'•j™. r Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2.^ ** (vhod C« dvorliče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od 10.—iS. ure dopoldne. Rokopisi ae ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Ure/lnitketa telefona itev. 74. *4 V. V Iijubljatii, v četrtek, 1. decembra 1904. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje ia prazniku, ob polu S. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: za celo leto 26 K, xa polovico leta IS K, sa četrt let« G-50 K, sa 1 mesec 2K 20 h. Vupravništvu prejeman: ** celo leto 20 K, sa pol leta 10 K, sa četrt leta 5 K, sa J mesec 1 K 70 v. Za pešiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. Upravništvo je ▼ Kopitarjevih ulicah štev. 2. Vsprejema naročnino, Inserate in reklamacije. — lncratl ae računajo enostopna petitvrsla (dolžina II Milimetrov) za enkrat 13 b, za dvakrat XI b, aa trikrat » b, za več kot trikrat a b. V roklamnlh noticah atane enostopna garmondvrsta H b. — Pri večkratnem ob|avl|en|a primeren popust. UprarnlSkega telefona itev. 188. ff~- Non expedif. Rim, 29. no*. Ze zadnje dižavnozborske volitve v Italiji so pokazalo, da se za dolgo udeleževanje ne more zadrževati katoličanom. Ker so v treh krajih postavili katoličani svojo kandidate in tudi predrli, se je pričela velika čas nikarska borba. Nekateri konservativni listi (n. pr. Riscossa) bo sploh govorili, da se Non expedit v sedanjih raimerah eplch n o more razveljaviti, češ da mera biti prej rešeno rimsko vprašanje. Drugi so pa razlagali, da katoličanom sploh ne kaže udeleževati bo političnega življenja, ker se bo revolucija tako »li tako sama snedla. Tretji so pa učili, da katoličani pač emejo voliti v gotovih slučajih, ne emejo se pa dati voliti. V ti zmedi so sedaj kmalu pokaže popolna jasnost. V sedanji številki prinese »Civilta cattclica« članek, ki bo v sedanjih razmerah sa laške katoličane naravnost epo-halen. V tem članku »e najprej hvali katoliška volivna agitacija, č?š da je postopala popolnoma zakonito. Non tx?edit more imeti le prehoden značaj za določane razmere. Če se razmere izpremene, utegne postati abstinenca pri vo-litveh usod* o škodljiva. Odločno obsodbe vredni so tisti, kateri trdijo, da bi si bil papež v protislovju, ko bi preklical non ex pedif. Jalova je teorija o revolucijski katastrofi, če tudi more revolucija uničiti sama sebe, pa more prej uničiti tudi nas in ogromno škodovati ceikvi. Nagon ohranjenja samega sebe nas mera voditi, da izkušamo na vsak način krotiti revolucijo, torej tudi z udeleževanjem politiškega življenja. ČUr.ek pczivlje končno, naj se laški katoličani lotijo političnega delovanja po zgledu nemškega centra; takoj naj se pa prično za volitve krepko organizirati. O tem ne more biti nobene dvojbe, da o tem članku ve sv. oče, in da zagleda z njegovim privoljenjem beli dan. Novo življenje se prične v Italiji, ki bo brez dvojbe v veliko korist katoliškemu gibanju tudi po drugih državah. Dczdaj so se marBikjc našli katoličani, ki so so sklicevali na Italijo, ko so zagovarjali svojo politiško vnemarnost. Odslej to no bo več mogoče. Krepek im pulz svetovnega pomena pcmenjajo načela Civilta cattolica. Zadnji poizkusi. Dunaj, 30. nov. Štirinajst dni že razni govorniki .pojaS-njujejo situacijo" v parlamentu, pa širona se vedno bolj meša. Na eni strani posredujejo načelniki štirih nemških strank, na drugi pa Poljaki. Kar se tiče nemških načelnikov, to posredovanje ni reBno in odkrito. Le vsled javnega pritiska in zaradi lepšega bi omogočili delavnoBt zbornice, da zvrnejo krivdo nedelavnosti na češko in jugoslovanske poslance. V tem smislu pišejo tudi vladni in vladi prijazni listi. A ravno te spletko so dvkaz neodkritesrčnosti, ker v sedanjih razmerah je vladi in nemškim strankam nede lavnost zbornice manjšo zlo. Ako vlada dobi tako potrebno posojilo, da zsmaši prazne blagajne, podaljša si svoje politično življenje. Zato je malo upanja, da bi današnje posvetovanje načelnikov raznih strank imelo kaj uspeha. Caški klub in „Siovauska zveza" sta odklonili udeležbo pri posvetovanju, ki se piične Bedaj ob 3 uri po seji. Z) to je znamenje, da so razmere v zbornici neugodnejše, nego začetkom lasedanja. Rsanejšo je posvetovanje Poljakov, naj Cehi m „Siovanska zveza" izkljuSita iz ob atrakcije proračunski provizorij in driavno podporo vsled uim. A ravno v tem gimu tiči «ajec Obe točki pomenita zaupanje vladi. S provizorijem dobi vlad« prosto roko zn prvo polovico prihodnjega leta. Za to predlogo, kakor vse kaže, vlada dsjies še nima večinp, če tudi bi je ne onemogočila obstrukoija. V drugi označeni predlogi pa vlada ponuja za podpore 15 in pol milijona, a obenem zahteva žage 53 in pol milijona kredita. Seveda ga ni poslanca, ki ne bi po raznih uimah oškodovanim pt sestnikom privoščil državne podpore. Odtočno pa se mnogi upirajo pogoju, da b> morali vladi dovoliti nov kredit v znesku 53 in pol milijona. O tem se ie nekaj dni vrše pogajanja. So, ki svetujejo: Zbornica naj dovoli 15 in pol milijona za podpore, a večji kredit vladi naj odreče. A to je labko rsčero, pa težko dobljeno. Zadnjo besedo ima Io vlada, ki bi takega zakona ne predložila v najvišje potr-jenje. Agrarci raznih strank imajo jutri skupno posvetovanje, kako bi prišli iz te zagate ter izposlovali državno podporo. Do slej se tudi Cahi nieo nikdar ustavljali dr žavnim podporam in morda tudi sudaj ne bodo delali težav. Kar se tiče jugoslovan skih, osobito pa kranjskih poslsnoev, vsa ta akcija nima mriogo pomena. Druge dežele dobe milijone, Kranjska pa nekaj grošev, ki so le kaplja v Savo. Poljaki pritiskajo z vsem vplivom na Čehe, naj opuste obštrukcijo. Čehi pa so do vrata zapeti ter odgovarjajo, da ni še prišei trenetek, ki bi jim olajšal premembo dcae danje taktike. To je tudi vzrok, da se od čeških vod,telje*r še nihče ni oglasil v sedanji razpravi. Ii istega r«zloga se je danes črtal tudi dvorai svetnik Šuklje, ki je imel nalogo govoriti v imenu „Slovanske zveze". Mogoče pa je, da bo jutri parlamentarni kalejdoskop zopet sabrne, in da se v petek oglasijo govorniki češkega kluba in »slovanske zveze". Ni brez pomena, da je danes dr. pl. Korber poklical k sebi dalmatinskega dež. glavarja dr. I v č e v i č a in češki minister dr. R a n d a načelnika ^Slovanske zvese" d r. S u b t e r š i č a. Da se niso razgovar-jali o vremenu, je jasno. Danainja seja je bila zopet kratka. Trajala je le štiri ure. Govornikov je oglašenih le še malo, a Bitu acija še vedno zamotana, zato hoče predsedstvo zavleči razpravo 3e do petka; Prvi današnji govornik, dalmatinski pa-slanec d r. D u 1 i b i c , je obširno govoril o znani aferi Ilandel. Baron Offermann, član nemške napredne stranke, je govoril, kar bi mogel podpisati vsak objektiven Avstrijec. Govoril je za apravo med narod-noatimi na podlagi enakovrednosti na rodov. Naravno, da so mu ugovarjali celo njegovi ožji priBtaši in da ga je