Inserati se sprejemajo in velja tristopna potit-vrsta: 8 kr. če se tiska enkrat, 12 kr.ee se tiska dvakrat, 15 čo so tiska trikrat.
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspe-dicija, Poljanska cesta h. štev. 82.
Vredništvo
je na Poljanski cesti h. št. 32.
Političen list za slovenski narofl.
Po pošti prejemali velja:
Za celo leto . . 15 gl. — kr Za pol leta . . 8 „ — „ Za četrt leta . . 4 „ — „ Za en mesec . . 1 „ 40 „
V	administraciji velja:
Za celo leto . . 13 gl. — kr Za pol leta . . 6 „ 50 „ Za četrt leta . . 3 „ 30 „ Za en mesec . . 1 „ 10 „
V	Ljubljani na dom pošiljan velja, 1 gl. več na leto.
Posamezne štev. veljajo 7 kr.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/»6 popoldne.
---------------j1..,;
"'.»v . v v '
mi: i
iViiše visoke šole.
„Ceh" o naših vseučiliščih piše: Odkar so dunajski vseučiliščniki razsajali pred stanovanjem konservativnega poslanca Lienbacher-ja, se noče povrniti mir na univerzo glavnega mesta. No mine polletje, da bi „akademično" dijaštvo ne napravilo kako budalosti. Znano je razsajanje v Schonerer-jevem komersu, kjer je morala policija posredovati; znano je, kako so liberalni vseučiliščniki zasramovali svojega rektorja Maassen-a, ki je njihovo jezo s tem nakopal na glavo, da je v deželnem zboru niže-avstrijskem zagovarjal vlado, in zdaj napadajo profesorja Lorenz-a, ki jo bil še pred malo dnevi njihov ljubljenec. Tako daleč je že prišlo, da predpisujejo gospodje dijaki svojim profesorjem, kakega mišljenja naj bodo, in jih kličejo na odgovor za vsako le količkaj neljubo jim izjavo, kakor da bi bili dijaki sodniki svojih profesorjev. Njihovi volji se vklanjajo rektorji in njihovim burkam ploskajo profesorji. Kako je vse narobo; dijak nadzoruje profesorja. Kdo je temu vzrok? Te nenaravne razmere niso sad enega dne; brezverski liberalni duh veje k nam že celili 30 let s Francoskega in Nemškega in dobro vemo, ktera vlada ga je najbolj širila. Ta vlada vzgojila je večino današnjih učiteljev in profesorjev, ki dostikrat ne vedo, ali bi razposajenega prestopnika kaznovali ali hvalili. Kolikor toliko bil je narod slovenski do zadnjih časov saj v večem neokužen od slabih naukov, ki se širijo z univerz. A zdaj padlo jo tudi že dosti slovenskih vseuči-liščnikov liberalizmu in ateizmu v roke, kar gotovo nima dobrih nasledkov za ljudstvo. Pomisliti moramo, da ti liberalni dijaki bodo kedaj naši uradniki, advokati, zdravniki itd. Da je dijaško življenje res gnjilo, prepričamo se,
če le pomislimo, kakega sina pošlje mati v šole in kak pride iz šole domu. Kmalo se nam ne bo čudno zdelo, ako reče pošten oče svojemu sinu: »Namesto, da te šole popačijo in skaze, ostani raje pri plugu ali se pa uči rokodelstva; boš saj ostal pošten človek, ki se še kaj Boga boji." Pri tacili razmerah se bodo očetje in matere, ki imajo še kaj verskega čuta, bali poslati svojega sina v šolo; no imajo pa tudi prav. »Kar se Janezek nauči, to tudi Janez zna." Koliko truda jo treba, da se povrne nejeveren mladeneč zopet k tradicijam bogabo-ječe rodovine ! Koliko solz mora preliti poštena mati in kolikokrat britiko zdihniti, da spravi svojega učenega sina, kteremu je pa duh časa iztrgal iz srca zadnjo iskro vere, nazaj v pravi tir dobre cesto, ki pelje edina k rešitvi. In koliko se jih vd;i njenim prošnjam in koliko se jih zmodri v poznejšem življenji?
Slabe šole so krive, da je današnje dni toliko samomorov, da toliko učenih ljudi obupa. Le poglejmo brezverske pisatelje, romanopisce in umetnike. Koliko jih gre po lastni krivdi v prezgodnji grob I Ne naštevamo jih, a reči hočemo, da je to sad brezverskega liberalizma , ki je oprostil strasti vseh sklepov. A pravi se nam, težavno delo je največkrat vzrok prezgodnje smrti; a mar stari buditelji narodovi niso imeli težavnišega opravila? Ako oprostimo strasti vseh spon, ako iztrgamo mladini iz srca Boga in njegov nauk: pokopljemo še tako olikan narod.
Skoro vsaka univerza ima zdaj svojo rano. Bolezen nemških univerz je pijančevanje v knajpah; na' Francoskem se je vgnjezdila fri-volnost, v Italiji pohotnost, na Spanjskem pa lenoba in mlačnost. Pri nas na Dunaji pa delajo dijaki s fakcijozi in judovskimi listi po-liko. Kdor ne pleše tako, kakor oni hočejo,
naj se pripravi na gromoviti „pereat"! Tak mehkužen dijak na „avli" misli, da je najmanj, pol Boga. Njega naj bi poslušali profesorji in nazadnje mu še ministri pokorni bili. Ta upor, že dolgo časa nekaznovan, jo sad liberalizma v šoli, je bič, ki so ga oni spletli, ki so z dušo in telesom se potegovali za liberalne ideje in jih vvedli v šole. Danes upira se že mali deček v ljudski šoli učitelju, posebno, če nima ta dosti srčnosti. Ce je bila stara šola trda, je pa nova uporna.
