7 ^ l.ienz, torek 24. septembra 1946. ODMCUI NA0kOF(M AKT/MIA VATIKAN IK ARETACIJA DoKO. 'A DR.STEPINCA: Agencija UP poroča is ' , ' Vatikana: Papež Pij HI. je poslal apostolskega nuncija ^s^-r.Jožefa P.Hurleyja (to je ame¬ riški škof, ki je bil- imenovan za nuncija pri Titovi vladi, pa za¬ dnje čase ni ve6 prebival v 3el~radu) v posebni misiji v Šelmrad, da bolj natanko poizve o aretaciji zagrebškega nadškofa dr.Ste- pinca-* Sveta Stolica se doslej o aretaciji zagrebškega nadškofa ni še uradno izrekla.V vatikanskih krofih pa je znano, da je ms*:: .Ste- pinac osebni pri j žit el j papeža Pija XII. Sveti o6e je prepričan, da je docela nemomoče, da bi bil "-sp-r. Stepinac kot vrhovni glavar katoliške cerkve v Jugoslaviji kakorkoli politično deloval V Ameriki pa je, kakor po\.ocpjo listi,‘bivši nadškofov tajnik dr.Lackovi6, ki zdaj v Ameriki živi kot bemunec, ameriškim časnikarjem dal to-le izjavo; "Škandal je, da z -’OŽem, ki je vse svoje življenje člo- veštvu le dobro delal, tako nesramno ravnajoJugoslovanske oblasti so s p om o 6 j o svoje piopavande umetno ustvarile obtožbo zoper hrva¬ škega škofa." KAJ PRAVIJO AMERIKAKCl! Vodja demokratske večine v poslanski zbor¬ nici Združenih držav John V.Mc Cormack je v zbornici 'vovoril o stališču Združenih držav do Titovema režima in njegove verske politike ter je dejal, :, da ameriški narod nikdar ne bo privolil v tak mir, ki bi bil s popustljivostjo dosežen od despotizma." Nato je eovoril, da se*vlade zahrbtno vojskujejo zo¬ per vero", ter je opisoval kako so morili duhovnike in redovnice: "Maršal Tito in njegov režim si prizadevajo, da bi z izgovorom,češ da hočejo kaznovati kolaboracijoniste, uničili moške in ženske,ki imajo na vesti le ta zločin, da v Doma verujejo. Amerika nikoli ne sme dopustiti, da bi jugoslovansko versko piezanjanje uničilo sve¬ tovni mir." Pariški list :, Le Monde" riki ter med drumim talco-le pravi.* popisuje, kakšno je javno v Arne- "Spor z Jugoslavijo, ki je sicer že. končan še vedno v vsej amerJ-ški javnosti dela mučen vtis. Smrt 5 ameriških letalcev na jugoslovanskih tleh je v Ameriki povzročila mnop-o večje ogorčenje kakor pa bi ma bilo napravilo poročilo o tisočih mrtvih v Indiji ali na Kitajskem.In to ozorčenje ni od danes do jutzi, marveč je stalno. To je razvidno še iz dnevnega tiska, ‘ zlasti tistema,. ki Sovjetski Zvezi ni naklonjen. I.ist ''Nev/ York Times:’, pripstša 'članek, kjer pravi, da se je obojestranska napetost še povečala po znani veliki paradi 8.ameriške divizije na Normanovi črti, ki je spominja¬ la na parade rdeče armade v Moskvi. Opazovalci, ki poznajo duševnost ameriške javnosti, pra¬ vijo, da tisk sicer piše tako po navodilih,•ki jih dobiva.iz zu¬ nanjega ministrstva, da pa verno izraža mnenje in usmerjenost ame- Štev 197 --—• Domači klasovi, 24.11.1946. riškega -ljudstva samega. Pri 'te m u^ibljejo, kaj „ je bilo tisto, kar je javno ameriško mnenje tako preokrenilo, saj', je Amerika bila. do¬ volj navdušena za Jup-o.slavi jo ter j e’bila pripravljena podpirati njene zahteve. Vzrok tej silni spremembi vidijo poznavalci najprej v poslabšanih odnosih med Ameriko in Sovjetsko Zvezo. To se je vedno bolj vidno kazalo na vseh konferencah bodisi v Parizu bodisi v New YorkuI,Potem pa.je prišlo še tisto veliko razo6aranj.e z.UNO, .Orga¬ nizacij 0 Zcafuzenih Narodov. ' Ta .se je pokazala za docela nesposobno, da-'bi urejila vsa' politična vprašanja., ki na- svetu čakajo rešitve. In teh ni tako