njegov načelnik dr. Gross koncem seje javno zavrnil, češ, da ni govoril v imenu stranke. Mncgi slovanski poslanoi so pritrjevali Offarmannu ter klicali: Tako naj govore in delajo nem ške stranke in mir med avstrijskimi narodi je zagotovljen. Zal, da je baron Oflermann med Nemci bela vrana. Zadnji današnji govornik je bil čeSki poslanec dr, K I u m -par, ki je med velikim hrupom zavračal nemško govornike in kričače, ki so se zbrali okoli njega. Ravnokar pa so se razšli načelniki klubov, ne da bi kaj gotovega sklenili. Izrazili so ž o 1 j o , da zbornica dovoli driavno podpore, ter u p a n j e , da zbornioa morda dovoli tudi začasni proračun. Hodili so torej okreg stlede, v kateri se kadi vroča kača. Rusko - japonska vojska. Veliki napad na Port Artur. Zadnji napad na Pcit Artur, ki je bil izmed vseh dosedanjih nnihujši, je general Nogi ?aiel na povelje iz Tokia. Tam zahte vjjo od njega, da mora za vsako cene vzeti trdnjavo, predno pride baltiško brodovje. Nogi si jo izbral neko stran, o kateri mislil, da ni podminirana in da bo torej mogoče priti tam prav blizu do utrdb. A varal ee je. Ravno tam eo naleteli Japonci na najstrašnejše podkepe. Zanimivo je, da bo ame-r.šsi listi prej vedeli za ta napad, predno se jo začel. Dobili so vtsii iz Tokia, kjer jo bila stvar sklenjen«. General Nogi pravi, da ta napad ni bil zadnji, in zahteva od maršala Ojama pomoči iz Mandžurije. Japonci sa resno boje baltiškega brodovja. Togo ae resno prjpravlja na sprejem. Blokf.d* Port Atturja jo zato manj stroga, ker je moralo mnotro ladij na Japonsko, da ae pripravijo na bodoče morske boje. Tudi se morajo preskrbeti s premogom. Japonska poročila o zadnjem naskoku na Port Artur. Iz Tokia so poroča 29 nov.: Kar se tiče eovražne utrbe Sunsušan ter vzhodno ležečih utrdb, smo robove na kotreskarpah ter glasije močno utrdili; vendar če ni prišel čas ia naskok. (Tu se zopet zdi človeku, kakor tista basen o lisici in kislem grozdju). Na „205 m. griču" se nam jo posrečilo po mnogih napadih vzeti sovražne brambeno jarke blizu vrha. Naš oddelek drži sedaj to pozicijo ter izkuša vzeti cpIo utrdbo. Iz Londona poročajo 30. nov,: V Tokiu eo izvedli v torek zvečer, da je general Nogi ustavil n«p»d na Port Artur, ki ga je pričel v Boboto. Nogi je poslal daljše poročilo o bojih v soboto in nedeljo, a vlada je priobčila le izvleček. Poročilo potrjuje, da so Japonci vzeli zunanje postojanke utrdbe Sunsušan. Dopisnik „Daiiy Expreasa" v Tokiu je izvedel, da Nogi v svojem poročilu priznava, da uspeh teh bojev ni bil tolik, kakor se je pričakovalo. Angleika poročila o zadnjem naskoku na Port Artur. Reuterjev urad poroča i« C fua v London 30 novembra : Iz sem došlih poročil je povzeti, da so ee vršili med 24. in 27. nov. pri Port Arturju ljuti boji. Napad je imel očividen namen, vzeti ruske obkope na celem glasiju; vsled tega ni bil toliko naperjen proti utrdbam samim. Japonske pozicije pri Kikvanšanu in Erlunšanu eo sedaj bolj ugodne. — Dne 24. novembra je pričel napadati del 11. japonske divizije, potem ko je topništvo že pripravilo napad, one utrdbe, ki krijejo dohod k južno-zahodnim utrdbam Kikvanšana. Obenem je pričelo topništvo streljati na utrdbe Erlunšan in Antušan. Pet krat so bili Japonoi odbiti, potem so pa potisnili Ruse iz okopov, katero so razrušili. Pod varstvom vreč s peskom so se Japonci zakopali v svojih novih postojankah. Ponoči so poizkusili Rusi izpad, a so bili — po ja-ponskih poročilih — odbiti. Japonci imajo sedaj pred seboj še močnejšo črto utrdb. Podrobnosti o bojih pred Port Arturjem. Iz Cifua poročajo, da so Japonci pri svojem zadnjem naskoku na Port Artur vrgli v zrak z minami glavne ruske utrdbe pri Erlunšanu. Poizkušali so vzeti tudi manjše kikvanšanske utrdbo v naskoku. Boj se je razvil v pravcati spopad, ki je trajal eno uro. Pri tem so izgubili Japonci 4000 mrtvih. Japonska poročila trde, da sta na severovzhodu padla še dva forta ter tretji pri vzhodnem Kikvaršanu. Sedaj polagajo japonski pijonirji mine pod utrdbo Ljaolicoj, najprvo hočejo uničiti predutidbe. potem pa v naskoku vzeti utrdbo samo. Iz 6»ngaja poročajo, da so utrdba Sunsušan in vzhodne sklepne baterije že v japonskih rokah. — Iz Rima se poroča, da pripravljajo Japonci napad na centrum ruskih utrdb pved Port Arturjem. Postavili so že 50 težkih obležnih topov, iz katerih silovito obstreljavnjo mesto, luko in ladjedelnice. V kratkem se pričakuje novega naskoka. Japonsko poročilo o zadnjih bojih v Mandžuriji. Glavni japonski stan v Mandžuriji poroča na kratko o zadnjih bojih : Zvečer, dne 24. t. m. je pričel sovražnik slabo obstreljevati selo aantusk. Ob pol 7. uri je poizkusil nočni napad, a je bil odbit. Med napadom je obstreljavai pri Vejbjaloncu stoječi sovražnik z možnarji selo Santaokunisu in Kanhjavacu, a brez uspeha. Zvečer 27. t. m. je obstreljavai sovražnik z možnarji in poljskimi topovi, ki so bili postavljeni zahodno od žnleznice, neprenehoma bpIo Ku-hjacu. Obenem je zasedla sovražna pehota neko vas severozahodno od N u'*vancu ter streljala na vas Sjaohinfu, ki leZi severno cd Kubjacu. Ogenj je ob pol 9. uri zvečer polagoma pojenjal. Istega večera ob pol 11. uri je pričel« streljati sovražna pehota, ki je stala zahodno od železnice na desnem Sa-hovem bregu, toda ob pol 12. uri je ogeni ponehal. Vršilo se je več prask med patru-Ijami. Sicer pa je položaj n o -izpremenjen. 1 Boji v Mandžuriji. Kuropatkin poreča 29. nov.: Japonski oddelek, ki ee je po boju pri Cmbenčenu umikal na svoje postojanke, se je ustavil pri selu Svidun, ob cesti, ki pelje v Cian-čan, ter na nekem prelazu, 12 km jugovzhodno od Cinhenčena. Po izjavah prebivalstva bo Japonoi potrti. Seboj imajo mnogo ranjencev. Dane« zjutraj so pričele naša čete 10 km od naših pozicij, zopet s ofenzivo' Prednja četa je prišla v sovražni ogenj' Opoldne je pričela napad naša artiljeriia Nadaljnih poroči! 