DO TRGOVINA LJUBLJANA	
DO ISTRA-BENZ KOPER	1
DO ZEMELJSKI PLIN LJUBLJANA	
DO TRANSPORT ILIRSKA BISTRICA	1
DO RAFINERIJA MARIBOR	
DO GOSTINSTVO LJUBLJANA	Januar
DO OLMA	1984
DSSS	Leto XXIII
GLASILO DELAVCEV SOZD PETROL
Glavno skrb — cim boljša oskrba vseh porabnikov
Decembra je bil v Ljubljani sestanek izvršnega odbora Splošnega združenja organizacij naftnega gospodarstva Jugoslavije, na katerem so zavzeli stališča do problemov, ki so se nagrmadili v zadnjem času. Poleg tega so izvolili tudi novega predsednika. Ker je Borisu Rikalovskemu, ki je sicer direktor Rafinerije Skopje, potekel mandat, so za predsednika v naslednjem obdobju izbrali ing. Lojzeta Blenkuša, predsednika poslovodnega odbora naše sestavljene organizacije.
Po' koncu sestanka je nastal tudi pogovor z obema predsednikoma.
Najprej je povzel besedo dosedanji predsednik Boris Rika-lovski.
S kakšnimi občutki ste pred letom dni prevzeli vlogo predsednika izvršnega odbora in s kakšnim jo predajate nasledniku?
Funkcijo predsednika izvršnega odbora sem prevzel z odgovornostjo, pa tudi z občutkom, da gre za družbeno nalogo, ki je kot vodilnemu delavcu v delovni organizaciji naftnega gospodarstva sestavni del delovanja. Menim, da sem med delom v izvršnem odboru in tudi sicer ravnal odgovorno ter poskušal po najboljših močeh pripomoči, da smo naloge uspešno reševali.
Zdaj predajam predse niške dolžnosti tovarišu Blenkušu v prepričanju, da tudi njega čaka odgovornost, a vem, da bo s svojim prirojenim občutkom odgovornosti in delavnosti urejal delo tako, kot je potrebno. Seveda so tu še vsi člani izvršnega odbora, ki so bili doslej vedno — in verjamem, da bodo tudi poslej — delavni, poslovni in odgovorni.
Kateri so bili glavni problemi, ki ste jih morali reševati v času svojega predsednikovanja?
Dobro veste, da so se v zadnjih letih pojavljale v naftnem gospodarstvu stvari — povezane z uspešnostjo dela in do-hodkovnosti — ki so prinesle resne probleme, ki smo jih morali reševati, da bi omogočili rafinerijam, da bi izvrševale svojo proizvodno funkcijo, to se pravi, da bi lahko omogočile normalen, ali vsaj približno normalen in sprejemljiv nivo oskrbe z naftnimi derivati.
Zaradi številnih razlogov so se od leta 1980 pojavljali na tem področju zelo ostri problemi, povezani z zagotavljanjem zadovoljivih količin nafte za predelavo. V tem obdobju smo imeli opravka tudi s pojavi, vezanimi na ekonomiko dela,
ki so presegli vse dotedanje težave. Aktivna politika tečaja dinarja do drugih valut je eden od razlogov, ki so doprinesli, da je večina rafinerij delala z velikimi izgubami. To poudarjam zato, ker je bilo osnovni problem, ki se je pojavljal v preteklem, pa tudi v prejšnjih letih in je pomenil v energetski bilanci najpomembnejše vprašanje pri reševanju problemov s tekočimi gorivi, pa tudi z elektriko, saj so bile velike količine mazuta namenjene termoelektrarnam.
Za te probleme smo morali najti rešitve, kajti tako gospodarstvo kot široki porabniki potrebujejo naftne derivate in njihovih potreb nismo smeli spregledati. To je bil razlog, da se je naftno gospodarstvo počutilo odgovorno. Čeprav je velik del problemov izven nje. ga oziroma ga ne more reševati samo, se zaveda položaja in poskuša skupaj s strokovnimi službami, z izvršnim odborom in Skupščino splošnega združenja maksimalno doprinesti k čim bolj uspešnemu reševanju težav.
Mislim, da smo dosegli dobre rezultate. Seveda ostaja še naprej veliko odprtih vprašanj, a pripravili smo že precej predlogov za njihovo rešitev. Odgovornim smo prikazali dejanski položaj in prepričan sem, da so spoznali, da gre za resne zadeve, ki jih ne smemo zavlačevati.
Med nalogami izvršnega odbora je tudi delitev naftnih derivatov. Kako jo izvršujete?
Obstaja velika bojazen, da bi dobili v tej borbi za količine nekateri tako malo, da ne bi mogli zadovoljiti niti osnovnih potreb. To vprašanje je zelo pomembno, zato smo mu posvetili na zadnji seji izvršnega odbora veliko pozornost. V predlogu energetske bilance za leto 1984 je zapisano, da ne bi delali bilance potreb po naftnih derivatih po republi-
kah, temveč da bi skupno razpoložljivo količino razdelili na porabnike s pomočjo samoupravnega sporazuma, ki bi ga morali pripraviti v organizacijah naftnega gospodarstva.
Tak način je novost. Do zdaj smo ravnali drugače. Sprejeli smo energetsko bilanco države ter posameznih republik in pokrajin. Ker so v državi prometne organizacije, ki so do zdaj pokrivale potrebe posameznih družbenopolitičnih skupnosti, bodo morale opravljati to delo tudi vnaprej. Toda na osnovi količin, določenih z energetsko bilanco države. Ce zdaj nimamo energetske bilance po republikah in pokrajinah, moramo najti način, po katerem bomo ugotovili objektivne potrebe porabnikov. To bi bilo zelo enostavno, če bi imeli dovolj nafte, ker je potem ne bi bilo potrebno deliti
po nobenih kriterijih, ampak bi je dali vsakemu toliko, kolikor bi potreboval. Ob količinah, ki so nam na razpolago, moramo pa temeljito premisliti, kako bomo delali, da bo dobil vsak porabnik toliko, kolikor mu je potrebno, da bo lahko še zadovoljivo opravljal svoje delo.
Mislim, da je bil sklep izvršnega odbora, da delitve ne more opraviti naftno gospodarstvo, pravilen, ker bi lahko nastale resne napake in reperku-sije pri posameznih porabnikih. To delo bi morali tako kot lani in predlani urediti v organih zveznega izvršnega sveta. Ugotoviti bi morali obseg porabe v republikah in pokrajinah, oskrbovalne organizacije pa bi morale skleniti samoupravne sporazume s proizvodnimi organizacijami naftnimi organizacijami naftne stroke.
Izvršni odbor pripravlja predloge novih cen naftnih derivatov.
Da in lani smo se veliko ukvarjali s tem vprašanjem. Imeli smo delovno skupino sltrokovn jakov, ki so vedno lahko argumentirano predlagali zveznemu izvršnemu svetu spremembo cen.
V zvezi s cenami je pomembno nekaj drugega. Najbolj jih dvigajo stroški predelave oziroma surova nafta, katere cena se za nas spreminja zaradi višje vrednosti dolarja v odnosu do dinarja in izkristaliziralo se je mnenje, da je neobhodno potrebno vzpostaviti avtomatizem v spremembi cene naftnih derivatov, vezano s spremembami dinarske cene surove nafte. Dolarska cena surove nafte je sicer bolj ali manj stalna vse leto, toda zaradi sprememb v odnosu dolar : dinar močno naraste dinarska cena. To pa spet močno poveča stroške v rafinerijah, ki
teh razlik ne morejo nadoknaditi, saj sodeluje surova nafta z okoli 90 %> vrednosti proizvoda. Jasno je, da gre za specifičen odnos, kakršnega druge veje gospodarstva ne poznajo in zato je edino mogoče in pravilno, da pravočasno menjamo cene naftnih derivatov in sicer avtomatično v določenih obdobjih, tako kot se menja cena nafte. To vprašanje je zelo delikatno, toda z njegovo rešitvijo bomo ublažili sedanji težki ekonomski položaj rafinerij, ki imajo že od leta 1980 ogromne izgube — vsako leto 20 do 25 milijard, kar je nevzdržno. Predvideni avtomatizem bi saniral sedanje stanje in omogočil rafinerijam, da bi se posvetile še drugim vprašanjem, ki so povezana z njihovim uspešnim poslovanjem. S tem mislim na razvoj, večjo valorizacijo nafte, boljšo organizacijo proizvodnje, njeno racionalizacijo. V zadnjem času so usmerjali v rafinerijah vse
sile v nabavo nafte, pa v njeno predelavo, kar je bilo povezano z ogromnimi stroški. Predvidene spremembe bi močno pripomogle, da bi bolj normalno in prav delale.
V preteklem letu ste predsedovali izvršnemu odboru, poleg tega ste vodilni delavec v svoji delovni organizaciji. Kako ste usklajevali splošne interese in interese svoje delovne organizacije?
Po mojem mnenju je vloga predsednika izvršnega odbora v tem, da skrbi, da poteka delo regularno, da razprave na sejah privede do sklepov, kakršne zastopa večina članov, pri čemer je potrebno zavzeti objektiven odnos do problemov, o katerih razpravljamo. Poleg tega mora predsednik kot član 10 povedati svoje mnenje, ki je lahko drugačno, kot ga ima večina, ne sme pa tega svojega mnenja vsiljevati. Ob sprejemanju sklepov se mora vedno ravnati po mnenju večine.
Koliko pa višji organi upoštevajo sklepe izvršnega odbora?
Organi splošnega združenja in organizacije naftnega gospodarstva poskušajo reševati vse probleme skupno z republiškimi in zveznimi organi, seveda v okviru pravic, ki jih ima vsak od njih.
Mislim, da smo imeli vedno, zlasti pa še v zadnjem času, precej stikov in njihova reakcija na naše sklepe se je pri posameznih problemih razlikovala. Včasih smo se popolnoma strinjali, drugič spet so se odločili za kompromis. Ko ti organi sprejemajo odločitve, imajo pred seboj širši aspekt kot ga občutimo mi v naftnem gospodarstvu. Seveda je pa popolnoma objektivno, da so stališča včasih različna.
Mislim, da je v zadnjem času pri nekaterih organih tega vse manj, medtem ko so prej številni dokaj zadržano gledali na vsa razmišljanja v naftnem gospodarstvu. Zdelo se jim je, da so stališča delavcev v naftnem gospodarstvu preveč subjektivna, vendar to ni bilo edini razlog za njihove odločitve. V zadnjem času spoznavajo, da so naša mnenja upravičena, argumentirana in da izhajajo iz resničnih življenjskih potreb. To je zelo pomembno, kajti če nekdo pravi, da sloni energetska bilanca na možnostih za nakup nafte, je to potrebno respektirati. Naftno gospodarstvo mora povedati, če bodo količine zadošča-
le za glavne potrebe, saj največ komunicira s porabniki, poleg tega je tudi dolžno povedati, v kakšni meri količine za. dovoljujejo, ali so rešitve prave. Mi smo svoja stališča vedno povedali, toda nekateri organi jih niso sprejeli, ampak so vztrajali pri svojem in navajali za svoje odločitve različne razloge. Mi se v to nismo mogli, niti smeli vmešavati, morali smo razumeti širše probleme, posledice restiktivnega določanja količin občutimo, življenje pa takoj pokaže, če je to dobro ali ne.
Omenil sem že, da gredo stvari na bolje, ne glede na to, da se pojavi včasih občutek, da naše men j e bolj malo upoštevajo. Osebno sem prepričan, da naftnemu gospodarstvu vedno pogosteje prisluhnejo, saj je življenje pokazalo, da smo v večini primerov imeli prav.
In kako razmišlja ob podobnih vprašanjih novi predsednik Lojze Blenkuš?
S kakšnimi občutki ste prevzeli predsedniško dolžnost?
Ce sem odkrit, moram priznati, da so občutki mešani, nisem prav vzradoščen, niti ponosen, ampak zaskrbljen. To je dolžnost, ki zahteva poznavanje problematike, a ne le v ožjem, temveč v širšem, jugoslovanskem smislu. S tem ne želim poudarjati, da je ta predsedniška funkcija individualen organ, ki bi s svojimi idejami spremenil celo jugoslovansko naftno gospodarstvo. Je pa razlika med skupščino in izvršnim odborom, katerega predsednik mora biti aktiven, ne sme le poslušati diskusije, ampak poskusiti to diskusijo speljati v neko pozitivno sfero ter pripeljati do pametnih zaključkov. Za tako delo mora človek poznati problematiko v vseh podrobnostih. Jasno je, da take funkcije ne moreš prevzeti z »levo roko« in si misliti, kar bo, pa bo.
Poleg tega sem prepričan, da bom prihodnje leto v Petrolu tako angažiran, da bo ta funkcija dodatna obremenitev. In ne samo zaradi obširnega dela, ampak tudi zato, ker je vezana na drug prostor, izven Ljubljane, izven Slovenije. Priznati moram, da nisem nikdar rad potoval na relaciji Ljubljana—Beograd in da sem bil zelo zadovoljen, da sem takrat, ko sem bil še na Re-
publiški skupnosti za ceste, lahko organiziral vse sestanke v Ljubljani.
Ob vsem tem se predvsem zavedam svoje odgovornosti, čeprav je delo teamsko. Toda naloga predsednika je podobna dirigentovi v orkestru, kjer je prav od njega v veliki meri odvisna kvaliteta orkestra.
Leta 1984 problemi v naftno-plinskem gospodarstvu ne bodo manjši kot so bili lani. Kateri bodo po vašem mnenju najtežji?
Ze pred nedavnim sva govorila o krizi v naftno-plinskem gospodarstvu Jugoslavije, ki se verjetno stopnjuje. Lani prav zaradi krize nismo podpisali samoupravnega sporazuma o enakomerni razporeditvi naftnih derivatov. Najtežji bo verjetno centralni problem, ki tega, da je naša osnovna funkcija oskrba z naftnimi derivati. Že zdaj lahko opazimo razkorak med tem, kar mislimo mi, kot naftno gospodarstvo, da bi potrebovali porabniki in tem, kar misli družba, da bi lahko dala s tem, da nam nakazuje devize. V tem razkoraku se že pojavlja nov negativen element — izvoz, ki ga ne bo predlagala le INA, ampak tudi drugi. To pa pomeni še večji razkorak v energetski bilanci. Mislim, da ne bo najhujše delo sprejem energetske bilance, večji problem bo povzročala potem delitev po republikah. Na zadnjem sestanku izvršnega odbora smo o tem veliko govorili in bili smo enakega mnenja, da sami nismo sposobni opraviti tega dela. Povsem človeško in razumljivo je, da težko samemu sebi odrežeš za recimo, 30 % manjši delež, kot veš, da ga boš potreboval, če hočeš normalno živeti. Poleg tega prevzameš tudi določeno politično odgovornost, ker ti bodo vedno očitali, da si nisi znal izboriti več.