malo. Mirovna konferenca v Parizu ne more nikamor naprej in doslej še ni storila prav ni6 pomembnega, da bi se Evropa pomirila in uredila. Nasprotno* Evropa je zdaj razdeljena v dvoje vplivnih področij, ki ju je ustvarila vojaška zasedba po končani je čisto naravno, d£ še vojski, ne pa mirovna konferenca. Zato-phavijo opazovalci - vidi pred seboj možnost nove vojske, ki pa se jim ne zdi blizu, ki pa utegne izbruhniti kdaj v daljši prihodnjosti. ne da' povedati, še o tem pravi vse momoče. "New York Times", ?r movori o novi vojski, da pa Po¬ javnost tako Vsakdo ker je da Arne- ki se na nje ne pripravlja, uer* sodi, da je vse to veliko nesporazumi j eirje ’ jeno.bolj umetno,in sicer po krivdi neiskuše- Te nesporazume bi bilo treba odpraviti' samo tako, in Stalin sešla ter se pomenila, nakar bi bil mir pa pristavlja, da za trdno se kaj takeaa na svetu rika- sic vkljub vsemu še vedno med .USA in 5SSR ustvar nih diplomatov, da bi. se -Truman zagotovljen, . Ta članek lista "New York Times" izreka.mnenje velike večine Amerikancev, ki sodijo,~da bi edino le tak sestanek rešil mir. Res"pa je, tako pravijo opazovalci, da bi bilo ameriško ljud¬ stvo mnogo laže sprijazniti z mislijo ha vojsko z Rusijo kakor je bilo svoj čas za vojsko zoper Hitlerjevo Nemčijo. -• levičarski listi si sicer močno prizadevajo, da bi ame¬ riško javno mnenje presukali v smislu Sovjetske Zveze. Toda tb nji¬ hovo prizadevanje je silno težko, ker je Sovjetska gveza potemnila pred svojo zasedbeno črto tako železen zastor, da zanj ni mogoče .pogledati, To vzbuja v ljudeh nezaupanje. To nezaupanje se pa sto¬ pnjuje v nasprotstvo, ko vidijo, za v vseh vpr . šanjih, kjer se 'je kaj dogovoriti. Močno vznemirja ameriško javnost tudi glasno in javno ^ razkazovano prizadevanje sovjetske armade za novo orožje. Amerikanci •so sic,er .prepričani, da .ima Amerika v svojih rokah z atomsko bombe da bo Amerika skrivnost tema orožja tu-' icako neupogljiva je Sovjetska Zve- z ameriško zemanjo politiko treba .e boji, ko bi-Sov- ižvrstno obrambno, orožje in di znala -.varovati-.' Vendar na tihem, se javnost jetska Zveza imela res kaj še bolj učinkovitega. ' *- ' Zato e je v vseh slojih, zlasti pa med liberalno inteli¬ genco začelo oglašati mnenje, naj bi se ustvarila, svetovna vlada, ki bi edina mogla preprečiti grozeči novi spopad ter ljudstva na svetu obdarovati trajnega strahu za mir družba, ki to misel razširja. Zato se j že ustanovila padel svoje nili ■ V i >4 i n 1 t a i OCL moskovski list Anglijo in Aneriko, čete, kar povzroča vznemirjenje ^ad narodi, ^j.r. List med drugim tako-le piše; in " : .'N ovoje Vrem j a" (Novi čas) je spet- na- da imata ' v"nesovražnih državah" fci bi radi ohra- češ umaknila, "Medtem Britanci ko in je Sovjetska Zveza svoje čete iz teh.dežal ričani ravno'nasprotno ravnajo.. Mesto,da A Stov. 157 - Ikručd _* 1 $ 4o. -S ti'. 3. bi svcj-cv-čete uma3zn.il i, so jih marsikje še pognojili ter so po končani voj ari -e gradili c slo nova-letni ska in pomorska oporišča.. Tako ravnanj o p o os tn.i j e sedanji položaj ter je nevarno za m-Ir. Ko je Japonska 'kapitulirala, so se britanske in nizo¬ zemska- čete izkrcale v Indoneziji, da rasorože Japonce. Tc bri¬ tanske in holandske čete pa šo ostale / deželi ter zdaj s silo u- vajajo prejšnje kol oni,j al.no gospodarstvo. Velika Britanija je po¬ stavila posaciio armado 10G.GC0 mož, IdL jih podpirajo Številni le¬ talski in*pionirski bojni oddelki. Z nji-i zatira 70 milijonov