Kakor se spominjamo, bilo nam je otrokom v ti trdi šoli dobro iu smo jo še precej radi obiskovali, če prav je šiba gospodarila. Večkrat je leska pripomogla, da smo se učili, a napredovali smo vendar; kam bo pa pripeljala nova šola, no vemo — a dunajska univerza kaže pot!
Politični pregled.
V Ljubljani, 17. decembra.
Avstrijske dežele.
Zakaj se grof Timffe že peto leto zdrži na prvem ministerskem stolu, pripoveduje „Rli. W. Ztg." in pravi: »Grofu Taaffeju je le po volji cesarja iu iz potrebe, ki jo položaj zahteva, mogoče že peto leto na prvem stolu sedeti Splošni položaj v Avstriji v resnici spravo med narodi zahteva. Sprava so pa po volji samega cesarja ne sme vršiti na škodo enega in na dobiček druzega naroda. (Nem-čurji in levičarji, ali sto čulil!) V Avstriji to stran Lita ve živi 7 milijonov Nemcev, 13 milijonov druzih narodov, med ktorimi je I I in pol milijona Slovanov. In vsem tem mora se dati jednakopravnost. Minister, ki bi bil pri-stransk, bi ničesa ne opravil, naj si bode potem Ceh, ali pa nemški liberalec. Taaffeju morah bi bili Nemci takoj se začetka zaupati (saj mu še sedaj no), ko bi ne bili po svoji pristranosti toliko zaslepljeni, kajti ti gospodje
Vlada Leopolda I.
(Dalje.)
Akoravno je Kaprara vedno zatrjeval, da se Turki pripravljajo naboj, akoravno je cesarja prosil in rotil, da se naj pr.pravi na ta boj, vendar je Leopold vedno še upal s Turki skleniti mir ter pričeti vojsko s Francozi. Da bi zvedel mnenje svojih svetovalcev, skliče k posvetovanju vse veljavne može. 2bo;6 se knez Švarcenborg, grof Herman badenski, Einerik, škof dunajski, grofje Martihic, Nostic, Ditrih-stein, Starhemberg, Zinsendorf, Konigsegg, Safgoč, Harali, Kinskv, baron Bartoldi, grofje Jitrger, Kaplič iu še nek drugi Ditrihstein in barona Abele in Dorš. Večina teh dostojanstvenikov sklone v smislu cesarjevem. Se ve, ti niso vedeli, da je Kara Mustafa žo I. 1676 iz lastnih nagibov sklenil vojsko.
Med tem je bil 6. avgusta v Carigradu izobešen konjski rep, kot znamenje, da se sultan poda na pot. Začetkom meseca oktobra se poda sultan Mohamed IV. s Karo Mustafo proti Drenopolji. Vse je bilo v največji turški krasoti. 10. oktobra pokliče Kara Mustafa tudi Kapraro in Kunica v Drenopolje, češ, da hoče ž njima govoriti o miru. Toda to je bila le zvijača.
Hotel je namreč lo čas zavleči ter cesarja goljufati, ker sultana je bil že pregovoril, da je dovolil v boj. Da je vezir res hotel cesarja nepripravljenega napasti, razvidi se iz tega, da Kapraro ni pustil domov, še manj pa mu je dovolil, poročila pošiljati na Dunaj.
Leto 1683 napoči. To leto seje odločilo, ali bode križ ali polumesec gospodoval v Evropi.
Kaprara jo zapisal v taboru pri Drenopolji v svoj dnevnik: »Jaz se le preveč bojim, da jih bodo mnogo želelo, da bi tega leta nikoli več ne videli; kajti tužni in bridki so
časi, ki jih nam prinese. Toda jaz bodem, kakor sedaj, svoje življenje tvezal, da poročam, opominjam, svarim. Bog bode moj dobri namen spoznal, ter videl, da izvira iz moje vroče želje, pripomoči k rešitvi njegove sv. cerkve in krščanskega naroda".
Ob času teh homatij in silne turške nevarnosti jo sedel na prestolu sv. Petra Inocenc XI., ki je mnogo pripomogel, da se je I. 1683 rešil Dunaj in ž njim morda cela Evropa oznian-ske grozovitosti. V svoji mladosti se je celo osebno bojeval na Poljskem proti Turkom. Potem si je izvolil duhovski stan iu 21. sept. 1676 v 66. letu svoje starosti je bil izvoljen papežem. Vsi sočasni pisatelji, razun Ludovi-kovili pristašev, soglasno pripoznajo velike in mnogovrstne zaslugo Inocencove. Prištevajo ga mod prve Kristusove namestnike, in tudi pro-testantje mu hvale ne odrekajo. Bil je natančen, vzgleden, neustrašljiv proti cerkvenim sovražnikom in Leopoldu izdatna podpora.