8e nimam. Japonsko brodovje jo žo odplulo proti baltiškemu brodovju. Predpriprave za ekspedicijo pod povelj-Btvom admirala Uria stoječega brodovja so bile povsem tajne. Vendar pa ni bilo mogoče prikriti, ko je odplula cela eskadra iz luke. V pomorskih krogih se govori, da ima ekspedicija namen, iti nasproti baltiškemu brodovju, ki ao približuje Vzhodni Aziji ter jo počakati v malajskih vodah, kjer bi se najložjo izvršil napad iz zasede. Tu je vse polno malih, zapuščenih etakov, za katerimi bi se japonsko brodovje lahko skrilo. V Dardanelah zaplenjena ladja. Carigrad, 30. nov. Dardanelske oblasti bo zaplenile ladjo, ki je last neke marziljske firme, ker je vozila za Rusijo vojne potrebščine. Japonski torpednl napad v danskih vodah ? »Figaro" objavlja pismo nekega ho-landskega inženirja, ki je opremljal ruske ladje, na katerih je napravil brezžični brzo-jav. Inienir pripoveduje v lem pismu, dasa je nahajal na krovu transportno ladje -Kam-čatka". Ladja je bila oddaljena 120 milj od danske obali, ko bo pripluli ponoči štirja Paniki z veliko hitrostjo naravnost proti brodovju. Niso so umaknili niti, ko je pričelo brodovje streljati. Dva teh parnikovsta bili gotovo japonski torpedovki, ki sta iz< strelilo tudi nekaj torpedov. Naposled sta se umaknili ruskemu ogrju. Japonski parlament. Parlament je otvoril mikado s prestol-mm govorom, v katerem povdarja, da bo razmere med vsemi nevtralnimi državami najprijaznejše. Dalje naznanja novo predlogo glede vojnh stroškov. Govor hvali hrabrost in udatost japonskih čet, ki gredo od zmage do zmage (?). M.kado ae je pripeljal v par Isment v gala-vozu, ki ga je sprtm'jala konjenica. Zveia med Čifuom in Fort Arturjem »Mnraingpost« poroča dne 29. novembra ii Sangaja: Brezžični brzojav med ru skim konzulatom v Cifu in rusko posadko v Port Arturju je zopet v redu. Poslali so poročilo v Port Artur, ia katerega je kmaln došel odgovor. Kdo ao »poljski begunci" ? Židovski listi neprenehoma pišejo o »poljskih begunih«, češ da ie Poljaki cdte-gujejo vojni službi ruaki. A če se ti begunci natančneje pogledajo, se vidi, da so aicer res ia Poljskega, a vse kaj drugega, nego Poljaki. Djpitnik »N L.« is Tarnopola poročag da je tam čex 400 vojaških begunov, a vai od prvega do zadnjega so sami judje. Kako je to, da so judovski uredniki »Neue Fr. Pr.« in »Zeit« tako trudijo dokazovati, da so to Poljaki? A'i bo sramujejo svojih rojakov? Pripovedovanja japonskih ujetnikov. Nemirovič Dančenko piše: Po izjavah japonskih ujetnikov japonska armada nikakor ni več v tako popolnem položaju, kako? pa je bila ob sačotku vojne. Da se na-domeste one velikanake izguba v bitkah pred Ljaojanom, so morali priti rezervniki, stari 35 do 38 let. V kompanijah, kjer bi imelo biti 230 pušk, jih je v resnici samo 150. Razervni polki obstoje izključno i« moštva, starega 27 do 35 let. Poleti je divjala v Kurokijevi armadi bolezen beriberi, v Nodzuovi pa griža. C ste sedaj niio več tako navduiene, ker so mnenja, da poveljniki ne znajo izrabiti Bvojih uspehov. Armada želi miru ter se ie vojske že naveličala. U,etniki pravijo : »Vlada ne vidi naše pogube.« Tudi na Japonskem so vedno bolj potrti. Rueko topništvo Japonoi visoko cenijo, ker strelja mirneje in gotoveje. Živeža imajo Japonci dovolj, a gorke obleke ce. Vse mo štvo silno trpi vsled mraza, vc-ndar pa noče atanovati po vaseh, ampak spi na pozicijah, Japonci so zelo utrujeni, ker nimajo niti časa za spanje. Sedanji japonski ujetniki se obnašajo popolnoma drugače, kot v začetku vojske; radi dajo vsa pojasnila, ker so že siti vojske. Položaj v drž. zboru. O včerajšnjem skupnem posvetovanju mladočeSkega kluba in parlamentarične ko misije poljskega kluba se čuje, da se je po sebno dr. Kramar odločno izjavil za nadaljevanje ieške obstrukcije. Dr. Kramar je dajal, da mora napram sedanji vladi vzdržati mladočsški klub avojo dosedanjo taktiko. Pri včerajšnjem posvetovanju načelnikov parlamentarnih klubov je govoril tudi dr. Korber, ki je priporočal »naj sa vse stranke združijo v eno veliko stranko v stranko reda". Dejal je, da bo rešitvi predlog o uimah, o prorač. provizoriju in laški pravni fakulteti vlada gledala, da pridejo naj prej na dnevni red nevtralne predloge, ki zanimajo vse stranke, n. pr. tiskovni zakon. Poslanec Romanzuk je načelnikom povedal, da reda ne bo, dokler sa pravično ne reši narodnostno vprašanje in volivno r e 1 o r m o. Predsednik V • 11 e r je izjavil, da Mladočehi protestirajo proti vsaki izročitvi kake vladne predloge odseku brez prvega branja. Včeraj se je v zadevi vladne predloge o podporah po uimab oškodovanim vršila skupna konferenca parlamentarnih komisij mladočeikega klnba, poljskega kluba, »Slo* vanske zveza« in Rusinov. Neka parlamentarična korespondenca javlja, da so Mladočehi in Jugoslovani storili sklepe, ki jih medsebojno vežejo in da sploh odklanjajo vsako nadaljno pogajanje, ako vlada in Nemci ne pokažejo v dejanju dobrohotnosti. Gosposka zbornica bo imela svoje prvo sejo 7. decembra. Razpravljali bodo o zakonu glede sklicanja upnikov in pa o družbah z omejenim poroštvom. Nadalje bo drugo čitanje zakona o izpremembi državnozborskega volivnega reda v nekaterih okrajih na Nižje Avstrijskem in pa o posebnih določilih za vodstvo zemljiške knjige na Predarelskem. Končno bedo nadomestne volitve v pravoslovno, politično in nagodbeno komisijo. Boj proti obstrukciji na Ogrskem Predvčerajšnjim so zborovali slušatelji vseh budimpeštamkih visokih šol. Sklenili so spomonico na vseučiliškoga rektorja, v kateri zahtevajo strogo kazen za ono policijske činitelje, ki so vdrli na vseučilišče. O J akademičnega senata zahtevajo, da prekliče svoj sklep proti visokošolcem in naj ektor izjavi svoje obžalovanje policiji. Ca 'isokošolci ne bodo dobili zahtevanega zn- došienja in če bo kak visokošolec vsled demonstraeij kaznovan, bodo vsi visokošolci stavkali. Visokoiolci bo svojo spomenico včeraj vročili rektorju, ki je obljubil rešitev spomenice zaradi vloma policije na vseučilišče v smislu visokošolcev. M adina je bila zaradi te izjave tako vesela, da je pela Ko-fiutovo himno. Predavanja na vseučilišču so sa včeraj zopet pričela. Ob 11. dopoldne so se sbrali visokošolci v avli. Z eljen-klici so pozdravili rektorja Denka, ki je nagovoril dijake. Rekel je, dacčetovsko ljubi mladino. Ne v svoje opravičenje, marveč da dd res nisi čast, izjavlja, da on in vscučiliški notar nista pozvala na vseučilišče policije. Ko ja vektor zagledal na hodniku stražnike javnega reda, jih je sam pozval, naj se odstranijo. Vseučiliški senat je sklenil aahtevati preiskavo kakor tudi ukrenil potrebno, da policija več ne vlomi v znanstvu posvečene vseučiliške dvorane. Rektor je končno opominjal mladino, naj vzdrži mir in red ter naj vrč ne moti predavanj. Predsedoik cgrske zbornise pl. Peroiel je imel političen shod v Borybadu. Njegovi volivci so mu priredili sijajen sprejem. Na shodu so mu izrekli zaupnico. Libervlna stranka je imela včeraj v Szatmaru, Jahertemplomu in Siolyomu shode, na katerih so izrekli vladi caupanje in podporo v boju proti obstrukcijo. Isvrše valni odbor združenih opozicijskih strank je sklenil včeraj pod Košutovim predsedstvom nadaljevati agitacijo po deželi. Opozicija bo v nedeljo priredila 14. protestnih shodov. V Gjuru bosta govorila Košut in grel Ap-ponv D mes priredi v G uru liberalna stranka ljudski shod, na katerem bo govoril Tisza. S Tiazo se pelje ves liberalni štab v G,ur. Železnica Reka-Ogulin-Bihač. Dobro poušeni reški krogi trde, da bo v kratkem zgrajena železniška proga Reka Ogulin Bihač, Vojno ministrstvo polaga nato veliko važnost. Progo bodo zgradili zasebni podjetniki. Po inomoških dogodkih. Italijanska drž poslanca Mazorana in T a m b o s i sta pri nauinem ministru dr. H a r 11 u posredovala za one italijansko visokošolce, soper katere so uvedle akade mične oblasti disciplinarno postopanje, ker so se udeležili izgredov v Inomostu. Naučni minister