526. štev. V Ljubljani, petek dne 13. junija 1913. Posamezna številka 6 vinarjev. »DAN® izhaja vsak dan — tod! ob nedeljah In praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znašaj v Ljubljani v npravništvu mesečno K 1*20» z dostavljanjem n& dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10’—, četrtletno K 5’—, mesečno K T70. — Za inozemstvo celoletno K 80’—. — Naročnina se pošilja upravništvu. » ta n: Telefon številka 118. ::: NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Leto H. Posamezna številka 6 vinarjev. Uredništvo in upravni Sivo: m Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6. Dopis -o pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma Be r- prejemajo, rokopisi se ne vračajo. Zn oglase s" a: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana *n zuiivaie vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju )0-::: pust. — Za odgovor je priložiti ur m Po. s: Telefon številka '18. Trst. Ob času, ko se naše razmere na severni meji vedno bolj slabšajo, ob času ko nastopajo v naši sredini kritične razmere — se je bil boi za našo najvažnejšo točko — Trst. Boj za Trst se ni začel šele v zadnjem tednu ob času volitev — ampak že pred tremi meseci. 2e takrat so bile priprave za volitve v polnem teku. Prišel je čas velike odločitve. O Trstu smo imeli priliko pisati — ob času boja za Drač. Pokazali smo, kaj nam je Trst. Pa tudi drugi so povedali svoje mnenje. — Nemci so n. pr. odločno odrekali Srbiji pravico do Drača in do Albanije, češ, da to ni njih ozemlje — lastili pa so si pravico nad našim Trstom, češ. da ga morajo imeti, ker le preko Trsta gre pot v Adrijo. Italijani so prišli s svojo staro pesmijo: »Naše morje — naš Trst!« — Trst jim je le začetek vseh nadalj-nih točk ob bregovih Adrije. Socialisti zahtevajo Trst zase kot močna delavska stranka. V svojem boju jim ne gre za narodnost — ampak za stranko. Toda v Trstu se biie tak hud naroden boi, da so socialisti pri zadnjih volitvah na glasovih zgubili — kar kaže, da je boi za Trst predvsem bo) za narodni obstanek. Naši Tržačani so imeli dve hudi bitki. Malokatero mesto v Avstriji ima tako hud volilni bo), kakor Trst. Iz tega boia ie izšla slovenska pred-straža ob bregu Adrije tako častno, da ji moramo čestitati. V celoti je bilo leta 1909. vpisanih v vseh šestih volilnih okrajih 21986 volilcev, letos pa 19.464, torej letos za 2522 ali 11.4 odst. mani nego pred štirimi leti. Leta 1909. je glasovalo 16.923 volilcev, letos pa 15.513, torej 1410 ali 8.3 odst. mani nego leta 1909. Število oddanih glasov potemtakem ni padlo v enakem razmerju s številom vpisanih volilcev, kajti udeležba je bila pri letošnjih volitvah boljša nego pred štirimi leti. Leta 1909. je namreč od vpisanih volilcev glasovalo 76.5 odst., letos pa 79.6 odst. in je bila udeležba letos za 3.1 odst. boljša od one pred štirimi leti. Leta 1909. smo dobili Slovenci 3127 glasov, torej 18.5 odst. vseh oddanih glasov, letos pa smo jih imeli 2900 in potemtakem 18.7 odst. oddanih glasov ter smo napredovali za 0.2 odst. Da naš napredek ni sorazmeren napredku v splošni udeležbi, ker zaostaja za njo za 2.9 odst., je pripisovati pred vsemi dejstvu, da se je mnogo delavstva izselilo iz mesta v cenejšo okolico, da je mnogo naših volilcev pri vojakih, kar se pri nas občutno pozna, pri Italijanih pa ne, ker vojaki so večinoma Slovenci, in končno, da mnogim našim volilcem ""listek M. ZEVAKO: V senci jezuita. Margentina je zatulila z besnim glasom in se vrgla na Franca I. Toda v trenotku, ko bi ga bila dosegla, je začutila, da jo je zadelo nekai z vso silo po glavi; zazdelo se ji je, da se res rušijo tla pod nogami; nezavestna se je zvrnila vznak, krvaveča iz rane, ki jo je bil zadel Sansak s strašnim udarcem po tilniku ... »Mati! Na pomoč, na pomoč!« Zileta je hotela zakričati še enkrat; hotela se je braniti... Toda rutica, zvita v klopčič, ki je zadušila glas; pograbilo jo je dvoje silnih rok, ki sta jo oropali vse moči in jo odnesli... Magdalena Feronova je bila odšla, da razgleda okolico. Oddaljila se je precej od paviljona, preiskavala skupine dreves in grmovja in iztikala po vseh temnih kotičkih na poti od paviljona proti malim vratom, t.}. v smeri, ki je bila gradu skoraj nasprotna. »Vse je v redu,« je zamrmrala naposled. »Srečanje zadnje noči ie samo neljub dogodek; nihče ne sluti ničesar; v dveh urah bo Zileta rešena, in kralj Franc je potem moj... Le malo potrpljenja. Veličanstvo: midva umreva skupaj!« niso bile dostavljene legitimacije, ki še sedaj leže v uradu namestništve-r.ega svetovalca. Tako je pač prišlo, da nismo napredovali toliko, kolikor bi bili morali z ozirom na splošno boljšo udeležbo pri volitvah. Vendar pa je bil napredek. Italijani so bolj napredovali. Dobili so zato nešteto častitk od vseh strani, iz italijanskih mest, od raznih oseb in društev, ki navdušeno pojo slavo italijanskemu Trstu. (Koliko pa je bilo slovenskih častitk.) Socialisti so najbolj nazadovali. Zakaj? O tem drugič. Mi smo lahko ponosni, da smo vzdržali s svojo lastno močjo svoje pozicije in dosegli vkljub neugodnim razmeram še majhen prirastek In to nam daje tudi jamstvo, da bomo v prihodnje napredovali, če bomo resno in vztrajno nadaljevali svoje delo. Interpelacija. ZAKAJ SMO BILI ZAPLENJENI? Interpelacija poslanca dr. Verstov-šeka in tovarišev na ekscelenco gospoda ministra notranjih zadev in na ekscelenco justičnega ministra, radi konfiskacije članka »Pod Pitt-reichom« v »Straži« z dne 14. aprila 1. 1913, štev. 41. Državno pravdništvo v Mariboru je čutilo potrebo zapleniti sledeči članek; »Pod Pittreichom. O tem niti ne govorimo, kako Pittreich pripušča, da ravno narodni renegali, kakor dr. Biček, dr. Rakovec itd., nastopajo najbolj ofenzivno v jezikovnem vprašanju. To spada pod drug kapitel. Kdor v vseh zadevah tako zvesto kakor Pittreich izpolnjuje vse-nemški program, o tem se pač ni ču diti. da pripušča tudi na prestolonaslednika, ki noče o vsenemštvu, re negatstvu in zatiranju kateregakoli naroda nič vedeti, najnesranrnejše in najgrše napade. Pittreich dobro ve, da se v njegovem nadsodnem okrožju sistematično zastruplja javnost o prestolonasledniku. Kaj je storil proti temu? V Celju ima Pittreich posebno zvestega oprodo za svoje namene Ta je po svojem političnem prepričanju nemški radikalec, po svojem zvanju državni pravdnik dr. Emanuel Bayer, ki vzgaja svojo družino protestantski. Ni čuda torej, da sme »D. W.« na vse bljuvati, kar je poštenim ljudem svetega.« Zgorajšnji članek je bil zaplenjen v celoti, če tudi vsebuje le kri tiko pisave »Deutsches Wacht« in obsodbo nekvalificiranih napadov na prestolonaslednika in njegovo obi telj. Značilno za razmere pri sodiščih in državnih pravdništvih na Spodnjem Štajerskem je še posebno to, da je dotični uvodni Članek v listu »Deutsche Wacht« smel nemoteno iziti, oziroma, da je nemoteno prišel v javnost, ne da bi to zabranilo državno pravdništvo, oziroma apostat državni pravdnik dr. Bayer v Celju, med tem. ko je pa državni pravdnik v Mariboru članek v »Straži«, ki le kritikuje postopanje celjskega državnega pravdništva in tedaj jemlje prestolonaslednika pred blatenjem v javnosti samo v zaščito, zaradi hujskanja zaplenil. Tako na primer ni zaplenilo celjsko državno pravdništvo teh-le stavkov: »Nadvojvoda prestolonaslednik' Franc Ferdinand je neozdravljivo bolan.« »V Avstriji se zre na vojvodinjo s čutom, pomešanim z visokim spoštovanjem in z rahlim nezaupanjem in neko naivno, toda v tem slučaju dobro mnenje, pravi, da hrepeni soproga prestolonaslednika z vsem srcem po kroni.« »... Iz tega vzroka je že prišlo med njo (vojvodinjo) in med najbliž-njim upravičencem na prestol, mladim nadvoiyodem Karolom Francem Jožefom, do nesoglasja.« » z njeno častihlepnostjo se ne strinja, da bi živela vplivno življenje princezinje, ki se jo le samo trpi.« »Vlada mnenje, da bi bilo bolje, poklicati na krmilo vlade svežega, neporabljenega in krepkega moža, kot je nadvojvoda Karol Franc Jožef, kot pa bolnotrudnega stanca s petdesetimi leti.