase v trgovinski dejavnosti in mnogih napakah v trgovini. Pri tem se je dotaknil zlasti neupravičeno visokih zaslužkov, monopolov, raznih špekulacij na tržišču s ciljem, da se obdržijo cene na določenem nivoju itd. Pokazalo se je, je dejal, da je prav v trgovini kontrola družbe zelo potrebna, ker je v tej gospodarski panogi, vsaj v današnjih pogojih, še največ možnoti za samovoljnosti in razne negativne vplive. Zlasti se je Osman Karabegovič ustavil pri monopolističnih pojavih v trgovini. S tem v zvezi je poudaril, da stara organizac:iška ob.ika trgovske mreže, za katero so značilna maloštevilna podjetja z velikim številom lastnih prodajam, ne ustrezajo več doseženi stopnj: našega gospodarskega razvoja. kar omejujejo konkurenčnot v okviru sproščenega trga na minimum. V mnogih mestih imamo le eno ali dve podjetji, od katerih ima vsako tudi do 70 prodajaln, s čimer imajo seveda na področju blagovnega prometa popoln monopol. Zato predvideva načrt nove uredbe, da bodi osnovna organizacijska obl.ka v trgovin: prodajalna, medtem ko bo dosedanja organizacija v obliki podjetja ostala le še v zunanjetrgovinski dejavnosti, in v trgovini na debelo. S tem bo prišlo delavsko samoupravljanje v trgovini mnogo 'bolj do izraza kakor doslej. Prodajalne se bodo ustanavljale v skladu s splošnimi predpisi, ki veljajo za ustanavljanje gospodarskih organizacij. vendar bodo seveda morale izpolnjevati določene posebne pogoje za opravljanje trgovske dejavnosti. Med temi pogoji so strokovni kader, poslovni prostori, teh-mčna. sanitarna in druga oprema itd. Karabegovič je izrazil mnenie, da je že danes, ne da bi čakali na sprejetje nove uredbe, mogoče začet: z osamosvojitvijo posameznih večjih podjetij, oziroma z razbijanjem teh podjetij na posamezne prodajalne, in to ne giede na vrsto n; hoveea poslovanja. Takšna decentralizacija bi bila zelo koristna tudi v gostinstvu, kjer obstoj enako velikih, a maloštevilnih gostinskih podjetij z velikim številom gostinskih obratov onemogoča konkurenco in povzroča visoke cene. V nadljnjem je Osman Karabegovič govoril o ukrepih, ki naj še pripomorejo k odpravljanju monopolov. Sem spada odprava nakupovalcev in nepotrebnih trgovinskih zastopstev, prepoved trgovinske dejavnosti, če se z njo bavi kakšno podjetje brez potrebnega pooblastila, prisilna razprodaja biaga, kadar podjetje blago zadržuje, da z njim špekulira, zapiranje prodajaln, če ne ustrezajo že zgoraj omenjenim temeljnim pogojem, odvzemanjem dobička, ki ga ustvari prodajalna z nezakonito trgovino, imenovanje prisilne uprave itd. Posebej se je Karabegovič dotakni! nadzorstva, ki ga bodo imeli nad trgovino po osnutku nove uredbe ljudski odbori, in sicer po inšpekciji tržišča. Tem inšpekcijam bodo pomagali sveti potrošnikov, ki jih bodo potrošniki volili na zborih volivcev. Ti sveti potrošnikov bi dajali svoje pripombe tudi k obdavčevanju presežka plačnega sklada trgovskih podjetij in prodajaln in bi jim pregledovali celo njihove račune. Sestankom svetov bi prisostvoval ergan inšpekcije, zastopnik svetov potrošnikov pa sestankom delavskega sveta prodajalne ali podjetja. Glede nekdanje mreže v trgovi-n. ;e Karabegovič dejal, da nanjo v osnutku nove uredbe ni bilo mogoče pristati, ker predstavlja marža administrativni ukrep, ki ne bi bi! v skladu z našim današnjim gospodarskim razvojem. Zato bo dohodek prodajalne in trgovskega podjetja predstavljala razlika med nabavno in prodajno ceno, vendar s to omejitvijo, da trgovska podjetja v prihodnje ne bodo mogla sama razpolagati z velikimi denarn'mi sredstvi. Če bo namreč prodajalna ali trgovsko podjetje doseglo razlik*, ki bb večja od zneska, ki je potreben za kritje njenih stroškov poslovanja, odločitvijo dosežene razlike za povečanje minimalnega plačnega sklada. Po dosedanjem osnutku naj bi se večji ali manjši del dobička pred njegovo obdavčitvijo izločil tudi v rezervni sklad, iz katerega bi lahko prodajačna ali podjetje krilo izgube, do katerih o: utegnilo priti v posdovanju. Tudi odplačevanje anuitet za dolgoročne kredite, za katere jamči ljudski odbor, bi se zagotovilo iz dela tega dobička še pred njegovo obdavčitviio. Vse te določbe v načrtu nove uredbe dajejo ’rgovini dovolj vzpodbude za dobro deiu in za pravilno opravljanje nalog, ki jih ima v naši družbeni skupnosti. Ob koncu je Osman Karabegovič izrazi! prepričanje, da bodo ti ukrepi pomagali odstraniti mnoge negativne pojave v naši trgovini in da bodo pripomogli k stabilizaciji našega tržišča sploh. Trojna slavnost šolskega centra za zveze JLA V nedeljo, 2. avgusta je imel šolski center za zveze JLA trojno slavnost. Tega dne je končal šolanje razred aplikacijske šole za zveze, šesti razred gojencev šole aktivnih oficirjev za zvezo in tečaj za izpopolnitev aktivnih podoficirjev. Proslave so se udeležili zastopnik generalnega štaba JLA in uprave za zvezo JLA polkovnik inž. Da-non Miša, zastopniki strelskega korpusa, letalske oficirske šole, ljudske oblasti. Zveze komunistov. SZDL, Združenje rezervnih oficirjev in množičnih organizacij. 1 Svečanost se je začela z nastopom vseh panog. Zatem je načelnik šolskega centra polkovnik Bogdan Trgovčević prečital naredbo vrhovnega komandanta o napredovanju gojencev v čin aktivnih podporočnikov za zvezo. Iz naredbe je razvidno, da so slušatelji in gojenci z zelo dobrim uspehom dokončali šo- lanje. Ta uspeh je toliko pomembnejši, ker se je učni načrt spričo neprestanega priliva najsodobnejših naprav, s katerimi se vsakodnevno izpopolnjuje oprema naše armade, neprestano širi. Kljub strogi oceni ni niti eden gojenec padel in tudi nobenega popravnega izpita ni bilo. Po pozdravnih govorih je polkovnih Danon čestital Titovim gojencem in jim izročil častne diplome. Za Titove gojence so bili proglašeni podporočniki Borislav Sobič, Boltežar Lajht in Risto Zerajič. Slavnost je bila zaključena s svečanim mimohodom vseh enot šolskega centra za zvezo JLA pred okusno okrašeno tribuno, na kateri so bili starešine centra in gostje. Naša ljudska armada pa je dobila spet novo število oficirjev, strokovno podkovanih, vojaško izvežbanih ter ideološko-politič-no utrjenih. B. P. Delegacija židovskih občin Jugoslavije na svetovnem židovskem kongresu Beograd, 3. avgusta. Tretjega plenarnega zasedanja svetovnega židovskega kongresa, ki bo v Ženevi od 4- do 11. avgusta letos, se bodo udeležili tudi predstavniki Zveze židovskih občin Jugoslavije s predsednikom Zveze dr. Albertom Weis-som na čelu. Delegacija jugoslovanskih židovskih občin je predvčerajšnjim odpotovali v Švico. Na dnevnem redu letošnjega zasedanja, na katerem bodo sodelovale židovske organizacije in ustanove iz 65 držav, so mnogi vprašanja, od katerih so najpomebnejša: položaj Židov v raznih deželah, posebno v deželah sovjetskega bloka in v muslimanskih deželah, kulturno sodelovanje med židovskimi skupnostmi v svetu, nevarnosti ponovnega pojavi fašizma in nacizma, problemi kaznovanja vojnih zločincev, židovske repa-racijske zahteve do Nemčije in Avstrije, borba proti antisemitizmu. zaščita človeških in manjšinskih pravic, sodelovanje svetovnega židovskega kongresa z OZN in mdenarodnimi organizacijami. Na zasedanju bo izvoljeno novo vodstvo svetovnega židovskega kongresa. Nova potniška ladja »Aleksa Šantič« Reka, 3. avg. Po uspelih poskusnih vožnjah so izročili novo potniško motorno ladjo »Aleksa Santič«, ki je bila zgrajena v puljski ladjedelnici. Jadranski linijski plovbi. »Santič« je peta ladja iz serije modernih turističnih ladij, ki so že dane v promet. Ladje tega tipa imajo prostora za okrog 800 potnikov in vozijo s hitrostjo do 15 mi:j na uro. Ladja »Santič« bo vozila na progi Reka—Mali Lošinj. Šesta, zadnja ladja iz te serije bo dograjena do konca tega leta. Pred pocenitvijo elektrike v Srbiji in Makedoniji O pocenitvi električnega toka v Sloveniji smo poročali že v nedeljo, sedaj pa prihajajo vesti o skorajšnji pocenitvi elektrike tudi iz Srbije in Makedonije. Tako so v obračunskem centru za elektrogospodarstvo Srbije prišli do ugotovitve, da bi pocenitev mogla znesti 65 milijonov din, kar bi se poznalo pri ceni kilovatne ure takole: v industriji bi se 1 KWh pocenila za 54 para, v obrti za 1 din, za električni cestni promet 150 din in za vodovodne inštalacije 1 din. Za tok v gospodinjstvih pocenitev trenutno ne pride v poštev. Tu so obravnavali le delno zmanjšanje dosedanjega rednega prispevka. Zgoraj omenjena pocenitev je v primeri s pocenitvijo v Sloveniji dokaj majhna, vendar je posledica dejstva, da imajo menijo, du bo mogoče šele v neki bližnji prihodnosti poceniti tok za nadaljnjih 200 milijonov din in sicer čim se bo po. Pocenitev kruha v Makedoniji Skoplje, 3. avg. Zadnje tri dni sta se v vsej Makedoniji pocenila kruh in moka. Tako stane sedaj v Ohridu kruh iz pol bele krušne moke 30 din (doslej 35 din), enaki kruh pa se je v SkopLju pocenil le za 4 din, tako da stane danes kilogram 31 din. Po kalkulaciji republiškega državnega žitnega fonda bi moral biti ta kruh v Skop-Iju cenejši od 30 din. Glede na to :e bil mestnemu ljudskemu odboru že tudi dan ustrezni predlog, o katerem pa odbor še ni odločil. Mestno pekarsko podjetje opravičuje sedanjo ceno z velikimi stroški, ki jih ima pri proizvodnji 1 kg kruha in ki znašajo 11 din. O teh stroških pa pravijo drugi, da jih ni mogoče utemeljiti. cenil premog in se bodo zmanjšale prevozne tarife na železnici. Po tem bo mogoče tudi v Srbiji poceniti električni tok za 30o/o- Tedaj bo tudi mogoče uvesti za vse področje Srhije enotno ceno 11 din za KWh (v gospodinjstvu), medtem ko imajo danes v tej republiki tri tam največ termocentral, zato rajone s cenami 15, 17 in 20 O možnosti za pocenitev toka razpravljajo te dni tudi v r®» publiškem zavodu za planiranje pri izvršnem svetu Makedonije. Zaradi razmeroma visoke cene je v tej republiki precejšen presežek električnega toka in se privatna potrošnja zmanjšuje- Izvršnemu svetu Makedonije so predlagali, da zniža današnjo ceno toka za 30«/». Ta predlog bo verjetno kmalu sprejet. Kombinat svile Titov Veles „Makedonka“ nora predilnica bombaža Stlp, 1. avg. Danes so v Stipu v okviru proslave 50 letnice ilindenske vstaje svečano predal; v pogon veliko predilnico bombaža »Makedonka«. Poleg članov delovnega kolektiva in več tisoč meščanov iz Stipa in prebivalcev iz okolice, so svečanosti prisostvovali tudi člani republiškega izvršnega sveta Makedonije, generalni podpolkov. Kako dela SZDL v Škofji Loki Holandski strokovnjaki za zdravilna zelišča v Jugoslaviji Beograd, 3. avg. Po krajšem bivanju v nekaterih mestih Vojvodine so prispeli danes v Beograd holandski strokovnjaki za zdravilna in oljna zelišča, dr. Burg, pomočnik ministra za kmetijstvo Holandije in dr. Bang, direktor kmetijskega instituta iz Vegenin-gena. Predpoldne so imeli sestanek v podjetju »Seme« z našimi strokovnjaki, jutri pa odpotujejo v nekatera mesta v Srbiji, Makedoniji, Dalmaciji in Sloveniji. Holandski strokovnjaki obiskujejo naše inštitute in centre za gojitev zdravilnih zelišč ter proučujejo možnosti za pridobivanje teh zelišč v