St. 8. sobota 21. januarja. IV. tečaj. 1874. Vtorek, četrtek in so-boto izhaja in velja v Mariboru brez pošiljanja na dom za vse leto 3 g. — k. „ pol leta 4 „ — „ „ četrt „ I „ *i0 „ Po pontl: sa vse leto 10 g. —k „ pol leta fi „ — „ _ četrt n 2 _ 60 - I NAROD. Oznanila: Za navadno triatopo« vrato a« plačajo : 6 kr. če ne tiska lkrat, 2krat, flkrat. M H ii VredniŠtro in opravniitvo je na stolnem trga (Domplatz) hiš. it. 179. veće uiamenke ae pla-čnjejo po proatoru. Za vsak tiaek je plačati kolek (itempelj) za 10 kr. Rokopisi se ne vračajo, dopiai naj to blagovoljno frankujejo. Me enkrat šolske postave. Iz Kranjskoga, 16. jan. 1871. ,Slov. Narod" je prinosel v št. 151 in 152 lan- učitelji in srenjo so se mogle radovoljno v njih povelja udati. Da pa ta svetovalstva v nekterih slovenskih deželah niso za napredek ljudstva in šole v narodnem oziru, da ta svetovalstva ne bodo materini jezik slo- Dopisi. skega leta članek pod omenjenem naslovom, govoreč o veuski povsod gojila, da bodo marveč še dalje neračila blagoslovu novih šolskih postav slovenskemu ljudstvu, našo mladino — krivo je razcepljenje slovenskega Ijud-V tem spisu se grajajo nove šolske postave iu se na-stva v toliko različnih dežel. Primanjkuje nam todaj števajo tudi njih žalostni nasledki za slovensko ljudstvo zodinjeuje slovenskih dežel v eno samo coloto. Potem v narodnem oziru. V ta namen so navedeni nekteri bi nam nove šolske postave gotovo ne Škodovalo. — primerljaji iz šolskega življenja na Štajerskem. Ako- Na Stirskem so žalibog v deželnem šolskem svetovalstvu, ravno je v omenjenem sestavku več resničnih drobtin pa tudi v nekterih okrajnih in krajni h šolskih sveto-in akoravno je graja zelo umetno splotenih in težko valstvih na spodnjem Štirskem našemu narodu neudani razumljivih novih učilniških zakonov in malo narodnihjmožje. Od tod izvira, da ti šolski uradjo dajo povelja učiteljev štirskih v nekterem oziru prav opravičena, v nam tujem nemškem jeziku, da ne pospešujejo podu- vendar pa skoz iu skoz nismo zadovoljni, in so no jemamo z vsemi mislimi onega spisa in hočemo za-tegadel tudi svoje mnenje o novih šolskih postavah in o njenih koristi za Slovence prav odkritobrčno po svojem prepričanji izreči. Nove šolske postave nameravajo povzdigo avstri-janskega šolstva v materijalnom in duševnem oziru. Nove šolske postavo so v principu dobre. To so pri-poznali vsi nobenostransko sodeči šolniki. Napake novih šolskih namer obstoje le v tem, da se hočejo vsom deželam ene in iste vsiliti. Akoravno so s tem ne bodo dosegel zaželeni vspeb, vendar ta napaka po naključbi ravno za šolstvo še tako velika ni, kakor se ploh sodi. Nismo nikakor prijatelji nesrečnega centralizma iu nikakor nismo zadovoljni, da državni zbor obravnava šolske zadeve, ktere naj bi se deželnim zborom izročile ; vendar se sploh ne moremo pritožiti, da je ruvno centralistični Dunaj s svojim državnim zborom napredku Šolskemu škodoval. Državni zbor, ki sicer o tej zadevi vsled oktoberske diplome ne bi smel tako na drobno tikati se v šolstva posameznih dežel, sklenil je šolsko postavo od 14. maja 1869, ki tudi nam Slovencem ne bode škodovala, marveč koristila, ako jej no bodemo nasprotovali, ter je rajše sprejeli in porabili to, kar je v njej dobrega. Nova šolska postava ima dobre določbe ; ona veleva, da naj se stanovi obilo šol, kjer koli je le mogočo ; ona bode skrbela za pndnjo šolsko obiskovanje, za dobro učiteljsko izobraževanje, boljšo učiteljsko plačo, pokojnino i. t. d. Će novi šolski ukazi velevajo, da naj bodo učil na soba prostorno, da naj skrbi srenja za urno nomočke, da naj plačo učiteljevo župan pri srenjčanib nabira; to so vso le dobre strani novih učilniških zakonov, kar »o pa v zadnjem spisu nekoliko graju. Da se imenujejo različni Šolski formulnri (obrazci), i. t. d. nepotrebni in potrata časn, to ni prav previdno. Da mora učitelj vse dotično šo'ske dogodke, kakor obiskovanje šolsko, napredek učencev, zapisnik za solo ugodnih otrok in drugo na tanko zaznamovati iu o tem višini šolskim uradom poročevati, to bodo gotovo le pospeševalo Šolstvo in čas so gotovo ne bode potratil s tem poslovaujom. To pa pisatelju onega sestavka ni vfiefi, Tudi postava o šolskem nad/.orništvu je po svojih načelih hvalevredna. Le okoliščino so po lekterih krajih slovenski!) še tako nemile , da koristi teh zakonov ti kraji ne bodo mogli vlivati. Šolska svetovalstva, ki so skoraj po vseh avstrijanskih deželah in kronovinah že ustanovljena, so dobre naprave. V teh so zastopniki srenj, (ljudstva), učiteljev in cerkvenih koristi. Ti trijo faktori imajo enakomerno o šolskih zadevah govoriti in sklepati. Gotovo je to pravičnejši od pred, ko ste imeli le cerkvena in svetna vlada šoIbIvo v rokah ; čevanja slovenskega jezika v slovenskih Šolah in da ne čislajo narodnih učiteljev. A da so te šolske gosposko tako sestavljene, uiso krive nove postavo o šolskem nad-zorništvu. Deželno šolsko svetovalstvo je v Gradcu nemško, ker jo konzistorij nemški in ker je vlada le nemške profesorje in nadzornike v dež. šolski svet imenovala. Da so pa nektera okrajna šolska svetovalstva na spodnjem Stirskem po svoji večini nasprotna nameram našim , zadolžili so tisti, ki so zastopnike v te urade volili. Ako bi bili okrajni zastopi, učitelji iu konzistorij lavantinski volili le narodne može v ta zelo važna svetovalstva, imele bi te oblastnije tudi slovonsko lice. In če to še dalje preiskujemo, prepričali so bodemo, da vseh teh nasledkov je krivo pomanjkanje