« To so zgolj le nekateri stavki polni žaljive vsebine za visoko osebo prestolonaslednika in njegovo visoko gospo. Ta žaljenja je celjsko državno pravdništvo pripustilo, »Straža« pa, ki je samo pribila koruptne razmere pri teh sodiščih, je bila zaplenjena. Koga se tedaj mora po mnenju državnih pravdnikov v Celju in Mariboru bolj ščititi, prestolonaslednika in njegovo obiteli, ali pa predsednika višjega deželnega sodišča v Gradcu* Pittreicha, ki trpi to anarhijo ih celo protežira uradništvo, ki naganja k revoluciji. Kdo je Pittreich v primeri z visoko osebo prestolonaslednikovo? Pittreich je oni mož, ki je z nastavljanjem brezvestnih renegatsktih in apostatskih sodnikov na $sto slovenskem ozemlju zamoril v strogo dinastičnem, patrijotičnem in pobožnem slovenskem narodu spoštovanje pred pravosodstvom, mož, kateri je s svojimi protežiranimi uradniki, ki so nemški radikalci in pospešujejo protestantsko gibanje, ustvaril pri naših sodiščih razmere, ki bijejo v obraz pravici in ne morejo računati na zaupanje ljudstva, ki išče svojih pravic. Propadanje pravnega čuta in pravne zavednosti pri posameznih sodnih osebah kaže prav razločno predstoječa konfiskacijska praksa, oziroma dejstvo, da se ne zapleni ta- Vprašanje slovenskega gledališča. . , ■ ; , '■ . Slovenska Talija se je potapljala* V zadnjem trenotku ji je t ’ „Dram. društvo" vrglo nasproti rešilni pas »Kino - Metropol*4. Posegla je po rešitvi — v tem trenotku pa jo je v imenu morale udaril deželni odbor po glavi. kih člankov, kakor je bil oni v »Deu- j tsche Wacht«. V plačilo za tako početje je ta apostat dr. Bayer pred kratkim avanziral in je bil poklican V Gradec. Na ta način se vrši korupcija dalje in nemškonacionalni renegatskl in odpadniški sodniki so le še bolj utrjeni v svojem mnenju, da niso nastavljeni na slovenskem ozemlju kot nepristranski uradniki, marveč, da so le zato tukaj, da vrše svojo misijo kot predstavitelji nemških bojnih društev, Siidmarke in Schulvereina, v svrho razširjenja nemštva. Podpisani stavijo zato na oba ministra naslednji vprašanji; 1. Je-li ekscelenci znano strankarsko postopanje državnih pravdnikov v Celju in Mariboru? 2. Kaj nameravata ekscelenci ukreniti, da se pride okom protidina-stičnim izlivom v nemških časopisih in zaukaže državnim pravdništvom, bodo enako nepristranko postopali napram vsem listom. Dunaj, 15. maja 1913. Slede podpisi. Homatije na Balkanu. Danes se je razširila po slovanskem svetu z radostjo sprejeta vest, da vzbuja carjeva brzojavka dober vtis na Balkanu in da Srbija in Bolgarija najbrže sprejmeta razsodišče carjevo. Poleg tega nameravajo tudi Slovanom prijaznejše velesile intervenirati v miroljubnem smislu. KAJ JE PISAL RUSKI CAR NA BALKAN? Peterburg, 12. junija. (Uradno.) Telegram cara Nikolaja na cara Ferdinanda in kralja Petra se glasi; »Vest o v Solunu nameravanem sestanku ministrskih predsednikov zveznih držav, kateremu bi imel slediti sestanek v Peterburgu, me ie zelo razveselila, ker se je zdelo, da ta namera izraža željo balkanskih držav, da se sporazumejo in da se zveza, ki je dozdaj imela za učinek najsijajnejše rezultate, namerava še utrditi. Z mučnimi čustvi izvem, da se ta sklep še ni izvršil in da se. ka kor se zdi, balkanske države pripravljajo na bratomorno vojsko, ki bi mogla zatemniti slavo, katero so si skupno priborile. V tako resnem trenotku apelujem, kakor mi to veleva moja pravica in dolžnost, neposredno na Vaše Veličanstvo. Oba naroda. bulgarski in srbski, sta glasom svojega zavezniškega akta razsodbo ovsakoršnem tozadevnem medsebojnem sporu Rusiji prepustila, Zato prosim Vaše Veličanstvo, da od Vas prevzetim , obveznostim ostanek zvesti in se glede na rešitev medsebojnega spora med Bulgarijo in Srbijo zanesete na Rusijo. Funkcija raz* sodnika ne smatram kot prero^rati-vo, ampak kot mučno obveznost, kateri se ne morem odtegniti. Vojska med zavezniki me ne.more puščati ravnodušnega. Jaz polagam važnos* na to. da konstatiram, da bi ona dr* žava, ki bi vojsko začela, bila za to pred stvarjo celega slovanstva odgovorna in da si pridržujem vso svobodo glede stališča, katero bo Rusija nasproti eventualnim rezultatom tako zločinske vojske zavzela.« VTIS CARJEVE BRZOJAVKE IN NJENE POSLEDICE. fjelgrad, 12. junija. Brzojavka ruskega carja Nikolaja je napravila v vsi srbski javnosti najugodnejš1 vtisk. Splošno se sodi, da je car pri Plavljen prevzeti razsodišče v vseh med Bolgarsko in Srbijo vladajočih spornih vprašanjih. Včeraj je imel Prepričana, da je vse mirno in da nič ne ovira nameravanega bega, se je vrnila Magdalena v paviljon. Videla je vrata odprta. , »Nesreča se je zgodila!« }e dejala sama pri sebi. V dveh skokih je bila znotraj in zagledala Margentino. ki je ležala v nezavesti na tleh. Zileta je bila izginila. Strašna kletev je planila Magdaleni preko ustnic. Z vso naglico je pričela izmivati Margentinina senca s hladno vodo. Kmalu ie reva odprla oči. »Moja hči!« je zamrmrala. »Kaj se je zgodilo?« je vprašala Magdalena, ki je klečala pri njej. »Kralj!« je dehnila Margentina. »Prišel je?« »Da!« »In jo ugrabil?« »Da!« Margentina je poizkusila silen napor, da bi se vzdignila. Toda zrušila se je težko kakor kepa in se onesvestila iznova. Spričo te nepričakovane katastrofe si je ohranila Magdalena Feronova vso čudno hladnokrvnost, ki jo je odlikovala v vseh okolnostih od one tragične noči, ko jo je vlekel lastni soprog pod monfokonska ve-šala. Dvignila se je počasi, računaje: »Zdaj je ura pol desetih. Ob enajstih imajo priti. Toda treba je računati z nestrpnostjo ljubezni, in očetovske skrbi ki se družita v Man- fredu in v Flerialu. Čez pol ure bosta na sestanku... Tako govoreča je pripravljala obkladek od cukranega vina in olja. Položila ga ie Margentini na rano in jo obvezala s spretnostjo, ki bi jo bil občudoval marsikateri ranocelnik. Ta nenavadna ženska je opravljala vsa ta dela z isto mirnostjo kakor druge svoje vezenje ali katerokoli izmed ostalih ženskih opravil. Zdajci pa se je vrnilo Margentini življenje. »Mirni bodite, saj ni nič hudega,« je rekla Magdalena. »Kam pa tečete?« je dodala in zastavila pot ubogi materi, ki je bila planila proti vratom. »Pustite me ven!« je zarohnela Margentina z besnim glasom. »Nikoli! Vi bi se dali pobiti brez /toristi.« »Pustite me ven, drugače ubijem jaz vas!« »Ubijte me!« je vzkliknila Magdalena. »Ah, vi niti ne veste, kakšno uslugo mi storite s tem! Toda zame zdaj ne gre. Branim vam samo storiti brezumnost, ki bi pogubila vas in vašo hčer... Ali hočete uničiti Zileto? Kaj hočete storiti? Vreči se v roke oborožencev. ki vas primejo in vržejo v ječo... Pa tudi ugrabitelja bi opozorili s tem; pospešili bi nesrečo svojega otroka... Ali me hočete poslušati in biti pametni in pogumni. kakor-ie treba? Ali hočete rešiti Te besede, izgovorjene z vso silo prepričanja, nis_o izgrešile svojega učinka. Margentina je zaihtela krčevito. »Rešiti svojo hčer!« je vzkliknila. »Saj bi daia za to življenje!« Zdaj je Magdalena izpustila mater, ki jo je bila prijela za roke, da jo zadrži; mirno je šla k vratom in jih zapehnila. »Poslušajte me,« ie dejala, vr-nivša se k Margentini. »Ali mi zaupate?« »Da! Saj sem spoznala sovraštvo, ki vam biva v srcu; spoznala sem, da utešenje tega sovraštva hoče , da rešite mojega otroka.« »Prav imate,« je dejala Magdalena hladno. »Moje sovraštvo do Franca vam jamči za vnemo, s ka-katero bom izkušala oteti vašo hčer. tako da mi niti ni treba omeniti ljubezni, ki sem jo začela čutiti do nje...« »Oprostite mi!« je vzkliknila Margentina in se vrgla Magdaleni v naročje. »Bol me dela krivično. Govorite! Zaupam se vam popolnoma. To je pač najlepši dokaz simpatije, ki vam ga morem dati v tem trenotku.« »Cas je, da se ločim od vaju,« je zamrmrala Magdalena. »Vidve bi me bili naposled še sprijaznili z življenjem ... a bilo bi prepozno... Ne govoriva več o tem... Znano vam je, da le napovedan sestanek z Manfredom ob enajstih... AH čutite v sebi moč, da pridete do malih vrat?« »Do Pariza, ako ie treba!« • »Potem se odpravive obe na kraj sestanka, .laz idprem skrita vrata. Vi pojdete ven ...« »Dokler je moja hči notri... oh, nikoli!« »Torej hočete pokvariti vse? Privedla bom v park pei vrlih mož, odločnih in oboroženih Navzočnost vas, uboge, nervozne in ranjene ženske, ki sama potrebuje zaščite, bi bila velika ovira ...