Brez dvoma je težko oceniti, kaj je enakomerna oskrba med posameznimi republikami, ker je širše vprašanje in ni le ozko vezana na energetske derivate. Lahko bi se zgodilo, da bi bil nekdo 120 °/o oskrbljen z mazutom, drugi pa samo 80 °/o, a v energetskem smislu bi bila enako oskrbovana. Zato je zdaj prvo vprašanje, ali bo izvršni svet ali kdo drug izvršil delitev v politično ko-ordinativnem smislu, ali bo vztrajal, da storimo to v naftnem gospodarstvu. Če bo obveljalo slednje, se bojim, da se bo dogajalo kaj podobnega kot lani okrog samoupravnega sporazuma, ko smo le veliko go-
vorili. In če bo tako, bo letos z oskrbo precej slabše. Potem je vprašanje, kako bo poslovala narodna banka in še marsikaj drugega, kar nas opozarja, da delo ne bo enostavno.
Ste predsednik izvršnega odbora in predsednik poslovodnega odbora v Petrolu. Kako boste usklajevali splošne interese in interese svoje sestavljene organizacije?
V 10 ne delamo po principu preglasovanja, ampak se odločamo sporazumno, v duhu samoupravnega dogovarjanja. Če gledam s tega vidika, potem ne more biti nikakršnega posebnega spora med predsednikom izvršnega odbora in predsednikom delovne ali sestavljene organizacije, čeprav bi tudi lahko nastal. Mislim, da so odnosi manj urejeni med proizvodnjo in prometom in je tu morda bolj vidna dvojnost v eni osebi, ki se je pa ne bojim, ker mislim, da je bila prometna branža v naftino-plin-skem gospodarstvu nekoliko zapostavljena. Kadarkoli smo namreč razpravljali, o cenah, so bile rafinerijske na prvem mestu. Marža ni bila nikoli sestavni del celotne reproveri-ge, prav tako tudi ne promet, to pa zato, ker je v vsaki republiki drugače organiziran. Ponekod je povezan s proizvodnjo in ga rešujejo povezano, drugod je samostojen, tam pa so problemi seveda izrazitejši. Če bom kot predsednik 10 poskušal dati prometni sferi tisto, kar ji pripada, mislim, da mi ne bo mogel nihče očitati, da sem interese Petrola nadgrajeval nad ostalimi.
Tako v Sloveniji kot v Jugoslaviji teče po vzporednem tiru plinsko gospodarstvo in morali bomo nekaj narediti, da se bo zlilo v naftno-plinsko.
Kot predsednik izvršnega odbora se boste ukvarjali s problemi naftno-plinskega gospodarstva, v SOZD Petrol vam vzamejo ti problemi prav tako veliko časa. Toda v naši sestavljeni organizaciji je še nekaj drugih dejavnosti. Ali so zaradi vaše velike angažiranosti pri nafti in plinu kaj zapostavljene?
Mislim, da bi moralo biti obratno in želim si, da bi te dejavnosti, ki predstavljajo po prometu in po številu ljudi res manjši del celote, močneje izpostavljali kot smo jih doslej. Naj podkrepim to s primerom. Vsi se zelo angažiramo okrog problema z mazutom, dobimo ga, toda kljub temu ga nimamo, ker ni potrebnih trans-
(nadaljevanje na 4. strani)
S kvalitetnim informiranjem do zaželenih rezultatov
Kaj so*storili za uspešno glasovanje v Trgovini
Marsikomu v DO Trgovina bo ostal 22. december 1983 in še zlasti popoldne okrog 16. ure v prijetnem spominu. Popustila je še zadnja negotovost, ko smo lahko iz dosegljivih podatkov s terena dokončno ugotovili, da je bilo glasovanje o predlaganih aktih uspešno.
Še zlasti smo bili veseli ugotovitve za TOZD Trgovina na debelo in TOZD Trgovina na drobno Sežana, kjer samoupravno preoblikovanje najbolj posega v dosedanjo organiziranost in kjer je izid glasovanja do zadnjega visel na nitki. V Trgovini na drobno je bilo do zadnjega vprašljivo glasovanje delavcev sežanskega in koprskega območja, v TOZD Trgovina na debelo pa bi lahko na usodo končnega izida glasovanja močno vplival slab rezultat v PE Zalog, kjer je za predlagane akte glasovalo komaj tretjina delavcev, dve tretjini pa sta bili proti. K sreči je bil izid glasovanja v ostalih poslovnih enotah TOZD Trgovina na debelo zelo dober in je prenesel neuspeh Zaloga in Ajdovščine. Končno se je izkazalo, da je bilo v TOZD Trgovina na debelo za predlagane rešitve skoraj 64 °/o zaposlenih, v TOZD Sežana pa 56 °/o. Za celotno delovno organizacijo je ta odstotek precej višji, kar je razvidno iz podatkov za celotno SOZD. Volilna udeležba je bila povsod izredno dobra.
Aktivnosti na terenu so se odvijale prav do zadnjega dne, saj se je največkrat izkazalo, da razlog nezadovoljstva v posamezni sredini ni v vsebini aktov, temveč povsem nekaj drugega. In prav te druge vzroke nezadovoljstva je bilo potrebno odpravljati sproti na licu mesta. Sestanki so se odvijali kot na tekočem traku. Zdaj v Postojni, pa spet v Sežani, v Srminu, Medvodah in Zalogu, v Brežicah, Avtoparku, v Mariboru oz. v Selnici ob Dravi pa v Novi Gorici in Ajdovščini, spet zbor delavcev TOZD Trgovina na drobno Sežana v Lokvi, sestanek v Drnovem in Krškem, pa spet v Zalogu in Ljubljani...
Udeleževali so se jih tako vodilni delavci Petrola kot Istrabenza in tudi predsednik poslovodnega odbora tov. Lojze Blen-kuš je obiskal mnoge kolektive in se od svojega prihoda v Petrol vključil v vse predreferendumske aktivnosti. Zato lahko rečemo, da je uspeli referendum tudi dokaz, da smo novega predsednika poslovodnega odbora sprejeli za svojega, kajti prej smo nemalokrat pogrešali preprosto besedo, odkritosrčnost in pristen človeški odnos tudi do takih vprašanj, kot so organiziranost, ter uresničevanje zakonov, samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov.
V DO Trgovina smo že v javni razpravi o aktih SOZD namenili največ pozornosti problematiki iz naše sredine. Tako je tudi prišlo do posebnega dogovora, ki smo ga sprejemali delavci DO Trgovina in Istra-benza in ki opredeljuje samoupravno in poslovno organiziranost teh dveh delovnih organizacij.
V predreferendumskih aktivnostih, kakršnih v DO Trgovina že lep čas ne pomnimo, so bile vključene vse družbene politične organizacije, samoupravni organi in vodilni delavci. Proti pričakovanju je bil izredno velik odziv vseh zaposlenih, pa naj si bo na zborih delavcev, sestankih samoupravnih skupin, razširjenih sejah samoupravnih organov in organizacij.
Izkazalo se je, da je najbolj učinkovita oblika dela na terenu med ljudmi, ko se v odkritih razpravah krešejo mnenja in skupno iščemo najboljše rešitve. Seveda je potrebno tudi precej strpnosti, pripravljenosti za sporazumevanje, popuščanje, prilagajanje, poštenosti in spoštovanje dogovorjenega. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da tudi v naši delovni organizaciji teh vrlin še ni prekrila pajčevina. In če bomo znali to še naprej negovati, bo tudi v naslednjih akcijah uspeh naš stalni sopotnik.
p. b.
Kako so se pripravljali na reorganizacijo v Istra-benzu
Na osnovi sklepa delavskega sveta SOZD Petrol, sprejetega na 1. seji 5. decembra 1983 smo v vseh delovnih organizacijah naše SOZD na referendumu, ki je bil 22. decembra, odločali o sprejemu
samoupravnega sporazuma o združitvi v sestavljeno organizacijo s firmo SOZD Petrol,
statuta SOZD Petrol in
samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delovnimi oziroma združenimi temeljnimi organizacijami ter DSSS v sestavi SOZD Petrol.
Istega dne smo v DO Istra-benz in DO Trgovina z naftnimi derivati na osnovi sklepov njunih delavskih svetov glasovali še o dogovoru o samoupravni in poslovni organiziranosti DO Trgovina z naftnimi derivati in DO Istra-benz.
Vsi ti podatki so večini delavcev SOZD dobro znani; verjetno tudi potek informiranja delavcev o potrebi po reorganizaciji SOZD, ki jo narekujeta zakon o energetskem gospodarstvu in družbeni dogovor, ki sta nastala kot posledica razmer na področju oskrbe z naftnimi derivati in v energetiki na sploh.
V enoviti delovni organizaciji Istra-benz smo o pripravah na reorganizacijo najprej spregovorili v osnovni organizaciji zveze komunistov, kjer smo se do akcij pozitivno opredelili. Izhodišča samoupravnega preoblikovanja in nadaljnjega razvoja družbenoekonomskih odnosov v SOZD Petrol smo obravnavali na delavskem svetu podjetja 30. avgusta, nato pa na zborih delavcev od 21. do 27. septembra 1983. Po tej temeljiti razpravi sta se v pripravo osnutkov samoupravnih aktov aktivno vključili družbenopolitični organizaciji (OOZK in OOZS) in zadolženi strokovni delavci. Pomembno vlogo je opravila OOZS podjetja pri obravnavi osnutkov samoupravnih aktov na sindikalnih skupinah, ki so bile od 22. do 24. novembra 1983.
Organizirali smo še več posvetovanj v delovni organizaciji in izven nje, ki so pripomogla k razčiščevanju odprtih vprašanj in nejasnosti. Njihov seznam bi bil obsežen in nepomemben, če ne bi poudarili želja vodilnih in strokovnih delavcev ter družbenopolitičnih organizacij po kvalitetnem in sprotnem obveščanju delavcev. Če poskušamo ocenjevati potek in priprave na referendum, je potrebno omeniti pomembno vlogo poslovodij in vodij posameznih enot, ki so z neposrednimi informacijami pripomogli k dobremu rezultatu na referendumu.	A.	K.
Priprave so bile res obširne in dolgotrajne, toda uspeh ni izostal. Rezultati referenduma so bili v vseh delovnih organizacijah pozitivni, kar pomeni, da smo delavci naše sestavljene organizacije spoznali, katera je najboljša pot za lepši jutri nas samih in vse naše skupnosti.
Poglejmo, kako smo glasovali za Samoupravni sporazum o združitvi v sestavljeno organizacijo s firmo SOZD Petrol:
DO	Vpisanih volilcev	Gla- sovalo	Gla- sovalo ZA	%>	Gla- sovalo PROTI	Neveljav- nih glasov.
Trgovina z naftnimi derivati	2144	2064	1721	80	307	36
Istra-benz	478	473	297	61	166	10
Zemeljski plin	142	123	103	73	18	2
Transport Ilirska Bistrica	519	405	359	69	44	2
Rafinerija	121	103	82	68	21		
Gostinstvo	364	313	304	84	9		
Olma	26	24	24	92	—		
	3803	3505	2890	76	565	50
Podoben je bil tudi izid glasovanja za ostale akte.
(nadaljevanje s 3. strani) portnih sredstev. Da je 25 do 30 °/o vozil vsak dan pokvarjenih, je že kar reden pojav in temu problemu bomo morali posvetiti več pozornosti.
V trgovski dejavnosti ne bomo mogli več širiti svojih mo-
či. Nekaj možnosti imamo sicer v sekundarnem blagu, vendar obstaja določena meja. SOZD pa potrebuje ekonomsko moč in morala jo bo poiskati pri ostalih svojih dejavnostih, dasiravno izgleda to trenutno iluzorno. Zlasti za gostinstvo.
Toda zaradi svoje specifičnosti — saj stoji ob glavnih cestah — bo po mojem mnenju vedno živelo, paziti moramo le, da bo dobro in pravilno organizirano.
Naj se povrnem na vprašanje. Mislim, da mi ne bo nihče
očital, da sem nekatere dejavnosti zanemarjal, potrebno bi bilo le, da bi tudi ostali enako čutili in ravnali ter s solidarnostnimi akcijami pomagali krepiti in ekonomsko širiti ta del sozdove dejavnosti.
J. K.
Če bi imeli več denarja...
Kar v navado je že prešlo, da v januarski številki našega glasila objavimo razgovor s predsednikom republiškega komiteja za energetiko. Tako je tudi letos in pred nami so odgovori predsednika Jakoba Piskernika.
Leto 1983 je za nami. Pri katerih problemih se je moral republiški komite najbolj angažirati?
Pravzaprav je vpliv komiteja na reševanje problemov z naftnimi derivati dokaj majhen. Energetska bilanca je sestavljena na zvezni ravni, zato mi s svojimi aktivnostmi težko bistveno zboljšamo oskrbo v republiki kljub velikemu angažiranju.
Oskrba z naftnimi derivati je sicer v celi Jugoslaviji precej podobna, vendar smo imeli mi še dva druga problema. INA, ki nas oskrbuje, je zabredla v velike težave pri limitih in pri dinarski likvidnosti in zaradi tega smo dobili nekaj manj derivatov, kot bi jih sicer. Toda če se ne bi v Sloveniji tako izredno angažirali in če ne bi priskočila Petrolu na pomoč banka, bi bila oskrba prav katastrofalna. Druga težava je v tem, da dobimo toliko nafte, kolikor zberemo deviz. Če kot celota ne zberemo dovolj deviz, ne moremo dobiti večjih količin nafte. In ker smo lahko manj uvozili, smo tudi manj dobili.
Poleg vsega tega je pa še INA izvozila nekaj nafte, kar je neposredno prizadelo tiste, ki jih INA oskrbuje. Ko poslušamo razloge, ki so privedli INO do takega postopka, jo razumemo in poskušamo celo podpreti. Seveda pa z objektivnega stališča ni v redu, če na eni strani nafto uvažamo, na drugi pa izvažamo; nedvomno bi morali dobiti devize na kakšen drug način.