Jugoslaviji. Med svojim bivanjem v naši državi bodo verjetno razgovarjali tudi s pristojnimi ustanovami o izvozu zdravilnih zelišč v Holandijo. Iznafdba, ki nam pribrani milijarde Zagreb, 3. avg. Dr. ing. Vladimir Stubičanin in ing. Antun Strmac sta iznašla nov način gradnje podvodnih pregrad za hidrocentrale. Gre za tako imenovani gel-cement, ki je zaradi svoje velike gostote v vodi zelo odporen, a se v času, ko se vbrizga v teren, nahaja v tekočem stanju. Zmes, ki so jo uporabljali pri takih delih doslej, t. j. cementno mleko, se je izgubljalo v razpokah kraških terenov, zaradi česar je bila potrošnja cementa izredno velika. Po dosedanjih računih bodo znašali prihranki na gradbiščih, na katerih preizkušajo sedaj novo metodo z gel-cementom, okrog 6 milijard dinarjev, medtem ko bodo znašali ti prihranki na drugih gradbiščih desetine milijonov dinarjev. Po izjavi strokovnjakov so dali prvi poizkusi na gradbišču hidrocentrale na Vrbasu zelo dobre uspehe. Ta cement uporabljalo že tudi na gradbiščih hidrocen-tral Mavrovo, Glava Zete in na izlivu reke Cetine. Uspehi so bili povsod prav dobri. Inž. Stubičanin m Strmac sta iznašla tudi postopek za pridobivanje tako imenovanega kaloid-nega cementa, ki se uporablja pri injekcijah v gradbeništvu in omogoča izdelavo betona v jakosti, ki presega jakost navadnega cementa. O rezultatih teh preiskav bosta poročala na kongresu georne-tr.ehaniikov septembra leto« v Zürich u. V Turčiji bo letos manjši pridelek tobaka, kakor so se nadejali. Pridelek tobaka bo znašal letos okoli 100.000 ton. Sprva so računali na 110.000 ton. Največ tobaka pridelajo v Turčiji okrog Izmira. Tu cenijo letošnji pridelek na 50.000 do 55.000 ton. Turški trgovski krog; računajo, da bo državni monopol odkupil približno četrtino letošnjega pridelka tobaka. Občinski odbor SZDL v Škofji Loki je na svoji zadnji seji razpravljal o delu in nalogah organizacije, stremeč za tem, da pritegne k sodelovanju čim več članov SZDL. Na sestankih bodo obravnavali vse pereče probleme, da bo tako ime! sleherni član priliko povedati svoje mnenje, pa tudi kritiko in nasvete. Posebna pozornost bodo posvetili kmetijstvu in se zavzeli za to, da se čim več gospodarjev vključi v kmetijske zadruge. Pri tem pa je treba kmeti 'sko zadružništvo preusmeriti *ako, da se ne bo brigalo zgolj za Gospodarska razstava v Slovenjem Gradcu Slovenj Gradec, 3. avgusta. Včeraj so slavnostno odprli v Slovenjem Gradcu veliko gospodarsko razstavo, ki jo je v glavnem organizirala okrajna Obrtna zbornica. Gospodarska razstava je v prostorih bivše vojašnice, zelo okusno opremljena in kaže moč in sposobnost obrti in lokalne industrije v slovenjegraškem okraju. Razstava bo odprta do 10. avgusta, dneva 9. in 10. avgust pa sta določena za sklepanje kupčij. Po otvoritvi je bil včeraj tudi večji kulturni in športni spored. Med drugim so nastopale folklorne skupine. Po slovenjgraških ulicah so motoristi priredili motorne dirke, na zelenem travniku je bila šaljiva nogometna tekma, jahači so se izkazali na konjskih dirkah, kegljači pa na mestnem keljaškem tekmovanju. To sredo gostujejo v Slovenjem Gradcu v okviru gospodarske razstave Dravograjčani s komedijo »Zmešnjava nad zmešnjavo«, v soboto in nedeljo pa bo domača dramska družina uprizorila »Dobrega vojaka Svejka«. (ž). V vsako hišo knjige Prešernove družbe! zadružno trgovino, temveč v prvi vrsti za kolektivno obdelavo in za dvig kmetijske proizvodnje. Mnogo kritike je v javnosti zbudil sklep občinskega liudskega odbora, naj bi se zemljiški maksimum povišal od zakonito določenih 10 ha na 14 ha, češ, da je v občini samo nekaj posestnikov z več kot 10 ha zemlje in bi se zato ne izplačalo ustvarjati zemljiškega sklada! Posebno pozornost bodo posvetili mladini, ki naj bi se vključila v razna društva in v pevski zbor, za katerega ustanovitev bo poskrbela SZDL. Tudi Društvo prijare-liev mladine naj se čimprej ustanovi. SZDL bo poskrbela tudi za taborjenje mladine, v katero naj bi se vključila predvsem tudi vajeniška mladina. Ker se bližajo volitve v zvezno in republiško skupščino, bodo že zdaj začeli na vseh terenih razmišljati o kandidatih ter bodo poskrbeli, da bodo izbrani res ljudje, ki zaslužijo s svojim dosedanjim delom zaupanje volivcev. G—c. V Jugoslavijo bo prišel r‘rokovnjak FAO za izsuševanje zemljišč V začetku avgusta bo prišel v Jugoslavijo strokovnjak FaO Bastiaan Verhoeven, ki bo štiri mesece sodeloval pri proučevanju tistih zemljišč, ki jih nameravamo izsušiti v Bački in Vojvodini. Jugoslovanske tehničarie bo hkrati podučil o modernih metodah melioracij. nik Mihajlo Apostolski in drugi. Otvoritvi tovarne so prisostvovali tudi predstavniki vseh delovnih kolektivov iz vse Makedonije. Predsednik delavskega sveta tovarne »Makedonka« je v uvodnem govoru poudaril, da je predilnica bombaža v Stipu : aj-večji industrijski objekt v tem delu republike in je za njeno izgradnjo in opremo bilo potrošenih preko 2 milijarde dinarjev. No 30.000 vretenih bo predilnica proizvajala letno 5100 ton bombažnega prediva v vrednosti okoli 8 milijard dinarjev in zaposlovala preko 1000 delavcev. Za požrtvovalno delo na izgradnji in montiranju tovarne je delavsk5 svet nagradil 127 delavcev in monterjev z denar, nimi nagradami v skupnem znesku pol milijona dinarjev. Predilnica bombaža v Stipu bo proizvedla še letos preko 1000 ton bombažnega prediva. V njej bodo predelovali celotno letno proizvodnjo makedonskega bombaža, ki sedaj znaša okoli 2000 ton. Ko bo 1955. leta začela obratovati tudi tkalnica, ki je sedaj v izgradnji, bo skupaj s predilnico dajala letno 5000 ton prediva in preko 20 milijonov kvadratnih metrov bombažnega platna v vrednosti okoli 20 milijard dinarjev. Duda nesreča zaradi eksplozije žveplenega arzenata Kmetijske zadruge s pridom uporabljajo žvepleni arsenat to je sredstvo za zatiranje koloradskega hrošča. Uporabljajo ga ta* ko, da ga s posebnimi brizgalni ml stroji vbrizgavajo v zemljo, ogroženo od koloradskega hrošča. Tako je tudi kmetijska zadruga v Hotedršici minuli teden izkoristila ugodno in lepo vreme ter z arzenatom razkuževala krompi-rišča na svojem področju. Žvepleni arsenat je Imela v skladišču zadružnega doma. V četrtek, t. J. 30. julija okrog 14. ure so vaščani slišali močno eksplozijo Takoj je bila vsa vas na nogah. Poslovodja zadruge in njegov pomočnik sta se močno opečena reševala ognja. Poslovodja Jože Nagode, ki je posebno utrpel hude opekline po vsem telesu, se je valjal po pesku da bj tako ugasil goreče lase, obleko in čevlje. Mož močne konstrukcij« in prisebnega duha je kljub hudim poškodbam prosil, naj gredo hitro po gasilce, da pogasijo ogenj, ki se je širil v skladišču. Mož se je namreč zavedal še večje nesreče, ker so tam Imeli drugo blago. Težko poškodovanemu Jožetu, kateremu je Naklo je proslavilo svoj občinski praznik Nesreče z razstrelivom bo samo s skupni zaostalim vojaškim mo preprečili ti napori Število nesreč z eksplozivom vojaškega Izvora, ki je zaostal po naših krajih izza druge, pa tudi še izza prve svetovne vojne, kljub temu, da so bile že pobrane in uničene ogromne količine tega materiala, še vedno ne pada, temveč se drži približno vsako leto na isti višini in terja vedno znova številne žrtve. Po podatkih, ki niso popolni in je zato dejansko število teh žrtev še večje, je bilo samo letos od 1. januarja do 1. junija v merilu Jugoslavije 49, v merilu LR Slovenije pa 15 smrtnih žrtev tovrstnih nesreč in še mnogo več pohabljencev. Med ponesrečenci je vsa leta največ otrok, ki iz radovednosti in nepazljivosti navadno razdirajo, kar najdejo, in se pri tem ponesrečijo, pogoste pa so nesreče tudi v naših žela zamah, kjer pride ta material med starim železom v peči in eksplodira. Da bi se število teh nesreč, ki razen skrajno pretresljivih tragedij povzročajo tudi občutno gmotno breme za našo družbo, omejilo na minimum, so se na iniciativo Državnega zavarovalnega zavoda včeraj v Ljubljani sestali zastopniki JLA, Sekretariata za notranje zadeve. Sveta za prosveto LRS, Zavoda za socialno zavarovanje, Centralnega higijenskoga zavoda, podjetja »Odpad« in t.ska na skupen posvet o tem vprašanju. Po referatu, ki ga je imel tovariš Ilija Kaufman, šef zaščitne službe pri DOZ in po izčrpni razpravi je bilo ugotovljeno, da je tovrstnega eksploziva zlasti v krajih, kjer so bile večje borbe m po dolinah, skoz; katere so se ob koncu vojne umikali Nemci, še vedno zelo mnogo in da je zato potrebna skupna akcija vseh, na tem vprašanju zainteresiraAih ustanov, prav tako pa tudi vse naše javnosti in zlasti tiska in prosvete ter ljudskih odborov in množičnih organizacij, da se po eni strani s pomočjo publikacij, radia in filma ter predavanj po šoiah pouči prebivalstvo, kako ravna pri najdba, po drugi strani pa, da se organizira čim uspešnejša obveščevalna in za njo hitra in temeljita uničevalna služba. Ob koncu posvetovanja je bil izvoljen poseben koordinacijski odbor, ki namerava koordinirati dosedanje, po večini ločeno delo posameznih ustanov ter začeti s povečano in sistematično akcijo za rešitev tega vprašanja. Za začetek dela tega odbora je DOZ določil tudi finančno pomoč v znesku 250.000 dinarjev, kar je poleg iniciative, ki jo je pri reševanju tega vprašanja pokazala prav ta ustanova, še pdshbnega pomena za uspeh akcije ter vredno vse pohvale ;n posnemanja — ms — Prebivalstvo občine Naklo pri Kranju je pred tednom prvič praznovalo svoj občinski praznik. Vse vasi v občini so bile za ta prazntk okrašene z zelenjem, parolami, slikami naših voditeljev, zastavami in zastavicami. Pred vhodi v vasi so bili postavljeni mlaji Ul slavoloki, da je že zunanji videz kazal svečano razpoloženje. Na predvečer praznika je bila na bistriškem klancu pri Pod* brezjah žalna svečanost na mestu, kjer je okupator pred 11 leti postrelil 5$ talcev. Franc Cvekelj je v uvodnem govoru prikazal v kratkem zgodovino občine Naklo v času narodnoosvobodilnega boja. Častno salvo je izstrelila eno* ta JLA iz Kranja nad 100» navzoči! pa je z enominutnim molkom počastilo spomin žrtev. Po končani svečanosti je bil predvajan na prostem film »Na svoji zemlji« katerega si Je ogledalo vse prebivalstvo, ki Je bilo na svečanosti. V nedeljo, 26. julija. Je bila na grobu padlih obrcev II. bataljona Kokrškega odreda v Strahinju žalna svečanost. Na grobu sta govorila prvoborca Gabrijel Mede la Strahinja in Janez Mlakar iz Šenčurja. Častno salvo je izstrelila enota JLA iz Kranja, godba gar- nizije JLA lz Škofje Loke je igrala žalost.nke. Popoldne je bila kulturna prireditev na vrtu Prosveiucga doma v Naklem. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Naklo Peter Pc-Učar je opisal v kratkem delo med NOB in PO osvoboditvi pri graditvi socializma. V sporedu so sodelovali pevski zboru KUD »Dobrava« Naklo, KUD »Triglav« Duplje Ul mlad.n-ski pevski zbor gimnazije Duplje, folklorna skupina iz tovarne »In-teks« v Kranju, folklorna skupina iz gimnazije Duplje in mladinke iz Nakia s simbolično vajo. Posebno so navdušile pionirke iz Dupelj s folklornimi točkami. Med posameznimi točkami je igrala godba na pihala. — Po kulturnem sporedu je bilo ljudsko rajanje na prostem. Ob 20 zvečer Je bil v nabito polni dvorani Prosvetnega doma v Naklem ponovno predvajan slovenski film »Na svoji zemlji«. Proslave so se udeležili med številnimi gosti tudi tov. Tone Fajfar, član Izvršnega sveta LRS tov. Ivo Svetina, član CK ZKS. tov. Stane Beznik, podpredsednik LOMO Kranj, tov. Andrej Brovč ter cdj predstavniki raznih organiza-in društev. Gradnja najmodernejše tiskarne za tiskanje leksikonov v Zagrebu Poleg stavbe Nakladnog zavoda Hrvatske gradijo v Zagrebu novo tiskarno, ki bo opremljena z najmodernejšim stroji. Naročeni so v Angliji. Precej teh strojev je že prispelo v Zagreb. Ti stroji za tiskanje v večbarvnem tisku in za navaden tisk ter bakrotisk predstavljajo zadnjo pridobitev tehnike za tisk in specialni stavki (matric), tako da so mnoge znalke sploh prvič izdelali v Angliji. Za črko »a« je na primer v teh strojih 121 oznak, za mnoge druge črke pa tudi po 10 naglasov, oznak in preglasov. S tani stroji bo mogoče tiskati še tako obširna leksikografska dela. Del strojev je že montiran in na tem področju. Ko bo tiskar- in že obratujejo, ostala dela pa na dokončana, bb najmodernej- bodo končana do konca leta, ko ša v naši državi. bodo s polno paro začeli tiskati Razen strojev so narbčeni pifve leksikografske pole. specialni monotyp stavni stroji (M. B.) meso viselo od rok, te p Jelovemu pomagaču so hitro nudili prvo pomoč te ju netto «NliveHJaCd v ljubljansko btUuišnioo. — PrccL kratkim smo zvedeli, da sta oba izven nevarnosti. Poškodbe so bile namreč tem nevarnejše, ker je žvepleni arsenat izvedo strupen. Nesreča se je zgodila približno takole: Nagode je nameraval s svojim pomočnikom urediti skladišče in ipretočiti žvetpleni arse* nat. ki je curljal iz razbite steklene posod»?, v bližnjo jamo. Ker ni mogel odpreti pokrova za odtok v jamo, si j« pomagal z železno palico. Pri udarcu ob beton sko podlago je nastala iskra, zaradi katere se je vnel arsenat in povzročil tako snteo eksu lorija, da je razbila vse šipo. odprla vrata in razmetala vse blago po vsem skladišču. Iz gostega dima sta zbežala ponesrečena Jože in njegov pomočnik, ki bosta morala nekaj tednov zdraviti hude poškodbe. Priporočljivo bi bilo. da dobavitelji tako nevarnega eksp!oziva z f:ajvečjo skrbnostjo poučijo zadruge In ostale, ki imajo z njim opravka, o izredno previdnem ravnanju. da zopet kje drugje ne pride do take in morda Še večje nesreče. (ING SIM) Letalec Vlado Boltar se je smrtno ponesrečil Spet je smrt neusmiljeno posegla v našo sredo. V nedeljo se je na letalskem mitingu v Postojni ponesrečil z jadralnim letalom Ljubljančan Vlado Boltar. Ko stojimo danes ob njegovem odprtem grobu, se nehote spominjamo vseh onih junakov, ki osvajajo višine, ki se bore za napredek našega letalstva in za varnost naših zračnih meja. Premnoge od njih so nesreče iztrgale prerano iz naše srede, vendar jih ne bomo nikoli pozabilL Z zlatimi Črkami so njihova imena zapisana v zgodovini našega letastva. Vlado Boltar je bil rojen 28. junija 1932 v Lescah pri Bledu. Ko «e je s starši preselil v Ljubljano, je že zgodaj kazal veliko veselje do letalskega spona. Postal je član ljubljanskega aerokluba »Milin Hudnik«. Izšolal se je za jadralnega pilota in je dosegel visoko priznanje »Srebrni C«. Po odsluženem vojaškem roku se je nameraval popolnoma posvetiti letalstvu in postati civilni pilot pri )AT-u. Nesreča pa mu je vse te načrte preprečila, hudo pa ie prizadela tudi njegove domače, zlasti pa tovariše iz letalskih vrst. Dragi Vlado, Tvoj svetli zgled nam bo ostal v večnem spominu! ŠTEV. 182 / 4. AVGUSTA 1958 'f 8lovenski poročevalec '/ sfr. 8 Prvi skladi za obnovo Koreje Po načrtu južnokorejske vlade bodo v petih letih porabili za obnovo opustošene dežele 3 milijarde dolarjev V zadnjih dneh so trije dogodki potrdili, da se pripravljajo veliki nacrti za obnovo Koreji. Člani odoora za narodno obrambo ZDA so na svoji zadnji kor_-lorenci ugotovili, da se lahko v prihodnjem letu obranaoni izdatki ZDa znizajo za eno milijardo doiarjev, ker so se znižali izuatKi za municijo, opremo in sploh za vse, kar spada pod tako imenovano »vojno potrošnjo«. Kred-»eanik ZDA Eisennower s= je •ornil na Kongres, da bi dobil od njega na razpolago 200 milijonov dolarjev kot prvo pomoč za Korejo, zunanji mm.ster ZDA Duiies pa je izjavil, da oo treba sarbeii tudi za obnovo Severne Koreje. Ameriški strokovnjaki so izjavili, da oo v naslednjih štirih letih poirebno za obnovo Koreje najmanj ena milijarda doiarjev poleg načrta, k. ga je napravila ze južnokorejska vlama. Načrt južnokorejske vlade določa za najvažnejša obnovitvena dela v republ.ki v naslednjih petih letih 3 milijarde dolarjev. Sporazum o obisku korejsKih ujetniških taborišč Pan Mun Jom, 3. avg. (Reuter). Predstavniki Rdečega križa OZN in Rdečega križa Severne Koreje so se sporazumeli, da bodo ekipe obeh organizacij obiskale ujetniška taborišča v Severni in Južni Koreji. Ta ooisk je potreben predvsem zaradi poznejšega sodelovanja očeh organizacij Rdečega križa pri izmenjavi tistih vojnih ujetnikov, ki potrebujejo zdravniško pomoč. Novi notranji minister v Gruziji Moskva, 3. avgustu. List »Zarja Vostoka« piše da je bil A. N. Inauru imenovan za novega notranjega ministra Gruzije. On je na tem položaju za-mnejal Vladimirja Dekanozova, dosedanjega no‘raniega ministra Gruzije, kj so ga pred nedavnim odstavili s tega položaja ter obdolžili, da je obenem z Berijem sodeloval pri »izdajalski protisovjetski dejavnosti«. Arabska liga Kairo, 3. avg. (Tanjug). Kakor javlja časopisna agencija A rabi, bo svet arabske lige imel svoje bodoče zasedanje v Jeruzalemu. Ta korak Arabske lige ocenjujejo v političnih krogih kot protest Arabcev zoper izraelske poizkuse, da bi Jeruzalem postal glavno mesto Izraela. Namestnik generalnega sekretarja Arabske lige Rais Abulana je izjavil, da bodo arabske države pred OZN ponovno sprožile problem Palestine, ker »Izrael na izzivajoč način ne spoštuje sklepov ZDA o internacionalizaciji Jeru-zelena in repatriaciji arabskih beguncev iz Palestine«. Adbulama je dodal, da arabske države vztrajajo pri stališču, da mora biti_ Jeruzalem internacionaliziran in da bodo zato zavrnile sleherni poizkus, po katerem naj bi to mesto postalo prestolnica Izraela. Brazilija proti bloku držav Latinske Amerike Socialistična stranka Pražili je poziva k ustanovitvi »fronte za demokratično akcijo. Pan Mun Jom, 3. avg. (r) Komisija nevtralnih držav za nadzorstvo nad premirjem v Koreji je Imela danes sejo. Vodja švedske delegacije le po seji izjavil, da bo pričela koursija z nadzorstvom naS izvajanjem prenrirja v soboto. Člani komisije bodo odjpo-tovaii v pet severrvh in pet južnih korejskih pristanišč. Teheran. 3. avg. Radio Teheran javlja, da .je pri današnjem ljudskem glasovanju v Teheranu glasovalo za razpust pari tm-nta sto tleoč oseb, proti pa samo 47, Opor žirija je bojkotirala Uudsko glasovanje. Ljudsko glasovanje v ostalih kraj h Perzije bo šele prihodnji teden. New Delhi. 3. avg. (Tanjug! Danes Je prispel v New Delhi poslanik FLRJ v Burmi Dobrivoje Vidič, ki bo kot jugoslovanski predstavnik prisostvoval konferenci azijskih socialistov v Haidera-badu. Carigrad, 3. avg. (Tanjug) V Ankari se je začela obravnava proti skupini 32 oseb. ki so obtožene poskusa atentata na glavnega urednika 1-tsta »Vatan Jalmana«. Za to obravnavo je veliko zanimanje. ker so obtoženci pripadniki verske reakcije. Novinar Jal-man je znan kot Javni delavec in borec proti verski reakciji. Milam, 3. avg. (r) Nad vso severno Italijo je bilo danes veliko neurje. Padala je toča. Večkrat je udarila strela. Prelaze čez Alpe so deloma zaprli plazovi i« hudourniki. V Benetkah Je bil nekaj časa pretrgan pomorski promet. Tudi tz Trsta javljajo, da je bil popoMme zaradi nevihte nekaj časa ustarjjen promet. V prizadevanju, preskrbeti našemu izvozu novih možnosti prodaje postajajo tudi tržišča Daljnjega vzhoda za nas vedno važnejša, zato se je pred kratkim v Bangkoku mudila jugoslovanska trgovinska delegacija-Tudi številne druge evropske države se že dalj časa trudijo prodajati svoje proizvode na teh tržiščih. Eno izmed teh tržišč je tudi Siam. Kljub temu, da je narodni dohodek teh dežel zelo nizek in temu primerno tudi nizka življenjska raven, so vendar ti kraji važen dobavitelj pomembnih surovin in uvozniki industrijskih predmetov. Upravno je Siam razdeljen na 71 čangvatov, kar ustreza nekako pojmom pokrajin, ki so grupirane v 9 rajonov po uradni razdelitvi iz leta 1952. Prebivalstva je bilo po zadnjem ljudskem štetju leta 1947 17,442.689, po najnovejših cenitvah za leto 1952 pa 19,163.900, računajoč letni prirastek na 1.9 o/«; gostota prebivalstva je kljub temu, da je na severu m vzhodu pokrajina zelo gozdnuta, zelo znatna (34 prebivalcev na km*). Glavno mesto Bangkok leži ob reki Menam. Velik del prebivalstva, k; ga izkazuje štetje 1947 z 889.538, živi v čoL nih na reki, zato se Imenuje tudi mesto »Vzhodne Benetke« ■ali »Benetke Daljnjega vzhoda«. V Siamu je približno 476.500 Kitajcev, vse druge azijske in evropske narodnosti pa štejejo 50.438 pripadnikov. Med Evropejci je znatno število Dancev: 215, Francozov je 211, Nemcev 213 in Italijanov 131. Statistika izkazuje tudi Jest Jugoslova- nov (od tega 3 moške in 3 ženske). Cprav se je šolstvo zelo razmahnilo, je bilo po štetju leta 1947 pismenega le 5,131.000 ljudi, kar je komaj dobra tretjina vsega prebivalstva vendar je Siam v tem pogledu naprednejši v primeri z drugimi državami na Daljnjem vzhodu, z Izjemo Japonske. Glavna kultura vsega ozemlja je riž, ki zavzema okoli 93 o/n vse kmetijske površine, ki znaša 63.866 km3, kar je izredno majhen odstotek skupne površine- Leta 1951 je znašal pridelek riža 5,080.000 ton, od česar je bilo Izvoženih 1,875.000 ton. Drugi važni pridelki so: pšenica, sladkorni trs in soja. 2ivinoreja je znatna, saj šteje približno 5 milijonov bivolov, ki so tudi glavna delovna živina, 4,5 milijona krav in 3,5 milijona prašičev, konj imajo nekaj nad četrt milijona. Znan je Siam po svojih slonih: leta 1949 so imeli v Siamu okoli 14.000 udomačenih slonov, ki pa so važna vprežna in delovna živina, zlasti za spravljanje lesa iz tropskih gozdov. Drugo bogastvo Siama (poleg kmetijstva) so gozdovi, ki pokrivajo večino dežele in ki dajejo dragoceni teakov les, ki ga izvažajo. Rudarstvo daje največ kositra, nadalje tudi nekaj tungste-na, cinka in svinrr. Industrija je še zelo malo razvita, vendar se postopno ustanavljajo nova podjetja za tekstilno Industrijo, znatneje pa se je razvijala le industrija cementa, k; pa ne krije domačih potreb. Med industrijskimi rastlinami, ki so važne za siamsko kmetijstvo, je predvsem kavčuk, ki je tudi eden izmed važnih izvoznih predmetov, nadalje tobak, sladkor in v manjši meri tudi še bombaž. O zunanji trgovini so objavljeni podrobni podatki šele za leto 1949. Iz teh je razvidno, da uvaža Siam največ bombažnih tkanin, bombažne preje, vreč, kondenziranega mleka, strojev, motornih