narodne zavesti in narodnega prepričanja. Da je pisatelj onega sestavka grajal štirke učitelje, ki so menda še zelo premalo narodni, pritrdujemo mu v tej zadevi tudi mi. Za koroške Slovence nove šolske postave o nadzorništvu glede narodnosti tudi ne bodo koristile iu tudi za Istrijansko in Goriško ne toliko kakor za Kranjsko , ki je v tej zadevi res na trdnem. Tukaj je deželno šolsko svetovalsto narodno, okrajna in krajna šolska svetovalstva so po večem narodna iu tudi okrajni nadzorniki niso nasprotniki naši. Kranjiki učitelji se sedaj smejo prostejše gibati , materini jezik sinejo gojiti in smejo delavni biti tudi na narodnem polji. Vso to pod prejSoo šolsko vlado ni bilo mogoče. — Sedaj je poklicano tudi ljudstvo, da se udeležuje pri posvetovanji naredeb in zavodov, ktere ono vzdržuje. S tem, da ima tudi navadni kmet pravico sklepati o važnejših zadovah, 8 tem dohi tudi veselje do njih. Do sedaj je bil le nasprotnik šole, liter« mu jo bila usiljena; sedaj jo pa začel premišljevati o njej in ker bode imel pravico zahtevati in n&svetovati, kako naj se mu učilnici osnuje, budilo ga bode to vedno več in več. Iz tega se razvidi, da krajni šolski svet in krajni šolski nadzorniki niso res tako odveč, kakor se sploh govori. Šola jo zelo važna naprava, zanjo nuj sc torej vsi stanovi interisarijo. Akoravno v zadetku Se nimajo dosti vednosti o šolskih stvareh možje, ki naj se po novih postavah udeležujejo pri šolstvu , vendar je pričakovati, tla si bodo h časoma pridobili potrebne znanosti iu tudi kaj veselja. Želeti bi bilo, da sc bi le res med ljudstvom pomen in korist šole razumevala in da bi so ravno ta namen novih šolskih posluv kinalo dosegell Po vsem tem še enkrat ponavljamo, da nove šolske postave so v principu dobre in ako bi drugo okoliščino po vseh deželah ugodno bilo, pokazal bi so njih blagoslov tudi v djanji. Zlasti pa na Kranjskem postavo 0 šolskem nad/.orništvu in njeno izpeljavo z vesoljem pozdravljamo vsi prijatelji šolstva m narodnega na predkaI Ie Maribora, — [Izv. dop.] (..ako moramo postopati.) Ako hočemo mi Slovenci več biti kakor samo »zanimiva" narodnost, tedaj ne smemo rok križem držati, ampak premišljevati, po kakovih potih pridemo v našej politiki naprej. Prvo, česar nam je neobhodno treba, je zr up an jo do nas samih. Mi se moramo prepričati, da le taki narodje živijo, ki se na vso moč gibljejo, ki nikdar niso leni, če ravno jim kaj po sreči izteče; ki za svojo čast in za svoje varstvo zmerom kakor vojaki na straži stojijo.— Drugo, česar nam jo treba je, da svoje moči zbiramo. Koliko moči se izgubi, ker nimajo od nobene strani podpore in bratubc. Skoro v vsaki vasi ali fari živi gotovo kaki rodoljub slovenski; ali kaj če on sam opraviti? Naj on sam nebo in zemljo na pomoč kliče, on ostane, ako je sam, glas „vpijočega v puščavi" in ne more nič velikega opraviti. Ako pa pristopi h kakemu političnemu ali katoliško-konservativnemu ali h kakemu drugemu društvu, brž premore njegova slaba moč za dvakrat, trikrat in desetkrat več. Njegov groš, pridruživši se drugim grošem, pomaga k goldinarju iu narodno slovensko reč izdatneje podpira; njegov glas, sam na sebi malo čislan, dobi pridruživši se glasovom stoterih ljudi dvakrat, trikrat večo veljavo. Zakaj, kar več ljudi sklene, to ima navadno pred svetom tudi več veljavnosti; kakor še tako pametne misli enega samega človeka, kte-rega glas se v množici nasprotnih glasov rad izgubi. — Zato je neobhodno potrebno, da se rodoljubi v društva zbirajo, in to najbolje v politična družtva. Takova društva naj se snujejo po vsem Slovenskem; v nobeni vasi ne smeje brez udov takih družtev biti; kjer je le kaj učenih ljudi v onem kraju, ki morejo takošna družtva voditi, povsod naj se samostojna društva ustanovijo; kjer pa manjka potrebnega števila udov in vodnikov, tam naj se pravi Slovenci v društvo bližnjega okraja vpišejo. Vsi pravi Slovonci morajo se ediniti in družiti kakor pravi in ljubeči se bratje; vsi slovenski kraji morajo med seboj ▼ vedui zvezi bivati in morajo eni za druge pozvedati; kedar je enim bolje, naj drugim slabejšim pomagajo, da se iz stisk rešijo; kedar gre za slovenstvo, naj vsi po vseh krajih čvrsto za svojo pravice na noge skočijo. Po takem združenji dobrih Slovencev bode se naša reč dosti hitreje razvijala, nego do zdaj; s časom postanemo mogočen jez in zid nasproti sovražnikom. Vsi za enega, vsaki za vse, in vsi Slovenci za prelepo, prekrasno, za sveto domovino slovensko in za Ilirijo! — to bodi nase geslo! — r.— Is Izubijane 17. jan. [Izv. dop.j Dopolnilne volitve za mestni zbor se bližajo, pa do sedaj ni nikakoršnega gibanja videti niti pri narodnjakih niti pri libt rululiih. Narodni volilci se menda po nasvetu društva Slovenijo tudi takrat no bodo udeležili volitve, je li to previdno, bodo voditelji sami najbolj vedeli. Uatavoverneži se pogovarjajo pri vrčeku piva o volitvah, /lasti iščejo moža, ki bi bil Bposoben županovati, kajti dr. Suppan je že enkrat hotel odstopiti, sedaj pa je neki za trdno zahudiči!, ka po volitvah noče več biti župan. Zbog tega je velika omotica v nemškem Izraelu, ne vedo si pomagati. Zupana vendar ni, da bi ga s trte z vil. Dež man, bog oče ustavoverne prusoljubne stranke, bi županstvo pač prevzel, pa njemu so na-sprotui uradniki in mlado — liberalci. Uradniki hote na vsak način ex ctficio v pokoj djanoga vladinoga svetovalca hasehana, častitelja »uillotine, tirati do županstva, 1017 pa tega ne dopuste njegovi nasprotniki