Kaj pa zemeljski plin, ki je po mnenju porabnikov drag, a obenem tudi dobrodošel, saj uspešno nadomešča naftne derivate?
To je res in res je tudi, da na področju zemeljskega plina lani nismo imeli težav. Oskrba je potekala v redu, za kar gre pohvala ljudem, ki delajo na tem področju in dobrim poslovnim stikom z dobaviteljem, saj nam je poslal večje količine kot naj bi jih po prvotnem dogovoru. Toda ta večja dobava nam je povzročila tudi problem, ker se mreža ne razvija sočasno s povečanimi potrebami, ta zamuda pa nastaja spet zato, ker nimamo dovolj plina. Po mojem
mnenju bi morali biti pa kljub vsemu malo bolj korajžni in napeti vse sile, da bi dobili čim več plina in hitreje omogočili potrošnikom, da ga prevzamejo-
Kaj sme in kaj more storiti sama republika za zagotavljanje energetskih virov?
Kaj sme? Če zbere devize izven bilance, jih lahko neomejeno uvaža, toda deviz ni.
A kaj more? Menim, da so vse oblike sodelovanja dobrodošle, kompenzacijski posli, zamenjava energije in podobno. Gotovo so še druge poti za dodatno oskrbo. Če govoriva o vseh zvrsteh energije, lahko rečem, da je premog že eno od področij, ki smo ga uspeli uvoziti s kompenzacijskimi posli.
Pred nedavnim je Petrol pripravil preidlog, da bi od deviz, ki jih združimo v republiki za energetiko, odvajali v zvezno blagajno le solidarnostni del, za ostalo vsoto pa bi sami kupovali naftne derivate.
No, ta predlog ni bil točno tako postavljen. Res je predvideval, da bi bila oskrba odvisna od zbranih deviz, a o sami tehniki nismo razpravljali. Razmišljali smo, ali ostanejo devize v Sloveniji, ali jih odvajamo v zvezo in ocenili smo, da bi bila to lahko nadaljnja, boljša oblika oskrbe oziroma tehnična rešitev, vendar bi širokemu krogu težko dopovedali, da ne želimo spreminjati ničesar vsebinskega, temveč da gre samo za tehnični poseg. Zato se bojimo, da bi drugi razumeli, da se hočemo osamosvojiti, da nam gre le za lastno dobro oskrbo, drugi pa da nas ne zanimajo. Zato najbrž ne bi bilo prav, če bi zdaj vztrajali pri taki zahtevi.
Sicer smo pa z delčkom predloga vendarle uspeli. V osnutku zvezne resolucije je rečeno, da mora biti oskrba sorazmerna izdvajanju deviz za energetske surovine. Če je nekdo nekaj izvozil, a obveznega deleža deviz ni nakazal, dobi toliko manj energetskih surovin, kolikor znaša ta delež. Ko bomo pa po energetski bilanci lahko točno opredelili obvezo posameznika, bomo to še lažje izvajali. Takrat bo odpadel tudi problem tehnične izvedbe.
Zvezna bilanca je odobrila, koliko bo Jugoslavija uvozila, ni pa določeno, koliko pripada posamezni republiki. To je prepuščeno združenjem in s tem je postopek obrnjen. Pravilno bi bilo, da bi najprej združenja zbrala realne potrebe, ocenila možnosti financiranja, na tej osnovi bi pa potem lahko pripravili bilanco. Tako bi us-klajali možnosti s potrebami, medtem ko imamo zdaj opredeljeno, koliko bomo uvozili. Toda skrbi me, da vsem potrebam ne bomo mogli zadostiti. Če bodo naše želje večje, bomo morali dodatno združevati sredstva.
In kdo bo zdaj delil naftne derivate?
Po mojem mnenju združenja in če pravijo, da ne morejo, to ni odgovor. Že do zdaj je moral zvršni svet opraviti marsikatero nalogo namesto njih. V prihodnjem obdobju bo najbrž res moral nekdo to začasno rezrešiti, do takrat pa naj deli zvezni komite za energetiko. A v bodoče bo to morala biti naloga združenja, ker je to v bistvu sestavni del združenega dela.
Kako bo pa z dinarskimi sredstvi, ki so marsikdaj tudi ovira, ker rafinerije nimajo dovolj denarja za predelavo večjih količin nafte?
Verjetno bomo morali ugoditi zahtevam našega dobavitelja INE ter dodati del limitov in dinarska sredstva, ki jih je potrebno zagotavljati za odkup deviz. Slovenija je že pristala, da bi vnaprej dala polovico dinarskih sredstev od vsote, ki je potrebna za predelavo njej namenjenih količin.
Hrvati želijo, da hi svoje domače nafte ne imeli več v poolu. Kaj lahko to prinese? Bi bili ostali potem še vedno dolžni odvajati devize za domačo nafto?
Če bi se* to zgodilo, bi morali vso zadevo na novo obrav-
navati. A menim, da do tega ne bo prišlo. Hrvate moramo razumeti, ko sprašujejo, iz katerega razloga je samo nafta v poolu, druge vrste energije pa ne. Verjetno je drugače za tisti del, kjer nekaj zgradijo in vložijo investicijska sredstva zato, da pridobivajo energijo. Drugače je tam, kjer izkoriščajo v večji meri naravna bogastva in so investicije manjše. Najbrž bi morali to enotno obravnavati, vsekakor je področje kočljivo in ga bomo morali slej ko prej glasno razrešiti za vse vrste energije.
In kaj lahko ob vsem tem pričakujemo od leta 1984?
Vse več izvoznih poslov gre v kompenzacijsko obliko. Količina razpoložljive nafte bo odvisna od zbranih deviz, vemo pa, da je delež, ki ga izdvajamo, zgornja meja, ki jo zmoremo. Če bi združenemu delu še povečali obveze, bi ga tako ohromili, da sploh ne bi bil več sposoben ustvarjati deviz. Kako naj zbilansiramo s tistim, kar zmoremo in kako naj bomo zadovoljivo oskrbljeni, je pa težko napovedati. Če bi vsi zbirali devizna sredstva in se zavedali, da je t0 naša skupna obveza, če hočemo preživeti, bi najbrž uspeli. Če bi bila energetska bilanoa izpolnjena v takem obsegu kot smo jo na_ čritovali, bi bili oskrbljeni približno tako kot lani. Obseg je podoben lanskemu, koliko bo dinamika kontinuirana in koliko bomo imeli deviznih sredstev, je pa še vprašanje.
Do^ zdaj je energetska bilanca določala, koliko nafte bomo kupili, nato smo za to količino zbirali denar. Odslej bo obratno. Kolikor bo denarja, za toliko bomo kupili nafte.
(Priznati moram, da sem pristaš novega načina. Najprej moramo ugotoviti, koliko deviz lahko zberemo, potem pa za tisto kupimo nafto. Če hočemo več nafte, moramo poskrbeti za več deviz, če pa se nam zdi, da je zadosti, bomo morali preživeti s to količino. To je edini način. Poleg tega ima pomemben vpliv na oskrbljenost z naftnimi derivati narodna banka Jugoslavije. Če je prin-cipielno določeno, da zbiramo denar z združevanjem, ga potem smemo uporabljati le v predvidene namene. Težave so še večje, ker ima Narodna banka Jugoslavije stare obveze za nafto. Brez njih bi imeli za sproti še nekako dovolj deviz za uvoz nafte.
J. K.
Zmanjševanje količinske prodaje - staranje kolektiva
Danes se pogosto srečujemo z izrazom »storilnost«, ob tem pa se morda le megleno spomnimo, da izražamo storilnost s količnikom med fizičnim obsegom proizvodnje in številom delavcev, ki so opravili določeno delo. Bolj po domače povedano, je storilnost večja, če opravi enako delo manj delavcev, ali enako število delavcev več dela. Zal se zadnja leta srečujemo v delovni organizaciji ISTRA-BENZ z obratno ugotovitvijo: storilnost pada.
Zaradi znanih težav z energetsko oskrbo, visokih cen naftnih derivatov, racioniranih količin in podobnega ugotavljamo, da nam od največje prodaje leta 1978 prodaja stalno in strmo pada. Če bi želeli obdržati enak nivo storilnosti, bi morali znižati število delavcev — kar pa seveda ni mogoče storiti takoj, ampak postopno z naravno fluktuacijo. Kako je potekalo sorazmerno gibanje med količinsko prodajo in številom delavcev v preteklih desetih letih, pokaže naslednja primerjava, v kateri je vzet za izhodišče indeks 100 v letu 1973.
Leto
Količinska
prodaja
indeks
Število
delavcev
indeks
Storilnost
1973	100	100	43
1974	123	102	52
1975	154	109	61
1976	179	119	65
1977	201	127	68
1978	240	135	76
1979	235	136	75
1980	208	136	67
1981	194	131	64
1982	165	128	55
Seveda je storilnost relativna in predstavlja le količnik nad prodajo v tonah in številom delavcev, izstopa pa ugotovitev, da je bila v letih 1978 in 1979 najvišja in da je v istih letih razlika med indeksi prodaje in števila delavcev največja.
Pri takšnem prilagajanju števila delavcev obsegu prodaje, ko ne sprejemamo novih mladih delavcev, nastopajo kot posledica spremembe v starostni strukturi delavcev. Z naravno fluktuacijo so mišljeni predvsem delavci, ki odhajajo v pokoj in katerim preneha delovno razmerje iz drugih razlogov. Če takšnega izpada ne nadomestimo z mladimi delavci, se starostna struktura spreminja in poprečna starost delavcev se povečuje.
Zanimiva je primerjava razpoložljivih podatkov:
1979
1980
1983
Starostna grupa			število	»/o	število	«/o	število	®/o
Skupaj			495	100,0	496	100,0	465	100,8
	do	25 let	48	9,6	42	8,5	11	2,4
nad 25	do	30 let	126	25,6	108	21,8	67	14,4
nad 30	do	35 let	97	19,6	111	22,4	126	27,1
nad 35	do	40 let	97	19,6	95	19,1	84	18,1
nad 40	do	45 let	52	10,5	54	10,9	89	19,1
nad 45	do	50 let	42	8,5	48	9,7	46	9,9
nad 50	do	55 let	20	4,0	26	5,2	35	7,5
nad 55	let		13	2,6	12	2,4	7	1,5
(V pregledu niso zajeti delavci z manj kot polovico delovnega časa.)
Presenetljiv je podatek, da imamo samo 11 delavcev mlajših kot 25 let, a tudi najmlajši delavec je dopolnil 22 let.
Medtem ko je znašala poprečna starost:
	Delavca	Delavke	Skupaj let
leta 1979	35,59	35,40	35,57
leta 1980	36,26	36,00	36,15
znaša v letu 1983	38,38	36,80	38,13
To pomeni, da se kolektiv zaradi prilagajanja manjši prodaji nenormalno stara. Takšen trend se seveda ne bo mogel nadaljevati v nedogled in v letu 1983 so že opazni znaki umirjanja, oziroma se je padec števila delavcev vsaj začasno ustavil. Vsekakor so to podatki, katere bo potrebno upoštevati pri kadrovskem planiranju.
- te
Planska predvidevanja za leto 1984 v DO Rafinerija
V DO Rafinerija Maribor pripravljamo z vso vnemo in ob strokovni pomoči Zavoda za produktivnost dela Ljubljana gospodarski načrt za leto 1984. To poslovno leto pomeni za Rafinerijo Maribor pomembno prekretnico — po-slovno-tehnično, pa tudi organizacijsko.
Prvega januarja smo začeli praktično izvajati samoupravni sporazum o dolgoročnem poslovno-tehničnem sodelovanju, sklenjenem med našo delovno organizacijo in Inino Rafinerijo Reka, TOZD Maziva. Na tej osnovi bo DO Rafinerija Maribor proizvedla ca. 6.700 ton motornega olja za dieselske motorje z blagovno znamko INE — 1NA Super 3S 15W 40. Skupen program predstavlja tako količinsko kot vrednostno več kot polovico planirane proizvodnje v DO Rafinerija Maribor	za leto
1984.	S skupnim	proizvo-
dom bo Rafinerija pokrila potrebe celotnega tržišča Petrola in Istra-benza ter eventualno plasirala določene viške blaga na tržišče Hrvaške.
INA Reka nam bo za skupen proizvod dobavljala	potrebne
surovine baznega olja in nudila vso tehnično, tehnološko in razvojno pomoč. Prav tako nam bo nudila vso pomoč pri zbiranju rabljenih olj s področja Hrvaške.
Velikoserijska proizvodnja in maksimalna zasedba rafinerijskih naprav, ki nam ju omogoča to sodelovanje, pomeni dvig proizvodnje in obenem produktivnosti za ca. 20% na lansko realizacijo. Istočasno pomeni omenjeno sodelovanje tudi dohodkovno uspešno postavko.
V sodelovanju z Reiner Che-mische Fabrik smo že osvojili proizvod Ceplattin, ki ga je do nedavnega proizvajala Belinka iz Ljubljane. S tem tujim partnerjem želimo razširiti sodelovanje tako, da bi osvojili tudi druge njegove proizvode, ki so bodisi novi na jugoslovanskem tržišču, ali pa visoko kvalitetni. Pri tem izhajamo iz stališč, da naj bi imeli novi proizvodi podobno surovinsko osnovo kot proizvodi iz dosedanjega programa in da ne zahtevajo večjih investicijskih vlaganj.
V leto 1984 stopamo z določenimi zalogami surovin, kar nam bo omogočalo redno proizvodnjo v prvih, navadno kritičnih mesecih leta. Seveda zahteva povečan program proizvodnje precej veliko devizno udeležbo. Predvidevamo, da bomo potrebe po devizah reševali večinoma preko zveznega energetskega »Žaklja« in delno preko slovenskega SISEOT.