« »To je res! To je res!« ie vzdihnila Margentina. vijoča si roke. »Nasprotno pa. ako greste ven in nas počakate mirno, smo svobodni v vsem svojem gibanju, in potem vam jamčim za uspeh ... Dajte, dajte,« je dodala z večjo silo, »ravno z mirnostjo in hladnokrvnostjo morate pokazati svoj pogum ... Ali ste pripravljeni?« »Sem!« je dejala Margentina premagana, »toda strašno mi je ...« »Počakajte me tu,« je rekla Magdalena in planila v svojo sobo., Par minut nato se je pokazala Margentini v kavalirski obleki. Poleg meča je nosila za pasom bodalo, ki je bilo strašno orožje V njenih rokah. Bilo je tisto, ki ga je podarit nekoč Franc I. Bilo je bodalo, s katerim je zabodla Ferona in pozneje Ivana Siromaka. (Dalle.) ministrski svet sejo, na kateri je Sklenil, zadržati že pripravljeno noto pa bolgarsko vlado. Poslanik dr. Spalajkovič, ki bi imel to noto odnesti v Sofijo, je tudi ostal v Belgradu. KRALJ FERDINAND TUDI — UPA. Dunaj, 12. junija. »Siidsla\vische Korr.« poroča iz Sofije: Merodajni bulgarski krogi kljub resnosti zunanjih okoliščin upajo, da se posreči nasprotna mnenja med balkanskimi zavezniki s pomočjo Rusije mirno rešiti. To pričakovanje, ki je ojačeno še z osebnim delovanjem ruskega cara. temelji pred vsem na upanju, da se vplivu inozemstva posreči, da Srbija sprejme razsodni rek. Da v Srbiji ruski vpliv učinkuje, kaže to, ker še hiso proglasili aneksije zasedenega ozemlja in ruski pritisk bo zadostoval tudi, da se izsili izvršitev pogodbe. Car Ferdinand in merodajni činitelji še vedno upajo, da se mir ohrani. V poslaniških krogih se širi izjava bulgarskega cara nasproti nekemu opozicionalnemu voditelju. Ferdinand je rekel: »Ce bo neob-hodno potrebno, bomo to vojsko vodili, ako nas k njej prisilijo. Ta vojska bo pa blaznost. Drug drugega bomo uničili, ne da kaj dosežemo, ker ne smemo pozabiti, da dvakrat v evropskih prestolicah nie bodo pustili deliti Balkana, ne da bi si sami kak kos vzeli.« TE2KOCE V BOLGARIJI. Sofija, 12. junija. Rešitev kabinetne krize je naletela na veliko večje težkoče, nego se je prvotno mislilo. Sestava novega ministrstva se bo na vsak način še za več dni zavlekla. Opozicijske stranke stavljajo za vstop v kabinet tako težke zahteve. da jih nihče ne more akceptirati. V koliko se bo vnanja politika Bolgarske po sestavi novega kabineta spremenila, je nemogoče že sedaj presojati. KAKO MISLIJO NA DUNAJU? Dunaj, 12. junija. V tukajšnjih uradnih krogih zatrjujejo, da je dospela zavezniška kriza na vrhunec. V pesimizmu jih zlasti potrjuje dejstvo, da je Rusija izjavila, da je pripravljena sprejeti vlogo razsodnika v srbsko-bolgarsketn sporu, dočim se je tega poprej energično branila, ker se je bala, da se zameri ali Srbiji ali pa Bolgarski. V dunajskih političnih krogih sodijo, da bo Biolgarska brezpogojno sprejela rusko razsoduištvt#, dočim se o Srbiji še ne ve. Kolektivna demarscha velevlastl v balkanskih presto tkali se bo izvršila naj-brže jutri. Avstrijski poslaniki so že dobili tozadevna navodila. IN NA ANGLEŠKEM. London, 12. junija. Tudi londonski diplomatični krogi sodijo o zavezniški krizi jako pesimistično. _ Od sestanka ministrskih predsednikov v Solunu, ni pričakovati nobenega vspeha. Potrjujejo se tudi vesti, da se Rumunija pridno pripravlja za vsak slučaj. Srbski poslanik Spalajkovič bo sporočil jutri bolgarski vladi zadnje sklepe Srbije in zahteval, da Bolgarska takoj odgovori, če je pripravljena privoliti v revizijo pogodbe ali ne. K UMORU VELIKEGA VEZIRJA. Carigrad, 12. junija. Napad na Mahmud Sefket pašo v Carigradu ni nikogar presenetil. Že več dni se je znalo, da je Mahmud Sefket paša smrti zapadel. Velikega vezirja so od več strani svarili in je zato tudi svojo gardo pomnožil, a to ga smrti ni rešilo. Napad ni veljal toliko Mahmud Šefketovi osebi, kolikor mlado-turškemu režimu. Pričakujejo še nadaljnih napadov. Carigrad, 12. junija. Položaj je še vedno nejasen. Nad Carigradom je proglašeno obsedno stanje. Zatrjuje se, da je z atentatom v zvezi liberalna ententa, kateri načeluje princ Sa-bah Edin. Policija je aretirala dve sumljivi osebi, ki sta v zvezi z atentatom. V mestu vlada velika panika in splošno se pričakuje, 'da se bližajo novi, usodepolni dogodki. Na drugi strani se govori, da je atentat na Mahmud Sefket pašo izvršil komite narodne obrambe in narodnih reform. Na čelu tega komiteja je Sadik bej. Policija je tekom včerajšnje noči Izvršila več hišnih preiskav in aretirala mnogo častnikov. Govori se, rda se nahaja med morilci tudi tajnik princa Sabah Edina Bosanec Lutfi bej. Z atentatorji v zvezi je baje tudi Abuk paša, poveljnik čataldske armade. Štajersko. Maribor. Kot je že »Sl. Narod« od pondeljka poročal, je k zadnji nesreči na Dravi pomoglo več momentov. Iskati jih je predvsem v groznih nedoslatkih, pod katerimi trpe naša kopališča že več let vobče. Dasi Imamo leto za letom na Dravi ravno med kopajočimi večje ali manjše nesreče, se mestne oblasti vendar ne dado zdramiti iz svoje komodno-sti, da bi jih vsaj skušale omejiti. Primanjkuje skratka na vsem: vsa tri kopališča ne zmorejo niti enega rešilnega čolna, kajše, da bi bil nastavljen kak stalen, nadzorovalen organ. Vrlui tega pa pride še okol-nost. da je Drava skoro vse leto zelo nesnažna in malo je dni v letu, ko kalno V2lcvje ne prinese s seboj truplo mrtvih živali, tako divjačine, a tudi manjšo domačo drobnjad. Da pa je mera polna, spraznujejo še razne tovarne v reko svojo nesnago, kar je že par let zaporedoma imelo v posledico ogromno umiranje rib. (Lani v dveh dneh 8000.) V koliko je tokrat upravičena tudi težka obdol-žitev, da je smrti Razborškove sokrivo tudi nemško dijaštvo, nočemo preiskovati. Pribijemo pa. da so tozadevne obdolžitve bile splošno slišati in drž. pravdništvo bo stvari lahko posvetilo nekoliko svojo pozornost. — Vse to pa bi ne bilo možno, če bt se slav. naša policija malo bolj zavedala svoje dolžnosti tam, kjer je potrebno. Tako pa opažamo i pri nas škandalozne razmere, da mestne straže inšpektor — Niesner — z ma-lovažnimi noticami po nemških dnevnikih še nekako ščiti take. prav turške razmere. Pa reci kdo. da nam ne primanjkuje vsega! Maribor. Nemška »oficielna« javnost je vedno huda, kadar kdo v javnosti kritizira nezadostne varnostne razmere naše javnosti, češ, da je taka kritika škodljiva tujskemu prometu našega mesta. 'lega pa, kar se imamo dnevno zahvaliti aziatskemu »Schlendrianu« naših mestnih oblasti?, seveda nihče ne vidi — ker mestna policija noče izpostavljati one, ki bi bili iadi tega prizadeti. Avtomobilske nesreče itd. so seveda na dnevnem redu, a malo je stražnikov, ki bi na to pazili. Seveda, če se kakšnemu kmetiču res mudi, njega se prime takoj, saj je Windischar in lahko drži tudi za ono gospodo, ki je vzvišena nad postavne določbe. Isti faktor — mestna policija — je tudi odgovoren za zadnjo smrtno nesrečo na Dravi. Če bi g. inšpektor Niesner bil malo bolj pozoren in manj prizaneslijv, tudi na Dravi ne bi imeli takih nesreč. Edina možnost, tem škandaloznim razmeram odpo-moči, bi bila le — državna policija. Ta bi bila tudi v marsikaterem drugem slučaju za mesto od velike važnosti ...! V Trbovljah ie povozil osebni vlak ženo prožnega delavca, Ojster-šekovo, ravno, ko le hotela pri nekem ovinku proge, le to prekoračiti. Ojsteršekova ni vedela, da je vlak tako blizu in hotela na nasprotno stran. Ko je bila sredi tira, je vlak pridrvel in jo vrgel s tako silo ob tla, da je težko ranjena in nezavestna obležala tik proge. Došli zdravnik jo je obvezal in ukazal prepeljati v celjsko bolnico. V Gornjem gradu je ponarejal posestnik Zarolovšek 10 kronske bankovce in jih skušal razpečavati. Zapazili so pri njem pri nekem nakupovanju ponarejene bankovce, radi česar so ga prijeli in oddali sodišču v Gornjem gradu. Ko so pri njem na domu preiskavah, so našli v stanovanju veliko množico papirja kot se ga rabi za bankovce (»Velin«) in druge potrebščine. Če je Zarolovšek itnel kakšnega pomagača, danes še ni znano. V Kozjem je utonil v Savinji posestnik Tone Hribernek, ko se je kopal. Hribernek, ki ni