mlado-liheralci, ki pa memogredo rečeno še niso nevarni za osodo Evrope. Na dalje si belijo glave, kterega izmed konstitucijo-nalnih očetov bi na lep način .izpacali" ter na njegovo mesto posadali Laschana. Zasluge imajo vsi enake, tedaj je res križ, komu dati consilium abeundi. Svojo revščino in svoj nenaraven položaj pa kaže nemčurska stranka, ker nima druzega moža za županstv o nego naj hujega birokrata, sploh nepriljubljenega Laschana. Za boga svetega, zvolite li rajši očeta Malica, on ima vsaj pošten trebuh in okrogla lica , s kterimi lastnostimi se nemčurska Ljubljana najbolje reprezentira. Ue pa tega tudi nočete, skličite zbor in kdor bo nabolj smpšno bledel, naj bo vaš župan, če bi tudi dr. Ručiča ali Krtina zadelo. Posnemanja vredna jo vendar enkrat ena naprava v restavraciji ljubljanske čitalnice. Izpostavljen je namreč načrt Vodnikovega spomenika, poleg njega pa je nabiralnica za darove, kterih se jo do sedaj dan na dan mnogo nabiralo. Način jo praktičen , kajti človek pri vinu rad daje vsaki dan kako malenkost, v sploš njem se pa nabere len znesek. Priporoča so tako ravnanje tudi drugim čitalnicam in narodnim društvom z opominom, da bi so v ozir jemala tudi Janežičevn ustanova. — Predvčerajšnji plos v čitalnici je bil nenavadno dobro obiskan in živahen. „Kolo" so plesali dvakrat prav odlično. Is Šmarja 16. jan. [Izv. dop.j („Nn p r o j".) Pri občnem zboru „Napreju-a udeleževalo se je izmed 85 vpisanih društvenikov več ko 70 udov, večidel kmečki posestniki šmarskega okraja, kar veselo spri'uje, da se prosto ljudstvo začno jako zanimati za polit lika vpra sanja. Vpričo c. k. komisarja, ki je tudi takrat iz Celja prišel, se začno shod o napovedani uri. G. dr. Vošujak razloži važnost politiških društev, prebere pravila in zapisnik 1. občnega zbora, ki so je potrdil. Izmed sklepov 1. občnega zbora je bil za tukajšni okraj tinjimenitniši, da bi se napravila okrajna založnica in posojilnica. Govornik naznanja, do je začasni društveni odbor se obrnil zarad to stvari do okrajnega zastopa, ki je res žo sklenil, ustanoviti okr. založnico po izgledu enakih čeških zavodov. Delovanje mladega društva jo torej že rodilo zaželeni sad. Da bo društvo zmirom vpešneje delalo, je treba, da vsak društvenik v svoji okolici se potrudi, ljudstvo podučevati in nove diu-Štvenike pridobiti, čem veče je društvo, tem veljavniši so njegovi sklepi itd. Po govoru so se še v pisava 1 i novi udje in se je vršila volitev predsednika iu odbornikov. Za predsednika jo bil izvoljen g. dr. Vošnjak, v odbor pa gg. Franc Skaza, veliki posestnik, Kari Jagodic, gostilničar, Hugo Tanšič, posestnik, J. And< rluh, gostilničar v Šmarji, Andr. Zupanee, posestnik v Pri-stovi, Lenart Janez, kaplan v Šmarji. A Slatinšek, posestnik na Slatini, Ivane Martin, dekan v Šmarji in J. Lipavec, posestnik v Lemherg-i. Ker se je oddalo blizo 60 volilnh listov, je bila volitev jako mudna, da je po končani volitvi že prepozno bilo, so posvetovati o vprašanjih, ki so še bila na dnevnem redu. Sklenilo se je, da se skoro spet skliče občni zbor, pri kterem pridejo na vrsto ta in šo druga vprašanja. Glavni namen tega zbora je bila volitev odbora, po kteri je društvo definitivno konstituirano. Po končanem zboru se jo v obširnih dvoranah zbralo kakih 400 do 500 ljudi, ktere jo razveseljavala godba, petje pevskega zbora in tombola. Kakor zbor, je tudi veselica se vršila v najlepšem redu. Končno Še moram pohvaliti gostilničarja g. K. Jagodič-a, ki ne samo dvorano brezplačuo prepniča pol. društvu, ampak tudi pri velikih shodih po izvrstni postrežbi in nizki ceni ustreza zbranemu občinstvu. Is Gorenjskega, 17. jun. [Izv. dop.j O vodstvu kranjskih štiri razrednih ljudskih šol.) Kaj veselo je dandenušnji videti, da so tudi slovensko občinstvo na svoje šolstvo vedno bolj ozira. Zavolj tega jo kaj hvalevredno od vredništva „Slov. Nar.u, da tudi našemu šolstvu svojo pozornost obrača in da šolskim novicam svoje predalo rado odpira. Zelo važno za napredek posamnih šol iu za večo ali manjšo korist, ktero naj ono ljudstvu prinašajo, je tudi to, v kterih rokah je vodstvo posamezne šole. Zlasti jo pn to važno vprašanje pri večrazrednih, p. na naših glavnih šolah. Na Kranjskem imamo z ljubljansko 4 razredno vadnico vred 15 štirirazrednih ljudskih ali glavnih šol. Ce pa te šolo zapored glede njih vodstva premišljujemo, videli bodemo , da je v tej zadevi tudi veliko pomankljivega pri našem notranjem šolstvu. Tako nahajamo le malo glavnih šol, v kterih je to ravnateljsko vprašauje dognano, poravnano in na korist učiteljev in učencev rešeno; po nekterih glavnih šolah so brez ravnatelja, na drugih imajo nadomesto-valnega, zopet, drugod začasnega vodja; na nekterih jo ravnatelj katehet, na drugih posvetni učitelj. Iz vsega tedaj vidimo, da jo v tej stvari nekaka nerodnost, in da za to našo domačo in dunajske oblastnijo do sedaj niso bile posobno skrbljivo. Ali morda ni postavnih načel, na ktere naj bi so opiralo ? Res, da nam novejših ukazov v tej zadovi primanjkuje ; pa saj imamo še stare, ki to stvar pojasnujejo. Tako veli le stara politična šolska vredba , da mora vsaka glavna šola imeti svojega ravnatelja, za kterega se izvoli najvrednejši in nnjzmožnejši izmed učiteljev dotične šole. Ali se jo pa po tej postavnej določbi do sedaj ravnalo ? Vsaj kolikor se jaz spominjam, ni se na to pod prejšnjim cerkvenim šolskim uadzorništvoni kratko nič oziralo. Ravnatelji glavnih Šol so bili skoz in skoz duhovniki, t. j. kateheti, ki so