V DO Rafinerija pa se zavedamo, da samo prizadevanja, usmerjena navzven — sodelovanje in povezovanje z drugimi delovnimi organizacijami — ne bodo zadoščala brez organi-zacijsko-kadrovskih izboljšav. Fizično in ekonomsko zastarel, dejansko dotrajan strojni park in nesodobna tehnologija mešanja olj, polnjenja proizvodov in regeneracije rabljenih olj, ob relativni investicijski nezmožnosti Rafinerije v nekaj nadaljnjih letih nas namreč postavljajo v dokaj nezavidljiv položaj. Zato smo ob sodelovanju Zavoda za produktivnost dela pristopili k novi notranji organizacijski zgradbi z reorganizacijo nekaterih služb in delokrogov, ki se je v praksi začela izvajati 1. januarja letos. Predvidevamo tudi nekatere kadrovske spremembe, ki so potrebne za realizacijo postavljenih ciljev. Večjo skrb bomo namenili tudi planiranju kadrov, pravočasnemu pridobivanju ustreznega kadra in njihovemu usposabljanju za opravljanje predvidenih funkcij dela kot sestavnemu delu razvoja naše delovne organizacije-
Današnji trenutek pa je tak, da nas z vso resnostjo sili v razmišljanje o dolgoročni strategiji razvoja DO Rafinerija, ki pomeni za našo eksistenco nujnost in obvezo. Strokovne službe SOZD Petrol in DO Rafinerija ponovno pripravljajo predlog dolgoročnega razvoja Rafinerije, ki se je začel že pred tremi leti, a je potem zastal in za mnoge kljub bistveno spremenjenim družbenoekonomskim razmeram pomeni korak bliže k »dobrim starim časom« Rafinerije, ki pa jih brez korenitih investicijskih posegov in pospešenih priprav za izgradnjo nove rafinerije ne moremo pričakovati.
R. Kuhar-C. Pisar
Osebni dohodki delavcev komercialnega sektorja DSSS SOZD Petrol
Po sedaj veljavnih internih aktih se pri obračunu osebnih dohodkov za DSSS SOZD oblikuje vrednost točke v višini ponderirane vrednosti točke štirih delovnih organizacij in sicer: DO Trgovina, DO Gostinstvo, DO Zemeljski plin in DO Rafinerija. S predvideno reorganizacijo 1.1. 1984 se bo v DSSS SOZD oblikoval tudi komercialni sektor, medtem ko se bosta tako DO Trgovina kot tudi DO Istra-benz v celoti reorganizirala šele s 1. 1.
1985.
V letu 1984 se zato pojavlja problem, kakšna naj bi bila vrednost točke v tem novem, komercialnem sektorju. Eno izmed mnogokrat uporabljenih stališč, ki smo jih tolikokrat slišali pri vseh razpravah o reorganizaciji, je bilo, da nihče po reorganizaciji ne sme imeti nižjega osebnega dohodka, kot ga je imel v letu 1983 in ravno to bi se dogodilo, če bi vrednost točke za komercialni sektor oblikovali na povprečju kot za ostale sektorje iz DSSS.
Razlika med vrednostjo točke v DSSS in sedanjo PE Komerciala iz sestava TOZD Trgovina na debelo je precejšnja, saj npr. v mesecu oktobru ta razlika znaša 4,3 °lo (27,504 :28,748), v mesecu novembru pa 4,1 °/o (27,616 :28,757), če pa vzamemo povprečje od 1. 1. do 31. 10. 1983 pa je ta razlika 5,2 °lo (25,084: : 26,459) za čas od 1. 1. do 30. 11. pa ta razlika znaša 5,4 °/o (25,310 :26,676). Če na osnovi zgoraj navedenih vrednosti točke izračunamo neto osebni dohodek za delokrog, ki je ocenjen npr. z 800 točkami, potem ta razlika znaša približno 1300 din mesečno, oz. okoli 15.600 din v enem letu.
Na tem mestu ne bomo obravnavali ali so razlike med vrednostjo točke med DSSS in PE Komerciala utemeljene, dejstvo pa je, da so nastale, ker so normativi, po katerih se vrednost točke oblikuje, takšni, da to dopuščajo. Vrednost točke v DSSS SOZD je nižja, ker je pač izračunana v skladu z internimi akti na povprečju štirih delovnih organizcij, od katerih imajo tako DO Rafinerija kot DO Zemeljski plin in DO Gostinstvo precej nižjo vrednost točke kot DO Trgovina.
Da bi se izognili temu, da bi imeli delavci novega komercialnega sektorja v DSSS po reorganizaciji 1.1. 1984 nižje osebne dohodke kot jih imajo sedaj, je poslovodni odbor sprejel sklep, da imajo delavci tega sektorja v letu 1984 (ki je prehodno leto, ko reorganizacija še ne bo dokončna v DO Trgovina in DO Istrabenz) vrednost točke TOZD Trgovina na debelo. Prav tako je poslovodni odbor sprejel sklep, da se zadolži strokovne službe DSSS SOZD, da pripravijo pravilnik o delitvi sredstev za osebne dohodke na enotnih osnovah tako, da bo veljal za vseh sedem delovnih organizacij. Ta pravilnik bi moral po eni strani rešiti velike razlike med vrednostjo točke posameznih delovnih organizacij, po drugi strani pa bi bil osnova za natančno vrednotenje dela posameznih sektorjev v DSSS SOZD v letu 1985, tako da bi do polne veljave prišla svobodna menjava dela in bi bila vrednost točke posameznega sektorja dejansko odvisna od prispevka tega sektorja k uspešnemu poslovanju posamezne organizacije združenega dela.
J. F.
Transport v letu 19B4
čeprav je v času pisanja tega članka še precej nejasnosti glede pogojev poslovanja v letu 1984, v DO Transport Ilirska Bistrica pričakujemo, da bo leto 1984 nekoliko uspešnejše od preteklih. Vključitev 32 novih vozil v eksploatacijo v začetku leta je poleg ostalih sprejetih ukrepov glavni porok, da se bo obseg opravljenih transportnih storitev precej povečal, kar pomeni tudi kvalitetnejše in pravočasno izvajanje prevzetih nalog tako v okviru SOZD kot v mednarodnem transportu. 2e nekaj let je bila prav slaba kvaliteta voznega parka glavni razlog za zmanjšanje obsega opravljenih transportnih storitev ter za doseganje ne najboljše produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti v poslovanju.
Prvi izračuni kažejo, da bo z navedeno obnovo voznega parka 156 vozil prepeljalo v letu 198'4 nekaj več kot 15,5 milijona kilometrov, kar pomeni kar 11 °/o več kot v letu 1983. Navedeni obseg transportnih storitev bodo omogočili razen večjega števila inventarskih avtodni tudi višja tehnična sposobnost voznega parka in boljši izkoristek tehnične sposobnosti. V letu 1984 se število zaposlenih ne bo bistveno povečalo v primerjavi z letom 1983, kar pomeni, da bo dosežena višja produktivnost merjena v prepeljanih km na zaposlenega. Ker bomo odpisali naj-slabša vozila in vključili nova, bo število prepeljanih kilometrov na vozilo precej višje.
Zal pa doseganje dobrih fizičnih pokazateljev še ni garancija za doseganje dobrih finančnih rezultatov. Vendar planiramo rast prodajnih cen transportnih storitev v obsegu, ki bo kompenziral višjo lastno ceno zaradi pričakovanih višjih cen pogonskih goriv. To pomeni, da lahko ob nekoliko nižjih stroških vzdrževanja zaradi obnovljenega voznega parka in nižjih
fiksnih stroških na enoto zaradi višje produktivnosti pričakujemo tudi bolj ekonomično ter rentabilno poslovanje v letu 1984.
Glavna naloga TOZD Tovorni promet v letu 1984 bo zadovoljevanje potreb celotne SOZD po cestnem transportu naftnih derivatov. Predvidena pa je tudi nadaljnja rast izvoza transportnih storitev in to za 20 °/o v primerjavi z letom 1983. Uspešno delo na teh dveh področjih zagotavlja nadaljnji razvoj celotne DO TIB v naslednjih letih.
V TOZD Avtoservis bo v letu 1984 glavna dejavnost usmerjena v kvalitetno in hitroi vzdrževanje voznega parka TOZD Tovorni promet, kajti solidno vzdrževanje voznega parka je predpogoj za redno izvrševanje transportnih storitev. Manjši del servisnih kapacitet pa bodo v TOZD Avtoservis namenili za vzdrževanje zunanjih vozil. Dejavnost kovinsko prede-
lovalne industrije, to je izdelave rezervnih delov za tovorna vozila, se je v letu 1983 izkazala za uspešno, tako da bomo> v letu 1984 še širili in opremljali obrat te proizvodne dejavnosti.
Zal pa posledice investicijskih vlaganj iz prejšnjih let pomenijo veliko obremenitev v letu 1984. Zaradi tega bo DO TIB sposobna z lastnimi sredstvi v letu 1984 izvršiti le manjše investicije. Ker pa je nadaljnja obnova voznega parka bistvenega pomena za nadaljnji razvoj, bomo iskali finančno pomoč za realizacijo potrebnih investicij tako v okviru SOZD kot tudi pri bankah.
Upamo, da bo leto 1984 potekalo v okviru planskih predvidevanj, kar pomeni lažje in kvalitetnejše delo vseh, ki jim je cestni transport naftnih derivatov v letu 1984 povzročal kar precejšnje težave.
T. D.
21. decembra 1983 so v Tuhinju odprli nov bencinski servis, slavnosti pa so se udeležili številni funkcionarji skupščine občine Kamnik, družbenopolitičnih organizacij, teritorialne obrambe, pokrajinskega odbora LO in še nekateri drugi, skratka vsi tisti, ki so pripomogli, da so v tem kraju postavili bencinski servis.
Petrol je bil nosilec investicij, sovlagale pa so vse zainteresirane institucije naše republike.
Nove naloge
Po. uspešno izvedenem referendumu o uveljavljanju nove samoupravne organiziranosti v naši SOZD so med nalogami, ki smo jih sprejeli in so opredeljene v novih samoupravnih aktih ter določajo novo vlogo SOZD, tudi tiste, ki jih bomo morali čimveč uresničiti že v tem letu v strokovnih službah SOZD. Zato bo delo poleg tekočih nalog, ki morajo, nemoteno potekati v delovni skupnosti, usmerjeno prav k uresničevanju vsega tistega v praksi, o čemer smo se široko pogovarjali v minulem letu ob pripravah na referendum. Naloge, ki zadevajo SOZD kot celoto lahko okvirno razdelimo v tri skupine:
gospodarska učvrstitev celotne SOZD in njene družbene vloge na novih osnovah, kar bo naloga vseh delavcev SOZD, zlasti v delu maftno-plinskega gospodarstva;
ustrezna organiziranost ter kadrovska usposobitev delovne skupnosti SOZD za izvajanje novih nalog ob izboljšanju kakovosti dela na vseh tistih področjih, ki jih je že do sedaj opravljala;
strokovna pomoč pri izvedbi nove samoupravne in teritorialne organiziranosti v DO Trgovina in DO Istra-benz.
Med novimi nalogami v DSSS SOZD naj omenim predvsem oblikovanje novega komercialnega sektorja ter izvajanje vseh tistih nalog, za katere je registrirana in pooblaščena SOZD. Nov komercialni sektor, ki se bo oblikoval iz dela delavcev sedanje TOZD Trgovina na debelo v DO Trgovina, bo opravljal vse strokovne naloge pri zagotavljanju skupne nabave naftnih derivatov za potrebe celotne Slovenije od dobaviteljev, ki so pretežno rafinerije INE. Opravljal bo neposredno tudi vse posle, vezane za tranzitno prodajo, to je oskrbo porabnikov s tako imenovanim črnim blagom. Istočasno bo skrbel za sooblikovanje, zlasti pa za izvajanje energetske bilance Slovenije na področju nafte in naftnih .derivatov, izvajal bo naloge, ki izhajajo iz sprejetih sporazumov o prednostni oskrbi porabnikov in drugo. V okviru zunanjetrgovinskih poslov bo skrbel za potreben uvoz, pa tudi izvoz naftnih derivatov in industrijskih proizvodov, s katerimi bomo lahko
uspešno nastopali na zunanjih trgih. Komercialni sektor bo pripravljal tudi vsa strokovna gradiva s področja zagotavljanja normalne in stalne oskrbe z naftnimi derivati v Sloveniji, za delavski svet SOZD, v katerem bodo v bodoče neposredno sodelovali tudi delegati porabnikov.
V delovni skupnosti bomo oblikovali na osnovi sprejetih samoupravnih aktov tudi nov sektor za pravne, kadrovske in samoupravne zadeve, ki bo sestavljen iz do sedaj samostojnih služb oziroma oddelkov. Na osnovi ocene dosedanje prakse smo ugotovili, da potrebujemo enotno in strokovno kakovostno ter učinkovito službo za pripravo in dopolnjevanje vseh samoupravnih aktov, ki bo pomagala ob večji iniciativi usklajeno oblikovati samoupravno zakonodajo za potrebe SOZD kot tudi za DO, TOZD in DSSS. Gre predvsem za to, da delovno povežemo do sedaj razdrobljeno umsko delo, tako da se bodo združevali ob skupnih nalogah pravni, ekonomski, socialni in samoupravni vidiki strokovnega dela in problemov, s čimer bo že ob pripravi dokumentov zagotovljena večja usklajenost, zlasti pa tudi bolj učinkovito izvajanje samoupravnih postopkov pri oblikovanju in spreminjanju posameznih aktov. Ugotovili smo tudi, da so pretežne naloge s področja kadrovske politike in prakse vezane predvsem na TOZD in delovne organizacije, ki se na ravni SOZD omejujejo predvsem na naloge, vezane na delovno skupnost SOZD ter na sltrokovno pomoč pri pripravi samoupravnih aktov s tega področja za potrebe delovnih organizacij, pri čemer pa naj bi opravljali predvsem svetovalno vlogo. Vodja omenjenega sektorja naj bi bil tudi odgovorni nosilec usklajevanja in izvajanja sklepov samoupravnih organov, delavskega sveta SOZD in delovne skupnosti, dogovorov kolegija in drugih nalog, kjer je potrebno zagotoviti usklajeno in povezano aktivnost.
Pomembne naloge čakajo razvojno-planski sektor, ki bo
v bodoče aktivni nosilec priprav vseh planskih dokumentov SOZD. V letu 1984 nas čakajo obsežne naloge v zvezi z izdelavo novega srednjeročnega plana SOZD in delovne skupnosti, dolgoročnega programa razvoja SOZD, letnega
plana itd. Razvojno-planski sektor naj bi postal tudi nosilec pobud in usklajevalec raziskovalnega dela za potrebe razvoja posameznih dejavnosti in SOZD kot celote, pri vseh tistih nalogah, ki predstavljajo strokovno osnovo za kvalitetnejše planiranje in razvoj v bodoče. Aktivneje naj bi se njegova vloga odražala tudi pri strokovni pripravi novih, zlasti večjih skupnih naložb, ki jih bomo predvidoma izvajali v bodoče.