znal plavati, je šel predaleč v Savinjo, koder mu je konečno zmanjkalo tal. Zginil je v vodo iz katere ga ni bilo možno več rešiti, ker ga je valovje prehitro vzelo. Truplo so našli. Celje. Na vročini je umrl poštni poduradnik Matija Paulič. Dne 4. t. m. je spremljal pošto 315 med Celjem in Sp. Dravogradom. Ta dan je vladala velikanska vročina, ki je dosegla na prostem 30 stopinj, v poštnem vozu pa 39 stopinj. Ko je Paulič prišel ii enovanega dne v Celje in zapustil poštni voz, ga je zadela vročinska kap, na kateri je dne 8. t. m. umrl, Paulič je bil zelo marljiv in silno tankovesten služabnik ter užival vsestransko zaupanje in spoštovanje svojih predpostavljenih. Prihodnje leto je nameraval iti v pokoj. V Mariboru je bil pred poroto na 6 let težke ječe obsojen hlapec Fran Baumann radi ropa. 30. oktobra 191* je v Ilušaku pri Ptuju skušal vlomiti pri posestnici Ani Sorko. Ko je zjutraj Sorkova hotela iz hiše, jo je nenadoma napadel nek mlad moški in jo večkrat z nekim polenom udaril preko glave. Sorkova se je hitro umaknila in zapahnila vrata od znotraj, kar jo je nedvomno tudi rešilo, te začela klicati na pomoč. Ko so sosedje prihiteli, je Baumann pobegnil. Sorkova je imela doma 400 K gotovine in hranil, knjižico z vlogo 2000 K. Baumann je par tednov preje uskočit iz Varaždina, koder bi bil moral odsedeti 4mesečno ječo. — Zanimivo je tudi to, da nobena prič ni megla trditi, da bi bila Baumanna X lice y„idela. Merodajen pri obsodbi ie bil edinole zunanji opis osebe, kt se jo je videlo. Št. Jur ob Juž. železnici. Tu so našli mrtvo posestnico Topliškovo iz Lokarjev. Lega mrtve in tudi več drugih okolnostij pa da sumiti, da je bila Topliškova umorjena. Dan, pred-no so jo našli mrtvo, je bila še kaj dobre volje med svojimi znanci v Lokarjih. Grožništvo pridno išče po do/devnih morilcih. V Župelevcu pri Brežicah je kradla kočarka Schneeberger posestniku Sulerju vino iz kleti. Suler je že dalje časa opazoval, da mu zman-kuje vino, nikdar pa ni bil v stanu izslediti tatu. Pred nekaj dnevi pa je zapazil Sulerjev sosed Zajec Schnee-bergerjevo, ko je iz svoje hiše splezala v podstrešje Sulerjeve vinske kleti, na kar se je vrnila z več steklenicami zopet v svojo hišo, po ist! poti. Ko je Suler Schneebergerjevo prijel, ie takoj tatvino priznala. Suler je bil oškodovan za 300 K. Ruše. Obravnava proti g. Las-bacherju, ki jo je zakrivila ovadba zdražbarja. stražmojstra Tisovca, je torej pokazala to, kar je bilo že naprej pričakovati: da je orožniška ovadba popolnoma neutemeljena. Pokazalo se je, da so bile vse ovadbe od stražmojstra izmišljene, vedoma ali nevede, v slabo gospodu nadučitelju. Saj nekatere priče niti vedele niso, zakaj se jih sploh pred sodnijo kliče. Umevno, da vlada proti Tisov-cu velika nevolja in splošno je čuti zahtevo, da se naj stvar do konca dožene. če ne bodo vzrastle šikane g. Tisovca napram občanom do neba. S tern pa ni nihče zadovoljen.. Maribor. Še malo dnij in prišel bo 15. junij, dan velikega mariborskega slavila tamošnjih Slovencev, kojih možka podružnica slavi ta dan 25!etnico svojega obstanka; Slovenci In Slovenke! Prihitite ta dan v kar najsijajnejšem številu v Maribor in pokažite našim sovragom, da cenite delo mariborskih Cirilmetodarjev! Naš novi roman! Usode junakov našega tekočega romana se bližajo koncu. Naš prihodnji roman, ki začne izhajati te dni vzporedno z zadnjimi poglavji »V senci jezuita«, nas povede iz sive preteklosti bliže sedanjemu času, med fatošt in veselje ljudi devetnajstega stoletja.' Marsikaj se je izpre-menilo od dobe Franca I., Ragasta-na. Žilete in Manfreda pa .do teh dob, a človeško življenje ima ravno tako svoje strašne rane in pretresljive zapletljaje. Naš novi roman se dotika najbridkejšega med njimi in bo slikal v žarkih barvah nesrečo nezakonske matere in njenega otroka — sadu prepovedane ljubezni. Priprosto dekle s strogim očetom na eni — potomec ošabne ple-menitaške rodbine na drugi strani; nedolžno dete, ki se rodi iz njiju objema izgubi očeta preden ga je poznalo, mati mu umre v bedi in pomanjkanju sredi najnežnejše mladosti; pusti ga samega v velikem mestu, kjer je toliko slabih in tako malo dobrih ljudi. Ali je temu otroku ljubezni mogoča sreča? Ali mu je namenjena? Tako se glasi vprašanje, ki si ga bodo zastavljali bralci našega od začetka do konca zanimivega romana ! Otrok ljubezni! Hkrati pa bodo tudi sledili burnim dogodljajem, ki so jih povzročili viharji francosko-pruske vojne leta 1870—1871. Roman »Otrok ljubezni« biča in slika z neizprosno resnicoljubnostjo vsa nemška zverinstva za časa vojne med Nemčijo in Francijo in kaže nečuveno početje teh »kulturnih« ljudi v kričeči, a pravi luči, ki mora pognati vsakemu čutečemu človeku rdečico ogorčenja v obraz, Da ne zamudite nobenega poglavja tega velezanimi-vega romana, naročite si „Dantt pravočasno, ozir. obnovite naročnino takoj! Opozorite svoje znance!! Čitajte „Dan“!! Dnevni pregled. Resna beseda. Včeraj se je oglasil gospod —r v »Slov. Narodu« z resno besedo. Ustvaril je zopet nekak »chef d ovvre«. Razjezil se je hudo nad nami, češ da so vsi politiki delali grehe in da človek lahko zapade zmoti, da sam ne ve kdaj. — Dobro, gospod —r. — Toda zmoto je treba pripoznati in — če mogoče popraviti. To je bila naša prva zahteva, ker se pa na to ni odgovorilo. je nastal v javnosti vihar, ki ga mi nismo podžigali, ampak smo ga še zadrževali. Opetovano smo povedali, da se nismo gnali ml proti dr. Trillerju, ampak, da so prihajali napadi od vseh strani in Iz vseh vrst n. napr. stranke. Kljub temu piše gospod —r o nas sledeče: »Sedaj smo imeli priliko opazovati, kako se je spustila z verige znana herostratična družba — ki ima svojo strehico pri »Učiteljski tiskarni« v Ljubljani, kjer Jelenčeva tradicija še vedno živi, in kjer se komaj pričakuje, da bi doživeli razsulo napredne stranke — in kako se je ta družba teden dni pehala za dr. Trillerjem, ga grizla, glodala, ter se neusmiljeno podila za njim. kakor se podi lačen hijenski pes za krvavo antilopo v puščavi. Pod krinko anonimnosti so prenesli boj čisto na osebno polje.« — Na te besede izjavljamo še enkrat — in to spri-čajo lahko oni naprednjaki v mestu in na deželi, ki so nam te dni pisali, da ni bila »družba«, ki je vedla boj, ampak v pravem pomenu besede t. zv. napredna javnost. O tem se je gospod —r lahko tudi drugod prepričal. Ako bi se bila zadeva takoj uredila, bi vsega tega ne bilo, tako pa so se duhovi razgreli in v tem razburjenju je prišla na dan tudi notica, da se je neki volilec izrazit, da voli rajše svojega psa. Mi o tem nismo videli namena dr. T. osebno žaliti in nam je žal, ako se je stvar tako smatrala, ker je bil to le izraz nezadovoljnosti. Tudi nismo nikjer dr. Trillerju podtikali, da se je dal podkupiti, ampak smo rekli Je, da bi človek skoraj vprašal, kai je dobila za to nar. napr. stranka. Ogorčenje, s katero je občinstvo sprejelo zaupnico. je bilo tako splošno, da nam dela gospod —r veliko krivico, ako hoče zdaj celo krivdo zvaliti na nas. Ako bi se ne bilo erte napake popravljalo z drugo, bi se bila zadeva lepše rešila. »Stranka pa naj se sedaj odloči ali hna še obstojati ali pa vse prepustiti klerikalni stranki, ki že dolgo časa preži na Ljubljano.