Tudi Turki so spoznali nevarnost, da bi
so vedno tako obnašajo, kot bi bili oni edini zastopniki Avstrije. Kakor dolgo so liberalci na krmilu stali, niso druzega delali, kakor kozla čez kozla preobračali. In še sodaj, ko so že ob vso moč, ne mirujejo in mislijo zopet velikega kozla preobrniti po razkroji češke kraljevine v dva samoupravna dela. Na ta brezmiselni in nepolitični način izdali bi po mnogih okrajih več nego 50% svojih bratov Cehom na milost in nemilost, ki bi se s časoma počehili. — Veseli nas, da smo vendar enkrat resnico iz nemških listov zvedeli in to ne iz avstrijskih, temveč iz onih iz „Kajha", kjer naše dogodke s paznim očesom opazujejo in s trezno glavo sodijo.
Pri dopolnilnih volitvah velikega posestva v Ji rim sta bila 15. t. m. dva liberalca izvoljena.
Glede državnih železnic nastavila se bodo po celi Avstriji štiri ravnateljstva za državne železnice, ne, kakor so nekteri časniki poročali, jedno generalno ravnateljstvo na Dunaji.
I Lvovn je bil obsojen na mesec zapora vrednik judovsko - pravoslovnega lista »Machsike lladas" (časopis za pravo judovstvo). Februarja tega leta je vrednik, Samuel Riss po imenu, razglasil članek, v kterem je bilo pod kaznijo izobčenja judom prepovedano, voliti judovske naprednjake (dr. Filipa Ouker-a in Teotila Merunovica) v občinski odbor,t v deželni zbor ali v kako drugo zastopstvo. Članek preklinja take jude, in jim žuga kazen božjo, glasi se namreč: rosa jih no bo krep-čala v življenji — uničeni bodo na tem svetu i. dr. Zatoženec je rekel, da ni on tega pisal, marveč umrli rabbi Schreiber, da 011 sploh ne piše člankov. Članek je 011 prebral, a ni zapazil v njem nič kazni vrednega, ker si društvo „Machsike lladas" prizadeva po svojih statutih odvrniti od judovske vere vsakih 110-votarij. Vrednika so porotniki krivega spoznali z 10 zoper 2 glasa in sodnija ga je obsodila na mesec zapora.
Iz Zagreba. Vladni komisar Heroio se je odpovedal službi in vodstvo mestne policije je zopet prevzel župan. Ob 5. uri je bilo posvetovanje pri mestnem občinskem svetu in sklenjeno je bilo, da se ima občinski zbor vos predstaviti banu. V tisti konferenci je bilo voljenih tudi 5 udov, ki se bodo pridružili de-putaciji Varaždinsko-Zagorski 10.1.111., da bodo prosili zarad železnice podpiranje pri banu. Minister Bedekovič je sem prišel. Za iudemni-teto (neodgovornost) poslancev je večina zagotovljena.
„P o z o r" pričel je donašati članke, v kterih razvija program h r vasice narodne stranke, ki vzbuja splošno pozornost. Ta program zahteva za Hrvate vse zadeve, kojih pragmatična sankcija ne smatra skupnih, kakor linance, promet, trgovino, narodno gospodarstvo in deželno brambo. Vsled tega nastale bi razmere
papež namreč utegnil krščanske kneze združiti zoper nje. Ta strah Turkov je bil v mnogem opravičen, o čimur nas bodo prepričale naslednje vrstice.
Zasluge lnocenceve za cesarja Leopolda obstoje v-tem, da je Ludovika zadržaval, da ni Leopolda ob enem s Turki napadel; dalje je papež veliko pripomogel k zvezi Sobieskega s cesarjem in slednjič ga je podpiral z obilnim denarjem.
Da bi se Leopoldu od strani Francozov ne bilo treba ničesar bati, pošljo lnoceuc Lu-doviku „breve", v kterem ga z ganljivimi in prosečimi besedami nagovarja, da naj ne odreče pomoči proti Turku; če pa že v resnici pomagati noče ali ne more, naj vsaj cesarja in njegove zaveznike v miru pusti. Toda Ludovik odgovori Inocencu prav hinavsko, da le Leopold mir kali, njemu pa da je ležeče na tem, odvrniti vsako krščanstvu pretečo nevarnost.
Inocencu je bilo sicer znano, da Ludovik ne govori resnico, pa v ,.breve" do Leopolda
med Hrvaško in Ogersko prav take, kakor so I med Ogersko in Avstrijo. Vrh tega pa zahtevajo Hrvatje za se tudi še Reko in Dalmacijo.
V Bosni so dobili dovoljenje, da smejo zemljišča zadolžiti v ta namen, da jih potem od begov odkupijo. Do sedaj v Bosni o zadolžitvi zemlje ali o hipotekarnih dolgovih niso nič znali in vlada hoče na ta način ondašnjim kmetom pomagati, da se jim zboljšajo zemljiščne razmere. Letos se bode posodil denar le ne-kterim kmetom in potem se bode čakalo, ka-košnji bodo nasledki; ako se dobro obnesejo, so bode prihodnjo posojilo raztegnilo na celo Bosno. Iz srca privoščimo dolgo let tlačeni in do srčne krvi izsesani raji poboljšanje njenega žalostnega stanja. Kajti na ta način nadjati se je vspešnejega poljedeljstva po zasedenih deželah, kakor do sedaj, ko je ubogi raja delal le za svojega gospodarja. Ako si je toliko od ust pritrgal. da si jo postavil trdno novo hišo in če mu je le količkaj ugodno izpadla, prišel je gospodar — beg in je rekel: hiša stoji na mojem, postavil si jo tudi iz mojega, toraj si jo obdržim, ti pa idi in postavi si drugo. Tega sedaj ne bo več. Sedaj še le jeli se bodo ondi ljudje čutiti, da so ljudje. Kar si bo kedo prihranil, prihranil si bo za se in ne za nikdar sitega Turčina, in kdor se bo trudil, trudil se bo za se in za svoje!