Vse pomembnejše postajajo naloge posebne finančne službe, ki bo z vključitvijo vseh članic SOZD v njeno delovanje, bistveno povečala obseg aktivnosti in to ne le pri zagotavljanju nemotenega tekočega financiranja poslovanja, temveč bo vse bolj posegalo tudi na področje združevanja dela in sredstev za skupne naložbe, na področje gospodarjenja z deviznimi sredstvi ter na druga področja skupnega gospodarjenja v prihodnje. Po. stopno se bodo preoblikovala v interno banko, ki bo z novimi dejavnostmi (varčevanje delavcev) še povečala našo ekonomsko moč in zagotavljala večjo socialno varnost delavcev ter nove možnosti za hitrejši razvoj.
Naloge sektorja za avtomatsko obdelavo podatkov se po
reorganizaciji bistveno širijo, saj je potrebno že v letu 1984 ustvariti vse potrebne pogoje, da tudi poslovanje Istra-ben-za prenesemo na računalnik, saj bodo le tako ustvarjeni pogoji, da bo celotna zamišljena
Koristna izmenjava mnenj
Novinarji naftnega gospodarstva in petrokemijske industrije so se spet srečali, tokrat v Beogradu in Pančevu. Prvi dan so se v Beogradu pogovarjali s sekretarjem Splošnega združenja naftnega gospodarstva Jugoslavije, Zoranom Pupovcem in s predsednikom zveznega odbora za energetiko pri Sindikatih. Pogovor je potekal o energetski bilanci za letošnje leto, o akcijah, ki naj bi pomagale rešiti ekonomski položaj naftnega gospodarstva, o sistemskih vprašanjih, pa o preskrbi z nafto, uvozu naravnega plina, enakomerni oskrbi tržišča z naftnimi derivati, zagotavljanju deviznih sredstev za uvoz nafte in podobnem.
Naslednjega dne so v Kemijski industriji Pančevo se-
nova organiziranost uspešno stekla. ,Prav tako se iz dneva v dan porajajo nove zahteve, ki so delno vezane tako na uveljavljanje inove komercialne funkcije na ravni SOZD, saj bo potrebno vzpostaviti čimbolj enoten informacijski sistem o stanju zalog, gibanju blaga in o drugih informacijah, ki so pomembne za zagotavljanje učinkovite oskrbe, kot tudi na druge naloge poslovanja posameznih članic SOZD.
Naloge računovodske službe
se ne bodo bistveno spremenile, saj bo računovodstvo tudi v bodoče opravljalo naloge, predvsem v sedanjem okviru in obsegu, to je za štiri delovne organizacije, vendar se mora tudi računovodstvo tekoče prilagajati novim zahtevam, zlasti s stalnim izboljševanjem organizacije dela, saj je vse več dela, ki nam ga prinašajo zaostrene gospodarske razmere in stalno spreminjanje predpisov.
Istočasno se osamosvajajo splošne službe, predvsem kot operativno administrativni servis, vezan na vzdrževanje poslovne stavbe ter na opravljanje vseh tstih nalog, ki so osnova za nemoten potek vseh drugih opravil v delovni skupnosti.
Novih nalog se delavci v DSSS SOZD ne bojimo, saj smo jih pričakovali, gre le za 'to, da jih bomo vsi delavci čimbolj odgovorno sprejeli in skušali kvalitetno in učinkovito opravljati v naše skupno zadovoljstvo.
I.	Lapajne
OB BOLEČI IZGUBI DRAGEGA OČETA
JOŽETA BERTOKA
SE ZAHVALJUJEM
vsem Članom kolektiva ISTRA-BENZ, KI SO GA SPREMLJALI K ZADNJEMU POClT-KU, MU DAROVALI CVETJE IN NAM IZREKLI SOŽALJE.
GVIDO BERTOK
znanili novinarje — goste z zgodovino razvoja te kemijske industrije in s sedanjim delom. Poleg tega so jim razkazali kompleks petrokemijske industrije in rafinerijo nafte.
To drugo srečanje novinarjev je potrdilo, da je rednejše sestajanje pomembno in da pripomore tudi k boljšemu delu.	J.	K.
Decembra se je v Ljubljani sestala skupščina Splošnega združenja organizacij naftnega gospodarstva Jugoslavije in razpravljala o realizaciji energetske bilance Jugoslavije za leto 1983, o ustvarjenih rezultatil dela, osnovah dolgoročne politike cen v energetiki, o programu dela, finančnem načrtu združenja ter o statusnih vprašanjih.
Delo konference delegacij
zbora združenega dela v DSSS SOZD Petrol
Redni seji konference delegacij zbora združenega dela, ki je bila v mesecu decembru, sta prisostvovala tudi predsednica Skupščine mesta Ljubljane Tina Tomlje in predsednik Skupščine občine Bežigrad Emil^Šu-štari s svojimi sodelavci. Zaradi dokaj pomembne obravnave gradiva, predvsem resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana-Bežigrad in mesta Ljubij'ana za obdobje 1981—1985 v letu; 1984 so bili na sejo vabljeni tudi predstavniki vseh družbeno-po-litičnih organizacij in poslovodni delavci DSSS.
Tovarišico Tomlje in njene sodelavce je zanimalo predvsem to, kako deluje konferenca delegacij.
Seznanili smo jih, da delujeta konferenca delegacij za zbor združenega dela in konferenca delegacij za samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti kot samostojni konferenci šele prvo mandatno obdobje. Sestavljeni sta iz 6 delegacij in sicer delegacija DSSS SOZD, DSSS DO Trgovina, TOZD Trgovina na drobno Ljubljana in TOZD Trgovina na debelo — PE komerciala imajo ločene delegacije za zbor združenega dela in za SIS družbenih dejavnosti, DO Gostinstvo TOZD Gostinski obrati in DSSS DO Gostinstvo pa imajo skupno delegacijo. Konferenci se redno sestajata, saj smo se do sedaj udeležili vseh sklicev sej, tako v zbor združenega dela kot v SIS družbenih dejavnosti. Pred
sklici konferenc se sestanejo tudi delegacije, kjer obravnavajo gradivo, ki so ga predhodno prejele. Delo delegacij počasi oživlja, saj postajajo delegati aktivnejši pri obravnavi gradiv in na samih sejah. Do danes smo posredovali na zboru Združenega dela So Ljubljana-Beži-grad že več delegatskih vprašanj, na katera smo tudi dobili ustrezne odgovore. V zvezi z reševanjem problemov širšega družbenega pomena naše dejavnosti se do sedaj nismo dovolj obračali in izkoristili možnosti za nastopanje v republiški skupščini. To pomanjkljivost moramo čimprej odpraviti.
Predstavnikom DPO Skupščine občine Ljubljana-Beži-grad in mesta Ljubljane smo delegati posredovali pripombe glede često preobširnega in nepreglednega delegatskega gradiva in preobširnih dnevnih redov posameznih isej.
Pojasnili so nam, da se sestavi j alci gradiv trudijo, da so gradiva opremljena s povzetki k posameznim točkam zaradi lažje razumljivosti. Velikokrat pa to tudi ni mogoče, ker pri objavah gradiva za sprejem raznih statutov ni mogoče delati povzetkov.
Pri obravnavi gradiva za redno sejo zbora združenega dela So Ljubljana-Bežigrad smo imeli pripombo na zelo pozno prejeto resolucijo o politiki uresničevanja družbenega plana za obdobje 1981—1985 v letu 1984, saj nam omenjeni akt služi kot osnova oz. eno od os-
Izbrali bodo najboljše
Zasanjana ravnica, enakomerni, rahlo spreminjajoči ritem razprostirajočih se livad in obmejni v daljno perspektivo segajoči nasadi jelš, osamljene breze, voda kot element življenja in kot raženj razpeljane poti po tej naravi, pa stari grad na griču nad mestom v daljavi... ni čudno, da je ganilo romantične duše devetnajstega stoletja. Ljubljansko barje, ki je bilo pod vodstvom genialnega Grubarja iztrgano zločesti naravi in darovano Ljubljani je pritegnilo zanimanje takratne Evrope, saj je bilo eno večjih inženirskih del v veliki avstroogrski monarhiji in še času primerno romantično pobarvano. Zato ni čudno, da sta prav tja rada zahajala na popoldanske sprehode dva najzanimivejša evropska monarha v času kongresa Svete Alianse v Ljubljani in je še iz tiste dobe ostal do danes v spomin romantični paviljon ob Cesti dveh cesarjev.
No, čas je terjal svoje, odnos do prostora se je spreminjal, paviljon se je spremenil v zasilno prebivališče ob osrednjem ljubljanskem smetišču in tista sprehajalna Cesta dveh cesarjev je zanemarjena razdrapana cesta med razne-šenimi, v glavnem na črno zgrajenimi hišami na skrajnem robu mesta.
In prav tod mimo je stekla trasa nove ceste, dolgo pričakovane ljubljanske južne obvoznice, ki bo prevzela nekdanjo veljavo velike tranzitne poti iz severozahoda na jugovzhod Evrope skozi ljubljanska vrata. Cesta, ki bo spajala tako pomembne prometne tokove pa v tem sotočju, prav pred glavnim priključkom za Ljubljano — Titovo cesto — mora preskrbeti popotnika in mu ponuditi vse potrebno na poti in ga hkrati seznaniti z mestom in deželo.
Vloga gostitelja tokrat pripada Petrolu, prav na tej točki v bližini starega paviljona sredi nekdanje romantične ravnice tik ob Ljubljani, na točki, ki je danes obremenjena z bližino smetišča z odpadom razvoja 20. stoletja.
Vloga res ni majhna in čas realizacije se hitro bliža; trasa je nasuta in projekt za cesto je že v delu, pravijo, da mora promet steči po njej že čez dve leti.
Tudi tokrat nas čas stiska.
Urbanisti, ne bi radi da bi jim ušlo iz rok oblikovanje tako pomembnega kompleksa, ki bo predstavljal Ljubljano, nas Slovence in končno tudi gostitelja na tako občutljivi lokaciji.
Program uslug je že dolgo znan in nameravali smo izvesti javni natečaj za njegovo upodobitev v prostoru, toda čas nas je prehitel.
Da bi ga dohiteli, smo se domenili z urbanisti in predstavniki Društva arhitektov, da pridobimo najboljšo prostorsko rešitev z izborom najustreznejše ponudbe idejne zasnove, ki bo upoštevala naravne danosti, naša hotenja in izvirnost ter usklajenost oblikovanja.
Zanimanje oblikovalcev je veliko in naloga prav gotovo precej zahtevna, kakor tudi pred komisijo, ki bo v drugi polovici januarja že izbrala najustreznejšo idejno varianto za izdelavo projekta enega najpomembnejših, ali vsaj najbolj opaznih Petrolovih objektov.
B. Kapelj
nov ali usmeritev za Izdelavo planskih dokumentov za leto 1984, ki naj bi bili, skladno z zakonom o planiranju, sprejeti na samoupravnih organih že ob koncu vsakega leta ;za prihodnje leto. Iz tega jasno sledi, da nobena organizacija združenega dela, ki želi planske dokumente sprejeti v mesecu decembru, ne more čakati na objavo resolucije, kar pomeni, da se
lahko dogodi, da se usmeritev posamezne organizacije združenega dela kasneje ne ujema z določili resolucije.
Predstavniki DPO Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine občine Ljubljana-Bežigrad so pohvalno ocenili delo naših konferenc delegacij in nam zaželeli še naprej uspešno delovanje.
T. Šušteršič
DELO POSLOVODNEGA
Strokovna ekskurzija na Dunaj
OCENA RAZVOJNIH MOŽNOSTI GOSTINSKE DEJAVNOSTI V SOZD PETROL
Direktor DO Gostinstva je člane PO seznanil z razvojnimi možnostmi gostinske dejavnosti v tem srednjeročnem obdobju.
Poslovanje gostinstva je v zadnjih letih zaradi spleta ukrepov in okoliščin oteženo, zato se dejavnost s finančnimi sredstvi ne more ustrezno razvijati. Ukrepi družbe, ki so naravnani na varčnejše obnašanje občanov in administrativni ukrepi ter cenovna nesorazmerja vplivajo na dohodek v gostinstvu tako, da le-to stagnira. V DO Gostinstvo so v letošnjih devetih mesecih uspeli pokriti vse obveznosti in izgube ter si ustvariti del sred-stev za pričakovano zmanjšanje dohodka v zadnjem trimesečju. Čeprav prodajajo svoje storitve inozemcem za devize nimajo priznanega deviznega priliva, kar jih mori v poslovanju.
PO zastopa stališče, da gostinstva splošnega tipa ne razvijamo, pač pa usrrierjamo v naše gostinske obrate motorizirane uporabnike cest. Za financiranje gostinskih razvojnih programov bo treba združevati del sredstev za razširjeno reprodukcijo na ravni SOZD in se truditi, da še naprej ostanemo v slovenskem turizmu prisotni, da sodelujemo tam, kjer se bodo pokazale določene izjeme, da gostinska dejavnost kot panoga doseže priznanje deviznih prilivov in, če sredstev za naložbe znotraj SOZD ne bomo uspeli združiti iščemo za sodelovanje ustrezne partnerje izven Petrola.
Gostinsko dejavnost naj Petrol obdrži ob cestah s tem, da pridobljene prioritete skušamo obdržati in se še v večji meri vključiti v izvozno usmerjenost — inozemski turizem. Pri tem pa se mora gostinska dejavnost in njeni razvojni programi prilagajati tudi drugim, kar pomeni, da realizacija razvojnih programov ni odvisna samo od Petrola. Z objekti gostinstva moramo opremljati zlasti nove cestne povezave, za kar bo treba nameniti del sredstev tudi iz naftnega gospodarstva.
Vztrajati moramo, da se program gostinstva v najvažnejših usmeritvah realizira, kar pomeni, da zgradimo gostinski objekt ob avtocesti Naklo—Ljubljana, objekt v Kranjski gori in ob južni ljubljanski obvoznici. Izgradnjo objektov ob avtocesti Naklo—Ljubljana in v Kranjski gori imamo že prioritetno opredeljenje v planskih aktih, kar moramo za objekt ob južni ljubljanski obvoznici še napraviti. Če objekta ob južni ljubljanski obvoznici, katerega bi morali začeti graditi leta 1985 ne moremo financirati sami, iščemo možne poslovne partnerje za skupna vlaganja izven Petrola.