« Tako piše včeraj dr. Tavčar v »Narodu«. V tein je pomen današnje seje izvrševalne-ga odbora. Bilo bi žalostno, ako bi se na Theimerici spodtaknila stranka tako, da ne bi mogla več ustati --kakor bi bila sramota, če bi zaradi ene same Theimerice šele propadel kranjski klerikalizem. Nar. napredna stranka je kot meščanska in kulturna stranka potrebna — treba pa jo je oživiti in pokrepčati. Dolg slavospev je prinesel včeraj »Slovenec« o dr. Šušteršiču. Ponatisnil ga je iz »Domoljuba«. Napisal ga je dr. Janez Ev. Krek. V sedanjih kritičnih časih dr. Šušteršič potrebuje takih slavospevov. Med priprostim ljudstvom bodo nekoliko vplivali — vprašanje pa je, če bodo pred razsodnim svetom odtehtali odkritja Kamile Theimer. Sicer čast, komur čast — klerikalci imajo dovolj vzroka, da slave Šusteršičevo 501etnico. Nekatere trditve dr. Kreka so pa šle predaleč in so dokazale resničnost pregovora: od vzvišenega do smešnega je en sam korak. Na izjavo Ljudske posojilnice odgovarja »Slov. Narod« sledeče: Če ie tako, kakor trdita gospoda Povše in Šiška, zakaj potem g. dr. Šušteršič ne toži. zakaj neče pred sodiščem tega dokazati., kar sta mu potrdila gg. Povše in Šiška? Kako velikanski bi bil triumf zanj in za celo klerikalno stranko, če bi se pred sodiščem dokazalo, da so odkritja Kam. Theimer neresnična?! »Slovenec« se smeje. »Slovenec« piše, da je radi Kamile Theimer buh-nila kriza v liberalni stranki in nadaljuje: Jutri ima menda sejo izvr-ševalni odbor liberalne stranke. In ta ima judicirati: ali ie osebna nedostoj-nost dolžnost funkcionarja liberalne stranke ali ne. Liberalna stranka se je nalezla histerije od blage in tužne devojke Kamile Theimer, o kateri se je izrazil liberalen kolovodja, da jo ie »hudič« prinesel v Ljubljano. Slika za olimpične bogove. Zasledujemo te dogodke s primernimi čustvi. (Op. uredništva: Ta čustva poznamo. Ta čustva so lahko primerna, ker je enoglasna zaupnica v žepu. Ako so pa klerikalci videli, koliko nasprot- nikov je te dni odločno govorilo — so ta čustva lahko neprimerna. Zakaj se je zahteval odstop dr. Trillerja Iz dež. odbora? — Zato, In samo zato. da izgubi enoglasno sprejeta zaupnica dr. Šušteršiču — svojo vrednost. To bi se bilo lahko v splošno odobravanje takoj zgodilo. Ni šlo torej za dr. Trillerja — ampak za Šušteršiča. Vsied nerodnosti ali trme Da je prišlo do tega, da dr. Šušteršič Triller Pa ie vsa mesta odložil. Tako nar. napr. stranka samo sebe oslabi, lo je gotovo napačen uspeli kampanje Kamile Theimer. Objektivna beseda. Prejeli stno: Dovolite mi k aferi dr. Triiler-Šuster-šv:‘ Theimer mirno in objektivno' besedo! Poznate me osebno, da sem zvest, brezmejno udan in tudi delaven član naše stranke. Napadi s strani »Slovenca« na moje delo me klasificirajo za naprednjaka svobodomisleca; veste pa tudi. da stojim na sredi med našimi starimi in med našimi mladimi. Zato morem povedati končno še jaz svoje objektivno, od nikoder odvisno mnenje. V nerodnosti in. neumestnosti dr. Triller-jevega koraka rie dvomi pač nihče, niti sam dr. Tavčar. Nerodnost pa ja dr. Triller še povečal s svojim dolgim molkom in zelo malo okusnim izpadom-v članku »Moj greh«. Na-daljna velika napaka je bila, da se ni sklica! izvrševalnl odbor n. napredne stranke nemudoma, nego se je ho-toma zavlekel celih 10 dni. Vsota vseh teh nerodnosti je rodila najostrejše graje tako na rovaš dr. Trillerja, kakor izvrševalnega odbora. Obsodbo pa so izrekli vsi napredni listi brez razločka, celo »Sava«, in obsodba »Zarje« je našla pritrjevanja povsod. Najhujšo obsodbo pa .ie izrekel »Slovenski Narod«, ki je — molče trobental! Da je bil »Dan* oster, je torej razumljivo ter je bil te dni glasilo vseh najzvestejših, pa tudi najodločnejšlh protlvuikov S. L. S, — Iz »Dneva« se ie morala S. L. S. prepričati, da je v naši napredni stranki še mnogo odporne sile, poguma in odločnosti. Hrup v »Dnevu« je bil S. L. S. dokaz, da napredna stranka noče utoniti v limonadarstvu in bojazljivem tihoplazništvu. Boj proti S. L. S. se mora voditi dosledno brez umikanja, trdo in neizprosno! Toda padle so v tem boju tudi nekatere preostre besede, ki jih — po’ mojem mnenju — ni bilo treba, ket1 se je ž njimi ideji, namenu škodilo. Te besede obsojam in grajam, ne da bi se umaknil bistvu. Dr. Triller ie zagrešil napako, toda kdor ga pozna osebno, intimno, ve sam, da ie poštenjak in da je blag človek. Morda baš te lastnosti za boj s S. L. S. niso koristne ne njemu, ne naši stranki. To sem hotel povedati v »Dnevu«, ki je neodvisen napreden list in ki daje prostora tudi mnenju — kurtu-aziji. Iv. K. »Slov. Narod« piše: »Očitanje, da ie prevzel dr. Triller za svoje znano glasovanje kako neposredno ali posredno korist od kogarkoli, bo moral »Dan« dokazati pred porotnim sodiščem.« — Ne bo treba, ker tega tri nikdo nikjer trdil. »Mladika« — 6000 K revnim ljubljanskim učiteljem. — Podpore trem vseučiliškhn docentom. Izpred upravnega sodišča. Dunaj, 12. junija. Upravno sodišče je včeraj razpravljalo o treh pritožbah mestne občine ljubljanske proti deželnemu odboru. — Prva pritožba se tiče prepovedi, da prevzame mestna občina vadnico* društva »Mladike« v svojo upravo. Druga se tiče draginjske doklade v znesku 6000 K. ki jo je občinski svet ljubljanski sklenil v podporo revnim ljubljanskim učiteljem, tretja pritožba pa se tiče podpore trem vseučiliškim docentom iz mestnega vseučiliškega fonda. V prvem in drugem slučaju je upravno sodišče pritožbo zavrnilo, češ, da je deželni odbor v zadevi, v kateri funkcijonira kot druga avtonomna instanca, upravičen na pritožbo razsoditi po svojem prostem preudarku, in se ta razsodba odteguje presoji upravnega sodišča. V tretjem slučaju je upravno sodišče, pritožbi ugodilo ter izreklo, da je smatrati vseučiliški fond kot posebno ustanovo, nad katero ima nadzorstvo država, ne pa deželni odbor. — Pritožbe mestne občine ljubljanske je zastopal drž. poslanec dr. Vladimir Ravnihar. Hiša št. 509 v Idriji pred upravnim sodiščem. Včeraj se ie vršila precj upravnim sodiščem tudi razprava o pritožbi mesta Idrija proti odloku deželnega odbora zaradi hiše št. 509, Mestno občino Idrijo je pr| razpravi zastopal dr. Fran Novak. Upravna sodišče ie odlok deželnega odbora/ kot nezakonit razveljavilo. Kranjski deželni predsednik W zakon o Šolskem nadzoren pripo- DantejabožanBtvena komediia „Pckel“ Ta največji kinematografski senzacijonclni umotvor se bode pu^vaitfl sam« 4 Od danes do ponedeljka 10. junija v „KLNO UiKAL". Zvi**oo e®».» valed visokih nabavnih stroškov. Predstave 3-4'/*, Vft—6, 6-7'/*, 7V>—9, 9—10»/* 2adaji predstave na prostem. Šolskim, otrokom dostop id dovoljen 1 ročal v sankcijo tako-le: večina deželnega odbora je krščanskosocialna; večina deželnega odbora je krščanskosocialna in večina prebivalstva ie krščanskosocijalna. Pika. »Dejanja govore!« Kakor čuje-mo, zbira učiteljstvo vsa krivična dejanja sedanje večine deželnega šolskega sveta (»družbe sedmih prokle-tih rok«), da jili izda zopet v posebni spomenici. Tako je prav! Le na dan z lumparijami klerikalnih inkvizitorjev! Iz ljudskošolske službe. Namesto obolele učiteljice Antonije Rottove je imenovana za suplentinjo na ljudski šoli v Št. Petru pri Ljubljani suplen-tinja Marija Bizjakova, namesto obo-lelega učitelja Ludovika Ivnika v Spodnji Šiški pa suplentinja Ana Košča. Dunajsko slovensko dijaštvo brez razlike strank in struj priredi v soboto dne 14. junija ob 8. uri zvečer v piostorih restavracije »Schwarz-spanierhof«, IX. Schwarzspanier-straBe javen shod. na katerem se hoče pogovoriti o možnostih izboljšanja slovenskega dijaškega podpor-ništva. Dne.vni red shoda bo sledeči: I. Referat a) o nameravani akciji za. izboljšanje naših gmotnih razmer na Dunaju (referira tov. med. Ambrožič). b) o nameravani skupni dijaški počitniški akciji v prid naših podpornih društev (referira tov. iur. Le-mež). 2. Predlaganje tega se tičočih resolucij. 3. Razgovor. 4. Volitev izvršilnega odbora s funkcijsko dobo do jeseni. 