v semenišči pač zadobili potreben kratek navod v pedagogiki in za podučevanje krščanskega nauka, a nikjer ne sposobnosti za učitelja ali ravnatelja glavnih šol. rejo le učitelji biti tudi ne smemo podeliti ali — In tako stvar vedno priđe za en korak na- Bvetovalstva, ki je že Postava pa pravi, da rao-ravnatelji. In to je tudi primerno. Katehet je morda izvrsten v svojem opravilu kot duhovni pastir, a za ravnatelja, ki more izurjen biti v vsoh učiteljskih in šolskih zadevah, vendar nima zadosti potrebnih zmožnosti. K ljubu limu je imelo poprejšnjo šolsko nadzorništvo to napako, da jo le mlade, neskusene duhovne nepostavno urivalo za ravnatelje glavnim šolam , na kterih so bili stari , zvedeni in zasluženi učitelj, ki so se morali ponižno udati poveljam novega — kaplana in kateheta. Te enostra-nosti sicer nove šolske gosposke ne delajo več; a starih nočejo odpraviti. Morda si mislijo tako: Učiteljem ne gre čast ravnateljska, akoravno postava zahteva; duhovnom — katehetom — jo pa odvzeti, da jih no bodemo žalili, mirno stoji in našo šolstvo no proj. — Od deželnega šolskega marsikaj na dobro ukrenilo, pričakujemo, da bode tudi to vprašanje rešilo na čast in korist ljudskih učiteljov — a ne na Sramoto kakor pri itneuo-vnnji — okrajnih šolskih nadzornikov. — J. S. Is Iatre, 10. januarja. | Izv. dop.] Dopis i/ Istre v „SI. N.a št. 145 je veliko pomot o pogozdenji Krasa objavil, in pri nas ne majhno nejevoljo zbudil. Ker so meni vse okoliščine znane, veže me dolžnost vse pomoto razjasniti in popraviti. C. k. primorska na-mestnija si jo zarad pogozdenja Krasa že veliko prizadevala, ali zdatna podpora je še le prod dvema letoma od ministerstva privoljenn. Kar jo bilo najprej treba, je g. Scharnngel nemudoma storil. Veliko prostore je v Rodiku in na Sarinimi z gozdnim semenom nasejnl. Zdaj je že dokaj sadik mnogovrstnih plemeu. Poziv c. k. ua-mestnije 24. okt., št. 11586/11. L., je tudi srenjam do-Sel, naj pridejo po sadike, kol kor jim ljubo in drago. Dopisnik zahteva, naj bi se vsem Krnševccm z enako mero merilo. Gntovo to tudi vlada želi. Skušnja pa uči, da nektero srenje same tega nočejo, ker ne dohajajo po sadike, iu jim ni mari, da bi knj zasadile. Kdo je po tem takem kriv neenake mere? Dolžnost kmetov, ki hočejo gozd imeti, je saditi, in tisoč rok je treba, da se toliko goljav zasadi. Kdo drugi pa more to storiti, n*»go kmetje sami , nikakor pa gozdni čuvaj, ki nima nego 2 roki in ki mora zasajonjc nadzorovati. Zakaj dopisnik tega ne premisli ? Zakaj on gg. S. in K. napada. Zakaj sum meče in žolč izliva, kakor da bi bila ona dva kriva slabega vspeha ? Zakaj razžaljivo norčevaje govori: nLe tako naprej gg. S. in K., kmalo bo Kras pogozden." S. je storil, kar jo bilo mogoče, K. je pa komaj 8 tednov v tem službovanji, in je tudi že dosti storil. Brez dvombe bota oba svoje nalogo izvršila. Da bi tudi srenje svojo nalogo spoznalo, in zasajenja resno poprijelo se I Gotovo ne samo dopisnik , ampak vsaki bi videl v malo letih sivo skalovje z drevjem pokrito. Dopisnik klavrno obžaluje, da od Šentpetra do Reke ni videl zasajenih dreves. Ali pa on ne ve, ne spada pod primorsko namestilijo , ktera da Pivka se še le AlzaiMija in l^orona. Poglavje o anektiran ji. (Spisal dr. V. Zarnik.i (Dalje.) Moj prijatelj gospod Ljude vit Oermonig, nemški „pesnik" (V?!), doktorand filozofijo in amanuensis v ljubljanski licealni knjigarni, se je ravnokar na našega nesrečnega Fr. Preširna spravil, ga v prevodu dveh pesmij z nepopisno švedrastimi, nemškimi verzi strašno razmesaril in na zadnjo mu je še, kakor da bi ga bil hotel pred celim svetom stigmatizirati, za rep 2 pesmi iz svoje vreče obesil, namreč ; „Zanklebon der Liobe". in „liriBche Salbaderein"! O ti vsega usmiljenja vredni, v Germovnigovih rokah 2krat nesrečni Preširen 1 — Svetoval bi jaz tu prav prijateljski in odkritosrčno dragemu Ljudevitu, naj bi opustil enkrat za vselej te brezbožne in vratolomne atentate na prvega jugoslovanskega lirika in naj bi se udal praktičnemu slovstvo ktero vse drugač več krajcerjev nese. Zdaj ko „Anek-tirungsschvvindel" povsod „soweit die deutsche Zunge reicbt" razsaja, naj bi podvzetni gospod Ljudevit y duhu časa in nemške mode pod naslovom : Der kleine sich binnen 30 Minuten auf die umi VVeiso giundlich anzueignen napisal brošuro na priliko Anektirer, oder die Kunst leichtfisslichsto Art die Theorie sile an Deutschland angrenzendon Lander und Gebiete. auf die Rchboste Manier einzataolUn, Fiir Alt und Jung, zu Nutz und Froiiuu der ganzen dcutschen Nation. — Take brošuro bi slavni gospod Ljudevit, ker bi jo gotovo precej po vsem Nemškem mesto abcednioe v ljudske šolo vpeljali, najmanj en iniljon iztiaov spečal. Pn t.'m bi imel najmanj 100.000 gld. dobička in bi tako na najloži način in najhitrejše edini in pravi cilj in konec svojega „poetovnnja" (???) dosegel, po kterem žo zdaj čez 40 let. hrepeni. — Pa brez šale se mora človek, ako vso to čuje in bore, vprašati: Kam smo zašli v 2. polovici 19, veka ! I Skoraj da je imel prav Gamhetta v svojem novoletnem govoru, da zdaj edino le še francozki narod pravo, pravico in človečanstvo zastopa , ker so orijaško in vsemu svetu nepričakovano borujo za najsvetejšo dragocenosti vsneega naroda: za svobodo, neodvisnost in celokupnost svojo prekrasne, zdaj toliko nesrečne domovine. — Dan za dnevom se bolj opravičuje kritika frnnoozkege časnikarstva, ktero jo že v začetku vojsko o nemškem narodu izreklo, da so Nemci učeni barbari. Žo čez 20 let