je odgovoril tako, da sta bila poslanca zadovoljna z odgovorom. Včeraj zju traj so bili iz zapora izpuščeni vsi zaradi inomoških dogodkov zaprti italijanski vi sokošclci. Nova italijanska državna tajnika. »Agenzia Štefani« poroča, da je kralj imenoval poslanca C a m e r a za državnega podtajnika v fi lančnem, poslanca P i -s a n e 1 1 i j a pa za državnega podUjniia v naučnem ministrstvu Trgovinska pogodba med Srbijo in Nemčijo. V Barolinu sta podpisala novo trgovinsko pogodbo med Nemčijo in Srbijo nemški drž. tajnik Richthofen in srbski po slanik v Baiolinu M i 1 i č e v i c Dogodki na Balkanu. Poslaniki velevlasti so turški vladi naznanili imena novih šestih avstrijskih in šestih ruskih orožniških častnikov. Končno so naznanili, da bodo častniki nosili obleko svojih čet. ltazmere med Nemčijo in Angleško. »Nineteenth Cantury« priobčuje razgovor med nemškim kanceleriem grofom Bii owom in svojim sotrudnikom o razmerah med Nemčijo in Angleško. Btt'ow je rekel, da je del najvplivnejših angleških časnikarjev nasproten Nemčiji. Gotovi Angleži smatrajo za življensko nalogo časnikarski boj z Nem čijo. Biliow je končno izjavil, da Nemčija ni nasprotovala pogodbi med Angleži in Ti betci. Stavkujoči napadli mesto. „ Times" poročajo iz Ntw Yorka: V rudarskem mestu Zaigler, Minois, je izbruhnila stavka, ki Be razvija v obliki meščan ske vojske. Stavkujoči delavci so celo noč streljali v mesto. Meščani so na stavkujoče delavce streljali a topovi. Stavkujoči so merili previsoko in žito streljanje ni povzročilo škode. Število mrtvih in ranjeocev še ni znano. Ministrska kriza v Srbiji. Listi trde, da je nastala v Srbiji ministrska kriza. Stranki samostojnih radikalcev pripadajoči ministri za bogačastje, pravosodje in za stavbe sa baje že odstopili. Francoska zbornica jo včeraj razpravljala o proračunu trgovin skega ministrstva. Poslanec Voullant jo zahteval preiskavo o stavki. Stavka 400.000 oseb. Sisvko bi ae preprečile, če bi se porazdelilo dolo, uvedel 8urni delavnik in iz preminili zakoni o ženskem in otročjem delu. Zbornica jo sklenila, da prouči sproženo vprašanje. Pogajanja o trgovinski pogodbi z Nemčijo pretrgana. Pruski državni minister, grofPosadow-sky, je včeraj zapustil Dunaj in odpotoval v Berolin. To dokazuje, da so bila dunajska pogajanja popolnoma brezuspešna. Nemčija je hotela uvesti zelo visoko carino na poljedelske predmete, a ob enem zahtevala za izdelke nemške industrije od naše države nizko carino. Avstro-ogrski ministri so bili prepričani, da bi niti avstrijska in še manj ogrska zbornica odobrili nemške predloge in po Nemčiji predlagano trgovinsko pogodbo. Glavne težkoče so bile pri pogajanjih o zdravstvenih predpisih pri prometu z živino in pa o carini na les. Pri industrialnih izdelkih ni bilo posebnih težkoč. Gotovo je, da je v trgevsko-političnem oziru med našo državo in Nemčijo nastala napetost, a najbrže bodo diplomatje nadaljevali pogajanja. Berolinski krogi sodijo, da pomenja odpo-tevanje Posado\vskega le prekinjenje pogajanj. Do carinske vojske med obema državama zaradi tega dogodka najbrže ne bo prišle, če bo prav 31. decembra t. 1. trgovinska pogodba med našo državo in Nemčijo odpovedana, bo še dovolj časa za na-daljna pogajanja, ki se bodo najbrže pričela zopet spomladi. Izpred porotnega sodišča v Ljubljani. Obogateti sta hotela. Včeraj popoldne ae je vršila porotna obravnava pmti Mariji Manfredonija, branjevki v H-aš»h in Tomaža Košir, delavcu v Boh. B strici radi poizkušenega napeljevanja k hudodelstvu ponoreienja denarja. Franca Sttf?, po domače Dobrejev iz Visokega, je prišel že trikrat zaradi ponareje kovanega denarja s kazensko sodnijo v dotiko. Dvakrat se mu je posrečilo sračno is muzniti se iz zadrege, enkrat je bil pa le na eno leto ječe obsojen. Ni torej čuda, če so orožniki ojstro nanj pazili, to pa tem bolj, ker so vedeli, da nima dosti zaslužka in da zahajajo k njemu sumljivi ljudje. Izvedeli so, da sta bila koncem meseca januarja pri njem neka neznana ženska i a nt ki stari mož na obisku, in kar so bili v kokrški farni cerkvi isti čas svete posode pokradene, doume vali so orožnik', da je mogoče, da je pri tej tatvini tudi Sttfa v toliko prizadet, da mu bodo kovine teh vzetih posod služile za po ■ narejanje denarja. 0,'ožniki so ga prijeli in že tem, kakor kasneje pri sodišiu je izpovedal, da sta ga neka ženska in neki možak nagovarjala, da naj jima napravi ponarejenega denarja. Stcfe je od teb dveh poznal le Tomaža Koširja, dalavca iz Boh. Bistrice. Kasnejša poizvedbe no pa dognale, da je bila njegova spremljevalka Marija Manfredonija, posestnica in branjerka v Hrašab. Ta dva sta se z iavošSekom pripeljala k Stefetu, ga v neki gostilni na Visokem prigovarjala, da naj ji preskrbi ponarejenega denarja, to je ponavljala tudi v drugih gostilnah v Kranju, kjer je Manfredonija v«e plačala. Rekla mu je, da naj napravi goldinarje ali pa pet kronske tolarje, katere bo lahko izpečala v svoji prodajahrei. Ofožniki o Manfredoniji pravijo, da se le malo ve o njenem sedanjem življemu. Ona živi ločena od svojega može, ki biva nekje na Laškem. Prišla je leta 1901. brez sredstev v I baše, ker je gostovala pri Jeri Pogačar; v tej hiši je otvo-rila branjarijo. Živela je dobro, lanBko pomlad pa si je sezidala lastno hišo, v kateri ima prodajalno. Pri hišni raziskavi se ni pri obdolženki našlo nič sumljivega, pač pa neki listek, na katerem je napisan neki naslov, — skoro gotovo kak?ga laškega ponarejalca denarja — kakor tudi imena železniških postaj od Trbiža do Vidma, Tomaž Košir pravi, da je meseca januarja t. 1. bival nekaj dni pri soobtoženki, da mu je obljubila, da ga bo poročila, če ji more takega moia preskrbeti, ki denar deia. Nato ae je on napotil k nekemu Francetu Noč, ki je bil istodobno s Stefetom zaprt in ta mu je povedal, na koga nij so obrne. K »r Be tiče Koširja, trdi ta, da ni Štefka nagovarjal k ponareji denarja pač pa Manfredonija. Priča Stefa pa trdi, da ga je tadi on prigovarjal, če ravno ne t3ko živahno, kakor njegova spremljevalka. Stefata je bilo treba parkrat opemaiti na prisego, predno je to povedal. Manfredonija pa le v toliko priznava, da je tudi s Stefatom o denarju govorila, a da je bilo to le vsa Šala. Pila pa je s Stefatom. Spiia sta sama par Štefanov. (Veselost.) Ona je z besedami »denar delat« mislila le, da bi ga vzela za moža če bi znal denar »prislužit«. Jezična ženioa pravi, da »ponarejenega denarja še ne pogleda". Predsednik konstatira, da je Manfredonija pisala v razne laške kraje, kjer ponarejajo avstrijski denar, rekomandirana pisma Obtoženi Kcš;r pravi, da je mogoče kriv, ker jo je peljal k Stefetu. Storil je to, ker rad dobro pije in ona mu je vse to obljubila. Košir opisuje, kaj je ona vse plačala, ona pa vmes kriči »Važcš!" Košir: „Jaz som so botel enkrat dobro najesti in napiti, zato sem jo peljal k Stefatu, o katerem sem vo del, da se ne peča več s