5. Slučajnosti. — Dolžnost vsakega dunajskega slovenskega dijaka, ki se zanima za dijaško gmotno vprašanje, je, da se shoda udeleži. Vabljeni so pa na shod tudi vsi'drugi, na Dunaju se nahajajoči Slovenci, ki jim je kaj do ublažitve revščine slovenskega dijaštva. Ali se dajo tudi slike imunizirati. Dandanes, ko se v Avstriji vse kon-fiscira. nastajajo razna sporna vprašanja. Ako konfiscirani članek kak poslanec imunizira, potem se sme natisniti. Kaj pa če je konfiscirana slika. Ta slučaj je bil te dni pred sodiščem. V »Koprivah« je bila konfiscirana neka slika. Posl. dr. Wuster je podal v parlamentu interpelacijo in sliko imuniziral. List je sliko zopet prinesel — in drž. pravdništvo je tožilo uredništvo, da prinaša konfiscirane stvari. Prišlo je do razprave, kjer je drž. pravdnik trdil, da je imunizirano le to. kar je protokolirano v parlamentu. Zagovornik lista pa je rekel, 'da so imunizirani tudi češki govori, ki niso protokolirani — in sodišče je uredništvo oprostilo. Koliko potrebuje ena pesem iz Liubljane do Maribora. Začudili smo se, ko smo zagledali v mariborski »Straži« — »Pesem od Šukri-paše«. Pod naslovom stoji: »Po amerikan-skerfi »Glas Naroda«. Ko smo to pesem natančneje pregledali — smo videli. da je ta pesem izšla v »Dnevi« že 1. aprila t. 1. in da je bila pozneje ponatisnjena v »Balkanski vojni«. Uredniki okoli »Straže« bi torej lahko že davno ponatisnili to pesem iz »Dneva« in ni bilo treba čakati, da je šla najprej v Ameriko — potem pa nazaj v Maribor. Saj ni kakšen Polanjko ali Sajovic, da bi morala hoditi isto pot. Razkritje spomenika pokojnemu učiteliu Fr. Delcotu se vrši na Sveti gori okrog 9. ure in sicer 15. junija letos. Oddaljenim udeležnikom v vednost, da je odhod iz Litije 15. junija ob polu 6. zjutraj z vlakom do Save in odtod čez Tirno na Sveto goro. Pričakujemo obilo udeležbe. V Liboniji pri Ormožu ie začelo dne 7 t. m. na dosedaj neznan način, goreti pri posestniku G ruško vn jaku. Vžgal se je najpreje hlev, za njim pa tudi hišno poslopje. Oboje je pogo> relo do tal in niso mogli rešiti prav ničesar, dasi je na lice mesta prihitelo takoj veliko število sosedov in požarna hramba iz Ivanjkovcev. Gruškovnjakova žena je bila smrtno-nevarno, 141etna gluhonema hčerka pa nevarno opečem Osmojeno ie bilo tudi več trt ^Grušovnjaka in njegovega soseda Školiberja. Škode je 4000 K. zavarovalnine pa samo 600 kron. Bik ga je usmrtil. Dne 2. t. m ' -gnal 681etni posestnik M. Bončina _ Navršja v Gorenje Kanomlje pri Idriji bika na vodo. Med potjo je postal bik divji, vrgel se je na Bončino in mu je prizadejal s svojimi rogovi tako težke telesne poškodbe, da le Bončina kmalu nato umrl. Aretaci5? vlomilca. Pretekli torek zvečer je bilo vlomljeno v zaklenjeno hišo posestnika Ivana Paderja v Smer jenih. Tat je ukradel tam več raznih ženskih in otroških oblek. Drugega dne se ie orožništvu posrečilo, prijeti tata in vlomilca v Raz-rdrtem pri Šmariji v osebi 451etnega brezposelnega žagarja Matije Ha-piovška, v katerega spremstvu se je nahajala tudi njegova priležnica Mag-na Jabčič iz Vi odine na Hrvaškem. Ukradeno obleko so še našli pri Ha-fnovšku. Orožništvo je Hamovška in pjegovo priležnico aretiralo in oba izročilo deželnemu sodišču. RAZNE ZANIMIVOSTI. Panama. Iz Amerike smo dobili v Evropo tri različno vredne stvari. Krompir, tobak in panamo. Krompir je za civilnega in vojaškega človeka nujno potrebna jed. Za avstrijske narode, ki se jim zelo slabo godi, je krompir pravi blagor. Naš Kranjec ga je nazval »steber kranjske dežele«. Ko je prišel krompir v Avstrijo — za cesarja Jožefa, ga niti niso hoteli jesti (takrat se je ljudem pač dobro godilo!) danes pa je prava rešitev za vse sloje. — Tobak je bil prvi amerikanski dar, ki je bil na škodo Evropi. Zanesli so ga Angleži. Na Češkem so videli prve kadilce med vojaki ob času 301etne vojne. rI obak škoduje ljudem, koristi pa državi, kajti nese ji vsako leto milijone. Tretji ameriški dar je panama. O tem se je posebno mnogo pisalo, ko so prišli na sled sleparijam ogrskega min. predsednika Lukacsa. Tako torej krompir koristi množicam, tobak državam — panama pa visokim gospodom in magnatom. Odkod izhaja beseda panama? To ie gotovo marsikoga zanimalo, ko je čital: panama. pana-mist itd. To bestdo so najprej rabili za polom podjetja, ki je gradilo panamski prekop v Ameriki. Podjetje je ustanovil Ferdinand pl. Lesseps in naloga tega podjetja je bila, da zgradi prekop, k’" bi vezal Atlantski ocean s Tihim motjem ter bi tako delil Ameriko v dva dela. Polom tega p>djetja je bil leta 1888. in ni imel za posledice samo izgube 1500 milijonov frankov za akcionarje družbe, nego tudi političen škandal. Izvedelo se je namreč, da se je pustila republikanska stranica z ministri in poslanci vred podkupiti od panamske družbe. 510 poslancev zbornice, med njimi šest ministrov, je bilo obdolženih. da so si pustili izplačati dva do tri milijone frankov. Vrhtega je družba podkupila različne časopise. banke in privatne osebe. Najprej so zaprli ravnatelje družbe (med njimi tudi Ferdinanda Les-sepsa in slovečega Eiffla, zgraditelja gnanega orjaškega stolpa v Parizu) iti obsodili so jih radi bankrota na težke zaporne kazni. Pozneje so jih pa obtožili tudi še radi podkupljivosti in je dobil Karl pl. Lesseps. sin Ferdinanda pl. Lessepsa, eno leto in bivši minister Baihaut, ki je priznal, da je vzel 750.000 frankov na pet let zapora. Od onih, ki so faktično podkupovali, je izvrštt baron Reinach samomor, glavna krivca Iierz in Arton pa sta pobegnila. Na to so se ustavile nadaljne obtožbe. Vzlic temu pa ie moralo več tedanjih znamenitih francoskih politikov, kakor Freycinet, Roche, Flouquet, Rouvier in drugi, zapustiti politično življenje. Štiri najstarejše žene sveta. Vprašanje, kdo živi dalje časa. ali mož ali žena, ni dovolj rešeno. Statistiki in učenjaki pogosto raziskujejo in se pogostoma prepirajo, ampak doslej še ni jasno, kateremu spolu naj dado palmo daljšega življenja. Neki pariški tednik je obelodanil sedaj številke, po katerih pripade rekord starosti ženskam. Tednik popisuje najstarejše žene na svetu. Štiri so. Prva izmed njih je Indijanka v. Kanadi; spada k rodu »prevrtanih nosov« in sc imenuje Crescent Anto-note. Njeni rojaki, ki jo zelo spoštujejo. ji pravijo samo »bela vrana«, ker se o tem ptiču pripoveduje, da doživi visoko starost. Ta 1121etna Indijanka le še vedno zdrava in sveža, vkljub trudnemu življenju, polnemu skrbi, trpljenja in bede. Se vedno dela pri pripravljanju kož; s to kupčijo se kanadski Indijanci še do danes živijo. Vesela je. — vendar častitljiva Kitajka Tsaofat je dve leti starejša; dosegla je občudovanja in časti vredno starost 114 let. Na Kitajskem živi sploh največ starih lju-dij; mesto Jun Nan, v katerem se je narodila Tsao-Yat, je znano, da je v. njem največ starih »smrtnikov«, ki nočejo in nočejo umreti. Tsao-Yat ima danes izvrsten spomin, spominja se čisto dobro, kaj se je zgodilo pred sto leti. — v Peru živi žena, ki je stara 118 let. Celo svoje življenje je živela na deželi, ne daleč od Arequipe; bila je žena rudarja in je živela z njim priprosto življenje; kakršnega živijo tamošnji ubogi delavci. Sedaj živi skupno s svojo naj-starejšo hčerko, ki je stara ravno sto let. Obe stari ženi delata neprestano zunaj, v prirodi in spita v majhni bajtici, sredi gozda. Stoosemnajst-letna mamica ie do danes čila in njena stoletna hčerka je še tudi polna življenja, Ta hči, ku je videla sto spomladi in ki ima doslej še živo mater, je gotovo unikum. — Najstarejšo ženo na svetu ima pa vendarle Evropa. Je to stoindvajset-letna Španjolka. Ta vrstnica Napoleona I. se je narodila leta 1793 v Huescaru. mali vasici na južnem španskem. Ona je potomkinja starih Maurov, ki so vladali več stoletij na Španskem. Ta žena je živela zelo trudno in spreminjajoče se življenje. y letu 1820.. ko je hii y„elik upor za kralja Ferdinanda III., je bila obstreljena: zopet drugič jo je povozil težek voz, ki ji je zlomil nekaj kosti, tako da je morala več mesecev ležati v postelji. Ta krepka Španjolka je gledala večkrat smrti iz obličja v obličje, toda smrt je ni hotela pobrati. Imela je devet otrok. Doslej še vedno dobro vidi in sliši. Najrajši pripoveduje, kaj je vse videla na svetu in kaj je poskusila. Pripoveduje svojim pravnukom in pravnukinjam; vendar jo tudi starejši ljudje radi poslušajo. Pred nekaj leti ji je podelila kraljica - mati častno pen-zijo in na dan njenega stoletnega rojstva jo je celo obiskala. Starka se je peljala s kraljico v okrašenem vozu. Plakala je od veselja in je pravila, da je to najkrasnejši dan njenega življenja. Sedaj obhaja že sto-dvajsetletnico svpjega rojstva. Ker je še vedno čila in zdrava, je mogoče, da doseže še več let. Ljubljena. — Včerajšnje konfiskacije nismo mogli razumeti. Pojdemo z njo pred sodišče, bomo videli, kako ono sodi o tem. Rečemo le. da so zavladale pri nas take razmere, da ni dovoljena nobena kritika več, proti sistemu, ki je zavladal na naši severni strani. Zato prinašamo »Interpelacijo«, ki obsega v bistvu isto. — Morebiti si bodo s tem naši čitatelji na jasnem kaj se godi pri nas. Za odgovor na pritisk, kličemo vsem: širite »Dan«! — »Družba sedmih krivičnih rok«, ki odločuje- v