nam Nemci pripovedujejo, da so oni prav za prav za to od Boga na ta grešni svet postavljeni, da bi nam Slovanom na iztok kulturo nosili, ker mi je še dozdaj nič nimamo; »ko je pa kaj malega imamo, smo pa samo „an der Oberflacho von der Kultur belockt". Kdo pa ne bi dandenes ta stavek narobe obrnil iu rekel: Wenn man don gelebrton deu-tsohen Profeuor ein biiehen krnzt, so komint „gloich der wilde Cimber oder Teutone zum Vorseheinu, kakor je Napoleon I. neki o Rusih rekel : Si P on gratte lo Russe, on trouve nussitot le Tartare. — Akoravno so Nemci romansko narodo psovali in jih še psujojo, do so gnjili, pokvarjeni, strohnoli, puhli i. t. d., mora vsak nepristransk sodnik reči, da oni v tem tronotji pravo prosveto in humanitarne ideje proti barbarstvu, nasilju in „pravu pesti" zastopajo. — Kako izvrstno so obnaša italijanski narod, da no govorim o pravom junaku našega vekn, o Garihaldiju. — Vsi glavni organi celega naroda kakor „Opiniouett, „Na-zione", „Perseverauza". .Diritto", „Movimentou i. t. d. od prvega do zadnjega obsojujejo to krvoločno postopanje Nemcev, kterega edini cilj in konec je anektiranje Alzasije in Lorene s silo. — Kako krasna jo pri JelSanah začne ? Tam pa je videti nad vasjo Up gozd, kterega so si kmetje po lastnem nagonu zaredili. Videti je še kaj druzega lepega. Tudi Kastavci niso in ne bodo zaostali; zakaj tam so pridni delavni možaki , ki znajo kaj gozd nese, in da brez gozda kmetijstvo se izdržavati no more. Od Sentpetra do Trsta jo sem ter tje tudi kaj zasajenega videti. Zakaj so pa naš turist tam fieta in dreves išče, kjer nobeden ni sadil? — Dopisnik se tudi hudiije, da Ciči oglje žgejo in gozd pokončujejo. Naj ga lo žgejo , saj živi ne morejo v jamo , ker si brane komaj do Božiča pridelajo. Borne ogljarjo ni treba žaliti in dražiti, ampak učiti: naj sekajo in drv si pripravijo po zimi, dokler še les v nmzgi ni; naj no pasejo, kjer so sekali, dokler drevje toliko ne odraste, da živina vrhov no doseže; naj odstranijo koze, ktere vso pokončajo, kar iz čoka in korenik požene; naj tudi pridno sade, da bodo mlajšim gozd privarvali, v kterem bo rod za rodom še oglje Žgal in so preživi). Pruski kralj ae je oklical za nemškega cesarja in je v svojem oklicu zopet nekolikokrat v zlo porabil božje ime in svobodo in napredek in narodno stopnik c. kr. državnega pravdništva imel v javni obravnavi razvijati tožbo proti nečemu hudodelniku, kterega jo imel zagovarjati odvetnik dr. Miirtl. Predno se ob- Politimi razgled, te dni dovolil so pri V cislajtanski delegaciji seje rešil proračun zunanjega miniBterstva in zopet znani nemoralični „dispotitionsfond", So vo da tej priliki mnogo govorili, a kakor ustavovorni listi sami priznavajo, malo povedali. „N. fr. Pr.w sama pišo o govornikih, med kterimi nahajamo imena kakor Herbst, Plener, Rechbauer, Carneri, Greuter, nektere Poljake itd. : „Pregledimo vso vrsto govornikov, iščimo v njih govorih pozitivnega jedra in vprašajmo se, ali jo izvon zagovornika papeževo in federalistične Avstrije, izven tirolskega Greuterja tudi le eden izrazil kako praktično misel, s ktero bi bil skušal sedanji program avstrijske zunanje politiko pomnožiti, dopolniti ali popraviti. Vsi razen Greuterja so samo mirovno politiko pridigovali, avstrijsko neutraliteto potrjovali, prikimavali prijaznim razmeram z Nemčijo, so toroj s kratka stali na onem stališči, na kterom Avstrija itak stoji, kakor je to iz rudečo Beustovo knjige do sita videti. In vendar — tako znajdljive sila ljudi dela, — so vsi anali opozicijonalno govoriti, tako da je moral Beust dolg govor govoriti v odgovor na napnde. ki so vsi prav za prav samo dokazovali, da so naši delegati v harmoničnem soglasji z Beustovo politiko." To so vendar že pravi iz parlamentovanja in iz lastno opozicije debele, grde norco briti. Londonaka konferencija se jo za nekoliko dni preložila, da pride francoski zastopn k. Jules Favres jo prosil popotnega lista in utegne v kratkem priti v London. Za mir si ta evropski „areop.ng" v prvi seji ni upal boaodico spregovriti in vendar vsi evropski narodi soglasno kriči , naj se konec stori me-Barjenju na Francoskom. femija na vse, kar je človočnnstvu svetega. Ravno je šest mesecev, kar seje začela prusko-trancoska vojska, in štiri mesece, kar je Pariz obležen — in še ni mesarenja konec na nobouo stran. Republikanska Francoska je sicer mnogo storila, a vendar uo more popraviti, kar je bil zakrivil Napoleon in njo-govi izdajalski vojskovodje. Bourbaki jo mnogo storil, vendar s svojimi četami ni kos vajenim in dobro oboroženim Prusom, svojo dolovanjo je moral kolikor toliko ustaviti in so zopot nazaj pomakniti. Brž ko no se bode pomikal proti Chalousu in se skušal zediniti z Garibaldijem in drugimi francoskimi četami. Imel bode G armaduih korov, proti sebi pa gouerala Manteufelna, ki bodo imel težavno nalogo. Werder so je nepričakovano dobro obnašal, tor so tudi združil z drugimi nemškimi vojnimi oddelki. Princ Fricdrich Kari v zapadu vedno napreduje. Zmagana Cbanzvjova armada so je v dva kosa razdelila in se zdaj zbira okolo Rennes, kjer bo nov upor poskusila. Tjekaj tudi Friodrich Kuri in voliki vojvoda meklenburški vodita bvojo armade. Blizo Rennos torej v kratkem pride do resnega boja. Ako tli Ghanzy ne bo mogel zmagati, ne preostaja mu nego pot na Brest ali Gherbourg in na — ladijo. Dobro se drži Faidherbe na severu. On skuša Nemcem priti za hrbet in jih prijeti od desne strani. Prišel je žo v St. Quentin. Kakor zdaj