Indonezijcev; ki so naredili le ta greh, da se bore za svojo po¬ stavno pravico narodne neodvisnosti. Katere mednarodno določilo daje Britancem, pravico, da streljajo neoboroženo Indonezijce? V francoska četrta republika že zdaj nima ustave. Ustavni načrt, ki sr a jo pripravljal general Da G-aulle, je pvojčss propadel, nakar se j o De G-aulle umaknil s predsedniškega r, esta. Hat o je socijalistična-komunisticna večina proti klasovom mlade republi¬ kanske stranke, katero sta bila ustanovila De G-aulle in pa sedanji ministrski predsednik Bidault,- sprejela komunistično usmerjeno ustavo, katero pa je ljudsko Glasovanje v Franciji zavrelo, -cledi- lo so nove volitve, ki pa so De G-aulie vanje ni več vmešaval, ker je izstopil iz političnega življenja, kri volitvah je mlada -rspubli kanska stranka z^idsulto’" na čelu dobila sicer večino, ki pa ni bila tolikšna, da bi bila ogla sa-a prevzeti”vlado. Zato je morala vlado deliti s socijalisti. Ker so pa socialisti bili povez ar... s komunisti, -je tako nastala zopet vlada treh strank, kar j-e* mladi republikanski stranki le škodovalo, ker ni mogla izvesti svojega popolnega programa. Predložila je svoj ustavni načrt, ki bi so njeni zamisli Francijo mogel notranja okrepiti. Toda ta načrt je precej omiljen z ozirom na rdeče zaveznike. In če ti predlogi so sprejeti s tako majhno večino, da jih .prihodnje ljudsko glasovanje utegne spet zavreči-. Pri teh obravnavah mre v glavnem za to, kakšne moč naj dobi poleg poslanske zbornice cinama zbornica, ki se imenuje repu¬ blikanski s at, ter kaka pooblastila naj debi predsednik republike in kako naj bo ta izvoljen, levičarji so odločno zoper to, da bi' predsednik republike kot državni poglavar imel kako večje oblast. Ilovo republik.-.usko gibanje je spočetka vstrajalo pri te**, da. bi težišče državne oblasti bilo v predsednikovih rokah. Zaradi kompro¬ misa z levičarji, je morala Bidaultova stranke, popuščati, talno da • je že kazalo, da bo dosežen kompromis. Daenkrat pa'je nastopilo noro stenje, 1:1 utegne položaj nevarno zamotati. Oglasil se je na~reč general De G-eulle, ki se doslej v politična vprašanja ni vtikal, ter je kot zasebnik, ''-spregovoril ostro besedo zoper nameravano- novo ustavo ter je hkrati podal svo¬ ja načela, kakšna raj bi bila nova ustava. General De Ganile živi zdaj kot zasebnik, je brez oblasti in dostojanstva. V očeh fran¬ coskega naroda pa njegovo ime obdaja sij slave, ki si jo je bil pridobil ket voditelj francoskega osvobodilnega gibanja. In s - tem mor-ličnim kapitalom je zdaj general De Ganile spet posegel v javno življenje. Medtem so n j ego vi pristali ustanovili "'ganil isti eno zve¬ zo !i , ki zahteva, naj bi drtu.vni poglavar francoske republike imel res: polno politično avtoriteto. Koliko je pri snovanju tc zvsze udeležen De G-aulle sam., ni znano. Francoskim, strankam je ta De Gaullov nastop močno nero¬ den. Republikansko ljudsko gib n je .je zdaj v sodre mi, ker- si ne upa Štev. 197 Dora. L glasovi, 24.12.1946, —-2t: prod 'volivci, ce. bi lilo treba, nastopiti tudi proti De Gaullu. Tu¬ di levičarske-stranke se boje n j egovehimena, d*si De Gaull e s se v politiki ne nastopa. Pa6 pa so začele levičarske stranke Do Danila' bol j *od strani pri j emati ' in popisuje j o zgodovino raznih, 'francoskih generalov med n j ±rni tudi Napoleona, ki jo iz zmagovitega generala za'francosko .