kranjskem deželnem šolskem svetu, je proti volji krajnega in okrajnega šolskega sveta preprečila imenovanje Ivana Kovača in Ivana Michlerja za Spodnjo Šiško edinole zato, ker nista Slom-škarja. dasi sta oba izvrstna učitelja. Vrline učitelja Kovača smo že včeraj omenili; danes pripomnimo še to, da obiskuje Kovač tudi tečaj za učitelje meščanskih šol in sicer brez dopusta, dasi ima njegova ko-lcginja^ P. kot Slomškarica dopust in plačano suplentinjo! Mož je učitelj iz poklica, živi samo za šolo in izobrazbo ljudstva ter se v ta namen vedno naobražuje. Prav tako marljiv in uzoren učitelj je tudi Ivan Michler, ki ima pa v očeh klerikalnih inkvizitorjev isto napako kakor Kovač, namreč Slomškar ni. Opozarjamo iznova občinski zastop Sp. Šiške, da se zavzame za ta dva izvrstna učitelja in se pritoži proti \ sklepu deželnega šolskega sveta na naučno ministrstvo. — Prst božji. Enega izmed »družbe sedmih krivičnih rok« je že potipal prst božji. Ko je bil odsoten iz Ljubljane, mu je umrla soproga, mati sedmih otrok. Hud udarec je to, ki mu ga ne privoščimo, da. pomilujemo ga, hkrati pa priporočamo tale nauk: »Ne vzdiguj po krivem roke zoper svojega stanovskega tovariša. zakaj prst božji sega tudi po otrokih!« — Srečke za umetniško loterijo — nikar ne preskočite teh vrst in čitajte do konca — še niso razprodane. Še 7000 kron bi moraU položiti na oltar naše umetnosti. To se pravi, da bi moralo 7000 ljudij kupiti vsaj po eno srečko. Gotovo je 7000 takih ljudij, ki niso kupili niti ene srečke — naj se potrkajo skesano na prsa — in naj izpolnijo svojo dolžnost. — »Zgodbe Napoleonskega hu-zarja«, ki so svoj čas. ko so izhajale v »Dnevu«, budile tako veliko pozornost — so sedaj izšle v posebni knjigi v založbi »Zlatorog« za 3 K. Dela ni treba še posebej priporočati — kdor hoče čitati kaj veselega, zabavnega in zanimivega, bo posegel po tej knjigi. Naroči se jo lahko pri L. Schwentnerju v Ljubljani. Obsega 512 strani. — Pogreb. Včeraj zvečer se je vršil pogreb pok. Ivana Raka, c. kr. poštnega oficijala. Oficiial Rak je bil zvest somišljenik narodno-napredne stranke, član in svoječasni podpredsednik »Političnega in izobraževalnega društva za dvorski okraj«, ter se je kot tak, dokler je bi! še zdrav, živahno udeleževal društvenega življenja. Malarija, ki jo je nalezel. ko je služboval na jugu, je sicer krepkemu možu v najlepši moški dobi, 46 let, prestrigla n’t življenja. Bil je zlata slovenska duša. kremen značaj — izobražen mož — ljubezniv tovariš. Na jugu in doma je ostal zvest svojemu mlademu slovenskemu navdušenju. Na zadnji poti so ga spremili njegovi prijatelji, tovariši, zastopniki raznih društev in člani »Pol. dr. za dvorski okraj«. Bodi blagemu narodnjaku zemljica lahka! — Zanimiva pravda se nam obeta. Korbar iz Hrušice bi nas rad prisilil do popravka glede dopisa z 'dne 14. main t. 1 Ker na imamo dokaz za resničnost donisa v rokah, nam možakar ustreže, če bomo prali njegovo perilo pri sodišču. — Pevski 2*>or »Glasbene Matice v Ljubljani« priredi v nedeljo 3ne 15. t m. popp^dapski izlet k Skofjoloko. Večina udeležencev se odpelje z izletnim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 1.20 pop. Priporočajo se pa tudi jutranje partije. Glavni sestanek ob pol treh v Vincarjih, gostilna Kalan, člani pevskega zbora, ki niso bili na sestanku dne 11. t m., se tem porom obveščajo o zbo-rovi prireditvi. Prijatelji zbora dobro došli. — Politično društvo »Vodnik« v Spodnji Šiški priredi v soboto dne 14. junija 1913 v salonu pri Kankertu v Spodnji Šiški ob 8. uri zvečer javen ljudski shod. Narodno napredna stranka v Spodnji Šiški zastopa stališče, da ie potreba dati prebivalstvu od časa do časa poročilo o svojem delovanju. Ker so klerikalci s socijalnimi demokrati na zadnjem svojem shodu pri Anžoku navzočim občinske zadeve po svoje pripovedovali. je potreba, da narodno napredna stranka da pojasnila svojim volilcem. Na shodu se bodo vsa ta vprašanja razmotrivala, vsled česar je dolžnost slehernega spodnješi-šenskega prebivalca in pristaša narodno napredne stranke, da se shoda zanesljivo udeleži. — Avstrijski generalštabovec — ruski vohuu. Afera Redlova je vzbudila po vsem svetu veliko senzacijo. Sliko o njegovem samomoru priobčuje »Slov. Ilustrovani Tednik«. Nadalje priobčuje sliki o M. Vremšku, dijaku v Idriji, ki je nenadoma umrl v šolski sobi; uživanje opij» na Francoskem; o slovenskem pevskem društvu Bled v East Co-nemaugh v Ameriki; o vprizoritvi opere »Prodana nevesta« na prostem v Šarki pri Pragi itd itd. »Slov. Ilustrovani Tednik« je res zelo zanimiv časopis in bi naj ne manjkal v nobeni slovenski rodbini. — Novo podjetje. Ravnatelj spedicijske družbe »Balkan« v Ljubljani g. Fran Uher se je s/o-službi odpovedal in bo pričel samn stojno podjetje. Obesil se je v sredo okoli poi«i 10. ure v svojem stanovanju n-KAvJovski cesti št. 8. cvsvesuiik. gr,-MX)d Anton Jerančič. Na lice mesta došla policijska komisija ie odredita, da so njegovo truplo prepeljal v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Pokorni je bil v vseh krogih jako priljubite:’ in spoštovan. Kaj je bilo povod samomora, ni znano. ™~ Umrl ie v sredo v LJublJan! v 72 letu linijski poročnik v poko!« g. Alfonz grof Auersperg. Pogreb seje vršil danes popoldne ob 5. ur: Grof Auersperg je bil imejiteli vojn-medalje in več drugih častnih odi-kovanj. Udeležil se je vojn v letih-1853., 1864. in 1866. in je živel od 1874. v pokoju. — Dantejeva nebeška komedij.'’ »Pekel« v kino »Idealu«. Ta velikan, umotvor se bo predvajal od danes do pondeljka. Predstave vsak da:, ob 3, pol 5., 6.. pol 8.. 9. Predprodaj vsako jutro ob pol 11. O tem film>-piše »Wiener Son- u. Montags Zei-tung« sledeče: Dantejeva »Nebeški' komedija« v Sophiensalen«. Danteje oče italijanskih poezij in njegovo glavno delo je pesem, ki jo je san1 nazval »Nebeško komedjo«. Sestavljena iz treh delov, kafere prvi de! »Pekel« nam predočuie Rady - Mal-ler - Monopol film. Ta film nam kaže celo vrsto učinkovitih prizorov iz fantastične dežele Luciferja, k nam nudijo več strašnega, živet pretresujočega, učinkovitega in napeto pozornost vzbujajočega kot vse dosedaj pokazane kinematografski učinkovitosti. Občudovati je. kake nam film tolmači delo. ki je ena!«' »Faustu«, tako težko umljivo. Ožje volitve v Trstu. Dr. Just Pertot izvoljen. SIJAJEN VSPEH SLOVENCEV V MESTU — ZMAGA V OKOLICI. — IZDAJSTVO SOCIJALISTOV. SOCIALISTI BILI IZVOLJENI LE S POMOČJO SLOVENCEV. Trst, 12. junija. Volilna borba je bila napetejša od prvotne. Posebno oster je bil boj za tretji mestni okraj, kjer je bila ožja volitev med Slovenci in kamor isti. Ker je moč ka-more tu precej slaba, a Slovencev vedno narašča, so socialisti storili izdajstvo >n so kljub strankinemu sklepu, da se vzdrže volitev, volili z laško liberalnimi nacionalci. Slovenci so proti kamoristom podpirali socialiste v vseh okrajih. Kamoristi so se vzdržali volitev v okolici, kjer je bila ožja volitev med Slovenci in socialisti. Socialisti so sicer sklenili abstinenco v glasovanju, a so storili svoje običajno izdajstvo v korist Italijanov in v škodo Slovencev. Sijajna zmaga Slovencev. Trst, 12. junija. V drugem okoli-čanskem okraju je sijajno zmagal slovenski kandidat dr. Just Pertot, ki je dobil 1279 glasov. Kandidat socialne demokracije Josip Kopač je dobil 777 glasov. Kamoristi so sklenili. da se vzdrže volitev, a so vendar podpirali socialističnega kandidata. Sijajen vspeh Slovencev v Trstu. Trst, 12. junija. Pozno v noč se je vršila še borba za tretji okraj, kjer so Slovenci nalepljali svoje plakate. a kamoristi podkupljene pozi- ve na socialistični laške delavce Med Slovenci in kamoristi, ki so nalepljali ponoči plakate, je prišlo na več krajih do spopadov. Izid volitev je sledeč: Slovenska kandidata stp dobila dr. Rybaf 670 in dr. Slavik 666 glasov; laška nacionalca pa Arh 814 in Bonetti 814 glsov. Kamoristom je pomagalo izdajstvo socialistov. Trst, 12. junija. V četrtem okraju, kjer je bila ožja volitev med Slovenci in kamoristi. je izid sledeči: Slovenski kandidatie. Kravos 956, Muha 953, dr. Černe 963 glasov; laški nacionalci pa. Ara 1475, Tr^r 