stoji, je v kratkem tudi tu bitke pričakovati in menda ne bo dolgo, ko so bede pokazalo ali se bode mogla Francoska še daljo braniti , ali pa so udati. V Pariz še veduo streljajo in delajo mnogo škode. knjiga, ktero jo napisal Fetvnzio Mamiani pod naslovom : Libro d' un nuovo diritto europeo (Firence 1870); kako se to delo odlično razlikuje od poprej omenjenih razprav sedmih nemških profesorjev, kterih vseh sodem je steklina „der Anoktirungs-Borseikenvul. im let/.ten Stadium der Tobsucdit" popadla. T. Mamiani zagovarja v resnici blaga načela napredka in prosvete bto-letjn. Knjiga spada v 4 oddelke pod naslovom : 1.) O samoupravi držav; 2.) o domovini; 3.) o narodnosti in 4.) o suvrenstvu. V drugem in tr-tjom oddelku pledira mož temeljito s prepričalno zgovornostjo v lepem jeziku za idejo o občem glasovanji in o načelu narodnosti, ktere sem jaz v tem sestavku kolikor toliko omenil. — Angleži so so v početku vojske i/, starega tekmeštva proti francozkeinu narodu v ogromni večini bolj na nemško stran prigibali. Ali po Sedanu bo se začole žive posamezne simpatije somtrtje za nesrečno Francijo javiti, ktero so od dne do dno naraščalo in ki se dandenes v resolucijah na ogioninih taborih sUc-nenih pojavljujejo. „Times", ki nima nikdar svojega t. j. osebno-vredniškogn mnenja, nego je zmerom odmev in jezik mnenja pravo večiue John Bull-a, je bila spočetka odločno na strani „dos olle VVillom" ; ali na enkrat je zaBuknila in razliva zdaj s strahovito jezo blagostanje. Njegovi govori in telegrami so naj veča blas| ravnanje začne, dvigne se dr. Miirtl in brez vse pravice in proti vsaki postavi interpelira g. Schwarzen-berga, ali so je že opravičil proti članku, ki je bil 16. aprila 1870 proti Schvvar/enbergu tiskan v praški „Politik", češ da bi se sicer gosp. Miirtelnu zdelo nečastno s Schwarzenbergom v rod posredovati pri kterikolem javnem obravnavanji. Predsednik sodečega zbora g. Pommer je vssed tega nezaslišanega postopanja g. Mortlnu odtegnil besedo in Mm ti jo žugajo zapustil sodnijsko dvorano. — Naj bi so naroden odvetnik predr/.nil tako razgrajati pred soduijo : gotovo bi ne opravil samo z disciplinarno kaznijo. V Cel ji pak so slavi Miirtlnovo ravnanje kot slavno junaštvo. P. (A1 la Kafka.) V Strassburgu so gospe svoje simpatije do francosko republike s tom kazale, da so začole nositi modro-rudeče-belo trakove. Pruska policija so naravuost in šiloma temu ni hotela ustavljati, izvolila si je pa zalo drugo porfidno orožje. Kakor hrvatski paša v Zagrebu, tako ima tudi pruski Rauch v Strassburgu „scinen dummen Iveri." Pokliče ga k sebi in drugi dan je pisal strassburški Kafka v svojem nemškem listu, dn francosko trikoloro nosijo samo dame „des zweifelhaften Rufes." Kakor bi odrezal, so zginile vse trikolore. Sloveči avstrijski policijski komisar Vidic si tega recepta gotovo ni pozabil zapisati. Tudi gospodinu Kafki bodi lepo priporočen. P. (Prof. Furchtgott-Tovačovsky), slov-nozuaui skladatelj slovanskih pesmi in povovodja slovanskega pevskega zbora na Dunaji, je to dni od ruske vlade prejel zlato medaljo na traku orlovega reda za zasluge, ktere si jo pridobil za slovansko petje. To odlikovanje slavnega umeteljnika in iskrenega Slovana nas toliko bolje veseli, kolikor manjo nas ie delitev najviših ruskih redov pruskim princem in generalom za njihove slavne bitve in moritve na Francoskem navduševala. Čo se že z redom priznavajo zasluge, imamo mi gotovo ve* vzroka, privoščiti ga genijalnerau slovanskemu nmeteljnikn nego genijaluemu pruskemu generalu in privoščimo ga posebno prof. Fb'rchtgottu, ker kakor jo znano, vsako leto dunajsko Slovence pri Pre-iirnovi besedi z dobrimi sveti, lepimi pesmimi in izvrstnimi pevci blagovoljno podpira. * (C. k. davkarija na Vransko m), ktere neredno postopanje da no rabimo hujšo besede, smo že večkrat grajali v našem listu, in ktera so še do zdaj od svojih velikih madežev ni oprala, je to dni spet pokazala, da jej je za narodno ravnopravnost in za glasoviti ^ 10 dr/, osn. postav toliko, ko kmetu za lanski sneg. Dve občini ste občinske priklade hoteli sprejeti pri davkariji s slovenskimi pobotnicami. C. k. davkarija pa, ki vendar občuje le skoro izključivo s slovenskim ljudstvom, se je branila priklade izplačati na slovenski pisano pobotnice. Občini ste se žo pritožili zo-per to jiepostavno ravnanje in sicer, kakor slišimo, naravnost v Gradec k deželni finančni direkciji. Kajti pritožba pri okr. glavarstvu v Celji bi bila itak brez vspoha, ker samo glavarstvo občinam noče dopisavati v slov, jeziku, če tO tudi tirjajo. Noktere občino so ua-zaj poslale nemške dopise, in tirjalc slovenske, pa vendarle glavarstvo zmirom še prezira te narodove želje. Tako so moramo Slovenci kljubu vsem postavam braniti za vsako drobtinico narodne ravnopravnosti. * (Dvanajsta predstava) dramatičnega Razne stvari. *(Rauc hov organ) za magjaronske buro vosti jo v Bvoji zadnji številki imo g. dr. V. Zamika zelo porabil podpisaje ga pod nemško izjavo polno naj-prostejših surovosti proti vredniku »Slov. Naroda" , ki se imenuje ne le „ru9sicher Vicemamcluk" in „\virk-licher Dienstmann deB dr. Vošnjak," amkak tudi prav originalno šaljivo s kratka „offentlich eiu Esel." Mi bi uo bili teh spak omenjali z nobeno besedico, ko bi se ne bili našli tudi med našimi ljudmi kalinčki, ki mislijo, da je omenjena surovost res izpod Zar-nikovega poroBa. Človeku ni troba 0. čuti, ampak kdor hoče le količkaj rabiti ono izmed sedanjih peterih, mora na prvi poglod