ponarejanjem de* narja. Košir pripoveduje, da je Stefatu dejal naj ima vse »za hec in naj babo ima za norca, da bo plačala z t pijačo«. Sal je s njo k Stefatu, ker je bilo vse njegovo oporni« nievanje zaman. Oa ji je »odkrito* dejal: »Nikar, s tem stopiš z eno nogo na postavo, pa še druge potegneš za seboj, pa si v luknji«. Predaednik ga opomni, da je nekemu ciganu pravil, da ima nekje denar, „šac» zakopan. Košir ae na glas prična smejati in pravi: »Hj, ho, ali g. predsednik ccranu verjamete, cigan j a dvakrat cigan. Naj mi le povedo, kje je šac, jaz bi ga rad imel«. Priča Gabrijelčič, gostilničar na Brezjah opiše življenje Manfredonijeve. Nagovarjala je tudi njega, naj spravlja pona rejen denar med ljudi, kar je pa ogorčeno odklonil. Njen mož je od nje uš)l z njeno sestro. Pričo Jero P o g a č a r je bilo a največjo s lo pripraviti do tega, da je prisegla. Pol uie je vpila, da radi »žleht jezikov ne bo prisegla. Končno je prisegla in povedala, da je Manfredonija imela stroj za ponarejanje denarja in da je hotela od nje dovoljenja, da sme v njeni hiši neki Lah delati denar. Manfredonija proglaša vse to za laž;. Ker so porotniki vprašanja enoglasno potrdili, bila sta oba obdolženca, oziraje se na prevladajoče olajšalne okol-ščine zaradi hudodelstva napeljevanja k ponareji kovanega denarja obsojena vsak le na eno leto i e č e. Tajna razprava. Ziradi posiljenja še ne 14 let stare deklice je bil v tajni raeprati Jož-f M orel, 31 let stari samski delavec oproščen, ker je pozneje 14 letno deklico poročil. Štajerske novice. š 2.1grtov stolp, ki je bil visok 36 metrov in je veljat 5200 kron, Be je te dni podrl. Ne ve se, ali sa je sam podrl, ali je pa kdo nalašč to povzročil, š Političen shod na Vukovskem pri Mariboru. Nad vse sijajno in nepričakovano se je izvršil ta shod jareninskega političnega društva. Shod je otvoril tajnik društva, č. g. kaplan V r a Č k o. Podal je potem poročilo delovanja društva v 1. 1904. Društvo ni posebno veliko storilo, a razmere so take, da ni bilo mogoče več storiti. Na vsak način bo moralo društvo za naprej več storiti. Dal je tudi pregled izida zadnjih državnozborBkih volitev v mariborskem okraju, ter tudi povedal vzroke, zakaj 8e je tako slabo volilo. „S t a j e r c« p o -kvarja naše ljudi in velika nevednost je zakrivila, da je tako slabo šlo pri zadnjih volitvah. Ostro je bičal »Štajerca« in ljudi, kateri so okoli njega in posebno povdarjal narodno izobrazbo, katere nam jc nad vse treba. Navduševal;! je ljudi za ljubezen do materinščine ter razlagal ljudem, zikaj moramo biti proti nemškutarjem, Navedel je nekaj lepih rekov iz »Slomšeka«, v katerih nas ta nepozabni rodoljub tako lepo navdušuje za narodno stvar. Na vsak način bomo morali veš storiti v mariborskem okraju in ne pripustiti delo posameznikom in samo njih kritiko-v a t i. Opozoril je poalušalce tudi na bti-gerja in njegovo delovanje v deželnem zboru ter klical vse k vstrajnemu narodnemu delu, kajti že 11 ura je. — Nato je poročal deželni poslanec o deželnem zboru. Mirno in tiho s? ga poslušali. Marsikateri pač ne bo šel več nemškutarskega poslanca volit, ko je slišal, kako delajo t i proti Slovencem! Gavoril je o raznih predlogih in interpelacijah slovenskih deželnih poslancev, govoril o kmetiiaki šoli, o lovskem zakonu itd Na-stopdeželnih poslancev slovenskih se je popolnoma odobril. Iirekla se je topla zahvala poslancu Roškarju za njegov trud in posebno, da je saj z drugimi poslanci prioomogel, da dobijo po toči oškodovani 90.000 K deželne podpore. Na koncu je še marsikateri vprašal poslanca za svet. V o b č e se je pa pritoževalo od vseh strani, da se je pri zadnjem odpisavanju d a č e po toči oškodovanim premalo gledalo na res tutna razmere naših kmetov. Nekaterim je toča vsa pobila, ali saj dve tretjini, pa odpisala se jim je le malenkost. Naj vendar gospodje pridejo gledat v naše kraje in videli bodo, da jim ni mogoče plačati dače letos Nekateri župani so premalo skrbeli za svoje občane, da bi dobili kaj podpore. Viadalo je med poslušalci veliko ogorčenje nad nemarnostjo posili nemških županov. Poživljalo Be je, naj grejo ljudje naravnost na glavarstvo, če se jim je krivica storila. Ča ne morejo zdaj plačati davka, naj grejo na glavarstvo ali naj napravijo prošnjo, da bo davčni urad čakal do prihodnjega leta. Ako se jim je premalo davka odpisalo, naj ne nodpišejo davčaega lista in se naj pritož jo. Ča se ne bo oziralo na naše obupne razmere, bomo calo reč dali poslancu v roke. Na koncu jo tajnik druStva šo po-jameval resolucije, ki sa glase : 1) Ker ni-mvno iz Gradca ničesar pričakovati, zahte- / -varno, da ae naj razdeli dežola v upravnem oziru, da dobi spodnještajerski del svoj na-mestniški dal, slovenski deželni svet in slovensko kmetijsko fiolo. 2) Zbor ponavlja zahtevo po slovenskih šolah, posebno po gimnazijah, učiteljiščih, obrtnih ia kmeti|skib šolah v slovenskem jeziku in zahtevo po vseučilišču v L ubijam. 3) Deželnemu poslancu Roškarju sa izreče popolna zahvala in zaupanje, poslanou S t i g e r j u pa nezaupanje in se pozivlje od lastnih njegovih volivcev, naj odstopi. Na Vukovskem je zadnjič dobil Stijer veČino glasov, p na shodu se mu je votiralo nezaupauje. Ž3 iz tega lahko aprevidite, kako sijajno se je isvrfiil ta shod dve uri daleč od nemškega M a r i b o r a. — Po shodu s^ še govorili raz lični mladeniči: Mladenič Š jati iz Jarenine je govoril, kako bi bila potrebna kmetijska dola, mladenič Zsbot je prinesel pozdrave iz Šent ilja in pripovedoval, kako ae bojujejo tam ; mladenič Sekol iz Gačnika je govoril za ljubezen do materinščine; mladenič Sran došek pa je prinesel rodoljubne pozdrave celo ic Spodnje bv. Kungote. Č. g. kaplan M. Zemljič je opozarjal na žalostne razmere pri Sv. Jakobu in prinesel pozdrave celo od alovencav z Murskega polja. Kako bo naši možje gledali te navdušene mladeniče ! Kako so navzoči nasprotniki se jezili in sikali ! S cer se je mir ohranil, a najgrše so je obnašala žena vukovskega predstojnika, nad katero so Be vsi zgražali. Gotovo je bil ta shod najimenitnejša manifestacija narodnegaživ Ijenjav mariborskem okraju. Kaj takega se še tu ni videlo. Take shode bi moralo napraviti slovensko politično dru štvo v Mariboru. š Griže pri Celju. Jubilejna s'avnost v čast Brezmadežni Be bo v Grižah obhajala od 5.