-svobodo postal boirap ar ti stični diktator . Sploh so frah* coski 'levičarji zadeli, sejati nezaupanje, zoper politične generale.. Vsi pa se sprašujejo-, kakšne politične cilje ir.a De Ganile in udi-*' bi j'- ali ne bo ta moč enkrat- še prevzel vloge' "rešitelja domovi¬ ne". Tako zdaj velika De Danilova senca pada ha politično življenji mlade ■ IV. francoske republike in na njene zmedena Ustavne'-boje. 3-RSČSDi h ARO D.. Prav gotovo spadajo Eskimi -med najbolj srečne ljudi na svetu, čeprav prebivajo v za nas strašni , z večnim l ed o** obdani ne želi'. Pojem "vojska" ji"- je sploh neznan in. v njihovem jeziku-ni •nobene'* besede z.a to ljudsko morijo,- tako da bi bilo težko, tem naravnim o t rokom m overi¬ ti .0 strašnih dogodkih današnjega sveta. Vzrok temu je lahko razu¬ mljiv: Eskimi niso nikdar - v ko¬ likor se more zgodovinsko ti - imeli prilike, da bi s sosednimi narodi.. - Po, * -AVSTRIJSKI ' r IKISTSR id SLOVilNoKI BEGUNCI.. /d Koroške, organizacija avstrijske ljudske stranke,; ki je nastala a zdaj pO vojni, je v soboto in ne™ deljo v Celovcu i^ela veliko zbo¬ rovanje, na katerem je govoril tudi j državni tajnik Graf. bed drug gi™-se je'pečal tudi z vprašanjem tujc-ev v Avstriji breme.vsej deželi, česar pa av- ki so v veliko uresničijo vojaški načrti, .ki jih naciste, ki umotovi-strijske ©blesti ne morejo spre- se sprli peniti, ker to ne spada v njihovo če se področje. Samo is Hepčije do&le jih je na Koroškem zdaj delajo, bi v 3. svetovni vojskimnogo, bodo poslali nazajkl-lc-de .. tudi Eskimi zvedeli, kaj je_”kul- drugih moremo zaveznike le prositi, tura", ker bi severni ledeni kraji da bi bili kmalu-rešenih teh ne- tudi p bst ali bojišče. zašel jenih elementov.Plato - ja ha-- ARETACIJA V BELGRAI/Uv.United dal j e val.- "So pa izjeme. Pri tem mislim, na tiste zamejske Avstrijce, Press poroča,_ da je bil ll. t.“. v. ki so po 1,1916 izgubili avstrijsko Belgradu. aretiran bivši predsednik, državljanstvo, so v Avstriji- roA begunske jugoslovanske vlade •’ lf iša jeni in imajo sorodnike v Ive tri*. Trifunovič, ki je.načelnik Titu na-Tukaj hočemo in tudi moremo nazaj sprotne radikalne stranke. Pri raz-dobiti'dramocene delovne sile ter pravi zoper Draža drhaj.lovrča je jim, če politično niso obremenjeni, Trifunovič nastopil _ kot priča v’ dati tudi državljanstvo*. Seveda se njegovo obrambo in je kr-epko žago- moramo- tudi v te™ držati avstrijske j■’* s^eri. Prav lahko si namreč mislim, da bi bilo na primer na Korož: varjal Kihajlovičevo delovanje kakor tudi vseh drugih ministrov begunske jugoslovanske vlade- v Lon—mon-o bolj važno, dati državi j an- donu.r ' stvo- pridnemu poljedelskemu ali •' ročnemu delavcu kakor -pa politično CrlURCRILDOVA Skl TRI C Hi A POJDE nezanesljivemu akademiku. Sploh v SA?!0 cikli. Piše se Clare Sheridan sem v vprašan, ju podelitve drž av¬ tor je v Angliji sloveča, kiparka, 1 janstva teh mi sil': prej moreš da- časnikarica in pisateljica. Izdelala ti državljanstvo sto delavcem ka~ je še sama več- kipov , ki s® zaslo-kor pa. enemu akademiku ali polaka- veli po vsem svetu, 'ded' njimi so demiku,. ker so nam. skušnje zadnjih tudi doprsni kipi Churchillovi, Gan-des atleti j in zadnjih let prav gl e-, dijeviin Leninovi. Pred' nekSij časa de teh marsikaj pokazale.", je mrs.Sheridan prestopila v kato- PISEMSKA CENZUSA v francoskem li&ko cerkev, zdaj pa namerava, iti področju je za notranji proraet od- v samostan, in sicer pojde v red pravi jena. Tedi ameriške in anrlešlc frančiškanskih, sester. zasedbene oblasti jo, nameravaj o.-od¬ pravi ti. . ,