spoznati, da dr. Zaruik no more biti v nobeni zvezi s sestavkom, ki bi njega bolj infa-miral, kakor našega napadenega vrednika, ko bi bil sestavek res dr. Zamik pisal. * (Škandal pred s o d n i j o.) 14. t. m. je pred okrožno sodnijo v Celji g. Moriti Sckvvarzenberg kot za- svo| q žolč in svoje črnilo proti evropskemu Cingis-Kanu polovice m. veka. In „Times" ja vedno Bigurni, nevarljivi barometer mnenja angleškega naroda. — Angležem je spočetka vojsko do tega atalo, da hi BO oba leva drug druzega do repov požrla. Ali ko vidijo, da hočejo Nemci sami po Evropi gospodariti in Fran-eozko kot silo prvega reda uničiti, gre jim stvar nekako čudno po glavi in dan /a dnevom bolj uvidjajo, da se vse to bistvenega in život nega interesa Anglije tiče, da grejo žo zdaj neposredno nemške zmage John Bullu samemu za kožo. — Nemci so vsled tega prevrata javnega mnenja na Angleškem popolnoma poparjeni, kakih 14 dni že plaho gledajo in prvi nemški listi pišejo, kaj ho. ako 5o vojska do Bpomladi trpi ? Znano je iz angleške povestnice tega veka, da se velike, odločivne misli najpoprej gojijo in izrazujejo na taborih, tabori pritiskajo na parlament, parlament pa na vlado. — Že zdnj se čujejo glasi, da mora Angleška t mečem v roki proti Nemcem posredovati, ako se nočejo pošteno z Franco.ii pomiriti, in da ako Angleška tega ne stori in še na daljo to grdo khnje. roke križem dr/6, gleda, abdicira za vselej kakor vla^t prvega reda. — (Dalje prih ) društva v deželnem gledališči bo v nedeljo 22. t. m. Igrala se bode prvikrat nova burka b petjem v 3 dejanjih „Cevljar — baron". Burka jo polna komičnih momentov in ima prijetno muziko in dobre kuplete, tako da utegne prav dobro dopasti. Tudi so naloge v dobrih rokah, da smemo pričakovati prav voselega in kratkočasnegn večera. Sedeži so bodo dobivali, kakor po navadi, zjutraj od 10 — 12 uro pri glediški kasi in popoldno od 2—4 uro v pisarnici dramatičnoga društva v čitalnici. * (G. S c k ci n w o 11 o r) daje svojim uradnikom zdaj vsaki mesec v svojih prostorijib večerno veselico. Uradniki za to ljubeznjiVostsvojega predstojnika nimajo druge dolžnosti, da nogo ga morajo v ljubljanskom „Tag- blattuM hvaliti kot najbolj sposobnega uradnika in kot ustavnega rešitelja vsega celjskega okraja. * (V Globokem v brežkom okraji) se je ustauovilo narodno katoliško društvo, ktero ima v četrtek iy. t. in. svoj prvi shod Kaj poreče k temu društvu slavna brežka uemškutarija in uje vodja, veko-viti kandidat za deželni /bor? * (Konservativno društvo v Konjica h.) V nedeljo '29. t. ni obhaja novo katol. politično društvo v Konjicah svoj prvi shod po sledečem programu: 1) Začetni govor. 2) Volitev odbornikov. 8) Podučno predna&anje. — Začetek ob Bih zvečer. Glasovi izmeri občinstva. (Za zadržaj in obliko tega predela ne prejemamo nobena odgovornosti.) Prošnja slov. rodoljubom! Pol. gosp. društvo »Naprej* v Smarji ustanovi društveno knjižnico. Rodoljubi so uljudno pro-šeui, tacih slov. knjig, kterih bi sami odveč imeli, našemu društvu podariti, da hitreje in ložo dosega svoj namen, omiko razširjati ined slov. ljudstvom. Šmarje. IG. januarja 1871. Dr. J. Voftnjak, predsednik društva „NaprejM. Listnica vrednistva. G. dr. Mtgr. v Gradcu: Popravek smo sprejeli, a ne tiskali, ker bočeto popravljati, kar je krivo poročal srbski list, do kterega se izvolito neposredno obrniti. —■ G. Fr. Zak. v Gor : Obljubljenega prosimo, vendar si glede tacih sestavkov pridržujemo popolno svobodo. Razprodaja siikneiiega. platnene; blaga v prodajalnici Henrika Skodlar-ja na velikem trgu v Ljubljani, (10) Dva tapecirarska in enega etrugarskega (đrecheler) vajenca vzame v službo (2) J. L a c h e r v Mariboru. Tacim. ki znajo brati in pisati, se daje prednost. CVsicJ^e* kakor |»r;evo %lato. pa lepše in elegnntnojše jo od prof. Rhoina iznnjdoni zlabtni metal Itfuiiiovo zlato. *S§S4 ktero se edino in 8 a m o izdeluje v fabrikah TBikTC0TT FEITS^M A Iz tega novega motala, Itheinovo zlato imenovanega , izdelani kinč nepotreben dela prav, kinč, ker ta novi fabrikat glede barve in oblike nič ne zaostaja za pravim, pri tem pa veljalo J/4 deli kar so pri pravom kinči računi samo za njegovo izdelovanje. Še strokovnjake naš kinč lahko moti, Dunajska borsa 20. januarja. Enotni drž. dolg v bankovcih . . . 57 II t'0 kr Srebro...........121 „ 'JO „ Mapol............ 0 „ VC, n tako natanko jo ponarejen. Koravdaat kitu", od pravega ne razločljiv, zapustnik in uhani f. 1.50, O Vratni kinč I. 1.20, veča rešta koravtl I'. 8| velik zapastnik z uhani f, 2.50. GrattStOV kino | 1 zapestnik 50 kr., veči 80 kr., uhani 50 kr., veći 80 kr. JjBjT*" Oela garnitura IsRheinovegn zlata, '/npentnik, uhani z granatovim ali koravtlastim kinčem, ali brez tega za basensko ceno 40 kr. SPflf- Najnovejši kinči! "TfcE Moderno, lepo, ceno, kakor pravo zlato, nikdar ne o t emu i, motljivo ponarejeno kamenje, krasena emaile ! Zapestniki, lino po kr.: 40, HO, 80, f, 1. Uhani, tino po kr.: 50, 80, f.: 1. „ najtineji po f. : 1.50, 2, 2.50. (Jole garniture, zapestniki in uhani HO kr., I.: 1.20, I.OO, najfinl, i' : 2, 2.50, :;, 8.60, J, :>. Narokvicn, tino po kr.: BO, 80, f, 1; najtineji po I.. 1.60, 2, 2, 8.60. (J^rljaj, najtineji po kr. 'JO, f. 1.20, 1.50. oni, i 1111 po kr. 20j 40j 60 j imjtirioji po kr. htO, i". 1, 1.50. (ilavniki /. Itheinuviiu zlatom oplatičeni, kr. dO, i. I, 1 2, S. Prttani S ponarejenim žlahtnim kamenjem, kr. 80. 40, 60, 80, 1. 1. Urno verige, krasne, za gospode kratke, kr. 50, 80, f 1.60, 2. tirne vrige, take, za gospe, f, l.!