1451. Gerbetz 1456 glasov. Napredek Slovencev je nad vse zadovoljiv. Trst, 12. junija. V I. in VI. okraju izvoljeni z slovensko pomočio socialisti. Konečni izid v IV. razredu. Trst, 12. junija. Slovenci 3+1 poslancev. Socialni demokrati 5 poslancev. Laški liberalci 6 poslancev. Jutri se vrše volitve za tre""' ■ '" ii razred. Največji je padec socia;,. ,ov ki so močno nazadovali od državnozborskih volitev. Nemci in sedanje volitve. Trst, 12. junija. Nemci pri sedanjih volitvah niso nastopili samostojno, pač pa so oficialno sklenili podpirati laške nacionalce. Da so to storili z vednostjo in dovoljenjem vlade. to je po sebi umevno. Tudi vlada je zavzela v zadnjem Času parolo; Proti tržaškim Slovanom! Trst. Padel z visočine 15tih metrov. Andrej Koller, mehanik, star 33 let in stanujoč v ulici degli Artisti, je v pondeljek smrtno ponesrečil pri Sv. Roku. Delal je na krovu parnika »Marienbad«. Ob 4 in pol pop. je šel preko nekega mostu, a bil je tako nesrečen, da je padel-v spodnje prostore parnika, v globočino kakih 15tih metrov. — Poklicani zdravnik je izjavil, da si je zlomil Koller roko in težko poškodoval hrbet. Po prvi pomoči ga je odpeljal parnik »Dori« v Trst, kjer je bil sprejet v bolnišnico. Pod vozom les«. Ivan Albrecht, voznik, star 55 let, stanujoč v ulici Ferriera 30. je peljal v pondeljek pop. dvovprežen voz lesa skozi prosto luko. Tramovje na vozu je bilo zvezano z vrvjo. Albrecht je stopal poleg voza, kar naenkrat pa poči vrv, ki je vezala: tramove in les se je vsul na ubogega voznika. Prihiteli so nekateri težaki in so ga izvlekli izpod voza, neki stražnik pa je hitel poklicat zdravnika po telefonu. Došli zdravnik je obvezal reveža iti ga dal odpeljati v bolnišnico. Albrecht je dobil težko poškodbo na enem prstu, katerega mu je les zmečkal, zadobil je hude eoškodbe na glavi in ledju. Poleg tega mu je zlomil les tudi šesto in sedmo rebro. Tifus. V zadnjem času se ni pojavil noben nov slučaj tifusa. Pač pa se je pojavil en slučaj tifusa v Dalmaciji. Zbolel je in naposled tudi umrl eden izmed mornarjev »Vor-wartsa«. ki je odšel domu na dopust. Zveza jugoslovanskih. pekovskih pomočnikov se je osnovala pod okriljem N. D. O. Na ustanovnem občnem zboru so bili izvoljeni v odbor sledeči: Josip Pečar. predsednik, odborniki pa: Rafael Trobec, An- drej Novak, Josip Renar, Anton Gulič. Ludovik Trampuš; namestniki odbora: Josip Trampuš, Florijan Mlakar, Alojzij Novič, Josip Fabjan, Alojzij Trampuš. Zveza je ustanovljena na zdravi podlagi in bo gotovo lepo napredovala. Prvi shod Zveze jugoslovanskih pomočnikov se bo vršil v petek 13. junija, ob 10. dopoldne v društveni dvorani NDO., ul. sv. Frančiška št. 2. Dnevni red: »Razmere pekovskih pomočnikov v Trstu in novoustanovljena »Zveza jugoslovanskiili pekovskih pomočnikov«. Pričakujemo obilne udeležbe. Posredovalnica dela NDO. I«« več mizarjev za Srbijo. Zglasiti se je treba v uradu posredovalnice, ul. sv. Frančiška št. 2. in sicer od 10. fio 12. dopoldne in od, 4. 'do 8. z.vek Omožena detomorilka. Iz Novega mesta. Zadnji slučaj porote se je zaključil z žalostno sliko posledic izseljevanja v Ameriko. Mož se oženi, počaka, da mu bog pošlje kopico otrok, potem pa gre preko »velike luže«. Kdo naj vrže kamen za mlado ženo, če prej ali slej podleže naravnemu zakonu? Posledice so potem: ločitev zakona, ali večna vojska v hiši, ali detomor. Zadnji slučaj je doživela Marjeta Deutsclimann iz Majerle pri Črnomlju. S 16. letom se je omožila, iz zakona je zraslo dvoje otrok, lepo posestvo sta imela zakonska, ampak prezadolženo. Po Sletnem srečnem zakonu je odšel mož v Ameriko, za-pustivši mlado ženo, oba otroka in kopico dolgov. Ni se veliko brigal za njo. Samo enkrat ji je poslal par sto kron za pokritje nujnih potrebščin. Žena je imela gostilno, mnogo prilike za skušnjave. Pa se jih je le še ubranila. Meseca avgusta pret. leta pa je imela mlatiče. Po večerji jo eden mladih fantov, Jože Rom iz Bistrice, vpraša, kam bi šel spat. No. je rekla, če ni drugače, pa pridi k meni. Zaradi lepšega je fant šel še nekaj časa k drugim mlatičem. ponoči pa se splazil skozh priprta vrata v njeno spalnico. In jedla sta sad iz prepovedanega drevesa. Sad pa je obrodil, Marjeta je postala noseča. Ko je to začutila, se Je vdala slasti nadaljnega vživanja iz prepovedanega drevesa. Še štiri druge fante je imela v tem času. Ko se skala enkrat sproži in pride na tir drvi naprej in naprej, dokler ne pride do zadnjega skoka v brezno. Kdo bi jo mogel sredi tira ustaviti? In tako je bilo tudi z našo Marjeto. Po vseh sladkostih preko .vživanja drveče skale je končno prišlo do zadnjega skoka v brezno. |Tu jo je vse zapustilo. Sama s svojo nemirno pestjo je bila v noči od 24. na 25. aprila. Prišel je čas nekoliko zgodnjega poroda. Po dnevi je še 'delala in se pri tem udarila ob kad na spodnjem delu života. To je naj-brže povzročilo nepričak. porod. Ponoči jo prebude bolečine v trebuhu, šla je parkrat na stran, ko pa je hotela iti tretjič, je bil orok že na svetu. Utaknila je prst v usta otroku in se prepričala, da je otrok živ. In tedaj ji satan izkušnjavec veli. naj otroku da piti mrzle vode, pa veliko io mora biti. Ubogala je satana. Otrok je prvi požirek vode drhteč pogoltnil. Se se je upirala postati kot zakonska mati detomorilka nezakonskega otroka. Ali satan postavi pred njo podobo moža tam daleč v drugem svetu, moža, ki zna danes ali jutri priti domov in zahtevati račun od njene zakonske zvestobe. V prvi jezi jo lahko ubije, najmanj pa, kar jo čaka, da jo spodi po svetu. In itfeni starši jo bodo kleli in jo ne bodo hoteli več poznati za svojo. Če oa še par curkov vodaizlije po otroku, je vsega tega rešena. Kdo ji bo mogel kaj očitati, če otroka kam zakoplje? In satan je zmagal. Še več požirkov je mali črviček dobil v mala usteča, goltal je in požiral, dokler ni imel dovolj. Ko je bilo tudi še vse drugo opravljeno in se je malo odpočila v postelji, je otroka zavila v predpasnik, in ga nesla venkaj za hlev ter mu tam v gnojnici preskrbela tajen grob. Ali tudi taki nečedni grobovi niso tiho. Je nekdo pismeno opozoril orožnike na čudež, da Marjeta ni več tako okrogla, da pa tudi ni nikjer sledu o prejšnjih vidnih znakih nosečnosti. Kaj ko bi se bilo otroku kaj hudega zgodilo. Orožniki so ta na-migavanja preiskavah. Zena je tajila, a da si olajša vest, je kmalu vse priznala. Ravno tako ie vse še preveč odkrito priznala pred istimi porotniki, ki so malo preje oprostili njenega rojaka Roma iz Hriba, ubijalca svojega soseda. On. ki je bil prvi vzrok niene pogube, je nastopal fSot glavna priča proti nji. Pač bridka ironija pravice. Se večja ironija enake pravice pa jo je doletela pred ljudskimi sodniki, ki so uro prej ubijalca s Hriba oprostili, to pa so brez pardona soglasno obsodili. Z ozirom na slučaj Rom ni prav nihče mislil, da bi isti porotniki naenkrat drugo mnenje dobili o pravici: vse je med posvetovanjem porotnikov govorilo: oprostili jo bodo tudi to, pa so se vsi motili. Sodni dvor ni mogel drugače, moral je Marjeto Deutschmann obsoditi na tri leta težke ječe. Po tem zgledu se zna zgoditi, da porotniki ne dobe kmalu detomorilke, ki bi bila tako neumno odkritosrčna. kakor je bila ta Marjeta Deutschmann. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Vesele vesti z Balkana. 12. junija 1913. Že popoldanske vesti so nam dajale mnogo upanja, da se morda ob 12. uri vendarle diference mirnim potom poravnajo. In res: brzojavka ruskega carja ni ostala brezuspešna; tako Srbija kot tudi Bolgarija sta sprejeli rusko razsodišče in obenem se vrše tudi pogajanja glede demobilizacije v obeh državah, German, ki je zavidal in sovražil balkansko zvezo, je vriskal prekmalu: do bratomornega boja ne pride. SRBIJA IN BOLGARIJA SPREJELI RAZSODIŠČE. London, 12. junija. Reuter poroča: Bolgarija in Srbija sta sprejeli razsodišče Rusije. MINISTRSKI SVET V BELGRADU. Belgrad, 12. junija. Včeraj se Je vršil tu ministrski svet, na katerem se ie sklenilo ne odposlati bolgarski vladi znane note, v kateri se Ista pozivlfek, da da odgovor na srbsko noto glede revizije; nasproti temu se je sklenilo vlado pozvati, da izvede delno 3če