-8. decembra pod vodstvom čast. g. misijonarjev od sv. Jožefa nad Ciljem. š ISletna tatica V Cilju je bila obsojena na en mesec strogega zapora 13letna Metodija Dobrovšek iz celjBke okolice, ki je kradla v celjski župni cerkvi. Koroške novice. k Narodna šola v Šent Jakobu v Rožu Ljudstvo na Koroškem je navdušeno za Ciril-Metodovo šolo v bent Jakobu v Rožu. Kakor se nam poroča iz zanesljivega vira, so obljubili koroški kmeti narodnjaki žo pre cejšnjo svoto za šolo. Tudi koroški rodoljubni duhovniki ao obljubili znatne svete. Kaj pa pravi slov. koroška inteligenca? — Mola bo v narodnem oziru velikega pomena za Rožno dolino in sploh za celo slovensko »gornjo Koroško. k Važna gospodarska stvar. Kakor je obče znana pridela posebno spodnja Pod-junska dolina veliko sadja — marsikateri kmetje napravijo na leta od 20—100 polov-njakov mošta. Toda če pogledamo sadonos nike, vidimo, da se premalo gojijo in bo ponekod popolnoma zanemarjeni. Koroška kme tijska družba nič ne stori za Slovence. Z»to rodoljubi premišljujte posebno o sadju — novi časi potrebujejo novih potrebščin — a kmet mora tudi imeti nove vire dohodkov. Velikega pomena za spodnje Koroško — posebno za kraje bliža štajerske meje bi bila sadjarska zadruga. Na delo gospodarsko! Dnevne novice. V L j u b 1 j a n i, 1. decembra. Predavanja »Leonove družbe". Predzadnjič je predaval g. profesor E v g e n Jarc o ljudskih knjižnicah. Ve. lezanimivo predavanje, katero je podalo pregled čez javne knjižnice zlasti po Ameriki in Anglii, so poživile slike, katere kažejo knjižnične zgradbe in notranjo uredbo. To predavanje bo priobčil g. profesor v ,D o m in Svetu«. Sledeča debata je imela takoj konkreten uspeh : Sestavil se je odbor, ki bo prirejal najboljše domače in tuje leposlovne spise za naše slovenske ljudske knjižnice. — Sinoči je predaval g. d r. Janez Krek o nameravani i z p r e • membi državljanskega zakonika. Kor je Nemčija prad osmimi leti dobila nov državljanski zakonik, mora jej slediti po starem običaju tudi Avstrija. Gobp. predavatelj je primerjal točko za točko iz nemškega in avstrijskega zakonskega prava ter konstitiral, da bi izprememba po nemškem vzorcu v največ slučajih pome-njala poslabšanje sedanjega prava. Sedanji namen liberalne stranke je, doBeči razrušljivost zakonske zveze in po polno ločilev zakona od cerkve. Soc. domo kratje bodo morali dosledno zagovarjati s^o bodno ljubezen. Vlada stoji na liberalnem stališču, kakor kaže isbora oseb, katerim je izročila pripravo zakonske predlogo. Žito je dolžnost katoličanov, da o pravem času for- mulirajo svoje zahteve in nastopijo zedinjeni v zbornici. Vnela se je živahna debata o predavanju. S ednjiJ se je sklenilo, da naj predsedstvo naznani vsebino tega predavanja dunajski »Leonovi družbi« ki naj stori potrebne korake, da se posve-tujejo katoliiki juristi o izpremembi držav ljanskega zakonika. Vsebino predavanja bo obširno priobčil »Katoliški Obzornik«. — Prihodnjič bo predaval gospod dr. Jožef Gruden o božiču in božičnicah pri starih Slovanih in Germanih, baleti bi bilo, da se teh velepcuinih in zanimivih preda vanj udeleže vsi, katerim je res kaj do iz obrazhe in napredka! Najvišje priznanje. Ciaar je izrekel predsedniku okrožnega sodišča v Novem mestu, dvornemu svetniku g. Jožefa G irde-šiču, najvišje priznanje povodom od njega naprošenega umirovljpnja. Zakonski predlog 6 šokih C. kr. poštna hranilnica je po«t«l» raion f-ktor v trgovskem premetu. Viada je predložila zdaj državni zbornici načrt zakona, po katerem te dosedanja določ la izpopolnijo. Sskovna zmožnost ne bo več vezana n« vpis v javen register pri trgovski cb'tni zbornici, ampak bo prizn&na poleg peštoe hranilnic) tudi javnim bankam in drugim zavodom, ki so opravičeni sprejemati donar na tuj račun, in vsem trgovsko' sodno registriranim tvrdkam, ki sa bavijo z bančnimi posli. Oitale izpre-membe se tičejo varnesti šekavoega prometa proti prevaram. — Delavci na Jesenicah in na Savi pozor ! Prihodnjo nedeljo 4. decem bra popoldne ob 4. uri priredi vaše stro kovno društvo predavanje v prostorh pri Jelenu. Udeležite se važnega predavanja vsi ter s tem pokažite svojo stanovsko zavest! — Nov poštni nabiralnik. S prvim januvarjem I. 1905. se bo otvord v Šaai-helu pri Žužemberku nov poštni nabiralnik, ki bo imel 4krat na teden zvezo z Žužemberkom. Ta nabiralnik se bo glasil — na prvem mestu seveda nemško — »St. Mi-chael bei Seisenberg" — »Smihel pri Žužemberku*. — Fljančeva smrt. Anton Dragin pri sv. Roku na Goriškem, oče petih otrok, je vedno nadlegoval svojo ženo, da je dobil od nje njene zadaje noide in jih nesel v gostilno. K" mu ni hotela več dajati, jo je pretepal. Eikrat ao ga je ubranila s tem, da mu je kropa vlila na obraz, pri čemer je izgubil eno oko. Ko jo je zopet pretepal, jo je tako ranil, da so ga zaprli. V zaporih ga je zabela srčn» k*p. — Železniški svet V odseku železniškega sveta je bit sprejet predlog, naj sa na novi želecnici skozi Karavanke upelje clektričri promet — Cesar Viljem pride meseca febru-varja v Opatijo, kjer oetane do Velike noči. — R »spisane učiteljske službe. V šolskeui okraiu goriške okolice se razpisuje v difirtivso naaie?ČJnje: 1. mesto nadučitelja na dvorazredni ljudski šoli v Biljah; 2 mesto potovalnega učitelja za B-tnjšice Vrb ter za Podlako Dol. Lokovec ; 3 mesto učitelja-voditelja na jediorazrednih hudikih fiolab v Gaberiu pri Sm>rjah, Dol. Vrtovinu, n« L;gu, v Lokoacu, L kvah in Plaveh; 4 mp*to učit-l?a na troramdoicah v Sv Križu, Rinčth, R hembergu, S-lkanu. 5. mesta učiteljice na 6t lira^redui ji v Dorn bergu, na trorazredmct h v Kanalu in Mirnu ter na dvorezradmeah n« D lu, v G.-garju, Kamcjah Ozeljanu in Ročitiiu. — Odškodovanje nedolžno v pre iskovalnem zaporu zaprtih oseb. vJads je predložila gosposki zbornici zakonski na črt, s katerim so določajo s.učaji, v ktteiih naj država odškeduje osab?, ki so bile po nedolžnem v preiskovalnem zaporu. 01-škodnino bodo imeli pravica zahtevati vsi, ki bodo oproščeni dejanja, earadi katerega so bili v preiskovalnem zaporu, in p* oni, proti katerim se ustavi preiskava. Odškodovanj bodo tudi osebe, ki so bile proti pred pisom kazenskega pravnega reda v preiako valnem zaporu. Odškodnino bodo cdmerili po škodi, ki jo je imel dotičnik ssr*di zapora na svojem premoženju, in pa po stro-skih, ki jih je imel obtoženec tsKral, če je obolel v preiskovalnem zape.u. Do odSk d • nine pa ne bodo imele pravico osobo, katere pomilosti vladar, sli pa čj je bila oseba, ki je bila v preiskovalnem zaporu, oproščena zaradi nopolaoletnost', prmoto, sil« ali pa, ker je dojanje zastarelo, kakor tur1!, če so osebi odpustili kazen zaradi kesanja. Odškodnine tudi no bedo dobili oni, ki sr> biii v preiskovalnem zapozu, ker ao hoteli po begnlti, če so bili ž>) predkezaovani ali če so izku^ ti preprečiti dokazovanje. — Presenečenje V nedoljo popoldne se ie pripclial v G »r co neki laški turnalist iz V.drna, ii oictir na s-im, ampak a svojo znanko, ki je domača učiteljica pri neki gro-f jvski rodbini v Vidmu, Sla sta v hotel »Pri treh kronah«. K) Bta si govorila lepe besede, pila ia jedla, stopi v sobo — žena onega žurnalista. Mož ae je tako prestrašil, da ie pograbil klobuk, palico in suknjo ter zbežal pri stranskih vratih. Učiteljica jo e pobrala kmalu za njim, ali na dvorišiu jo je ujela žena, in potem Bta se tepli in la-sali, da je bilo veselje. S ednjiš je šla žena na policijo povedat, kaj se je zgodilo. Zur nalist je bil rekel svoji ženi, da je poklican v Gorico. Ker je slutila, kdo ga »kliče*, je šla z drugim vlakom za njim. — Ponarejalcl avstrijskega denarja v Ameriki. V Cevelandu v Ame riki so prijeli nekaj Slovencev, ki so ponarejali avstrijski denar. Icvedelo se je zanje iz A 'atrije, ker so bili doma na Kranjskem zaradi njihovega denarja aretirani nekateri domov se vrnitši izselniki. Avstrijska vlada je naznanila stvar atmriski vladi in detektivi so jih iskali že več mesecev po drugih mestih. — Goška pivovarna je izdelala v preteklem poslovnem letu 205.571 hI. pive. — Vojaške ispromembe. Stotnik I. razreda lv»n M e s i c je prestavljen cd peš po ka št. 57 k pešpolku št. 97. V aktivno *oj«.