DOGOVARJANJE O SPREMEMBAH CEN NAFTNIH DERIVATOV
PO je aktivno sodeloval pri delu pristojnih zveznih organov ob pripravi predlogov za spremembo cen naftnih derivatov. Ob podražitvi, ki je bila v preteklih dneh ti predlogi še niso bili zajeti zaradi konpleks-nosti problematike in nedo-končno izdelanih stališč celotnega naftnega gospodarstva Jugoslavije. Naftno gospodarstvo se zavzema in podpira predlog po katerem naj se cene naftnih derivatov v letu 1984 češče spreminjajo glede na spremembe tečaja dinarja do konvertibilnih valut, trgovska marža pa naj bi se spreminjala v sorazmerju glede na oblikovanje rafinerijske cene. PO je o takih stališčih seznanil tudi pristojne republiške organe.
PRORAČUN FINANČNIH OBVEZNOSTI
Po dolgotrajnih pogajanjih se je SOZD Petrol (pa tudi druge organizacije naftnega gospodarstva) sporazumela z zvezno direkcijo za materialne rezerve da količin naftnih derivatov, ki smo se jih sposodili v letu 1982 in 1983 ni potrebno vračati (ker jih objektivno tudi ne moremo), pač pa jih moramo plačati v določeni dinamiki po cenah, ki so veljale na dan dobave in do plačila plačati tudi obresti. Celoten postopek bo SOZD Petrol izvedla do 1. aprila 1985.
Z. Šefman
IO OOS PE Komerciala TOZD Trgovina na debelo je dobil od firme Mobil OIL Au-stria z Dunaja vabilo za ogled njihove tovarne na Dunaju — Kagrau in za razgovor o organizaciji dela, poslovanja, prodaji in distribuciji goriv, maziv in ostalih proizvodov te tovarne in Rafinerije OMV Schwechat.
V komerciali smo na osnovi tega vabila organizirali, strokovno ekskurzijo, ki naj bi se je udeležili vsi delavci, ki delajo v operativnih službah v PE Komerciala. Po predlogu oziroma sklepu delavskega sveta, ki se je z organiziranjem takega strokovnega potovanja strinjal, smo povabili še posamezne delavce operativnih služb iz vseh poslovnih enot TOZD Trgovina na debelo.
Na programu dvodnevne strokovne ekskurzije je bil ogled firme Mobil in pogovor z njenimi predstavniki ter ogled znamenitosti Dunaja. Sprejela sta nas predstavnika firme Mobil ing. Nemec, ki je direktor za trgovino z Jugoslavijo in g. Kogner, direktor operative tovarne Dunaj — Kagrau.
V razgovoru, ki je trajal polne tri ure, so nam predstavili firmo, njeno poslovanje, prodajo in distribucijo, nato pa sta nam gostitelja odgovarjala na naša vprašanja.
Ing. Nemec nam je predstavil matično firmo IMobil Oil Corporation iz ZDA. Ustanovili so jo leta 1866 in danes je to
Obisk bolnikov
V Transportu se trudimo, da skrbimo za počutje svojih delavcev tudi doma, v času, ko so na zdravljenju zaradi nezgode pri delu ali izven dela ali zaradi drugih bolezenskih vzrokov. V socialni službi vodijo evidenco o koriščenju in vzrokih bolovanj na nivoju delovne organizacije in potem skupaj v dogovoru s sindikalno organizacijo organizirajo obiske doma ali v bolnišnici.
Izvršni odbor sindikata TOZD Tovorni promet, TOZD Avtoservis in Delovne skupnosti skupnih služb delovne organizacije Transport Ilirska Bistrica je na skupni seji sprejel sklep, da se:
delavca, ki je v bolniškem staležu doma, obišče po 30 dneh zdravljenja
integrirana naftna družba, ki združuje dejavnosti od iskanja in raziskav nafte, črpanja nafte, predelave, prodaje, distribucije itd. V ZDA je Mobil po bruto dohodku na drugem mestu v naftni stroki,, danes deluje na vseh kontinentih sveta in ima okrog 290.000 zaposlenih. Ima 80 tankerjev za prevoz nafte in naftnih derivatov, 33 rafinerij, več kot 2.500 vrst proizvodov in 350.000 servisnih črpalk.
Mobil Oil Avstrija je bil ustanovljen leta 1899. Z Jugoslavijo oziroma s Slovenijo posluje že več kot 15 let. Danes zaposluje 500 delavcev, ki proizvedejo in prodajo 1,4 milijona ton naftnih derivatov. Centralno skladišče in proizvodnja ca. 50.000 ton mazivnih olj in masti ter emulzijskih olj je na Dunaju — Kagrau. V Avstriji ima še 7 področnih skladišč in več kot 500 servisnih črpalk. Crna in bela goriva dobivanje iz Rafinerije OMV Schwechat, lahko kurilno olje pa iz Lienza. Za raziskave, pridobivanje in črpanje nafte vlagajo 50 odstotkov lastnih sredstev.
V* tem sestavku le toliko. V naslednji številki glasila bom pa opisal vsebino strokovnih razgovorov bolj nadrobno, predvsem o organizaciji prodaje, poslovanju, distribuciji in o vsem, kar nas je posebej zanimalo, o čemer smo spraševali in dobili odgovor.
S. Bončina
delavca, ki je na zdravljenju v bolnišnici, se obišče po 15 dneh zdravljenja; obisk pa je lahko opravljen tudi prej, odvisno od težine bolezni oziroma posameznega primera (upoštevati je treba težje nezgode pri delu), če je delavec na zdravljenju v bolnišnici dalj časa, se ga obišče vsake tri mesece.
Upamo, da s takimi stiki in kratjkimi obiski utrjujemo in negujemo medčloveške odnose, kar lahko pozitivno vpliva na delo in rezultate dela posameznika.
B. L.
PETROL.
Kako dela moderna rafinerija
Surovo nafto, ki je mešanica različnih ogljikovodikov, je potrebno v rafinerijah predelati v posamezne naftne derivate. Pri tem »avtomatično« dobijo bencin za pogon vozil in kemično industrijo, plinsko in lahko kurilno olje, težko kurilno olje ter bitumen za industrijo in gradnjo cest. Umetnost rafinerij je v tem, da svoj proizvodni program v naj večji meri prilagodijo potrebam tržišča.
Predelovanje nafte je odvisno od njene kemične sestave. Iz številnih nahajališč na zemlji dobimo različne vrste surove nafte, ki se razlikujejo v kakovosti, izgledu, gostoti itd. Nekatere nafte so redke in gko-raj prozorne, nekatere goste in popolnoma črne, v nekaterih je veliko žvepla, druge so spet brez njega. Kljub temu pa imajo vse vrste naft nekaj skupnega — skoraj izključno so sestavljene iz spojin ogljika in vodika. Z razstavljanjem molekule nafte bi dobili 83 do 87 odstotkov ogljika, 11 do 15 odstotkov vodika, od 0 do 6 odstotkov žvepla, poleg tega pa v manjših količinah še kisik, dušik in razne kovine. Takšna kemična sestava, v glavnem spojin ogljika in vodika, omogoča teoretično na milijone molekularnih struktur. Čim krajša je verižna struktura, tem lažji je derivat in tem nižje vrelišče ima. Spojina ogljika in vodika s petimi ogljikovimi atomi zavre že pri 30® C, srednji destilat z desetimi do dvajsetimi atomi ogljika pa ima vrelišče šele med 170° in 370° C.
Na začetku vsake predelave nafte je treba najprej razvrstiti na tisoče ogljikovodikovih spojin. Nadaljnja predelava pa različne skupine teh spojin predela v izdelke, ki jih zahteva oziroma potrebuje tržišče. Da bi to dosegli, uporabljajo v rafinerijah več postopkov predelave:
— destilacijo — z njeno pomočjo razvrščajo ogljikovodike po velikosti molekul
— krekiranje — s tem postopkom cepijo pri destilaciji dobljene molekule v manjše
— reformiranje — z njim spreminjajo molekule določanih ogljikovodikovih spojin, ki jih dobijo pri destilaciji
— rafiniranje — s tem postopkom odstranjujejo nezaželene snovi
Postopek destilacije, reformiranja in rafiniranja uporablja
vsaka rafinerija, ki se ukvarja s predelavo surove nafte, če ne razpolaga z napravami za krekiranje, jo imenujejo »hydro-skimming« rafinerija. Oznaka izhaja iz angleške besede »ogljikovodik« (hydrocarbons) in »posneti« (to skim), kar pomeni, da v takšni rafineriji v bistvu le »posnamejo« lažje oglji-kovodikove spojine s težjih spojin — v glavnem težkega kurilnega olja. Hydroskimming rafinerije zahtevajo sorazmerno majhna investicijska vlaganja in delajo z nizkimi obratovalnimi stroški. Seveda pa s tem postopkom lahko »iztisnejo« iz surove nafte le tiste skupine ogljikovodikov, ki jih vsebuje že po naravi.
DESTILACIJA
Določene tehnične omejitve dovoljujejo hydroskimming rafinerijam pri izplenu le majhna odstopanja od naravne sestave surove nafte. Tako na primer dobimo iz nafte srednje kvalitete v povprečju 15 odstotkov bencina, 35 odstotkov plinskega in lahkega kurilnega olja ter okoli 45 odstotkov težkega kurilnega olja. Količino posameznih derivatov tako lahko reguliramo le |s predelavo različnih vrst nafte — lažjih in težjih — oziroma s premikanjem destilacijskih meja. Medtem ko je izbira vrste nafte predvsem vprašanje razpoložljivih količin in cene (lažja nafta je redkejša in dražja), pa pri premikanju destilacijskih meja izrabljamo možnost, ki nam jo ponuja sam destilacijski postopek.
V mejnem območju med dvema različnima skupinama ogljikovodikov, takoimenovanem rezu, obstajajo namreč sestavine, ki lahko pripadajo enemu ali idrugemu rezu. Na primer 3 do 5 odstotkov srednjega desti-latnega reza lahko pripada bencinu. Enak poseg je mogoč pri prehodu od plinskega oziroma lahkega kurilnega olja k težkemu. Vendar pa dokaj ostre kvalitetne zahteve za posamezne proizvode takšnemu postopku puščajo malo manevrirnega prostora. Zato hydroskimming rafinerija pri povečanem povpraševanju po lažjih derivatih kmalu ne more več zadostiti zahtevam tržišča. V takem primeru so potrebne druge naprave, v katerih težje sestavine surove nafte pretvarjajo v lažje. Na ta način se zmanjša proiz-
vodnja težkega kurilnega olja, istočasno pa poveča proizvodnja bencina in srednjih destilatov, ne da bi bilo pri tem potrebno predelati večjo količino nafte. Takšne naprave, ki seveda delujejo po različnih postopkih, imenujemo konverzijske naprave. Konverzija pomeni pretvorbo težjih in daljših ogljikovodikovih molekul v lažje in krajše. To pa dosežejo tako, da cepijo dolge ogljikovo-dikove molekule. Od tod izhaja tudi ime za takšen postopek — cracken iz angleške besede, ki pomeni razbiti, razcepiti.
Razlikujemo tri osnovne postopke krekiranja — termični, katalitični in hidrokreking. Kateri postopek izberemo, je odvisno do razpoložljive vrste nafte, želj enih končnih produktov in gospodarnosti, ker se različni postopki krekiranja med seboj bistveno razlikujejo glede obratovalnih stroškov. V splošnem so stroški predelave tem višji, čim višji je dobljeni delež lažjih derivatov. Za kateri postopek se odločijo, je v največji meri odvisno od izhodiščne surovine. Težki ostanki atmosferske destilacije namreč niso (razen pri visbreakingu) primerni za krekiranje, ker bi pričeli koksati in mašiti napravo. Zato s pomočjo vakuumske destilacije od težkega ostanka najprej ločimo t. i. vakuumsko olje, ki ga potem uporabijo kot začetno surovino za različne postopke krekiranja. Preostali ostanek vakuumske destilacije lahko uporabijo kot bitumen.
TERMIČNO
KREKIRANJE
Najstarejši in obenem najenostavnejši postopek je termično krekiranje. Zaradi visokih temperatur začnejo namreč velike molekule tako močno nihati, da pri približno 360° C vezi med ogljikovimi atomi popustijo. Ves proces se odigra v ceveh cepilne peči. Višina temperature, ki lahko doseže tudi 900® C in dolžina postopka sta odvisna od izhodiščne surovine in želj enih končnih proizvodov. K skupini termičnih postopkov krekiranja spada tudi visbrea-king — lažja oblika termičnega cepljenja. Pri tem postopku dosežejo tlaki do 70 barov in temperaturo do 460® C, s čimer so dovolj nizke, da v nasprotju s termičnim krekingom lahko neposredno uporabijo težka kurilna olja. Vendar je izkoristek lažjih derivatov precej_ majhen, le 20 do 30 odstotkov. Nadaljnja varianta termičnega krekiranja je steamkreacken. S tem postopkom pretvarjajo tekoči naftni plin, bencin ali sre-
dnje destilate v še lažje derivate, ki jih potem uporablja kemična industrija.
KATALITICNO
KREKIRANJE
Bistveno boljše rezultate kot pri termičnem krekiranju dosežemo s katalitičnim kreki-ranjem. Pri tem uporabljajo v glavnem katalizatorje v praš-nati obliki, ki ise v plinastem toku obnašajo kot tekočina. Katalizatorji so v tem primeru snovi, ki s svojo navzočnostjo povzročajo, pospešujejo in usmerjajo kemično reakcijo, ne da bi se pri tem sami spreminjali. Med postopkom v reaktorju se na njih odseda ogljik v obliki koksa in zmanjšuje njihovo učinkovitost. Zaradi tega je v reaktorju priključen rege-nerator v katerem izgoreva omenjeni koks, tako da v reaktorsko posodo ponovno prihaja obnovljeni katalizator.
HIDROKREKIRANJE
Tehnično najbolj eleganten in fleksibilen, pri tem pa tudi naj dražji postopek je hidrokrekiranje. Z njim dosežejo skoraj popolno pretvorbo izhodiščne surovine. To je pravzaprav ka-talitično krekiranje v prisotnosti vodika in pri tlaku okoli 100 barov. Predgreto surovino skupaj z vodikom vodijo skozi enega ali več reaktorjev, v katerih s pomočjo nikelj -molibdeno-vih katalizatorjev pride do cepljenja. Na koncu postopka ločijo produkte krekiranja in pline, ki jih skupaj s svežim vodikom vodijo na začetek reakcije. Produkte razgradnje potem ločijo v destilacijskem stolpu. Hidrokrekiranje ima to prednost, da pri njem s pomočjo različnih katalizatorjev in različnimi obratovalnimi pogoji določajo izplen. S hidrokre-kiranjem lahko dobijo samo bencin ali samo plinsko olje. Slabosti tega postopka pa so potrebne velike količine vodika in visok tlak, ki zahteva 15 do 20 cm debele stene reaktorjev.