Vnanje države.
Na Srbskem so vsega skupaj 18 osob zaradi vdeležitve pri poslednjem uporu postre-lili in to: 4 pravoslavne pope, 4 trgovce, 1 učitelja in 9 kmetov, ktere so z orožjem v roci zasačili.
Nemčija je odposlala v obrambo in za varstvo v T o 11 k i 11 g u živečih Evropejcev jedno divizijo brodovja, obstoječo iz korvete „Stosch" se 16 topovi in 379 možmi, korveto »Leipzig" z 12 topovi in 414 možmi, topniški ladiji „Hyiine" in ,.Iltis" na vsaki po 4 topove in topniško ladijo „Nautilus", ki ima tudi 4 topove in 104 mož posadke. Poslednja plavala jo ravno v Avstralijo, ko ji na morji telegram dojde, da naj se tudi v kitajsko vodovje poda. Govori se pa še tudi, da odpošljejo še jedno topniško ladijo tjekaj in to »Albatros".
Francoska zbornica je zavrgla s 325 zoper 191 glasom pristavek Raspailov, naj se odpravi francosko poslanstvo pri Vatikanu. Spuller je govoril zoper, in je med drugim rekel, ako Nemčija išče porazumljenja, vendar ne sme Francosko iskati prepira z Rimom. Vendar ako pojde stvar tako naprej, bode Rim prisiljen, odpoklicani poslanca iz Francoskega. To bi sicer francoski vladi ne bilo prav, tedaj se ogiblje vsega, kar bi imelo tako nasledke za sabo. Ako se nuncij pritoži nad posameznimi stvarmi, skuša vlada vsaki-krat stvar nekoliko potolažiti. Tako 11. pr. so župnikom vkradeno plačo zopet privolili, a po-
tega ne omenja, temveč 11111 le prigovarja, naj se združi s krščanskimi knezi proti sovražniku. Leopold pa potegne Ludoviku v svojem obširnem odgovoru krinko z obraza ter papežu razjasni vso stvar, dasi še sam ni vedel vseh Lu-dovikovih skrivnih spletek.
Se večje važnosti je prizadevanje papeževo za zvezo Poljakov s cesarjem.
Znano je že, da s prva Sobieski ni bil ravno prijazen Leopoldu, pa počasi se je ohladilo tudi prijateljstvo med Ludovikom in So-bieskim in to iz naslednjih vzrokov.
Sobieski je bil smrtni sovražnik Turkom že iz prejšnjih let, Ludovik pa je bil v zvezi s Turki. Daljo je skušal svojemu sinu zagotoviti poljsko kraljevo krono, kar bi bil pa Ludovik gotovo oviral, kakor se razvidi iz skrivnih poročil. In tudi slavna zmaga njegova nad Turki pridobila bi mu gotovo naklonjenost Poljakov. Slednjič pa Sobieski sam ni vedel, kam se bodo Turki obrnili, ali proti bcnečanski Dalmaciji, ali proti cesarju, ali celo proti Poljski.
(Iiiiljp prih.)
leg tega cerkvi sovražni nemiri ne prenehajo. Vsako leto nekaj pristrižejo cerkvenih dohodkov, poglavitna stvar pa je, da hočejo s pomočjo državne šole ljudstvu vero iz srca iztrgati. Duhovno, ki se najbolj temu ustavljajo, te pritiskajo, kjer in kolikor morejo. Ako pojde to tako naprej, ne bode dolgo, da se bode večina ljudstva cerkvi izneverila, potem pa veri, in božje službe ne bode več treba. Republikanci vs»k dan jasno reko, da se bode ljudovlada vtrdila le takrat, kedar se vera odpravi, obe dve skupaj ne morete obstati. Papeževa stolica vendar tega ne more hladnokrvno gledati, dasiravno mnogo potrpi, ne more tega odobriti, dokler občuje z vlado. Dokler jo nuncij tukaj, videti je, kakor da bi molče vsemu pritidil, in to moti marsikoga. Po drugi strani pa nuncij tudi mnogo lahko odvrne. A trenutek bode nastopil, ko bode poslanec prisiljen odriniti, ker ne bode nič koristiti mogel. Sv. oče hočejo ljudovladi vsako pretvezo in izgovor zaprečiti, kakor da bi ne mogli z Ijudo-vlado v miru živeti. Vendar dolgo ne more to trajati, prej ali slej se bode stvar spremenila.
Minister Ferrv je tirjal v zbornici 20 milijonov za tonkinežko vojsko.
Senator Henri/ Martin v Parizu je umrl ter bo na državne stroške pokopan.