ško službo je vstopil Julij baron plem. B e r g , poročnik 7. artiljerijskega divizij-sfccga polka. Za šest mesecev upokojen s ča kalnino je poročnik 5. draaronskega polka Oton II i m m e 1 b a u e r. S 1. decembrom bo prebavljen vi&li orožni mojster 17. pešpolka Leopold F ris oh k 11. ulanskem poiku, orožni mojster Filika P o 1 e j cesarskega lovskega polka št, 3 v Tridentu pa k 17. pešpolku. — Ponesrečil S8 je 23. t. m. v Zabi-strici na S nžniku pri sekanju bukve Janez Zsle iz Koritnice tako, da je še isti dan umrl. — Zlvinosdravniška poučna pre davanja v krškeaa okraju so bila 12. t. m. v Veliki Dolini in pri S» Križa pri Kostanjevici, 13. m. m pa v Carkliah in v Les kovci. Predavalo se je o sviniskih br.leznih in pa o prešičoreji ter o sviniakih. Nadalje o goveji živini in o konjih. Bdi so tndi svobodni razgovori o živinozdravništvu. — Ponesrečeni šolar. A'oj« D -enik, devetletni učenec iz Ssareg« trga pri Trab-nem je p nai z roko v rezalnico za slamo, btroj mu je odtrgal sredinec desne roke. Ljubljanske novice. Krščanska ženska zveza bo imela juti i ob pol 3. uri v spodnjih prostorih kn. ško fijskoga dvorca predavanje, h katerem uljadno vabi odbor. Smola novomeškega policaja Ljubljani se je cgail včeraj na posebno srečen način neki 43 etni postopač Franc M ner iz Ljubljane, katerega je peljal novomeški po licaj v ljubljinsko prisilno delavnico. DoLa verce je bil mož zadovoljen v pMicajevi družbi, ko pa je dolenjski vlak pri Laverci zapuščal lepo dolenjsko stran in se bližal Ljubljani, postal je otožen in želel si je da leč proč od policaja. Tudi policaj je moral biti globoko utopljen v misli na svojo domačijo, kajti ntkrat sliši smeh občinstva. Po gleda in vidi, da prisiljenca ni več poleg njega. Zapuitil je njegovo družbo ter b k o č i 1 akosi okno stranišča z vlaka. Viak se je peljal s policajem nap»ej, prisi-Ijenec je pa ubiral hitro pete proti zelenemu Golovca. — Po golovških gošžah danes zviiga pnpevke na slavo policajevo, ki je ostal v L ubljani, da skupno z ljubljansko policijo zasleduje Maurerja. Msurer je bil že Šlkrat radi tatvine kaznovan ter je bil že trikrat v prisilni delavnici. Ni čuda, da si ni več že el tja, odkoder je bil še-le 14. marca t. 1. odpuščen. Iz uradniških krogov se nam piše: Fi> nančno »»^nsittfljstvo v L ubljani je nekemu fim>nč»eis)u uradniku letos podelilo že dva krat zdatno podporo in tudi enemu višjemu fonkcjooarju precejšnjo remuneracijo. Zsleli in prosili bi le, da se tudi na nižje uradnike in s uge pri razdelitvi običajnih podpor v najbližjem času ne pozabi. Draginjske razmere sa take, da višji uradn ki in e'uge s piilo plačo ne morejo khsjati, in Se še tako varčujejo. Pri razdelitvi podpor naj bi se gledalo na rodbinske in premoženjske razmere, seveda tudi na zmožnost in pridnost. Postopa naj se po najboljši vesti pravično i i ne gled9 na strankarsko mišljenje. Priznamo, da je nemogoče vsem in vsakemu ustreči, vendar bodo vsi, razen morda ne katarih nezadovoljnežav hvaležni. Toliko v dobrohotno uvnževanje. Koncert društvene godbe vrši so daneB zvečer v „Narodni kavarni". Začetek ob 9. uri. Vstop prost. Nagla smrt Sinoči je šel še rdrav epat J siu Pot-kar, delavec pri Zupančišu v hlevu na Radeckega ccsM št. 14. Danes zjutraj so ps n^šli mrt*ega. Zidsl« ga je ponoči kap. Truplo b« prenesli v mrtvašnico. V deželno blaznico ao včeraj odJ«li Nežo Svigelj, 22 let suro služkinjo iz Germa. Klatila se je vže dolj časa po L';ubljani. Od dorna je odšla, ne da bi vedeli ham. Našel Je Franc KlopJič rjavo denarnico s 10 K. Zmrznil bi kmalu Janez J u h a n L Napil se je tako, da je ponoči obležal nad mitnico na Marije Terezije ooBti. B I je 2s ves trd. Pripeljali so ga z vozom na stražnico, kier so je zopet zavedel. Najden pes Riav pes z belo majhno liso je na Črnučah št. 14 pri Franc Sever j u. Najden denar. V pritliSju noštnega poslopja je bilo najdenih 10 K. Kje se denai dobi, pove naše uredništvo. G Bjleška. član slovenskega gledališča, je angažiran po novem letu na češkem narodnem gledališču v Pragi lunaki med seboj. »Slovenski Narod" naj nam pove i m e tistega zdravnika, ki je »preiskal" dekle, o kateri aferi smo poročali. Potem se bo videlo, da to ni bil sed-nijski zdravnik in da torej z namigavanjem na »znane ljubljanske razmere" nismo „kradli čast funkcijonarjem drž. pravdništva", kateremu se zadeva sploh š e n i predložila. Potem se bomo pomenili tudi nekoliko bolj natančno o gotovi zdravniški kontroli. Prav nič se ne bomo čudili, če bo .Narod" pri aferi prizadete naposled še pohvalil za njihovo »junaštvo" in zapisal zopet, kakor vedno, da je bil vsega pravzaprav kriv — ljubljanski škof. Ljubljanski župan gospod Ivan Hribar je odpotovul na Dunitj k sejam državnega že-lezničarskega sveta. V L,ubljano ae povrne v soboto zjutraj Račun o dohodkih in stroških vseso-kolske slavnosti v do >h 16. in 17. lulija L L kaže primanjkljaja 872 K 94 b Stuoiega denarnega prometa n hilo 71373 K 74 h, in si»er: dohodkov 35 250 K 40 ti, stroškov 36 123 K 34 h. Primanjkljaj v zaesku 872 K 91 h se je pokril iz društvene blagaine. Porotne obravnava. Radi posilstva je bil danes obsojen Jaaes Sida? dlapec v Predoslju na eao in pol letno ječo. Bazne stvari. Najnovejšo od rasnih strani Stavka gojencev gozdarske šole v Lvovu je koitaia. — Tri osebe so utonile v Benetkah pri vožnji v gondoli. V gondoli je sedelo deset oseb. Ker je pa bila gosta megla, je gondola prišla pod neki parnik. Sedem oseb so rešili, tri pa so utonile tsr jih niso mogli najti. 