*0, „ ., dolge, venecjanskoga lien, f. 1.4(J, 1.80, 2, 6. (9) Naprsne igle za gospode, kr. 20, 40, 60, 30. Predsrajčno gumbe kr. 10, 15, 20, 30. Zapestniške gumbe, kr. 20, 30, 40, 60, 80. Zavratniške gumbe, kr. 5, 10. Cele garnituru gumb, jako tino, eleguutuo, kr. 50, 80, f. 1. Malosti za k uri, krasno sestavljeno, kr. fid, 30, f. 1. JjB^"" Riegorjevi prstani, pravo srebro, emajlirano in dobro pozlačeno z udolhljenim napisom: „Nedejmo :■<■'- potom „Sokolski" prstani, ravno tako z vpisom: ,,N a z d a r!u samo f, 1. 18 lot. punc. srebrna urna veriga, v ogni pozlaćena, kratka, 3 f. 50 kr., 4 f., dolga f. ti, 7. l:i lotni sreberai medalij oni, v ognji pozlačeni, puuBirani, f. 2.60, 8. £/SsT"" Vedno dušeč kine, iz indijskega zelišča, ki vedno ohrani svoj naravni kinč iu je vnaknko neprecenljiv in občo priljubljen. Ako dama ž njim stopi v sobo, napolni jo vso z vonjavo. Zapestnik 50 kr. do f. 1, 1.20., 1.50. Uhani, 80 kr. do f. 1, 1.20, 1.50. Ogrljaj, kr. 00, 80 do f. 1, 1.60, 2, 2.50. Nurokvica, kr. 40, 80, 80 do f, 1, 1.60. J^-»_*7" Tudi mnlo premožen človek lahko jo s areber-nino! Najlepše, najpriklndiiejso darilo in vse garantira m o. iaV Noži i u vilice iz kineskoga srebra, angleška kl inja 90 kr., žlica 60 kr., žličica 30 kr. Ktui s 6 noži, 6 vilicami in 6 žlicami, izborao, krasno darilo samo f, 12!! Vino v prostovoljni dražbi na prodaj V Ponedeljek 30. januarja ob 10. uri do poldne in ako potrebn tudi v vtorek 31. januarja se bode okolo 90 do 100 štnrlinjakov laslnopridolanegi vina letnikov 1807, 1868 iu 18G0 v partijah od G do 50 vedrov v mojih kletih v Šiiiiirji poleg Jelft (E r 1 a c h s t e i n) na Š t i r s k e m , (1) vendar brez posode prodajalo tistemu, ki bodo največ zanj ponudil. K tej dražbi kupce uljudno vabim. Izključljiva last in zaloga slovanske kupčijske hiše J£ na Dunaj!, verliingerto Kiirntnerstrasso, Nr. 57, Kiirntnerring Nr. 2. ^ tU) Papirji, obiskalnice, pečati in druge pisne priprave, najbolje blago po sledeči preniski ceni. Geslo kupčije: Tudi za malo denarja so lahko kupi dobro blago. Francoski papir za pisma v ktero ui' lastonj vtisne vsako ime, Črka in krone. 100 listov ustnike, lini, beli . ijhl kr. 45 100 „ angl, rebrastoga sli liniranega ...... „ — „ 66 100 listov rebrastoga v vseh barvah.......r — r 76 100 listov četvorke, tini, beli „ ■ ■ r 85 100 „ „ SOgl. rebrast in liniran...... I „ — 100 listov, zavitkov, osmerke, beli ........ tDii listov, zavitkov, osmerke, rebr. močan papir . . . 100 listov, zavitkov, pisanih rebrastih...... 100 listov, zavitkov, znotraj ostekljenih......„ „60 100 listov, zavitkov, za četvorko, rebr. močan papir . „ — n 6 jiK kr. JJB^T" Najlepši* iz r e /. a n i p e č a t i s krasno pisavo. 1. pečat z '2 črkama s finim držalom 50 kr., krona velja U0 kr., cela imena po ceni. £PsT" Preše za visoko i z t i s n e n i t isk z imenom lopo delane f. 2.80, 3.50. Stam pilijo h kositnrjevo škatljo, mastjo in ščeioin 4 f. 50. £asT~ Najnovejše s t a m pi 1 i j e samoonia-kiilniee napravijo 1000 iztisov, ako se mašina samo enkrat, namoči , naj pri klad neje za pisarn« in urade, 1 šk. z iinjlinijem izrezom 0 f. 50. Dobiva se tako dobro blago edino na Zht/naj pi Nepokončl jive elastične tablice za računanju po 5. 10, 16, ".'o kr. £pgjr** Najlepie kart e ■ a \* o đ i n g r a t u- lacije, krasno izdelane po 5, 10, 15 kr., posebno lepe z vedno dišečo blazinico po 20, 30, 40, 50 kr. ijjtUT" Pisne mapo "T^E majhne, osinerno brez uprave s zaporico f. 1.20, 1.50, 1 .HO. Take /. vso opravo po f, 2., 3.50, Zunaj in znotraj umetno izdelane po t' 8.60, 4, 4.50. V veliki četvorki brez oprave DO I-. 1.80, 2.50, •/. vso pisno opravo po f. 3, .'i.50, 4, umetno izdelane po f. -i.50, 6, 5.50. Pefiatne marke za pisma, ktere so zarad svojo pri ročnost i , cen O in vitrnega zapiranja bolje, nego oblati in vosek, najlepše delo z vsakojako firmo, grbom, imenom, mo-nogrumem, 500 mark po gld, 1.20, 1000 mark gld. 1.80. Papeterije. Lepo oskrbljen zavoj, napolnjen z raznimi krasnimi papirji pO35,86, 60, 00, 80 k., gld. 1. i^BT"" Praktično dober kup darilo jo nova p i s li n garnitura iz vlitega bronsa, sestavljena iz 10 kosov: l tintnik, 1 peresni ručnik, 1 peza, 2 pisna svečniku, I termometer, 7* A. ni;iii-ii. J'raterstr 1 ročen svinčnik, 1 škatlica za uutilo, 1 obrisalo, 1 obešalo za kinč ali uro. Vse prav krasim izdelano iu velja samo 3 gld. Najbolje črta v 00 orodje. I škatlica 80 kr., gld. 1, 1.20, 1.50; I škatlica popolna gld. l 80, 2.5o, 3. i črtavnik 30 kr., 1 cirkelj, majhen, ISO kr., velik 40 kr. (ilobusi po 50, 80 hr., gl. 1, 1,60, 2, Ji. Škatlice s tatom, napolnjeno z najlepšimi medenimi barvami po kr. 3'"», 50, 80, gld. 1, 1.00, 2. 2J^T" Listnico ""^Hl? lopo po kr. lil, 15, 20, v usnji kr. 25, 35, 50. Najtineji pečatni vosek z vonjavo, rodeč po kr. 8, lo, isvvsten v rasnili barvah po bi kr. Novo iznajdeu tintni prah, kteremu je treba samo vode primešati, da so dubi najbolja luskeča tinta ; skntljica po 20 kr. 2JS^"~ I z g 1 o d i za n a v a d n e i n k a 1 i- graiične vaje v pisanji dobri za učitelje iu učence. 1 sešit male obliko z 12 pis. I kartami velja lU kr., 1 sešit velike oblike b 30 krasnimi pisavami 05 kr. — Izgledi hitro I naučiti se risanja, najnovejša metoda, za za- , četnike in diletant« v različni izbirki 1 sešit ' 10, 15, 26 kr. OS86 Nr. 26. Ifdatelj \n vriMjntk Anton Tn-iW. ' v.i.uVi Or Join V«»iii(ak in itrugl- Tiukar: jr)iluarcl th\.mU\t/. D*D 03238 HS 5444