vozil in elektrotehničnih predmetov. Največ uvaža Siam iz naslednjih držav: Honkong, ZDA, Singapur, Japonska, Vel. Britanija in Indija. Izvaža pa se v Singapore, ZDA, Indijo, Hongkong in Japonsko. Iz tega vidimo, da se razvija zunanja trgovina z znatnim posredništvom dveh pristanišč, ki sta v angleških rokah: Singapore in Penang. Zato si tudi Siam prizadeva, da bi se osvobodil teh posrednu kov, prav tako pa si orlzadeva tudi, da bi spravil tako zunanjo kot domačo trgovino v domače roke (trgovina je izključno v kitajskih rokah). Kitajski ziliv se vidi tudi v investicijah v Siamu. Od 319,590.000 bahtov na novo investiranega kapitala v letih 1946 do 1949 je odpadlo na kitajski kapital 271,490.000 bahtov, nu angleški 12,500.000. na indijski 7.600 000, 3 milijone na švedski, 2 milijona na ijneriški in 2 milijona oa perzijski kapital. Največ tu- jega kapitala je investiranega v mlinih riža, žagah ter v rudarstvu, nadalje v trgovini in v bančništvu. Po investicijah leta 1950, ki so znašale 457.7 milijonov, je odpadlo zopet največ na kitajskj kapital, 416.6 milijonov, na novo pa sta se pojavila nemški in japonski kapital. Denarna enota je buht (prej imenovan tikal), ki je razdeljen na 10Ö satangov. Denar izdaja država, drugače pa opravlja glavne bančne posle državna banka. Poleg tega obstoja še 25 trgovskih bank, med katerimi so številne podružnice evropskih in kitajskih bank. Vedno več p'i se ustanavlja domačih hranilnic ter kreditnih zadrug. Uradni tečaj bahta znaša 12.55 bahta za 1 dolar, poleg tega pa je v rabj še prosti tečaj, ki znuša za dolar okoli 17.50 bahtov. Letos je v Siamu po njihovem načinu štetja leto 2496, drugače pa uporabljajo prav tako kot mi koledarsko leto in njegovo razdelitev na meseca itd, Drago Potočnik j Težave mariborske posredovalnice za delo: Kje zaposliti žensko mladino Dve strani iste politike Vprašanje nezaposlenosti, ki je bilo pred meseci v Mariboru še dokaj pereče, tako n moško kot za žensko delovno silo, se kaže danes v bistveno drugačni obliki Število nezaposlenih je padlo skoraj za polovico — v korist moških, medtem ko beleži posredovalnica za delo še vedno 1400 nezaposlenih žensk. Moški, ki so bili prijavljeni kot nezaposleni, so našli delo pri mestnem komunalnem podjetju, na številnih gradbiščih pa tudi v tovarni »Franc Leskošek« in v Tovarni avtomobilov so vzeli v zadnjih mesecih več delavcev, tako da zaposlitev moške delovne sile danes v Mariboru ni problem. Vsi, ki so n delo sposobni, se kaj kmalu po prijavi na posredovalnici tudi zaposlijo. Pri tem gleda posredovalnica, da najde ljudem iz mesta stalne službe, onim. ki iščejo dela iz okolice, p'i sezonske. Drugače pa je z žensko delovno silo! 2e ob prihodu na nov način gospodarjenja so podjetja v skrbi za rentabilnost ob zniževanju zaposlenih izločila predvsem ženske. V veliki meri je prišlo že tedaj do izraza zgrešeno gledanje podjetij na žensko delovno moč kot manjvredno in glede na zaščito, katero zakoni zagotavljajo že-ni-materi, tudi nerentabilno. Odgovorni ljudje v podjetjih pač vse premalo mislijo o tem, kaj zagrešijo, kadar neodgovorno pahnejo v socialno ogroženost žensko uli celo mater. Sindikalni svet se upravičeno z vsemi sredstvi upira takim odpustom, sicer bi bilo število nezaposlenih žena prav gotovo še višje. Poseben problem pa je še zaposlitev mladoletne ženske delovne sile. Skoraj eno tretjino nezaposlenih odpade namreč na dekleta, ki so dopolnili 16 let. Starši zanje ne prejemajo več otroškega dodatka, ne morejo jim najt; mesta za uk v kakšni obrti in tako čakajo ti še napol otroci, brez vsakih izkušenj na zaposlitev. Da je tem najtežje najti delo, je razumiju vo, če upoštevamo, da se podjetja branijo celo starejših. Razen teh deklet nad 16 let je v Mariboru ogromno deklic od 14 do 16 let, ki tudi že prihajujo na posredovalnico za delo same ali s svojimi materami, ker bi rade našle delo. Slednjih posredovalnica niti ne registrira, ker jih zaradi mladoletnosti ne raposluje. Vendar pa bo potrebno o prvih in drugih mladinkah resno razmisliti in najti kakšen izhod, da ne bodo prepuščen« brezdelju in ulici. Treba bo resno dopovedati tudi mnogim staršem, da ne jemljejo otrok prezgodaj iz šol, če imajo pogoje za nadaljnje šolanje. Veliko in odgovorno delo pa čaka na tem področju mladinske organizacije Maribora, ki bi brezdvoma lahko za to mladino marsikaj storile. Predvsem o vzgojnem smislu, s sestanki, na katerih bi jih opozarjali na pravilen odnos do dela. Niso redki primeri, ko slišiš na posredovalnici zaskrbljeno mater, ki prosi, da bi poslali njeno komaj 16-ietno hčer na delo v Pulj. Ko ji upravnica posredovalnice uvidevno pojasnjuje, naj gre hčerka, če je sposobna za fizično delo, raje h komu- nalni upravi in ostane doma, pa mati z neprikritim obupom prizna — hčerka bi delala v Pulju karkoli, tu v Mariboru pa ne, ker se sramuje, saj ima vendar 2 razreda gimnazije! To je le en izmed mnogih primerov, kj jih lahko dnevno slišimo v posredovalnici za delo in ki zgovorno pričajo o tem, da ima naša mladina dokaj čuden odnos do dela, d'a ne priznava niti stare resnice, da je častno vsako delo. ki je pošteno. Seveda zgolj z vzgojo mladine tudi ne bomo docela odpravili nezaposlenosti. Občutno bi temu zlu lahko odpomogla naša podjetja, predvsem obrtni obrati, ki skorajda nič ne razširjajo svoje dejavnosti. Mnogokje bi lahko s sprejemanjem učenk alj z usposabljanjem priučenih delavk razširili obrat, saj se n to kaže občutna potreba, ker mora potrošnik povsod razmeroma dolgo čakati na usluge. Težnja za čimvečjo rentabilnostjo bi se tedaj kajpak morala umaknitj plemenitejšim interesom! Jp Vatikanski radio, tisk in po njiju ves ostali »resnicoljubni« katoliški propagando., aparat zahodnoevropskih in drugih držav, že dalj časa energično primerja in izenačuje pravni in dejanski položaj verskih skupnosti v in-formbirojskih državah s položajem predvsem katoliške cerkve v Jugoslaviji. Vsa ta propaganda pa ima ključ v,dezu izključno cerkvenega karakterja, veliko globlje vzroke in cilje. Prav vatikanski »dobro obveščeni viri« so že od resolucije iniorm-biroja dalje inic.atorji najrazličnejših »dokumentov«, da ideološkemu in političnemu spopadu med SZ in FLRJ ne gre verjeti, ampak da je to ie perspektivna, premišljena »komunistična tak-t.ka«, ki ima za cilj varati svobodoljubna ljudstva vseh kontinentov. Tudi to akcijo vodijo po enotnem načrtu z italijanskimi šovinističnim; vladnim, krogi. Enkrat »Osservatore Romano«, »La civilta cattolica« prinašajo ponatise vesti italijanske agencije ANSA, »Messegero Veneto« itd., drugič obratno. Katoliški tisk še danes premišljeno in pazljivo uvršča vsa »poročila« o položaju verskih skupnosti v £LRJ pod poglavja kot: »Aus der totalitären Weit« iHerder. KorespoDdenz, 7. letnik, 8. zvezek, maj 1953) in podoono. Javnost; je že poznano, kako krčevito so se odličniki najrazličnejših vatikanskih nraaov zarad neuspeha kampanje proti sprejemu maršala 'ina v Veliki britan.ji, branili odgovornosti za organizacijo ii neuspeh te akcije. Prav ista, že citirana katoliška revija, pa je v maju 1963 pod naslovom: »Chronik der polnischen, ungarischen (podčrtal pisecj und jugoslawischen Kirchenverfolgung« priobčila naslednje obvestilo svojim bralcem: »Pred in med londonskim obiskom jugoslovanskega državnega šefa so britanski katoličani storili vse mogoče, da bi podprl; sprostitev položaja Cerkve v Jugoslaviji... Norfolski knez je kot prgzident »Katoliške zveze«, v kateri je vključenih 19 katoliških laičnih organizacij, predal vladi memorandum s stvarnimi prikazi osnov, na katerih temeljijo britanski interesi po spremembi jugoslovanske cerkvene politike ... Toda z jugo- Podjetja v Ilirski Bistrici gradijo Prijatelji lepe knjige hite t* prijavami v Prešernovo družbo V Litiji poslujeta dve prijavnici za knjige Prešernove družbe. Upravnica podružnice DZS Breda Bučarjeva je zbrala doslej nekaj nad sto članov Prešernove družbe. Večina so vplačali naročnino takoj, na obročno plačevanje pa so se prijavili le člani sindikata Gozdne uprave iz Šmartna pri Litiji, ki so se včlanili skupno. Poverjenica Prešem. družbe v Litiji je tudi bivša partizanka Dobrovoljčeva, ki je zadnje dni, ko se bliža zbiralna akcija h kraju, pridobila spet nekaj novih članov s Save in Ko-strevniške doline. Zanimivo pa je, da se v Litiji doslej ni pojavil še nihče na vezane izvode knjig. V bodoče bo treba sprejemati^ prijave za vezane knjige že v začetku vpisovanja. Te ugodnosti se naj bi poslužile predvsem knjižnice, kjer knjige zaradi izposojanj več trpe. V Litiji so se aktivisti domenili, da bodo zdaj pred zaključkom akcije za vpis članov PD predlagali spiske in nato vse, ki so zaostali s prijavami, še osebno povabili k vpisu. Kakor je znano iz izkušenj iz prejšnjih let, mnogi odlašajo z vpisom, jeseni, ko knjige izidejo, pa se jeze, ker jih ne dobe več. (ž). N'i svojem zadnjem zasedanju ja delavski svet tovarne lesovinskih plošč sklenil, da obnovi in razširi hišo, ki mu jo je dal v upravljanje ljudski odbor mestne občine in za to predvidel 4 milijone din- Postavili so industrijski tir ter predvideli 2,800.000 za novo skladišče. Sedaj gndijo zidno ograjo okrog tovarne-Delovni kolektiv ja razumel tudi potrebe ljudskega cdbora m je za komunalno dejavnost in druga dela v Ilirski Bistrici nakazal iz sklada za prosto razpolaganje 4.200.000 din. Ker namerava ljudski odbor obnovi*-' požgano hišo na Svinjšča-kih pod Snežnikom, ki bo mnogo pripomogla k pospeševanju turizma v tem kriju, bo delovni kolektiv Falerse tudi tu pomagal ljudskemu odboru 8 ploščami, kolikor jih bo potrebno za obnovo. Tudi druga podjetja v Ilirski Bistrici zidajo, ker jih sili k temu nujna potrebi. Tako je podjetje »Transport« sezidalo veliko poslopje za mehanično delavnico, garaže itd. Foajetjc »Snežnik« zida sedaj Klavnico in mu bo pri inves id • "> ■- magal tudi »Koteks«, delovni kolektiv podjetja pa razpravlja o tem, kako bi v kratkem začeli z gradnjo upravnih prostorov. Kmetijska zadruga je zgradila lepo skladišče in eno dvosobno stanovanje. »Zadružnik« obn’ivlja mlekarno, za kar bo investiral 12 milijonov dinarjev, pripravljeni pa so tudi Za načrti za gradnjo tovarne stadnih sokov, ki bc začela obratovati še pred zimo. Tudi delovni kolektiv podjetja »Ilirija« je na zadnjem zasedanju delavskega sveta sklenil, da bo kupil veliko hišo na Titovem trgu, v iciteri ima sedaj trgovino s tekstilnim blagom. Gradbeno podjetje »Sloga« gradi za vojaške družine 3 šeststanovanjske stavbe. Mest- ni ljudski odbor je sklenil, d"» bo z denarjem, ki ga b0 dobil od prodaje hiš splošnega ljudskega premoženja, zgradil stanovanjske prostore. V Ilirski Bistrici je bilo po osvoboditvi zgrajeno veliko število stanovanjskih hiš, vendar je bilo do srede junija letos na LOMO vloženih nad 160 prošenj za stanovanje. Stanovanjski sklad se v povojni dobi tu ni razvijal sorazmerno z gibanjem prebivalstva, zaradi česar nastaja občutna stiska za stanovanjske prostore. Po podatkih komisije za sestavo perspektivnega plana gospodarskega razvoju okraja bi bilo treba v Ilirski Bistrici zgraditi najmanj 200 stanovanj. M. K- slovanske strani kljuib temu ni Dilo storjenih nobenih spremi-njevalnih korakov. Med ob.snom Tua v Angliji je celo slovenska viaaa sloveuskima škofoma v iviarmoru in Ljubljani odvzela pravico nastopanja v imenu ka ioutanov v laioveniji m izdata aeuret, po katerem je poslej smatrati Ciril.Metodijsko društvo kot preosiavnika katoliške Cerkve v Sloveniji...