01 on.h sedmih pa je erui žaoska ža umrla vsled poškodb. — Bivši nadškof dr. Kohn. Neki moravski duhovski list piše, da bo imelo za dr. Kohaa to hude posledice, kar je odtlonil naslov nadškofa „in partibus". Olomuška Škofija mu bo najprvo vzola penzijo, potem bo pa še prisiljen, stalno bivati v R mu. — Zakonska Klein so predvčerašnjim izročili dunajskemu deželnemu sodišču. — Zdravje kardiaala-nadškoia pariškega, Richarda, se je zbolj-šalo. — Godba s pisalnim strojem, Najnovejše o pisalnih strojih J j iznajdba, kater« omogoči pisati nota s strojem. Ženski dvoboj. Iz E/anstoia, Wyo.,' v Ameriki se brzojavlja, da je tamkaj gospa Nancy R chardaova v dvoboju na revolverje ustrelila svojo sosedo, gospo L?on Oamars-ovo. Obe sta se ža dolgo sovražili. Dvoboju ni prisostvovala ni jedna priča. Okupacija Makedonije? Organ makedonskih odborov toži, da bolgarsko prebivalstvo v Makedoniji mnogo trpi vsled srbske propagende. List pravi, da bi bilo to vprašanje rešeno, ako Avstro-Ogrska okupira Makedonijo. Telefonska In brzojavni poročila. Moravče, 1. dec. Drtijski liberalni Port Artur pri obiinakih volitvah popolnoma porušen. Planina, 1. decembra. Pogreb kneza Hugona Windischgraetza se je vršil dane j ob l/|ll- uri dopoldne. Sprevod je vodil knezoškof dr. J e g 1 i č v spremstvu 15 duhovnikov. Navzoči vsi sorodniki in deputacija 27. pešpolka z go 1. C h a-v a n n o m , štajerski cesarski namestnik C 1 a r y , knezi Lobkovic, Pltiober, baron Hein in drugi. — Kneza so pokopali v rodbinsko rakev v Ihasbergu. Navzoča velika množica ljudstva Krško, 1. doc. Nadučitelj Rozman v Podlogu je umrl. Pogreb bo v soboto ob 10. uri dopoldne. Dunaj 1 dec. Agrarci vs'h strank so imeli danes posvetovanje, da so omogoči re-š tov vladno predloge po uimah ršiodova-nim. Fidlor in Praiek st« zahteval« k vče- rajinjcmu nujnemu predlegu nemških agrvr-cev, naj se zviša podpora po uimah oiko« dovanim na 20 milijonov krcn, od katerih naj kmetijiko ministrstvo ('a 4 in pel milijona kron kmetijskim zadrugam. Nemci so ugovarjali. Končno se je Bkienilo, da je vsa kemu agraren proeto podpirati jutri toza devni nujni predle g Fiedlerjev, Praškov in dr. Susteršičev. Gjur, 1. decembra. Pri dohodu g* fa Tiaio so bile tu veliko demonstracije. Množica je napadla Tiszov vez s kamenjem, istotako zbirališče liberalne stranke. Vojaštvo je potisnilo mnežico preč od zbiraiižča libe ralcev. Liberalci so ministrskega predsednika obsipali s cvetjem. Varaždin, 1. dec. Oklic neodvisnega meščanstva za občinske volitve je bil kon-fisoiran. London, 1. čec. „Dai'y Expres« pravi, da dejstvo, da prže, da je res pobegnil. Monlec je na varnem v Gerfu, Parizu ali Londknu. Odpeljala sta ga dva tova-lriia precblečera v orožnika. Kapstadt 1. dec. Ktiigerievo truplo pripeljejo 7. dec. v Pretoriio. Tokio, 1. dec. (Ker. ur.) Japonci imajo giič št. 203 še vedno zaseden. London, 1. dee. (Ker. ur.) »Dai?y Ta legrspfc« poreča i is Gifua: Japonci so pričeli v neči 29. novembra Pcrt Artur vnovič silno bombardirati. Pri naskoku na utrdbo E;iurš?n in grič št. 203 so imeli velike izgube. V glavnem taborišču Pcrt Artur oblegajoče japonske armada iisjavlsajc, da je cd ztčatfca obleganja do danes padlo 25.000 Japoncev. Pariz, 1. dec. .Matir." poroča in Peterburga: Sedanji spopadi v Mandžuriji so zopet predhodni sne k velike kitke, do katere v kratkem pride, skciavno se je mislilo, da bo oiik žena do prihodnje spomladi. Mukden, 1. dec. Ob Salu je mir. Led na reki se pi d solnčnimi žsrki ta]a. Kuropatkin je dobil 34 000 mež in 72 topov po jačenj. V psr dneh pride Bem 38 000 mož in 80 topov. London. 1. dec. General Steselj je pisal svojemu sorodniku, da itsa v trdnjavi vštevši ranjenjce 32.000 vojskov. Kapituliral ne bo ped nobenim pogojem. Peterburg, 1. dec. Novo ru»ko brodovje, ki bo do aprila gotovo, bo imelo ime »Evropsko brodovie«. Meteorolofl&n® porekla. ViSinanad morjem 3C6-2 m,srednji irafei tlak 736.9 mm I ■nuji atui)* H*r-> r mk Tonpo. Drt V»i»v1 Btbt pr ■s Ji 30i 9. »rte. | van 8 i —4 S j sl.sznK_____ . I 7. zjntr. I '3fž | — 5 87 sl svzh. j , j 0 0 i 3. popol.j 733 0 I 3-9 | sl zali. ; del. obl. | Prednja vč*rajflnia l*mp»r»tnr« —o'2' oortu 0 5' Povodom bolezni in prerane smrti našega iskreno ljubljenega soproga ozir. očeta, tasta in starega očeta, gospoda Ivana Turk-a posestnika in izvoščka, nam je došlo toliko pismenih in ustmenih dokazov iskrenega sočutja, da ss čutimo dolžne izreči tem potom zanje vsem najtoplejšo zahvalo. Posehej se že nn jiskrenejše zahvaljujemo gg.članom občinskega svela ljubljanskega, predsedniku »Mestne hranilnice« gosp. Franu Kollmannu, gospodom uradnikom »Mestne hranilnice" za tako častno udelfžbo pri pogrebu, dalje velečastitemu gospodu župniku M. M a-lenšku za mnoge tolažilne ob ske in zadnjo pomoč pokojniku, gospodom č'a-nom zadruge izvoščekov, Ki so darovali krasni venec in svetili ob krsti, slavnemu »tesarskemu in zidaiskemu društvu« za poklon eni venec iu udeležbo z zastavo, končno vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so se udeležili pogieba ali na diug način izkazali dragemu pokojniku zadnjo čast in nas tolažili ob prebntki izgubi. Vsem in vsakemu najtoplejša zahvala. Ljubljana, 1. decemb a 1904. Žalujoča rodbina. Prima trbovljski in dolenjski kosovni premog priporoča na odvzetje po 10 colcen-tov ali višje, na dom stavljen po znižani ceni. Zaloga premogal. Pau-lin, lastnik premogokopa. Ljubljana, Marijin trg št. 1. 1931 6—5 * $ a Po čudovito nizkih cenah se prodaja pri I. Keber Ljubljana,Stari trg 9 i883i52-2 »Pri dobrem pastirju« vse vrste manufakturno, sukneno, platneno in perilno blago, jagrovo perilo, kravate, modrci itd. itd. — Potrebščine za krojače in šivilje. Pri odkupu čez 10 kron dovolim še 5% (procent) popusta ali skonte *D »1 v 3 ; Vedno najnovejši gramofoni \akor tudi plošče v največji izberi morete dobiti le ori zastopniku nemške akcijske družbe ja gramofone Rudolfu bOeber, urarju v ljubljani, Dunajska cesta 20, nasproti kavarne „Evropa", v hiši gospoda Hribarja. Prodaja se na obrobe. Stare plošle se jamenjajo. Krojaški salon za gospode IVAN MAGDIC * LJUBLJANA * s» Stari trg štev. 8. Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših journalili iz najmodernejšega in najboljšega tu- in inozemskega blaga. i377 2o-\& J Sij, Uniformiranje in zaloga potrebščin za „Sokoie". Pristni, na deželnem kemičnem preizkuše-vališču za živila v Ljubljani preizkušeni domači brinjevec liter 2 kroni — razpošilja v vseki množini Ivan fHall v škofjiioki. aoci 10=1 Gostilna v Ribnici l i—* tik kolodvora se da takoj v najem. Več se poizve pri Mariji Schweiger učiteljici v Dolenji vasi pri Ribnici. Ernest Hammerschniidta nasledniki fjfscher & trgovina železnin in kovin, Ljubljana, Valvazorjev trg št. 6. Velika zaloga poljedelskih stro'ev in orodja. Nizke cene! isfc*''^® J -v r -A I j po ugodni ceni -*« sukneno blago pri R. Miklauc Ljubljana Špitalske ulice štev. 5. ***** Hatsohek ? Patent Ha Skrilj gte (zakonito zajamčeno oznamenilo za asl>est:iii cementni škrilj.) Eternit tovarne LUDINIG HATSCHEK Naidt^i!ftT0' vsem vremenskim vplivom, ne potrebuje Viicklabruck Dunaj Budimpešta Nysryes-Uyfalu [. p poprav, je lahka, lična in cena. Gor. Avstrijsko. ix/i, Berggasse 11. Andrassystrasse 33. Ogrsko. Zahtevajte vzorce in prospekte. Glavno zastopstvo za južne pokrajine: Delniška družba tvorniee portlant cementa VODJE v Trstu, via Geppa a. 1268 26-18» Higieniško razpraševanje stanovanj, tovarniških lo-196212-3 kalitet i. t. d. m /acuum Cleaneri^ Peter Mateiič —tvmm zavod za snaženje stanovanj Škofje ulice št. 1. ===== Preproge, t pohištvo se sprejema za snaženje in shranjevanje.