KOKSIRANJE
Naprave za krekiranje, vis-breaking, pa tudi naprave za vakuumsko destilacijo puščajo ostanke, ki so težji od normalnega težkega kurilnega olja (mazuta). Takšni ostanki vsebujejo velike količine nezaželenih snovi, kot so žveplo, dušik, in razne kovinske spojine, ki onemogočajo katalitično predelavo. Težke ostanke pa vendarle lahko s pomočjo koksira-nja predelajo v plin, bencin, srednje destilate in največ v
Prenos dela stroškov zdravstvenega varstva v breme OZD
koks. Pri tem razlikujejo — Fluidcoken, Delayed coking in Flexicoken. Pri fluidnem kok-siranju gre pravzaprav za termično krekiranje z delci koksa, na katere se izloča novonastali koks. Pri tem nastajajo tudi določene pare, ki jih odvajajo in destilirajo. Za krekiranje potrebno toploto pridobivajo tako, da del pridobljenega koksa sežigajo v drugem reaktorju, toploto pa vodijo v reaktor, kjer poteka krekiranje. Pri Delayed cokingu vodijo surovino pod pritiskom v peč, kjer jo segrejejo do okoli 50° C. Na izstopu zadržijo nastajanje koksa, tako da pride do njegovega tvorjenja šele v priključenem posebnem bobnu. Zaradi kreki-ranja nastale pare destilirajo v destilacijskem stolpu. Pridobljeni koks je že primeren za prodajo, dodatno pa ga lahko tudi kalcinirajo. Takšen koks uporabljajo na primer pri izdelavi elektrod.
Postopek, imenovan Flexi-coken, je podoben najprej omenjenemu Fluidcokingu, le s to razliko, da uparijo tudi koks. S tem postopkom, ki sicer zahteva velike investicije, vse ostanke skoraj v celoti pretvorijo v lažje derivate.
REFORMIRANJE,
RAFINIRAN JE
Z opisanimi, postopki v glavnem ne dobijo izdelkov, ki bi že odgovarjali zahtevam kakovosti. Motornemu bencinu na primer za povečanje oktanskega števila dodajajo komponente iz reforminga. V hidrofinerju — eni od važnejših rafinerijskih naprav odstranjujejo iz bencina, iz goriva za reaktivne motorje in srednjih destilatov nezaželeno žveplo. V drugih napravah za rafiniranje pa s pomočjo raznih topil iz mazalnih olj odstranjujejo smolaste sestavine.
Vse naštete predelovalne naprave, od destilacije preko konverzije do naprav za rafiniranje in mešanje, vodijo v modernih rafinerijah s centralnega mesta. Procesni oziroma krmilni računalniki neprestano merijo pretoke, temperature in tlake v posameznih delih naprav ter na podlagi dobljenih podatkov krmilijo celoten proces. Operater — to je delavec v kontrolni sobi — lahko s pritiskom na gumb v vsakem trenutku izve za potrebne podatke in s tem skrbi za nemoten potek proizvodnje. Pomembno je le še, da je na razpolago dovolj nafte.
dipl. ing. J. Bedenk
V novembru 1983 so skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti sprejele predlog sprememb samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela z zdravstvenimi organizacijami in ga poslale v podpis vsem OZD. Ta sporazum naj bi začel veljati 1. 1. 1984 s pogojem, da ga podpiše več kot polovica OZD.
Nekdo bo rekel, spet eden izmed mnogih samoupravnih sporazumov, kot vsako novo leto. A žal ni tako!
V zakonu o zdravstvenem varstvu (Ur. 1. SRS št. 1/80) smo se odločili za prenos pravic (kar obenem pomeni tudi materialne obveznosti) v zvezi z zdravstvenimi storitvami, ki zadevajo preprečevanje, odkrivanje, zdravljenje in rehabilitacijo poškodb pri delu in poklicnih bolezni ter v zvezi s socialno varnostjo. Na osnovi tega določila so tudi osnovane omenjene spremembe samoupravnega sporazuma. To pomeni, da bo OZD v primeru nesreče pri delu oz. nesreče na poti na delo ali z dela plačala ne le nadomestilo dohodka (bolniško), pač pa tudi vse stroške zdravljenja in rehabilitacije. Ti stroški pa lahko znašajo več starih milijonov ali celo več deset milijonov. OZD nosi tudi vse stroške preventivnih zdravstvenih pregledov (letni, dvoletni). Enako določilo velja tudi za vse poklicne bolezni. Zaradi tega prenosa obveznosti se naj bi zmanjšala prispevna stopnja iz dohodka za 0,07 %. Tako si bodo OZD, ki nimajo nesreč pri delu in ne poklicnih bolezni, zmanjšale stroške, OZD, ki imajo veliko število nesreč in poklicnih obolenj, pa stroške zelo povečale. Namen teh sprememb je v tem, da bi delavci v OZD bili neposredno zainteresirani za zmanjšanje števila nesreč in poklicnih obolenj, kakor tudi za boljše preventivne ukrepe ter da bi bile poškodbe in obolenja lažje oblike, če jih že ni mogoče preprečiti. V spremembah samoupravnega sporazuma pa je predvidena tudi določena oblika omejene solidarnosti. Do sedaj smo imeli glede stroškov zdravljenja in rehabilitacije popolno solidarnost. Vsi smo dajali v eno vrečo, ven pa jemali, ko je kdo kaj potreboval, oz. ko je prišlo do poškodbe ali obolenja. Sedaj bo prišel v po-
štev inštrument solidarnosti le pod pogojem, da OZD skrbi za preventivne zdravstvene preglede in varstvo pri delu skladno s predpisi. To pa včasih ni tako enostavno in je kaj lahko odkriti napako ali pomanjkljivost v sistemu preventivnih ukrepov. Saj če bi bilo vse optimalno urejeno, tako rekoč ne more priti do nesreč in poklicnih obolenj, kar pa je tudi namen teh sprememb. Ob izpolnjevanju omenjenih pogojev pridobi OZD pravico do sredstev solidarnosti šele po tem, ko stroški za to vrsto zdravstvenih storitev presežejo za 10 % sredstva, ki jih je OZD združila v ta namen pri občinski zdravstveni skupnosti.
Enaka oz. podobna omejitev se pojavi tudi pri izplačevanju nadomestila osebnega dohodka (bolniške) iz sklada solidarnosti. OZD pridobi pravico do sredstev solidarnosti, ko izplačani znesek za nadomestila presega v polletju 30 % zneska združenega pri občinski zdravstveni skupnosti.
Tak način zbiranja sredstev solidarnosti in sistem načina povračil po izjavah, skupnih služb občinskih zdravstvenih skupnosti ne bo pri njih povečal obsega administrativnih opravil ali vsaj ne v taki meri, da bi morali dodatno zaposlovati. V OZD se bodo morale določene službe, npr. oddelek za obračun OD, za te naloge dobro pripraviti in paziti, da bodo izplačane zneske za zdravljenje in rehabilitacijo ter nadomestila osebnega dohodka vodili na posebnih kontih, tako da bo mogoče ob vsakem času zagotoviti možnost kontrole ter bo možna sprotna primerjava s podatki iz računovodstva z zneski združenih sredstev. Obseg dela se ne bo bistveno povečal, spremeniti pa se bo moral način zajemanja in zbiranja podatkov.
V zvezi s pokrivanjem stroškov zdravljenja in drugih zdravstvenih storitev, kot posledice nesreče pri delu, pa se pojavlja določen problem. Po zakonu o varstvu pri delu se smatra za nesrečo pri delu tudi nesreča na poti na delo ali z dela. V smislu omenjenih sprememb samoupravnega sporazuma bo OZD tudi za take nesreče pokrivala stroške v celoti. Službe varstva pri delu ob še tako zavzetem delu ne
morejo popolnoma izključiti vzrokov za nesreče na poti na delo in z dela, saj na to vpliva cela vrsta dejavnikov (javna prevozna sredstva, ureditev cestišč, itd.) največ pa, kako delavec, ki se poškoduje, hodi oz. se vozi v službo in od delavčevega počutja oz. psihosomatskih sposobnosti. Ob novem načinu pokrivanja stroškov zdravljenja ponesrečenega delavca bo »uradno« število iteh nesreč gotovo manjše, saj bodo službe varstva pri delu veliko strožje pri priznavanju oz. pisanju prijav za te vrste nesreč. Ne bodo kot doslej zadovoljne le z izjavo prizadetega delavca, pač pa bodo zahtevale izjave prič.
Gotovo bo potrebno o tem še kaj reči in morda dati celo pobudo za spremembo zakona o varstvu pri delu ali zakona o zdravstvenem varstvu.
Kaj bi lahko rekli na koncu?! V sistem zdravstvenega varstva je zapihal nov, za marsikoga kaj hladen veter. Z določenega vidika so to pozitivne spremembe, saj bo manj možnosti za skrivanje za sredstvi solidarnosti in bo tisti, ki malo stori za varstvo pri delu ter za zdravje in počutje delavcev, bolj prizadet. Seveda pa bodo prizadete tudi OZD, ki imajo tak delovni proces, kjer so nesreče pri delu in poklicne bolezni pogoste. Največ bodo pridobile OZD, ki imajo lažje, manj nevarne oblike dela, to so predvsem razne skupne službe, biroji in uradi ter druge službe, kjer pride do nesreče pri delu vsako drugo leto ali še to ne.
Spremembe samoupravnega sporazuma bo treba vsekakor podpisati, saj smo se za te sistemske spremembe odločili že v zakonu o zdravstvenem varstvu. Morda ob sprejemu zakona tudi nismo vsi pomislili, kaj to prinaša. Ko je prišlo, pa marsikoga hladi in greje obenem.
V. Šeme
Priznanje plinašem
Ob praznovanju svoje 35-let-nice je delovna organizacija Goriške opekarne podelila Petrolu DO Zemeljski plin priznanje za uspešno sodelovanje. Obseg medsebojnega sodelovanja se ravno v tem času še povečuje saj je bil v mesecu decembru 1983 na slovenski plinovod priključen tudi TOZD Keramix.
Moja potovanja
(nadaljevanje)
ANGOLA — LUANDA
Naslednja država na moji poti leži na južni zemeljski polobli — neuvrščena republika Angola. Politične situacije nima smisla razlagati, saj vam je verjetno iz dnevnega časopisja prav dobro znana. Moja bojazen, da bomo ravno zaradi tega in gospodarske nestabilnost morali čakati, dneve in dneve na sidru pred pristaniščem, predno nam bodo dovolili vstop, se na vso srečo ni uresničila. Dogajalo se je namreč prej, da so morale ladje čakati tudi po nekaj mesecev, predno so dobile dovoljenje za privez.
Vlačilec nas je takoj potegnil do obale in kmalu po privezu se je na ladjo vsula skupina vojakov si puškami lin podobnimi »pihalniki«, ki so ladjo dodobra pregledali, da ne bi slučajno prišlo do kakšnih prepovedanih poslov med člani posadke in domačina.
Vsa trda od strahu sem z možem pričakala vojake v kabini in povem vam, da občutek, da ti nekdo z orožjem v roki pregleduje predale, omare, dviguje žimnice in podobno, ni prav nič prijeten. Tresočih se rok sem ponudila »obiskovalcem« cigarete, ter se pri tem kar se da vljudno nasmehnila. Seveda so ponujeno takoj sprejeli, prijazno salutirali, ter se takoj pobrali.
Glavno mesto Angole, jLuanda, kjer smo bili zasidrani, je bilo baje včasih imenovano afriški Rio — številni lokali, restavracije, igralnice na srečo, diskoteke, hoteli in čudovita plaža — vse to je privabljalo petičneže z vsega sveta sem na zabavo in oddih. To je bilo v času vladavine Portugalcev, vsega tega pa danes ni več. Trgovine so zaprte, izložbe razbite, vse polno je ruševin. Na poti proti centru smo srečevali v glavnem vojake, ki vseskozi nadzorujejo glavno mesto.
Avtobus številka 28 te pripelje izpred pristanišča točno do hotela Panorama — edinega ostanka nekdanjega blišča. Hotel je res enkraten, tako sama zgradba, kot tudi notranja razporeditev in oprema. Na voljo imate frizerja, boutique, bazen, bar, igralnico, čudovito sprejemnico, ki se podaljšuje v vrt, ki je pravd raj v malem. Tlakovane stezice te vodijo mimo čudovitega cvetja in grmovja do teniških igrišč.
Na drugi strani ceste se pred hotelom vleče čudovita peščena plaža, dolga nekaj kilometrov. Od ceste jo loči palmov drevored, ki se vleče že iz samega centra mesta, skozi ves zaliv in se konča na rtu polotoka, ki obkroža Luan-do.
Tu se kopajo domačini, nato je predel belih doseljencev iin tam, čisto na koncu je rezervirano za vojake. Ozračje je strahotno vroče, zato smo prav presenečeni, ker je voda relativno hladna. Nihče si ne upa plavati predaleč od obale. Tu je odprto morje — ocean — in človek nikoli ne ve, kdaj ga bo za noge zagrabil kakšen »mnogozobi čeljustnik«. Ob obali zbiram školjke za spomin, medtem ko mož z ostalimi člani posadke igra »peščeni« nogomet. Domačini najprej od daleč previdno opazujejo dogajanje na »beli« plaži in potem se počasi vse bolj in bolj približujejo. No-
gomet je seveda svetovni šport in tudi tu se navdušujejo nad Zi-com, Maradono iin Pele jem. Opazovanje se konča tako, da ekipa belih katastrofalno izgubi proti črnim.
Avtobus za nazaj je nabito poln. Še dobro je, da so vsa okna na stežaj odprta. Sicer pa je avtobus v Luandi cestnii vladar in ima absolutno prednost. Le-to so si ustvarili vozniki sami, ki neutrudno pritiskajo na plin, ne ozirajoč se na uboge potnike, ki jih na ovinkih neusmiljeno premetava in na pešce, ki skačejo tako rekoč izpod koles na varen pločnik.