Ministerski list „Pariz" prinaša iz Saigona dne 12. t. 111. naznanilo o vstaji v Ilae. Kralj Diep-lloa, zaveznik Francozov, je bil zastrupljen ; razne stranke se bojujejo v glavnem mestu za prevago. Vpljiv Kitajcev vidno pre-oblada. Glavni vzrok tem spletkam je, da je francoska armada preslaba. — Mandarini so tedaj, ki so Francozom toliko sovražni, da še celo domačim knezom zavdajajo, ki so Francozom prijatelji. Francoski ministerski predsednik ChanipeaiiA je s 100 možmi pomorske pehote v gradu mesta Hue. Jutro pojde 1500 mož v Tonkin. V 48 urah pojde zopet 1500 mož pod generalom Briere de 1'lsle. Vrhovni poveljnik Millot pojde brž ko ne 23. t. m. Okrožnica vojaškega ministra pozivlje prostovoljce v Tonkin.
Iz Madrida. Cortes (narodni zbor) je bil otvorjen 15. t. 111. s prestolnim govorom, ki govori o naglosti, s ktero je bil vdušen zadnji vstanek, o kraljevem potovanji in o prijateljskih razmerah do vseli vlad, o slovesnem in presrčnem sprejemu pri povratku iz potovanja. — Vse vlasti gledajo z dopadljivim očesom, da se Spanjsko veselo razvija, da vživa bogastvo. Tudi odnošaji do papeža so prijazni, in Spanjsko bode v porazumljenji s papežem rešilo vsa vprašanja, katera zadevajo katoliško ljudstvo.
Nemški cesarjevič jo prišel z železnico 14. t. m. v Barcelono, pri vhodu in tudi pri odhodu po morji, kar je bilo še tistega dne zvečer, so ga sprejeli prav sočutno. Hiše so bile skoro vse okiučane, v pristanišči so bile barke praznično napravljene. Ko je stopil na barko, ga je pozdravilo streljanje s topov. Cesarjevič je rekel pri slovesu, da mu je žal, da mora potovanje skrčiti. 23. t. m. bi bil že rad v Berolinu.
Švicarski narodni svet je sprejel z 98 zoper 32 glasov v načelu nasvet, naj se da posojilo 2,4000.000 frankov tistim mestom, ki so poroštvo dala za narodno železnico. Posojilo naj se obrne za plačevanje naro »nega dolga za železnice.
Iz Braselja. Poročilo osrednjega odseka zbornice naznanja, da vlada misli še v ti sesiji predložiti načrt postave o osnovi narodne reservne vojske.
Iz Egipta prihaja vest, da se kedive, 1. j. namestili kralj, misli odpovedati svojemu mestu. V miuisterstvu ne vedo, ali bi poklicali Angleže ali pa Turke na pomoč zoper „lažnji-vega preroka".
Iz amerikanskih zjedinjenih držav dohaja nam vest, da se ondi narod že pripravlja za volitev predsednika, ki leta 1885 na vrsto pride. Kdor ima kolikanj v javnem življenji opraviti, naj si že bo poštar, davkar. konzul ali poslanec, vsak se briga, kdo bo novi predsednik. Bolje pa bi bilo, ko bi se brigali, s čim se bo čez zimo kongres pečal. Gospodar-stvene razmere v zjedinjenih državah so toliko
oslabele in opešale, da so je vsak trenutek poloma bati. Med trgovci ni nobenega pravega zaupanja.
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljane, 16. dec. (Redka slavnost pri tukajšnji pošti.) Presvitli cesar odlikovali so tukajšnjega kondukterja Karol a Priča zarad njegovega mnogoletnega izvrstnega službovanja s srebrnim križem s krono.
V nedeljo 16. t. m. opoludne pa se je vršila slovesna slavnost v uradu tukajšnjega vrhovnega gosp. oskrbnika Pressolna. V lično ozališani sobi, z avstrijskim, kranjskim in ljubljanskim mestnim grbom, raznimi zastavami, med njimi pri kranjskem grbu slovensko, v srodi podoba Njegovega Veličanstva Franca Jožefa I., napolnjeni od najvišega tukajšnjega vradnika do najnižjega služabnika, vvr-stilo se je osobje v krogu, stal je odlikovanec v sredi in gospod načelnik ogovoril ga je tako-le: Velecenjeni zbor! Castitamo danes med nami možu, kteri je cesarju in državi posvetil svojo mladost do sivo starosti, svojih 49 let, skoraj starost človeško; malokomu se posreči toliko let v strogi službi obraniti se še močnega in zdravega na umu in telesu. Res je, da je starost dar nebeški, ali zakon narave zmirno, trezno življenje, pri takem poslu posebno, ker se mora pomisliti, koliko noči mora prečuti, se no vstrašiti nevihte, zime ali vročine, pri toliki odgovornosti. Koliko prevzame iu odda in smemo reči, da gre na milijone in milijone skozi njegovo roke. Ogovoren pa ni samo s svojim premoženjem, ampak tudi s svojo osebno prostostjo. Kako lahko se mu pripeti, ako ima včasih pri železnični vožnji mnogo posla, in malo časa, da se mu zgubi ali vkrade kaka reč, vredna tisočo in tisoče, iu za vse to je on odgovoren s svojim imetjem in osebno prostostjo. Slavimo danes moža in častitajmo mu, da se je v vseh svojih dolgih letih obvaroval 110 samo lastno nesreče, ampak si je ohranil tudi splošne zaupanje. Naš milostljivi cesar ve ceniti zasluge najve-čega kakor najmanjšega uradnika, toraj zakli-čem navdušen: „Bog živi, Bog ohrani, Bog obvari našega cesarja Franca Jožefa 1.1" Navdušeni „hocli" in „slava"-klici odmevali so na to po celi dvorani.