« (podčrtal pisec - G. Vovk in g. dr. Držečnik, ki prav zadnji mesec nemoteno birmujeta v številnih krajih Slovenije, temu prav gotovo ne bosta pritrdiiaj. Kardinal St.pinac je v tem času novinarki ž ranni Lessing še enkrat formuliral cerkvene zahteve za sporazum kot: proste konfesio- . r.aine iole, svobodo verskega pouka vsaj izven državnih šoi (kakor da Di bili v tem duhovniki kakorkoli ovirani! — pripomba pisca), odpravo obveznega civilnega zakona itd. Ta, izmed številnih primerov, je lep primer vatikanske »resnicoljubnosti« in odgovornosti za Klevetanje naše svobodne domovine, na drugi stran; pa lepo dokazuje eno stran te politike. Seveda pa se v pogledu vrednotenja položaja katoliške cerkve v informoirojevskih državah in FLRJ spet očitno razlikujejo besede Vatikana od prakse njegovih najodgovornejših funkcionarjev. Nimam namena spuščati se v utemeljevanje principielno-sti naše, jugoslovanske politike in odnosa do verskih skupnosti, ki je dobil v zadnjem času nov doprinos v sprejetem zakonu o pravnem položaju verskih skupnosti, za razliko od neprincipiel-ne politik-e vseh informbirojskih vlad, ki danes napadajo prvake katoliške cerkve, jutri pa iste, najbolj kompromitirane sodelavce fašističnih okupatorjev, nagrajuje z najrazličnejšimi ordeni in drugimi odlikovanji. Eno je gotovo. Protiljudski režimi sovjetskih opričnikov v Madžarski, Cehoslovaški, Romuniji, Vzhodni Nemčiji, Bolgariji, Poljski in Albaniji, ki v »imenu socializ- ma« streljajo delavce, razselju-jejo našo narodno manjšino, po s.stemu totalne špionaže vdirajo v intimnosti vsake družine itd., v nobenem primeru pa ne morejo zagotoviti človekove osebne svobode, svobode vesti jn veroizpovedi, kot to more naša socialistična Jugoslavija. Čeprav bi to vprašanje zaslužilo posebno študijo, navedena dejstva ostanejo kijub temu matematično točna. #PI$MA UREDNIŠTVU K članku „Dolar po 3.450 din“ Po izidu članka »Dolar po 3450 dinarjev« « Slovenskem poročevalcu z dne 23. junija sem dlje čakal, da pove še kdo svoje mnenje o zavarovalni praksi pri nas. Čakal sem zaman. Tako sera se končno odločil, kajti v navedenem članku je nekaj ugotovitev, ki so nedvomno zgrešene. Tu ne mislim na kritiko sedanje ureditve našega zavarovalstva, saj je ta več kot utemeljena in so istega naziranja tudi mnogi zavarovalni uslužbenci ter zavarovalni strokovnjaki. ki menijo, da je treba zavarovalstvo dejansko prilagoditi novemu gospodarskemu sistemu. Pri tem je zanimivo, da je pisec članka tov. >fr< prišel do teh ugotovitev po poti napačnih izvajanj, «aj je napadel konkreten primer, ne da bi bil ta napad utemelien. Poskusil bom to trditev preprosto obrazložiti. Zbir vseh zavarovalnih premij za določeno dobo pompni hkrati zbir vseh odškodnin, ki jih bo zavarovalnica izplačala za vse v isti dobi nastale škode. Na tem preprostem načelo temelji tehnika zbiranja (pre-miiel in razdelievanja (odškodnine! zavarovalnega «klada. Premijo določa verjetnostni račun. Ce je na primer enoletna premija za požarno nevarnost nekega predmeta 2 promile od njegove vrednosti, to pomeni, da je verjetnost za nastanek in obseg požarne «kode na tem predmetu kakor 2-1000; na tisoč takih predmetov ho povzročil požar v enem letu škode v znesku 2 promile. Ce plača zavarovanec v na£*»m primeru samo 1 promilo od rednosti zavarovanega predmeta ali če zavarnie samo polovično vrednost tega predmeta — 99 to je končno isto — je jasno, da dobi ob upoštevanju že omenjenega temeljnega načela zavarovalne tehnike povrnjeno le polovico nastale škode. To je menda razumljivo. Pri tem ni važno, ali je plačana prenizka premija ob sklenitvi zavarovanja ali se pozneje zaradi dviga cen zviša vrednost zavarovanega predmeta. Navadno zavarovanje namreč ne vsebuje rizika, ki je zvezan z možnostjo zvišanja cen. Dolžnost in v interesu zavarovanca samega je, da' ob spremembi vrednosti zavarovane stvari zviša oziroma zniža za varovalno vsoto. To je stvar čisto njegovega prostovoljnega preudarka Takšna je praksa skoraj povsod po svetu in drugače v zavarovalstvu niti ne more biti. Zato je pisec članka poerešil, ko je napadel takozvano podzavarovanje. izraženo v for muli: odškodnina je škoda krat zavarovalna vsota vlomljeno z zavarovalno vrednostjo. Kapitalistične zavarovalnice imajo navado, da likvidirajo razmeroma majhne škode v celem znesku ne glede na zavarovalno vsoto. Toda, toliko bolj vneto si prizadevajo, izogniti se odškodninski obveznosti, ko gre za velike škode: pri tem jim pride vse prav in če je treba, najdejo tudi dlako v jajcu. Tak postopek nima seveda ničesar skupnega z verjetnostnim računom in načeli zavarovalne tehnike. Dotakniti se moram še »zaključnega sporazuma«, ki razodeva po mnenju člankarja negotovost DOZ o pravilnosti odmere odškodnine in li- kvidacijskega postopka sploh. Zaključni sporazum res ni past, ki jo nastavi DOZ »v svoji nesigurnosti« »prevaranemu« zavarovancu, temveč instrument, ki ga uporabljajo, kot je meni znano, vse zavarovalnice na svetu za dokončanje tistega pravnega razmerja med strankama, ki se začne z nastopom škodnega dogodka Ce med zavarovalnico in zavarovancem ni sporazuma o višini škode, o vrednosti zavarovanega in po škodi prizadetega predmeta ter o višini odškodnine, odločba o spornih toč kah sodišče oziroma arbitraža, saj je pogodbeno razmerje med zavarovancem in zavarovalnico zasebnopravnega značaja (možna je tudi rešitev spora s takoimenovanim izvedenskim postopkom). Če bi torej DOZ kar izplačal odškodnino v znesku, ki se mu zdi primeren, ne da bi dosegel z zavarovancem spora zum, bi moral čakati eno leto, da bi vedel, pri čem je; zahtevki iz zavarovalne pogodbe zastarajo namreč navadno po enem letu. Toda medtem pač izginejo ali vsaj obledijo stvari, ki omogočajo pravilno presojo o enem ali drugem stališču. H koncu naj izrazim prepričanje, da je članek tov. »fr« vendarle nedvomno pozitiven, saj je unravičeno poudarial potrebo, da se DOZ decentralizira in debirokratizira. Ce bo ta članek spodbudil še druge, ki vidijo nepravilnosti in hočejo peispe-vati k odstranitvi vzrokov za te nepravilnosti. bo za dobro stvar opravil več. kot marsikatere učene, a večini ljudi nerazumljive razprave. _ dr — en ALI NE BO NIHČE KAZNOVAL UNIČEVALCEV PLANINSKEGA CVETJA? Rakitovec je lep in razmeroma dobro obiskan planinski vrh. Na njem je bujno planinsko cvetje, le planik je bolj malo. Zato bi jih morali domačini skrbno čuvati. Pa ni tako. Na lepem se znajde Leon Drol iz Železnikov in pustoši med njimi, kakor se mu poljubi. Na praznik Dneva vstaje se je zbralo na vrhu precejšnje število planincev, ki so ogorčeno opazovali imenovanega brezvestneža j šopkom 300 do 500 planik, od katerih so bile nekatere celo s koreninami izruvane. Opozorili so ga, da je trganje takega števila cvetov prepovedano in za vsakega planinca nečastno, on pa se za vse to ni zmenil in je le dejal, da jih je Um odnesel prav tak šop domov. Tako je uničeval lani, letos, prihodnje leto pa jih bo morda izruval !t več — in to en sam človek in če gre morda samo enkrat na leto na vrh. Ni pa bil samo Drol ta dan na Rakitovcu, ki ni upošteval, da je trganje in uničevanje planinskega cvetja prepovedano. Bila so tudi razna mlada dekleta, za katerih imena sicer ne vem, ki so nosila polna naročja sleča in murk in tudi planink, na poti proti Prtov-ču pa je venelo proč pome'ano in nemo obtoževalo brezsrčnost današnje mladine. Irena Schriffrer ALI SI MORA POTROŠNIK SAM TEHTATI KRUH? l' - -> K a zadnjem zboru volivcen na terenu 24 talcev so opozorili potrošnike, naj zahtevajo v trgovinah da jim kruh tehtajo, ker je kontrola v enem dnevu v Ljubljani dobila za 17.000 dinarjev viška kruha na račun potrošnikov. Ko sem šel 24. VII. k »Pe-evoua na Poljanski cesti, da kupim pol kg kruha in rekel prodajalki, naj mi kruh stehta, mi je odgovorila: »Tukaj je tehtnica in si tehtajte.« Ne vem kaj je s tem mislila? Mogoče pokazati svojo prijaznost do potrošnikov? Moje mnenje je, da tehtanje kruha ni stvar potrošnikov, pač pa imajo ti pravico zahtevati od prodajalca, ki pa naj bo vsaj vljuden Milavec Franc, Stare pravde 6, Ljubljana. PRIPOMBE ŠVICARSKEGA TURISTA Prejeli smo tole pismo nekega švicarskega turista Potujem čez Ljubljano v Opatijo. Včeraj smo si v spremstvu vodiča ogledali vse lepote in znamenitosti vašega glavnega me:ta. Občudovali smo vaše slikarstvo v Narodni galeriji, prevzela nas je Moderna galerija in ob grobnici vaših narodnih herojev smo se zapovrstjo slikali. Nato smo šli na Grad. Prav lepo ga restavrirajo. Čudili smo se le, da ga ■prerm-njajo v kavarno in nočni lokal. Uživali smo panoramo bližnje in daljne ljubljanske okolice, zaužili smo tradicionalno slovensko narodno jed — nadevano papriko, večer pa smo zalili v baru pri Slonu. Z vodičem smo bili nadvse zadovoljni, čeprav se ni hotel spuščati z nami v debato o barologiji Naša družba je hotela na vsak način vedeti, zakaj so bari potrebni socialističnemu človeku. Odgovor je bil kratek: »Ta bar je namenjen ,izključno’ inozemcem.t Takoj nas je vodič prepričal. Nagovoril je natakarja v materinemu jeziku — slovensko. Zaželel si je nekaj slovenskega. Nihče od strežajev ni ustregel njegovi želji. Vodič je posinel od jeze — seveda se nam je predhodno opravičil. Natakarji pa so marno serviran mimo njega. Mi smo vedeli, zakaj gre, ob sosedni mizi so se pa neki tujci muzali. Končno smo se vsi skupaj smejali in vodič je nagovoril strežaja po angleško. Takoj je imel vse, kar je želel. Spogledali smo se in razpravljali o barskih kontrastih do absurda. Slovenija in Slovenci so nas presenetili z dostojno višino kulture. Lepot slovenske zemlje ne bomo kmalu pozabili. Želimo si le, da bi natakarji v Slovenskem baru, prihodnje leto, ko vas zopet obiščemo, poleg drugih jezikov obvladali tudi svoj materin jezik. C vljudnosti teh ljudi raje molčim. Kakor je Vatikan v preteklo, sti ob vseh važnejših zgodovin, skih prelomnicah stal v obrambi reakcije (pred in med drugo svetovno vojno dejansko in pravno, s posebnim konkordatom, povezan z italijanskim fašizmom in nemšk.m nacizmom, proti celotnemu svobodoljubnemu človeštvu, povezan torej s Hitlerjem tudi v času, ko je nemška okupacijska oblast izgnala iz okupiranih predelov večino slovenske duhovščine, ne da bi zoper to Vatikan kakorkoli protestiral!), tako je tudi v odnosu do FLRJ zvest svoji politiki dosledno sovražno napadalen, pomirljiv in sporazumaški pa v praksi do informbirojskih reži-raov, zlasti na Madžarskem. Tudi to je nov dokaz, da ni glavni razlog sovražnosti Vatikana do Jugoslavije v ideoloških vprašanjih, temveč politične načrte Vatikana kot dela italijanske imperialistične politike ovira Jugoslavija kot geopolitična enota, diametralno nasprotna pianom o srednjeevropski katoliški federaciji in nenasitnim aspiracijam italijanskega imperializma po delih našega narodnega telesa (Istra, Dalmacija etc.). Močna federativne Jugoslavija ruši toliko željno italijansko politično dominacijo na Balkanu, na drugi stran; pa z enakopravnim položajem vseh verskih skupnosti onemogoča ekspanzijo političnega katolicizma proti vzhodu. Tu je ključ za razumevanje navdušenja vatikanskih in italijanskih medvojnih političnih voditeljev za tkzv. »Nezavisno državo Hrvatsko« ter dejstva, da prav Vatikan in Italija ves čas po vojni dajeta vso pomoč in zatočišče ustaškim emigrantskim organizacijam. Vatikanska »Pax Romana« »štipendira« na pr. v Španiji večje število pobeglih ustašev — intelektualcev itd. Ni slučaj, da rešk; pomožni škof Pavlešič utemeljuje konsekventne ukrepe, brez vsake cerkvenopravne osnove proti hrvatsk; patriotični duhovščini, ki žrli organ.zirati svoje stanovsko društvo, takole: »Ali še ne veste, da na Hrvat-skem ne vladajo Hrvati ampak Srbi? Vatikan misli na katoliško srednjeevropsko državo s Hrvatsko, Slovenijo, Avstrijo .n Madžarsko. Nacije ne bo več. Narodnost je strup V tej državi bo izginil poudarek nacionalne pripadnosti. Vprašalo se fco Ie — ali si katolik ali nisi?