Zvečer je pred pošto prava gneča, kajti številni mornarji čakajo na naročene telefonske pogovore. PTT storitve so v Angoli izredno poceni, saj stane dvajsetminutni pogovor z Jugoslavijo le nekaj dolarjev (na črno zamenjanih seveda). Marsikateri od članov posadke je tako šele po dveh mesecih izvedel, kaj je novega doma, kako so žena, otroci, kajti pošta mornarjev prihaja neredno in z nekajmesečno zamudo. Ne veste koliko pomeni tak pogovor tem možem, ki mesece in mesece ne vidijo svojih domačih, ki so povezani z domom le s skopimi telegrami, nerednimi pismi, vendar pa z vsakodnevno mislijo na skorajšnjo vrnitev.
Z možem se vračava počasi proti pristanišču. Pot ob zalivu, pod krošnjami palm, je res čudovita. Sedeva na eno od klopic in nenadoma se zavem, kako zelo, zelo daleč sem od doma, domačega mesta, staršev. Res je, tudi tu sije luna in svetijo zvezde, tudi tu te zjutraj zbudii sonce, pa vendar ..Ne morem preprosto stegniti roke in reči tam je Jugoslavija, pokažem lahko le na zemljo in si mislim, da je tam nekje na drugem koncu, na drugi strani zemeljske krogle. Stisk tople roke me zdramii in počasi se odpraviva proti vhodu v pristanišče, kjer naju vojaki pustijo mimo zapornic takoj, ko zagledajo najina potna lista. »A, 'Tito, Jugoslavija«, pravijo, ko midva izgineva v noč.
ZAIRE — MATADI
Pot nazaj proti Evropi nas vodi ob obali republike Zaire. Ob izlivu reke Kongo oziroma Zaire, kot se imenuje na tem ozemlju, nas pričaka pilot, ki nas bo vodil po reki, tja v notranjost do pristanišča Matadi, kjer nas čaka tovor.
Kongo je Široka, počasna, zeleno rjava reka, s številnimi pritoki, rokavi in zalivi, tako da potovanje s prekooceanko po njej nii nobena posebnost. Je pa ta pot en sam manever, kot pravijo temu na ladji. Posadka je ves čas na delu v popolni pazljivosti. Navodila pilota morajo biti realizirana v celoti, da ne pride do katastrofe.
Naslonjena na ograjo občudujem reko in pokrajino tu v tropskem pasu ter poskušam sliko primerjati s tisto, ki so nam jo pričarali v mladosti profesorji zemljepisa.
Vroče je, strahotno vroče, čeprav sonca sploh ne vidim. V ozračju je tolika vlage, da se je skrilo za rahlo meglico in le tu in tam me oplazijo njegovi žarki. Pokrajina ob reki začuda ni podobna džungli, kakršno sem si predstavljala. Med idrevjem (je
visoka trava in med to travo se skrivajo kolibe domačinov. Nizke in majhne so, največ štiri ali pet skupaj. Tu in tam srečamo domačine v čolnih, ki nam navdušeno mahajo.
Na poti nas spremljajo edino ptice, nikjer pa ni bilo nobenega krokodila ali kake druge »domače« živali, ki sem si jih tako želela videti.
Manever po reki traja od jutra pa tja do poznega popoldneva. Vmes je le kratek postanek v mestu .Borna, toda samo toliko, da se zamenja, pilot.
Popoldan nas pričaka Matadi, pristanišče najbližje glavnemu mestu Kinshasi. Tu imajo ravno slavja ob uradni otvoritvi novega mostu čez reko, ki so ga gradili Japonski strokovnjaki. Vse mesto nas je tako pričakalo na bregu reke in ljudje so se jadrno vsuli proti pristanišču, ko so nas zagledali, saj niso hoteli zamuditi niti minute, bodisi zaradi trgovanja s spominki, menjave denarja ali podobne trgovine.
Zvečer gremo na ogled mesta. Saj videti pravzaprav nii kaj. Mesto ni kdove kako razsvetljeno, le tu in tam kakšna luč. Izjema je le hotel na vrhu mesta in lokal ob tržnici s spominki, kjer se zbirajo mornarji. Tu se zberemo »Ljutomerčani« ter ob hladnem pivu in coca-coli poslušamo glasbo iz juke-boxa, ogledujemo dekleta, ki čakajo stranke, ter mešetarimo s trgovci, ki nam pridejo ponujat svoje blago kar k mizam. Posel še najbolje cvete fotografu, ki s svojo polaroidno kamero zasluži za vsako sliko dolar in pol. Tudi dekleta, sprva vsa plašna in previdna, se opogumijo ter počasi, druga za drugo prisedajo k omizju.
Manjša družba se nas odloči obiskati hotel. Tu je prava Fran-
V VOJVODINI —
OD BENCINA K PREMOGU
Iz maloprodajnih cen motornih bencinov in plinskega olja bodo v Vojvodini !do leta 1985 zagotovili 3,1 milijarde dinarjev, ki jih bodo porabili za razvoj rudnikov premoga in stimulacijo porabnikov, da bi tekoča goriva zamenjali s trdimi.
Predvidoma bodo vložena sredstva nepovratna, porabili pa jih bodo za povečanje proizvodnje premoga, ki bi ga porabniki iz Vojvodine tako bolj redno dobivali.
PREMALO CISTERN
Odkar bo na Hrvaškem zagotovili potrebne količine mazuta za svoje elektrogospodar-
cija v malem. Osebje je kar pretirano vljudno, čisto, lepo oblečeno, vzdušje v hotelu pa domače, toplo. Okoli nas je vse polno rož, kipcev, slik in drugih ročnih del. Nikjer ni slišati koraka. Sliši se samo tiha glasba.
Ob 10. uri zvečer se odpre igralnica na srečo. Edini gostje so japonski graditelji mostu, mi in pa dekleta za družbo osamljenih.
Moj mož je zaključil ta večer s štirimi paketi Zairov — ki jih pa na žalost nikjer na svetu ni moč vnovčiti in tudi niso prav dosti vredni. Za domače v igralnici sva bila prava milijonarja, dejansko pa je bilo vse skupaj vredno kakih 90 dolarjev. Toda dobre volje smo si zato vsi kupili nekaj spominkov za domov, nekaj denarja pa sva prihranila in ga začuda vnovčila v druge namene, kar pa. boste izvedeli prihodnjič.
D. PAVLIC
Še nekaj o plinaših
Po podpisu Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za izvedbo prve faze programa gazifikacije na območju občine Škofja Loka v mesecu novembru 1983 so se pričela pripravljalna dela za gradnjo plinovodnega omrežja. Z izgradnjo tega priključka bo omogočen odjem zemeljskega plina še zadnjim izmed podpisnic sporazuma o gazifikaciji Slovenije iz leta 1974.
stvo, odpeljejo z Reke v termoelektrarno Sisak in zagrebško toplarno vsak dan, po 1400 ton tega goriva. Zastojev ni, ker ima v polnilnici reške Rafinerije mazut prednost. Lahko pa bi ga odpeljali celo po 2000 ton, če bi imeli na razpolago dovolj železniških cistern, ki jih mora zagotoviti kupec.
NOVO NAHAJALIŠČE NAFTE
V vzhodni Slavoniji, nedaleč od Beničancev so odkrili novo nahajališče nafte, katerega stene imajo enako sestavo kot naj-bogatejša polja. Ohrabrujoče rezultate sta dali tudi dve vrtini, iz katerih so načrpali po 60 kubikov nafte na dan.
'e,	sdelitev	dohodka	kot
; kategorije v pogo: ^amoupravnih odnoso	%	-
redelitvi, da je do'V	z delom in z družt	c	-X
l, m. t. -. — ■'6»;	Ga	r	mnriimn	7araHi	rlnv	..urtOO®	%	Oo	*	%
IZ DRUGIH DELOVNIH ORGANIZACIJ........
be •o sk
ohodek ji pomeni
'V
'Of
vVv^eV'VVt 'V
NAGRADNA KRIŽANKA
IRAK
Dopisujte v glasilo PETROL!
Glasilo delavcev združenih delovnih organizacij v sestavi SOZD Petrol
Ureja uredniški odbor:
Marinka Biček, Minka Demšar, Bojan Marn, Bojana Pečko, Marjan Stelcl, Ada Valenčič
Odgovorni urednik Egon Šerbela Urednik Jelka Zmuc-Kušar
Naslov uredništva
SOZD Petrol, Ljubljana, Titova 66
Telefon 312 755
Tisk tiskarne Tone Tomšič, Ljubljana
Načrti za plinovod
Z graditvijo naftovoda čez Saudsko Arabijo, bi želel Irak početveriti svoj izvoz nafte, ki ga je omejila vojna z Iranom. Štiri angleške firme, ki resno računajo na sodelovanje, so se pred kratkim že združile v Bri-tish Pipeline Engineering and Contracting. Tlako bi lahko prevzele naročilo v višini 2 do 3 milijarde dolarjev.
Vendar se o graditvi naftovoda še niso dokončno odločili pa tudi Saudska Arabija kljub načelnemu zanimanju še ni dala tranzitnega dovoljenja za naftovod, ki bi imel zmogljivost približno 1,5 milijona sodčkov dnevno. Naftovod bi gradili približno tri leta.
Prišli — odšli
PRIŠLI
DO Trgovina z naftnimi derivati TOZD Trgovina na drobno Kranj — Olga Simonič, snažilka TOZD Trgovina na debelo PEi Srmin — Drago Brhan, vratar, Edi Grbac, polnilec cistern DO Transport Ilirska Bistrica TOZD Avtoservis — Marjan Celin, avtomehanik DO Zemeljski plin
Marjan Šavli, kurir-šofer, določen čas, Sergij Bažec, pomoč, vodje TTI oddelka DO Rafinerija Maribor Miroslav Šauper, pleskar sodov DO Gostinstvo
TOZD Motel Lom •— Anton Kostanjšek, natakar TOZD Restavracija Tepanje — Ham-zalija Joldič, natakarica DSSS SOZD Marta Urh, pripravnica
ODŠLI
DO Trgovina z naftnimi derivati TOZD Trgovina na drobno Brežice — Alojz Janežič, vodja izmene TOZD Trgovina na drobno Ljubljana — Ladislav Muzga, poslovodja, pokoj, Martin Rihter, poslovodja TOZD Avtopark — Mario Krašna, voznik
TOZD Trgovina na debelo, jPE Aero-servis Brnik — Ivan Zorman, polnilec, pokoj DO Transport Ilirska Bistrica TOZD Avtoservis — Vesna Skok, ob-računovalka del. nalogov DO Rafinerija
Rudi Šaronja, polnilec drobne embalaže, Nada Kostanjevec, polnilka drobne embalaže DO Gostinstvo
TOZD Motel Lom — Negosava Čeper-kovič, točajka, Martina Leskovec, kuharica
TOZD Gostinski obrati Ljubljana — Vilma Šuštar, natakarica DSSS SOZD
Klara Pogačar, referent finan. službe, pokoj
Dragi reševalci
Takole je odločil žreb:
III. nagrado, dve svečani večerji v kateremkoli obratu DO Gostinstvo dobi Majda Zupančič iiz DSSS SOZD,
II.	nagrado, dve svečani kosili v kateremkoli obratu DO Gostinstvo namenjeni Jožici Primc iz Transporta Ilirska Bistrica,
I. nagrado, dva enodnevna pensiona v TOZD Motel Čatež bo izkoristil Zlato Gom-boc iz DSSS SOZD.
Vsem trem želimo veliko užitka in dobro počutje, pa tudi vnaprej veliko sreče pri žrebanju!
Srečo želimo tudi reševalcem današnje križanke, ki jo boste lahko reševali ob topli peči in prijetnem pogledu na zasneženo pokrajino.
Nagrade pa vam je pripravila TOZD Trgovina na drobno Ljubljana, kjer so se odločili, da dajo za III. nagrado krpo Kanebo, za II. nagrado brisalce za vetrobransko steklo in za I. nagrado prtljažnik za smuči.
STAREJŠI
SLOVEN-
SKI'
EILM
tfMGLt-
ŠKA , bclezeit
DEL
SKLADA
KEMIJSKI
ELEMENT
(.At)
PERZiJ-
SKi
PCLGSEL
KAZAlUi
ZAIMEK
PcTRCL PETROL
NdPRAVi -hlA____
M.ptVbKl
P6
P0UPU\-
"m.
MtŠTO
Slm/čn
iSAAikt
V v
Z.T)A
0F.R.IU j
POKRAJINA V Ki -TAJbKI 0
tinL
SAMOS L
MREztil-
C/K
MESTO ' V SZ
PRI
JMJEZ
TR-plKlA
IT.
NAFTNl
KONCERU
OSTRO
DIŠEČ
PLiKl
tenka
ftrocL
PETROL
■ETfLCL
NECDiM
MAPADi MA. POLl-nčuo
kitajski
CESARSKI
COLM
PETROL
VREDNO
bTKJI
Papirji
VENTURA
f>6 - SlKJ" DilCALNC GLASilc
ČETRTI
RlM&KI
KRALJ
vojna
ZiVj\L
jvŽNC-l
EVROPSKA!
MC&tfCCVKf
ZAZiHfcAl
brazil-
sko
NERJA-
NJi
RUSKI
PGLbCRtfl
PAPIGA
MESTO
V
MAK.ED0' til JI
ARNOLD
Zv/Eid
PETROL
nemški
S?tLkllK
tcftcLJl
PROIZVOD
SAJEkitC
RISU
LEPOTNI GRM Z. RUMtNr Ml CVETI
GOROVJE
V
BURMI
SLAVNO MESTO ERiTRE' JE '
OSKRBNIK
Kleti
PETROL PETROL
PETROL
MASO ki
TENKA, BELA . ftCM?)Az-Ev/lMA
STON06A
ČRkJO
VlMO
PETROL
KARLOUC
LJUDSTVO V RAMPU-
L fcE. AN OfcROK.
tetrcl
SR.&061-
UiVUSOpč
ARHI-
TEKT
RAVNi
LEGENM RNI CSTA-NCViTELJ RIMA
fETRCL
ANTON
iNbCLlo
KA0J6 C6 LASANJE
TErtNl-
ČNi
POKLIC.
DidRLMT
ALUMlNlJ
TANTAL
noscmet-
KJIKlUB
FftANC,
PILCZ6F
CHIPPC-
L7TE)
SLIKE. Ki Pl G0LE6A TELESA
ORjvMKir.LA SMCLA iSLAVCEV
GLAVNO
MESTO
ra,ČiJE
«-
SiNJiKE
Alke
NATRiJ
PETROL
PETROL