Na to mu gospod načelnik Pressel pripne križec na prsi in odlikovanec do solz ginjen se zahvali z besedami: No najdeni besed se primerno in dostojno za odlikovanje zahvaliti. Vam, gospod načelnik, gg. kontrolorjem, vsem gg. uradnikom se iskreno za-hvalujem da sto me ta dan, ki jo najsrečneji mojega življenja, tako počastili; ohranite mi svojo naklonjenost šo peščico let, ki jih bodem imel mod Vami. Tudi prosim mojo najpo-nižnišo zalivalo do Najvišega prestola sporočiti ter so vsem mojim načelnikom iz dna srca zahvalujem. S tem bila je končana redka slavnost, mi pa želimo slavljencu, naj se še dolgo let zdrav in krepak spominja tega veselega dneva.	U.
Od štajarske meje, 15. dec. Na Vranskem so jo obhajala pretekli četrtek sedmina po r. preč. g. Francu Sorčiču, stolnem proštu mariborskem, prav giuljivo. Prečastiti gospodje iz Savinske doline so hotli djansko pokazati posebno hvaležnost, spoštovanje in resnično ljubezen do preč. ranjkega, ki so jim bili večinoma mili učenik in duhovski vodnik v semenišči, vsem pa izgled pravega duhovna in
po visoki svoji časti blagi pokrivatelj. V ta namen so jih je bilo zbralo 11 duhovnikov k slovesnim molitvam in sv. maši za mrtvim, v prelepi cerkvi vranski, ktero so poseben časti-telj r. prošta, preč. župnik iu duh. svetovalec, g. Anton Balon, prav lepo ozališali. Tem enajstim preč. gg. so se pridružili 3 duhovniki s Kranjskega, ki si štejejo v posebno čast, da so jih g. župnik prijazno povabili k slovesnosti. Tudi vranski tržani in farmani so pokazali, da vdanost in spoštovanje do namestnikov božjih med njimi ni izmrlo, ampak krepko živi. Cerkev je bila tako polna ljudi, da je bilo res giuljivo. Prelepe vence so položile gospice in dekleta vranske na mrtvaški oder preč. prošta, ki so šo lanske loto nekaj dni na Vranskem bivali v posebno veselje g. župnika in vsili farmanov vranskih.
Po opravljenih cerkvenih molitvah smo pri zmernem obodu gostoljubnega g. župnika še marsikaj kramljali o dogodkih in potrebah dandanašnjih časov. Beg daj, da bi bil vsaki izmed nas na svojem mestu ter svoje storil, kakor blagi ranjki, po kterem smo sedmino obhajali. Naj počiva v miru — blag mu spomin!
Domače novice.
(Na Kranjskem ima nemški „Schulverein" smolo), kakor pravi Nemec. Cujte: Od vis. ministerstva je dobil pred nekaj časom ukaz, da mora vselej dobiti dovoljenje od okr. šolskega sveta, preden hoče kako knjigo podpirani m šolam podariti. Toliko povzamemo iz nekega ljubljanskega dopisa v „Edinosti". Nek prijatelj nam je pa le kratke vrstice poročal, in med drugim sledeče piše: Na M a vrle ste že gotovo pozabili; pa nikar —, se še zmirom čudne reči prigodijo. Za šeststoletno slovesnostjo dobrotljivi (!) Schul-verein poslal nekaj knjig „Weichelt's lllustrirtes AVeihnachtsbuch". Ali knjiga jo tako puhla in pohujšljiva, da bila jo tudi učitelju samemu preveč. Zato je najhujše izrezal in jo tako med otroke razdelil. Po sreči ali nesreči izve o tem črnomeljski okrajni šolski svet, pošlje knjigo v Ljubljano in deželna vlada jo pošlje v Beč na-učnemu ministru. Kaj se je potem zgodilo, ne vem. — Kaj se je zgodilo, smo zgoraj povedali. Naj pa reče kdo, da to ni smola! Slavnemu ministerstvu zakličemo prav hvaležno „Pravo". Ta kranjski ukaz, štajarski Rothschiidl, celjske sodnijsko preiskave, je že nekaj. Le tako naprej; bo še marsikaj na dan prišlo „0 dobrot-ljivosti in nedolžnosti" nemškega „Schulvereina", kar se prej 111 hotlo verjeti.
(V sodnijsko preiskavo dejan) je, kakor poroča „Slov. Narod", dr. Ivan Tavčar zavoljo slavnostnega govora pri besedi, napravljeni spominu dr. Janeza Rleivveisa vit. Trste-niškega v ljubljanski čitalnici.
(Sneg.) Danes je res prav zimsko. Sneg gre že od jutra in po mostu je brozga, da se ljudje komaj drug drugemu izogibajo. Posebno ob prehodih jo gnječa velika. Hvala vredno je pa vendar to, daje videti po glavnih ulicah mestnih delavcev, ki z lopatami spravljajo sneg spod nog. Samo, da bi tudi hišni gospodarji v tem bili bolj pridni, ker dosedaj videti je, da sneg in brozgo spravljajo lo trgovci izpred svojih štacun.