« Vatikan je imel zato sovražen odnos že celo do predaprilske Jugoslavije. Sele 6. novembra 1919 je Vatikan formalno priznal takratno SHS, potem ko so propadli vsi izgledi za takojšnjo obnovitev stare Av-stroogrske monarhije. Ze prvi nuncij Vherubin v Beogradu je moral 1. 1920 oditi iz Jugoslavije kot »persona non grata«. Medtem, ko je v slovensko-hrvatskih predelih, ki so jih po letu 1918 zasedli Italijani, in celo na Reki takoj vzpostavil normalno redno cerkveno upravo, je to, a še ne v dokončni obliki, storil v Sloveniji šele novembra 1923, torej pet let po nastanku Jugoslavije. Takrat je namreč imenoval mariborskega škofa za administratorja (!) Mežiške doline in Prekmurja ter ljubljanskega škofa Jegliča za administratorja župnij na Jezerskem. Tako bi lahko citirali še dalje vrsto dejstev, ki jih sicer Vatikan ni nikdar demantiral kot neresnična. (Se nadaljuje) ZAPISANI SPOMINI Pred proslavo priključitve Primorske Primorska se pripravlja na proslavo svoje osvoboditve In priključitve, na obletnico ustanovitve slavnega IX. korpusa. Ob teh pripravah stari partizani po vseh vaseh pridno pišejo spomine na narodnoosvobodilno borbo na Primorskem. Čeprav so mnogi pisani z okorno roko primorskega partizana in aktivista, zgovorno govorijo o izredni požrtvovalnosti in junaških dejanjih Primorske v najtežjih dneh zgodovine naših narod ov. Danes objavljamo nekaj spominov iz tolminskega okraja. Sestanek OF v navzočnosti italijanskih orožnikov — Kako je nastala »Franja« — Zaskrbljenost parti* zanskih mamic zaradi prevelikih grmad polente — S prevaro rešili ranjence iz sovražnikovega obroča — Tridnevna borba Nemcev in domobrancev s proletarsko zastavo Streli iz težke dražgoške borbe »o se slišali vse tja na idrijsko stran pri Cerknem, kjer je narod živel v italijanskem suženjstvu. Marca leta 1942 je Jakob ßtucin-Cvetko v Cerknem začel organizirati ljudstvo. Dne 29. junija so se zbrali na Lahajnar-Jevi žagi pod Kolkom Andrej Lahajner, Janez Peternel in Cvetko. Na sestanku so sklenili, da bo vsak organiziral svojo trojko, da bodo začeli pobirati narodni davek v obliki prostovoljnih prispevkov. Tako se je Krila organizacija in zajela vso ja» Novaki pri Cerhnesn (o tej govori ta kronika). Nato so se vrstili mnogi sestanki. Tistega v gostilni v Logu pred nosom italijanskih orožnikov se ljudje še najbolje spominjajo. Orožniki so namreč spraševali: »Zakaj se je zbralo toliko ljudi v gostinski sobi? Toda aktivisti so imeli že pripravljen odgovor: »Les kubiciramo!« Ljudje pa so se na svojih sestankih temeljito pogovorili, kako pomagati partizanom, ki so se pojavljali v vasi. Terenci so pred nosom italijanskih karabinjerjev izobesili slovenske zastave in raztresli številne letake, pobirali prispevka & _ rodni davek. Ljudje so radi dali. Ze v letu 1942 so ljudje dali 20.000 lir ljudskega posojila in 9650 lir narodnega davka. Od začetka leta 1943 do kapitulacije Italije pa je vas Novaki prispevala 36.200 lir narodnega davka, poleg tega pa še hrano za partizane in partizanske bolnišnice v vrednosti 900.000 lir. V februarju leta 1943 je organizacija Osvobodilne fronte, ki se je močno vsidrala v vasi, organizirala odhod prvih borcev v partizane, ki so postali že kar pravi gospodarji v krajih nad Cerknem in Idrijo. Po kapitulaciji Italije so Nemci 30. oktobra bombardirali Cerkno, kjer je bila tudi partizanska bolnišnica, ki se je morala nekaj dni nato preseliti v Novake, kjer je ostala vse do nemške ofenzive. Tedaj so morali ranjene partizane evakuirati in pripraviti novo bolnišnico, ki bi bila bolj skrita. Število ranjencev se je večalo. Aktivist Ivan Peternel je predlagal partizanskemu zdravniku Petru, da bi uredili bolnišnico v Pasicah. Zdravnik je bil navdušen za to in tako so začeli takoj z delom. Delali so saimi domačini. Zgradili so 11 barak Organizirali so tudi javke pr kmetih za sprejem ranjencev Tako je nastala bolnišnica »Franja«. Bolnišnici je pomagala vsa vas pri prenosu ranjencev, pri prevozu raznega sanitetnega materiala m sUguuu živil. -Ejku bližnja okolica Novakov je dala svoj delež za ranjene partizane. Tako kljub težkim sovražnim ofenzivam in kljub temu, da je za bolnišnico vedelo toliko ljudi, ni bila nikdar odkrita in je ostala kot svetel spomin zavesti primorskega ljudstva lepo ohranjena do današnjih dni. • Tudi v Starem selu se začenja zgodovina narodnoosvobodilne borbe z drugo polovico leta 1942. Septembra tega leta je začel tu pripravljati teren za osvobodilno borbo tovarniški delavec Alojz Rukli-Kmetič, ki je s to nalogo tudi prišel tz Kranja v svojo rojstno vas. Skupaj s Petrom Skalarjem, znanim organizatorjem narodno osvobodilnega gibanja na Kobariškem in Bovškem, je organiziral v vasi Osvobodilno fronto. V decembru so Staroselci že začeli zbirati hrano za partizane. Tudi tu so ljudje radi dali vse, kar so si lahko odtrgali od ust za svoje borce. Hrano je pobiralo več mladink. Čeprav so po vasi hodile sovražnikove patrulje, so junaške mladinke hrano prenašale večinoma ponoči na dogovorjena mesta. Zato je bilo treba mnogokrat prebresti le-denomrzlo Idrijco ali pa po več ur sopihati s težkim bremenom v strmo pobočje Vrha. Večkrat so prišli tudi sami partizani v vas po živež. Ce so jim to onemogočile sovražne zasede, pa so bile silno zaskrbljene dobre partizanske mamice v vasi, ki niso vedele, kaj bi s celo grmado polente, ki so jo pripravile za junaške fante-partizane. Posebno dobro se v Starem selu še danes spominjajo, kako je Urbančičev France-Zonir prevažal živila za partizane sem in tja med italijanskim vojaštvom po Kobaridu. Živila je naložil na voz drv in jih junaško odpeljal v Kobarid. Zložiti bi jih moral pri Zganu, toda tu je bilo polno vojaštva. Ves Kobarid je bil v nekakšni vojni pripravljenosti. Po mestu so hodile so-yražjiikoye patrulje, po 20 &ož skupaj. Zato je France pri Zganu razložil le drva, živež pa odpeljal nazaj čez ves Kobarid h Kotlarju. Tu je srečno, kljub temu, da je bilo polno vojaštva, živež le oddal, ki je od tod naprej romal na dogovorjeni kraj. Maja 1943 so partizanske brigade krenile v Slovensko Benečijo. Do prve borbe je prišlo že na Stolu. Trajala je tri dni. Partizani so imeli 4 mrtve in 22 ranjencev. Te so prenesli v grapo v Globočah. Dekleta iz Starega sela so jim prinesla okrepčila in jih obvezala. Toda komaj so se dekleta vrnila v vas, so to že obkolili kvesturini. Ti so tudi zasedli položaje nad vasjo tako da so bili v neposredni bližini ranjencev. Med ranjenimi je bilo tudi več težje ranjenih, ki bi jih morali čim-prej prenesti v zasilno bolnišnico. Toda kako, ko je bil okrog in okrog njih strnjen gost sovražnikov obroč. Zato sta znana partizanska borca Joško in Skalar tvegala pozkus, ki se jima je posrečil. Ko je nad vas padal že mrak sta se približala italijanskim stražarjem in vrgla bombo ter enega ubila. Vsi Italijani so zdrveli v tisto smer vasi, kjer je eksplodirala bomba, na drugi strani pa so medtem prenašali partizani svoje ranjene tovariše v zasilno bolnišnico v Suži. Med ranjenimi je bil tudi partizan Gašper, ki pa ga zaradi hudih ran niso mogli prenesti in je ostal štiri dai v gojjdu sod Koriti- Vaščani so ga šli večkrat iskat, toda ga niso našli. Sele po dobrem mesecu so našli nesrečnikovo truplo in ga pokopali v Globočaku. Najsrečnejši dogodek za vaščane pa je bila kapitulacija Italije. Takrat je imel pri vaškem koritu miting Peter Skalar. Vzklikanja, petja in veselja ni bilo konca, tega vaščani ne morejo nikdar pozabiti. Zato tudi še sedaj vsako prvo nedeljo po 8. septembru praznujejo kot svoj vaški praznik. Toda prišel je novi okupator — nemški fašist. Tudi proti njemu se je ljudstvo odločno borilo. To je pokazalo tudi dvomesečno tekmovanje, v katerem je imelo Staro selo še posebno lepe uspehe. Od okrajnega odbora OF za zahodno Primorsko je bilo zato nagrajeno s knjigo »Domovi, ječe, gozdovi«. Cim večja je bila nevarnost, tem bolj pogumni so bili ljudje. Tako so za 1. maj leta 1944 razobesili na bližnjem hribu Kumu proletarsko zastavo. Na 7 m visokem drogu je ponosno plapolala v majsko jutro. Nemci v Kobaridu pa so besneli. Tri dni so kot neumni obstreljevali zastavo, toda ta je prestreljena še naprej visela na visokem drogu. Po njo si Nemci v hrib niso upali. Tretji dan so nato to »nevarno« nalogo poverili domobrancem. Ti so obkolili ves hrib in se previdno premikali proti vrhu. Sneli so zastavo in jo odnesli v Kobarid, kjer so )o na trgu sežgali, kar so si šteli vj veliko junaštvo... —k. b, j PRVO POVOJNO SREČANJE MLADINSKIH AKTIVISTOV GORENJSKE Gorenjska proslavlja 9. avgusta 12. obletnico formiranja slavnega »Cankarjevega bataljona« v Kro« р. Ne predvečer te proslave 8. avgusta se bomo po dolgih leitih sp^t srečali mladinski aktivisti pr» dvojnih let in vsi. ki smo de_ laii na troti področju v vojski ali na terenu v času NOB. Prav je in lepo. da se na tem part canskem kraju zberemo vsd preživeli mladinci in ob tabornem crrnzu obud mo spomine na n davno preteklost, hkrati pa odgovorimo tudi o risanju zgodovi. ne m ladinskega pokreta na Gorenjskem. Skupni odhod iz Krope (od JaT-ma) na planino Vod ce bo 8. avgusta ob 17. kjer bo pripravljeno tudi orenočišče v šotorih. — Nekdanji oblastni komite SKOJ-a Gorenjske. Premestitev prosvetnih delavcev Naknadno obveščata okraja Krško im Tolmin, da so premeščeni nasiednji prosvetni delavci: V OLO KKbKO: 1. Weit Franc, učit. iz OLO Gorica; 2. Wreit Marija. učit. iz OLO Gorica; 3. Ha- с. m Ana, učit. iz OLO Celje; 4. Dvomiik Iva, učit. iz OLO Kranj; š. Piam ne Breda, učit. iz OLO Murska Sobota; S. Fabijan Julija, vzgoj. iz MLO Celje. V OLO TOLMIN: 1. Pagon Malis, predm. učit. iz OLO Postojna; 2. Felc Matilda, učit. iz OLO Sežana; 3. Fon Mimica, iz