(Led i/orel.) To je bilo v soboto popoludne smeha in strmonja v Trnovem, ko se „ua Kern", kjer je drsišče, pridrvi tropa po-i žarnih brambovcev z brizgalnico, razvije „čcvo"
(kakor pravijo Krakovčani cevem za vodo), ga vtakne v vodo, začne „ žaga ti" in potem gasiti — led in to pod glasnim poveljništvom načelnika gosp. Doberleta. Voda je pršila se po ledu, da je kar čvrčalo. Kaj je bilo? Gosp. Doberlet je hotel »drsalnemu društvu" za nedeljo napraviti trji in glajši led, ker je „Korn" njegov, in je zato poslužil se mestne brizgal-nice in nekaj mož požarne straže — s kako pravico, nam ni znano, kajti dozdaj smo mislili, da jo požarna hramba za to, do gasi ogenj, ne pa ledu. — Sicer pa je bil ves trud zastonj, kajti včeraj je ves dan deževalo in pršilo, da je bilo gospodi vso veselje skaženo.
(Premembe pri neiteljstvn na Kranjskem.) Gdč. Ernestina Klarici je za trdno postavljena na III. učit. službo v Višnji gori. — Gosp. Friderik Kavcki je za trdno postavljen na IV. učit. službo pri čveterorazredni ljudski šoli v Kočevji. — Gosp. Peter Fleischmanu, učitelj v Boštauji, imenovan je nadučiteljem ravno tu. — Gosp. Jakob Cepuder postavljen je za trdno na H., iu gospa Marija Oepudrova na III. učit. službo v Le-.kovcu. — (idč. Marija Ma-rovt, učiteljica na Raki, pride na čveteroraz-redno ljudsko šolo v Krško. — Gosp. Florijan Rozman, učitelj v Veliki Dolini; gosp. Gebauer, učitelj v Tržišči; gdč. Marija Pirnat, učiteljica v Št. Kocijanu in gdč. Josipina Malec. učiteljica v Kostanjevici, ste za trdno postavljeni. — Gdč. Leticija Ahčin, nastopna učiteljica, je šla začasno na Ig; gdč. Karolina Petrič, zač. učiteljica v Kočevji, k sv. Štefanu v zilsko dolino (na Koroškem) in gdč. Ana Moro, nastopna učiteljica, za podučiteljico v Grabštajn (na Koroškem).
(Razpisi učiteljskih služeb na Kranjskem.)
V	kamniškem šolskem okraji: učit. službi na enorazrednicah v Krašnji in v St. Gotthardu s 450 gold. letne plače in s stanovanjem do 15. t. m. — V kočevskem šolskem okraji: II. uč.t. služba na trirazrednici v Srednji vasi s 450 gold. do 31. t. 111. — V postojinskem šolskem okraji: učit. služba na enorazrednici v Podragi s 400 gold. letne plače do 15. t. m. in na enorazrednici v St. Vidu nad Vipavo s 450 gold. letne plače do 15. januarja 1884. —
V	logatskom šolskem okraji: na dvorazredniei na Blokah II. učit. služba s 400 gold. do konec I. 1884, potem pa s 450 goid. letne plače — do 31. t. m.
Razne reči.
—	Blagajnik „slov. društva" ni dr. Globočnik, ampak g. dr. J. Glančnik, odvetnik v Mariboru. Gospodje udi slov. društva blagovolijo naj toraj pod tem naslovom svojo doneske pošiljati.
—	Umrl je 11. t. m. preč. g. Ignacij Fabiani, župnik v Slovrenci v Brdih goriške nadškofije za pljučnico. Rojen je bil J. avgusta 1846 v Št. Rupertu na Dolenjskem, v mašnika posvečen 24. septembra 1870. R. L P.!
—	Razpisi učiteljskih služeb na Štajarske m. Poduč. služba na čveterorazredni ci v Šent-Juriji ob južni železnici (s paralolko) s plačo III. plačilnega razreda. Prošnje oddajajo se pri krajnem šolskem svetu v Šont-Juriji do 31. t. m. '
—	U111 o r p o I i c i j s k o g a k o 111 i s a r j a na Dunaju 15. doc. V Florisdorfu so delavci napravili zborovanje, kterega jo policijski komisar razpustil. Ko jo dvorano zapustil, ga jo neznan delavec vstrelil.
—	Vojvodi uj a \Y ii r teinb er žk a'. Amalija, hči vojvodo Filipa Wiirtemberžkoga in vojvodinje Marijo Terezijo, hčere feldmaršala Albrechta, jo 15. t. m. umrla.
—	N a Dunaji so pred nekaj leti z ogromnimi stroški napeljali vodo iz hribov približno kake 10 ur daleč. Ker letos ne dežuje v teh gorah, primanjkuje vodo. Sedaj ko Dunajčanje začnejo premišljevati, kaj potem, pa bi iz tega ali unega vzroka po vodovodih napeljane vode zmanjkalo, mislijo zopet na napeljevanje iz Dunava, ki jim je blizo, ki ima dovolj vodo, ako ne ravno za pitje izvrstne. — V našem mestu tudi mislijo napeljati pitne vode v mesto! Dobro, da bi se le zgodilo. A vendar zarad tega naj bi mestna gosposka ne opustila tega storiti, kar vsakako lahko stori — brez ogromnih stroškov, da bi namreč na pripravnih krajih po mestu dala izkopati potrebnih vodnjakov. — Naj se to stori, kar je sedaj mogoče; ako se tudi pitna voda napelje v mesto, ne bode še s tem vse storjeno, primeriti se utegne, kakor se godi Dunajčanom, ki so veliko potrošili, a sedaj vidijo, da so bližnje zanemarili.