OLO Gorica; 4. Kavčič, predm. ličit, iz OLO Celje okolica. Novo kopališče v Domžalah V Domžalah so pred dobrim t činom pi ;čeii graditi vel iko ljud_ 5 :0 kopališče, ki je občini z 9.000 - rebiva^ci nujno potrebno. Nekaka podjetja so p-okazaia za no. v o kopališče veliko razumevanje prispevala lepe zneska. Doslej najboljše podjetje »Toko«, ki dalo samo v denarju nad pol t '.ii j on a Tudi sindikalne organizacij so že pred meseci obljubi-. da bodo pomagale z udarni. - cim delom, toda do danes je . s ralo le pri obljubah. Pričakujmo. da bodo prostovoljci Iz po_ ='•«nežnih delovnih kolektivov pri_ : pr bajati na gradbišče, saj . ) kocal-šče služilo prav njim in rj: novim otrokom. I. R. Plavalne tekme v Kostanjevici Med 24 najboljšimi enajstericami Kakšna bo pot Odreda v prvem delu nove prvenstvene sezone? Zadnjo nedeljo je padla kocka za bodoče podobo dveh konkurenc. ki vsako sezono — tu že moramo biti odkriti -7 priklepa nedeljo za nedeljo velike množice športno navdušenih gledalcev — vnet" h pristašev borbene igre v nogometu. Število izbranih enadstoric za najvišje lovorike v tej športni panogi je letos pri nas nekoliko večje, neposredno zani. manje za razplet tega tekmovanja bo seglo zdaj tudi ven iz velikih mest — v manjša nogometna središča Popularnost nogometa bo še večja in z njo — upajmo vsaj — tudi njegova kvaliteta. Letos je nova razvrstitev v nogometne elite dosegla naposled tudi našo ožjo domovino. Ljubljano in Maribor. Kakor po «tekem nepisanem pravilu, sta dosegli čast udeležbe v tem izbranem krogu nogometašev najvrednejši slovenski moštvi, in sicer Odred nja ln obratno todi v njegovem povratnem delu. Žreb ljubljanskim predstavnikom v ligi ni bid preveč nenaklonjen. Evo nekoliko podrobnosti: Svoj prvi nastop v novem oko_ Iju bo imel Odred na otvoritveno nedeljo 30. avgusta v Ljubljani s ponovnim nastopom proti svojemu »staremu« nasprotniku. Pro-leterju iz Osijeka. Teden dni pozneje bo moral na pot v Suboti, co. kjer ga Čaka preizkušeni in tudi že nekoliko znani (čeprav ne s prijetne strani) Spartak. Tretjo nedeljo bo imel ljubljanski ligaš spet prednost domačega igrišča na katerem bo takrat gosti! Vojvodino iz Novega Sada. Otrfca nedelja bo pomnila za ljubljančane hud vzoon: treba bo potovati tla do Splita in se na tamkalšnjem id grušču spoprijeti z lanskim prvakom in letošnjim drugoplasina. n im klubom iz te konkurence. Ko bo to minilo, bo Odred naslednjo • T t, T Dranilr 17 A/Tfl LFO IA> tllJIUiU. uu uuicu ™ 4 tej Z: n^lio »>et Igm dccna z novim ločitvi ki je bila za Ljubi'ano dokončana že pred zaključkom kvalifikacijskega tekmovanja, za Mariborčane pa se je ugodno iztekla šele preteklo nedeljo v dragi .polovici zadnje tekme na igrišču Tekstilca v Varaždinu, bo tu. dii slovenska športna javnost za naprej žlvahneje zainteresirana r.a poteku te konkurence. Ze^mo da bi to zanimanje — posebno, kadar se bo kazalo v najizvirnejši ob!rki na igriščih serrrh. ne presegalo meja. kakšne mora poznati in upoštevati vsakdo kdor zah a* ja med prave športnike. Medtem ko izbira parov za tekmovanje v n. zvezni ligi še ni bila izvedena, so bili medsebojni nasprotn ici po posameznih kolih v I. zvezni ligi izžrebani že pred časom, tako da si lahko že danes vnaprej ogledamo tekmovalno 001. po kateri bo hodil ljubljanski Odred v prvi polovici tekmova- makedonskim ligašem Rabotnič-kim takoj za tem pa bo moral on v Skoplje na dvoboj z drugim predstavnikom Makedonije Vardarjem Naslednji dve nedelji bosta spet privlačni za ljubljansko publiko, ki bo lahko na svoje oči gledale tekmi z BSK in Crveno zvezdo. Naslednjo preizkušnjo bo moral Odred opraviti v Zagrebu proti Lokomotivi, teden dni pozneje pa bo spet doma igral s Sarajevom, za tem pa spet potoval do Zagreba in se tam pomeril z Dinamom Zadnji dve nede* Ijii bo spet izmenoma igral doma s Partizanom in slednjič z Rad. ničta'm v Beogradu. To se pravi da bo v vseh 13 kolih (do vključno 6. decembra) Igral sedemkrat doma in šestkrat zunaj doma. ori čemer pa bo med najhujšimi nasprotniki imel na tujem igrišču opraviti samo s Hajdukom. To so prvi računi na papirju, kn sicer na tem področju niso prev zanesljivi, za prvo tolažbo in pomirjetije t» so vendarle dobrodošli ... V nedeljo so bile ▼ okviru proslave 700-letnice obstoja Kostanjevice tudi zanimive plavalne tekme na približno 1500 m dolgi progi po Krki. Tekmam, ki so se jih razen Ljubljančanov udeležili tudi znani plavalci zagrebške Mladosti, med njimi znani prvaki Stipetič, Finci Korpesova in drugi, je prisostvovalo okrog 5000 ljudi. Prva tri mesta pn moških so zasedli Zagrebčani Stipetič, Silovič in Kvinc, na naslednja tri pa so se plasirali plavalci ljubljanskega Železničarja Vergelj, Volkar in Turk. Pri ženskah je bila prva Paunovičeva dri ja bo proti njej postavile sva. jo neekdeojo državno reprezentantko Miuo Kuharjevo. ki je zmagala v zadnjem srečanju pro. tl plav alkam pariškega Ra c n ga. Hrbtna plavalka Primorja Bas ta bo imela v Iliirijanki Pelanovi «na_ ko vredno nasprotnico, medtem ko bo Tea Vukelič, ki zmore tudi čas izpod 1:16 na 100 m prosto verjetno precej hitrejša od domačink. Med moškimi bomo videli na startu naše najboljše plavalce: državnega prvaka Bošt. jena Hafnerje ter mladega in mnogo obetajočega mladinca Bo- (Mladost), nato pa je v skupini pri- ruta Pirca, medtem ko bodo re-šlo na cilj še devet plavalk, članic ški plavalci postavili svojega fa. Kdo bo prihodnji svetovni prvak v nogometu To bomo vedeli, ko bo odigranih že ostalih 57 tekem seboj pastorki nogometa: ZDA. Mehiko in Haiti. Pred kratkim je me- Pot do prihodnjega svetovnega prvenstva v nogometu, ki ga do leta 1954 organizirala Švica, je še izredno dolga. Po razpisu je bilo za odločitev o tem naslovu določenih vsega 64 tekem med članicami mednarodne nogometne federacije iz vsega sveta, od katerih pa jih je bilo do sedaj odigranih v celoti samo sedem. Dejansko pa bo moralo biti do vključno 30. aprila 1954 že izbranih iz vseh 13 skupin — skupno z obema kandidatoma Švico in Urugvajem, ki bosta šla v finale kot država pri- rediteljica in sedanji svetovni prvak valka. pri čemer pa se ne sme poza-broz izločilnega tekmovanja. Vseh 16 biti, da je bila v zadnjem južno^me-polfinalistov za finalni turnir, ki bo riškem prvenstvu tepena od Para-lgran od 16. junija do 4. julija 1954. gvaja, čeprav po nekaterih burnih Izločilne tekme potekajo pravza- incidentih, ki mečejo nekaj sence prav do sem zelo počasi in situacija na realnost rezultata. --------1--J —x-~ v trinajsti skupini so zbrani ne* vsi drugi pa imajo te tekme še pred puščeni v tekmovanje, Kitajska pa seboj. Za favorita velja slej ko prej je predala točke kar tako. Zdaj sta Uredba o obračunu in razdelitvi dohodka gospodarskih organizacij V tej uredbi se pojasnjuje, plač za izplačilo na breme skladaj se smatra za ostvarjeni do- da plač, ne glede na to, če je hodek gospodarske organizacije, ustvarila tudi večji sklad plač. nato :aa se odrejajo konkretni Ce gospodarska organizacija v ukrepi. roku dveh mesecev po izteku Ostvarjeni dohodek so gospo- roka za preložitev obračuna ne darske organizacije dolžne ob- predloži obračuna dohodka in računavati in razdeljevati na njegove razdelitve, ji bo Na- koncu vsakega tromesečja. Z rodna banka FLRJ ustavila uredbo je predvideno, da gospo- vsako izplačilo z njenega teko-darske organizacije lahko odio- čega računa. Ce gospodarska čijo, da dohodek obračunavajo organizacija pravočasno od 1. in ga razdeljujejo na koncu do 5. v mesecu, ne vplača aku- vsakega ali vsakega drugega mulacije in skladov, bo Narod- meseca. Sklep o tem je gospo- na banka ustavila vsako nadalj- garska organizacija dolžna do- nje izplačilo iz tekočega rastaviti ljudskemu odboru okraja čuna gospodarske organizacije, a!i mesta, na čigar področju |9 v kolikor gospodarska organi- _ njen sedež in filiali Narodne zacija ne razpolaga z zadostnimi P-enta^n^r^okalala^rece"1«. banke FLRJ, pri kateri ima sredstvi za vplačilo dospele nesljivo formo, vendar bo morala to tekoči račun. Tako skrajšanega akumulacije in skladov in za v tej konkurenci šele dokazati, ker r,.ka za obračun dohodka m izplačilo na breme sklada plac; dy p8eJti s^°uhpi*f “ta“samo'Avstrija njegovo razdeljevanje ne sme iz razpoložljivih sredstev se do jn portugalska, ki bosta najprej igrali : spodarska organizacija več najprej plačala dospela akumu- na Dunaju, nato pa v LisDoni. \se- "-j-i .. s?*xia_____ clrlnHi w ostanka se kakor je treba Avstrijce imeti zmagovalce na papirju. V šesti skupini se bosta udarili Španija in Turčija, najprej v Madridu, nato pa še v Istambulu. Nekaj več šans ima po vsej priliki Španija. V sedmi skupini je Madžarska svo- hiška reprezentanca »povozila« najboljše nogometaše iz Haitija z 8:0. Velika zagonetka so zdaj Združene države Amerike, o katerih je prav težko reči, kako je z njihovim nogometom. Prognoze so torej dvomljive. vsekakor pa za zdaj še vedno v prilog Mehika. V dvanajsti skupini je eden velikih kalibrov — Brazilija, skupaj s Čilejem in Paragvajem. To bo nedvomno zanimiva odločitev, v kateri bi morala Brazilija iziti kot zmago- Nemčija. V drugi skupini, iz katere se bo samo ena država kvalificirala v polfinale, kaže tako. da je na boljšem Belgija, ki je meseca maja porazila Finsko v Helsinkih (4:2) in še isti moccc obračunala tudi s Švedsko (3:2). Zdaj ima Belgija že toliko naskoka, da bo tudi z morebitnim remijem prišla v polfinale. V tretji skupini je odločitev najbolj sporna, kajti tu gre za najboljšo enajsterico med Irsko, Škotsko, Galijo in Anglijo. Kakor menije strokovnjaki, se bosta prebili do polfinala Anglija in Škotska. Med Svobodno Irsko. Francijo in Luksemburgom bo šla ena sama re-polfinale V -*-1 v konkurenci samo še Južna Koreja in Japonska, med katerima pa ta čas še ni jasno, ali se bosta lahko v miru pomerili na nogometnem travniku. Medtem je Tifa verificirala vseh 7 dosedanjih izidov in še enkrat pregledala razporede za nadaljnje tekme. Borba že dobiva jasnejše obri- V Duplici pri Kamniku Je bila ▼ nedeljo prijateljska nogometna tekma med domačim Virtusom in kombiniranim moštvom Slavlje iz Ljubljane. Zmagali so Ljubljančani 5:4 (3:1). Mladinci Slavije pa so v predtekmi premagali domače mladince 2:1 (2:0). Dule Mladosti. Za zaključek je bila odigrana še prijateljska tekma v waterpolu med Mladostjo in kombiniranim moštvom Ilirije in Železničarja iz Ljubljane. Po zelo živahni in razburljivi igri so zmagali Zagrebčani s tesnim rezultatom 7:5 (5:1). Za Ljubljančane sta bila uspešna Volkar trikrat in Vergelj dvakrat. Tekme same so bile ob pomoči plavalcev samih dobro organizirane, zameriti pa je prirediteljem, da po končanem tekmovanju niso dovolj poskrbeli za prevoz tekmovalcev do železnice. Reško Primorje v Ljubljani Srečanje med plavalci reškega Primorja in ljubljanske Ilirije so že tradicionalna. Reške plavalce bočno pozdravili v Ljubljani v sredo 5 t. m. pb 20.30 uri na Koliziji. Prišli bodo s prvim moštvom in predstavili ljub! j an. skim prijateljem plavalnega špoir. ta med drugim tudi nekaj državnih reprezentantov, kot Lovrenčičevo, ki je nedavno na progi 200 m prsno dosegla čas 3:08 Tli. Tolminci v nogometu V Tolminu se nogomet po osvoboditvi dolgo ni mogel razživeti. Sele občni zbor SD Tolmin v marcu t. 1. je prinesel v to športno društvo novo življenje. Športno društvo je bilo reorganizirano v nogometni klub. v odbor pa s tov. Miheličem na čelu ljudje, ki so znali delo prijeti na pravem koncu. Novi odbor se lahko že pohvali s prvimi uspehi — saj je utrdil disciplino v klubu, razgibal igralski kader, kar velja zlasti za mladince in pionirje, ter se pobrigal tudi za prve potrebe pri ureditvi igrišča. Izredno živahno »e društvena uprava posveča pionirjem, pri katerih razumljivo pričakujejo največ napredka. Tudi podjetja id krajevni politični ter množični funkcionarji so obljubili vso pomoč. Medtem pa tolminski nogometni klub tudi na terenu ni več ostal praznih rok. Prvo moštvo je letos odigralo že 9 tekem, v katerih je kar šestkrat zmagalo. Zelo dobro je enajstorica držala v srečanju s kombiniranim moštvom Odreda v Ljubljani (3:4), kjer so si igralci obenem skupno s pionirji, ogledali tudi ligaško tekmo s Proleterjem in druge zanimivosti v glavnem mestu. Mladinci so bili v do sedaj odigranih štirih tekmah zmagoviti štirikrat, pa tudi pionirji si niso dali v dosedanjih nastopih odvzeti skoraj nobene zmage. —še m Noo Jugoslovanski rekord o skoku ob palici — 4.50 m. Po izrednem rezultatu, ki ga je preteklo soboto dosegel Milakov na atletskem mitingu v Solingenu, ko je z višino 4.28 m dosegel nov jugoslovanski rekord, je isti atlet startal v nedeljo še enkrat na enaki prireditvi v Berlinu. Pri tem nastopu mu je uspelo izboljšati sobotni rezultat še za 2 cm in postaviti nov jugoslovanski rekord ▼ tej disciplini na 4.30 m. vorita Kvadrentdie. ta đoseza na 200 m čase okrog 2:50. Nadvse zanimiva pa bo tekma v waterpolu. saj jo pomlajeno moštvo Ilirje v zadnjem času lepo napredovalo. Letošnje prijateljsko srečanje bo končano v enem večeru in bo zato spored obsegal naslednja točke: 100 m prosto moški. 100 m prosto ženske, 200 m prsno moški 200 m prsno ženske. 100 m hrbtno moški 100 m hrbtno ženske. 4 krat 200 m prosto moški in 4 krat 100 m prosto ženske, ter wa. teerpolo. V. G. — Tako vsaj ne bom pustil za seboj prstnih odtisov! mali oglasi ,'odaljševsti v določenem gospo- ladja in skladi, iz ostanka se darskem letu. Ce nekatere go- bo vplačal znesek na breme s: odarske organizacije zaradi sklada plač. p i' i rode svojega dela ne morejo Začenši s 1. julijem 1953. leta obračunavati dohodka in ga bo Narodna banka FLRJ izva-razdeljevati na koncu vsakega jsla družbeno evidenco o ostvar- jega edinega nasprotnika izločila » tromesečja, lahko pristojni ljud- jenem dohodku in njegovi raz- brez boja ski odbor v soglasju z državnim delitvi na osnovi podatkov go-..................... • sekretariatom za narodno go- spodsrske organizacije, spodarstvo odredi tudi daljše Po prejemu odobrenih bilanc obdobje za obračun in razdeli- za I. polletje 1953. leta od vseh tev dohodka. Obračun dohodka gospodarskih organizacij s -pod-in njegovo razdelitev so go- ročja okraja (mesta) bo Narod-spodarske organizacije dolžne na banka obračunala in razde- in Madžarska je potemtakem že oo-bila izkaznico za vstop v polfinale. V osmi skupini se bodo gnetle za najboljši ns.jeh Češkoslovaška, Romunija in Bolgarija. Cehi in Romuni imajo že vsak po eno zmago v dobro, in sicer prvi proti Romunom (2:0), drugi pa proti Bolgarom (3:1), toda do odločitve se še lahko marsi- AVTOPODJETJE »ADRIA« KOPER IŠČE STROJEPISKO veščo slovenskega in italijanskega Jezika, po možnosti z znanjem stenografije. Nastop službe takoj. tudri brez prakse. GOSPODINJSKO POMOČNICO iščem. Naslov v oglasnem oddelku. 13045-1 ZIDARJE IN DELAVCE sprejme Bevčar. Lepodvođ'ska 26. 13044.1 FARMACEVTA išče Mestna lekarna Jesenice. Nastop takoj 12740-1 DVA SAMOSTOJNA IN2ENIRJA TEHNOLOGA ALI KEMIKA sprejme Tvornice ulja i špiri. ta, Brčko. V poštev pridejo tu_ d‘: tehniki z daljšo prakso. Sprejmemo tudi 3 kurjače z izpitom za kurjenje stabilnih kotlov. ta so že kurili z drobnim ogljem. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Nastop službe takoj. Stan zagotovljen od 1. septembra 1953 12813.1 VEC KOVINOSTRUGARJEV IN strojnih ključavničarjev sprejme takoj Mestno strojno podjetje, Ljubljana Dolenjska 76. 12853-1 DOBER ZASLU2EK nudimo s prodajo Listov po mestu. Delo le lahko n traja le od 13. do 18. ure. Informacije daje oglasn: oddelek Slov. poročevalca in Ljubljanskega dnevnike. 12698.2 INŠTRUKTORJA ANGLEŠČINE iščem Naslov v ogl odd. 13051.2 PRODAMO TOVORNI AVTO CHEVROLET 4. t. v brezhibnem stanju — generalno popravljen — z rezervnim motorjem. K Z Sovodenj. pošta Gorenja vas. nad Škofjo Loko. MOTOCIKL DKW 350 cm» — cu-rilni tip — model 1940 leta, prodam. Vprašati: Tržaška 99 a Cubrico Aleksander. 13000.4 TEPE2NO ŽENSKO KOLO pro. dam Verovškova 13 od 14 do 15 ure. MOŠKO KOLO prodam. Vodnikova cesta 295. Dravlje. 13054-4 MOTORNO KOLO »PUCH« 350 v odličnem stanju prodam. Carnn Geza »Potrošnik«. Murska Sobota. 13055.4 ŽELEZNI ŠTEDILNIK, dobro ohranjen, prodam. V. Gajič. Celovška 5 a (Tivoli). 13056.4 PRODAM MOTORNO KOLO »PUCH« 250. Naslov v oglasnem Oddelku. 13049-4 ŠTEDILNIK. NOV. na 2 % plošče, za vzidat, levi. prodam. Na gmajni 35. Kramar. 13047-4 KUPIM rabljen emajliran štedilnik. 2upec, Srednja vas 17, Lavrica pri Ljubljani. 12934.5 ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• •• RADIO »ORION«, 5 cevni, prodam« Privoz 20/1. Ogled od 12—14. PRODAM HlSO 10_prostomo. Naslov v ogl. odd. MANJŠO LUTZOVO PEC el kraljico peči kupm. Foto Pauli. Trubarjeva 38. 12969.5 KUPIMO ALI VZAMEMO V NA. JEM električno ali ročno mungo za penilo. Prodamo 2 stari centralni p»-či in radiatorje. Naslov v oglasnem oddelku 13053.5 TOVARNA SAD CELJE kupi osebni avto Fiat 1100 ali Merce, des Diesel v brezhibnem stanju. 12997-5 KLAVIR VZAMEM V NAJEM. Naslov v podružnici Maribor. 13058-8 SPREJMEM SREDNJE POSESTVO v NAJEM ALI V OSKRBO. Naslov v oglasnem oddelku. 13C52-8 KOBILA TEMNORJAVE BAR. VE SE JE ZGUBILA na poti od St. Jurja ob južni železnici proti Šmarju pri Jelšah. Kdor jo je prijel, al da ve za njo. naj javi prot lepi nagrad/ na naslov Deberšek Avgiust. Skale št. 15, p. Velenje. 13055-10 31. VIII JE BILA IZGUBLJENA kompletna guma. znamke Mich el in met a lic 22 col od Mpd veje pri Lovranu do Ljubljane. Avtoplešč je last Lesno industrijskega podjetja Ljubljana, najditelja prosimo, da vrne pro_ ti lepi nagradi. 13046-10 PULOVER, DRAP. SEM IZGUBILA v soboto zvečer od Marinčičeve do Slapničarjev© uTce. Vrnit proti nagradi: Bedank, Slapničar j eva 9. 13043.10 IZGUBLJENO DRAP JOPICO dne 30. julija vrniti za nagrado Litijska 6 — Brivec. 13042.10 PREKLICUJEM KOT NERESNIČNE vse klevete In obžalujem vse ža-litve. ki sem }'h izrekla KQŠDer Ti.lčki ter s? ji zahvaljujem za odstop od tožbe. Bregant Ivana. Slivnica — Mladinski dem. 1305C-11 PREKLICUJEM IN OBŽALUJEM žalitve, ta sem jih vsled živčne, ga napada v duševni zmedenosti bale izrekel dne 31. julija ra železniški postaji v Celju nad JLM in JLA. Jamnikar Anton, Socka. 13062.11 tAHVALE Vsem. ki ste našega dragega Jožeta Srakarja spremili na njegovi, zadnji poti. mu poklonili cvetje, pevcem za žaiostinke. tovarišu Će. ču za globoko občuten govor. čč. duhovščini za častno spremstvo, se toplo zahvaljujejo žalujoči ostali. lila ostvarjeno akumulacijo in kaj obrne drugače. Ce vsi znaki ne skupno sklade po odločbah te uredbe. bodo sIcdniič “sPeli Cehoslo- predložiti Narodni banki FLRJ v dveh primerkih s knjigovodskim stanjem — Prav tako se bo izvršila tudi y deveti skupini se bosta menila bruto bilanco za preteklo obra- razdelitev ostvarjene akumula- za nadaljnji razplet Italija in Egipt, čunsko obdobje najdlje v roku cije in skladov za III. trome- • o.P^ehni^ presenečenj, ^ o 25 dni po izteku obdobja, za sečje. katerega se obračun izvaja. Gospodarska organizacija, ki bi Ljudski odbor lahko nekaterim zaradi tega, da bi dosegla ma- gospodarskim organizacijam po- terialne koristi, predložila ne- daljša ta rok, toda največ za točna poročila zaradi obračuna Dom *Soobode< o Zg. šiški, eden prvih tovrstnih domov p Sloveniji, ki si ga je iz nekdanjega gostilniške ga poslopja preuredilo delavsko prosvetno društvo >Svoboda< o Zg. Šiški in ga na praznik vstaje izročilo svojemu namenu SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE „Zinil Koževje Italija bržkone prebredla to zapreko. V deseti skupini je bilo odigrana za ta naslov edina tekma med Jugoslavijo in Grčijo, ki smo jo, kakor je znano, letos 9. maja dobili Jugoslovani na beograjskih tleh z najtesnejšim izidom 1:0 proti Grčiji. Na eba • ••• ••• ••• ••• ••• • 20 dni, sekretariat za narodno dohodka in njegove razdelitve K^ki°7a10tePte^me,rsoanarieXj°!ta25! gospodarstvo FLRJ pa lahko za in obračuna sklada plač, bo Glavno direkcijo jugoslovanskih kaznovana denarno do 20% železnic in Glavno direkcijo povprečnega sklada plač za pošte, telegrafa in telefona od- obračunsko obdobje. Z denarno redi tudi daljši rok. kaznijo do 10.000 din bo kazno- Končni obračun dohodka in van za prekršek direktor, knji-njegova razdelitev se izvrši na govodja ali druga odgovorna osnovi letnega zaključnega ra- oseba v gospodarski organizaciji, čuna gospodarske organizacije, ki je izdelala netočno poročilo. Gospodarska organizacija, ki Predvideno je, da se določbe ne predloži obračuna dohodka te uredbe uporabljajo tudi za oktobra Jugoslavija—Izrael (v Skoplji]), 7. marca Grčija—Izrael v Tel Avivu, 21. marca Izrael—Jugoslavija v Tel Avivu in 28. marca Grčija— Jugoslavija v Atenah. O zmagovalcu v tej skupini ne dvomi nihče niti zunaj naše domovine: to mora biti Jugoslavija. V enajsti skupini bodo trčili med VREME ALI ZE IMATE KNJIGO 9» J. SMe£ni»eci«a BISER “ ¥ Napoved za torek dne 4. avgn- _ ... . , . sta 1953: Pretežno lepo vreme z m njegove razdelitve do doloce- združenja gospodarskih organi- delno oblačnostjo. Zjutraj po ko. nega roka, lahko dvigne pri zacij (gospodarska združenja), t; nah megla. V popoldanskih Narodni banki FLRJ samo 80 v kolikor z lastno delavnostjo “^pono^do* U"°c!' odstotkov povprečnega sklada ustvarjajo dohodek. 24» c. V njej svetovno znanj avtor popisuje družino Indijanca Kina, ki je našel na morskem dnu velik biser, vse njegove sanje o boljšem življenju, težave in boje za to, da bi biser obdržal, — in usodo, ki jo dragi kamen prinese... TO KNJIGO SI NABAVITE TUDI VI! Dobite jo v vseh knjigarnah in podružnicah »Slovenskega poročevalca« za skromno ceno 50 din. Naročila po pošti sprejema uprava »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani, poštni predal 29, proti predhodnemu nakazilu na tek. račun pri Nar. banki 601-T-166 sprejme v službo: 1 GRADBENEGA INŽENIRJA za visoke gradnje 3 GRADBENE TEHNIKE ^ za visoke gradnje 5 GRADBENIH DELOVODIJ ZA GRADILIŠČA V KOČEVJU, RIBNICI IN VELIKIH BLOKAH STANOVANJE ZAGOTOVLJENO PLAČA PO TARIFNEM PRAVILNIKU NASTOP SLUŽBE TAKOJ PONUDBE POSLATI DO 10. AVGUSTA NA TAJNIŠTVO PODJETJA do ••••»••••••••••