—	Kakor znano, slavili bomo čez dve leti, t. .j. 1. 1885 tisučletnico smrti slovanskega aposteljna sv. Metoda. Da se spomin tega blagovestnika dostojno oslavi, zbralo se je 2. novembra v Brnu »od predsedništvom on-dotnega škofa mnogo mož svetnega in duhov-skega stanu, dasi so že postavili program. V Brnu ima se ustanoviti vrhovni slavnostni odbor drugod pa izvršujoči odbori. V pravem času povabili se bodo slovanski škotje, da se vdeleže slavnosti. Odbor mora določiti čas, kdaj se prične slavnost, skrbeti, da se cerkev Ve-lehradska, kjer počiva sv. Metod, dostojno pripravi za imenitni dan, gostom naj poskrbi za stanovanje in med Ijustvo naj pošlje spise, v kterih se slavita slovanska blagovestnika itd. Odborov predsednik je grof Belcredi.
—	H r v a š k i b a n g r. K h u e n kaznovan na železnici. V nedeljo zjutraj, 9. t. m., odpeljal se je ban Khuen iz Budapešte v Zagreb. V Zakanii mora prestopiti na drug vlak. Komaj .je vlak proti Zagrebu stekel, pride kon-dukter in prosi za karto. Ban jo dii. Kon-dukter pravi: Ekselencija oprostite, listek je veljaven le za progo Budapest-Zakanj; za to progo pa no. Ban je v silni zadregi, in kon-dukter, to opazivši, duri zapre in gre vrhovnega kondukterja za svet vprašat. Ta .je pa le železničar in druzega nič in toraj tudi nič druzega ne pozna, kakor svoj »pravilnik". Ban .je moral plačati 7 gold. 20 kr. za vožnjo in 60 kr. kazni. Vzrok je bilo ministerstvo, ker ni o pravem času banu karte za prosto vožnjo poslalo, ktera se mu spodobi. Tako poroča „ Tribune".
—	V goratih delih H e r z o g o v i n e je toliki sneg, da so vsa pota zaprta.
—	Slovansko podporno društvo v Moskvi ima letos premoženja: temeljne glavnice 56.400 rubeljev, v zalogi 87.300 ru-beljev, za posebne stroške pa 70.800 rubeljev. Vsega skupaj 223.600 rubeljev. Podpiralo bode letos tri srbske, dva češka, .jednega bolgarskega in dva črnogorska dijaka, ki bodo v Rusiji študirali.
—	V Lionu na Francoskem je bil zarad razstreliva v kavarni Bellecour zatoženi anarhist Cyvoct k smrti obsojen.
—	V Parizu so preiskovali 1518 vin, in našli so jih pitnih in zdravju nenevarnih samo 65; no, kaj pa je početi z druzimi'?
- Veliki požari. Večidel lesenih barak na konsulskem trgu v Aleksandriji je pogorelo. V Novem Jorku je pogorelo gledišče pred začetkom predstave. Skoda se ceni na 75.000 dolarjev.
—	Kolera. Ta teden so v Aleksandriji 4 osobe umrle za kolero.
Telegram „Slovencu".
Dunaj, 17. doc. lTmora policijskega koncipista Hlubeka sumljivi so bili prijeti raznaševalec kruha Schaffhauscr, sovedeža TUl oče in sin pa se sinoči Ondra; vsi so bili oddani sodniji. Znani so socijalistični agitatorji najhujše vrste.
Druge prijete so izpustili. Policijsko vodstvo razpisalo je nagrade do 1000 gld. za ugodna pojasnila.
Rim, 17. dec. I>a bo nemški cesarjevič obiskal papeža, bilo je včeraj veljavno določeno med Sehlčzerjem in Ja-kobinijem.
Genua, 16. dec. Nemški cesarjevič izkrcal se je ob 11. uri dopoldne, ofici-jelno pozdravili so ga Grianotti, Keudel, Carava in vsi uradi ob živahnem pritrjevanjem prebivalstva: ceste in ladije so bile okinčane z zastavami. Potem jo oglodal nemško brodovjo in laški oddelek vojakov ter ob 1. uri ponoči odpeljal se v Rim.
Kairo, 16. dec. V zgornjem Egiptu nastaja čedalje veča razdraženost med kristjani in mohamedanci. Vladni namestnik v Sintu opozoril je vlado na rastočo nevarnost, ktero pripisujejo poganjanju neko amerikanske misijonarske družbe.
Dunajska borza.
15. decembra. Papirna renta po 100 gld. Sreberna „ „ „ ., . . 4 % avstr. zlata renta, davka prosta . Papirna renta, davka prosta Ogerska zlata renta 6%
„ 4% . „ papirna renta 5% Kreditne akcije . .100 gld. Akcije anglo-avstr. banke 120 gld. „ avstr.-ogerske banke „ Liinderbanke	.
„ avst.-oger. Lloyda v Trstu „ državne železnice . ,, Tramway-društva velj. 170 gl. . 4% državne srečke iz I. 1854 250 gl. 4% „ „ „ ,. 1860 500 „ Državne srečke iz 1. 18G4 100 „ ., „ „ 1864 50 „ Kreditne srečke . . 100 „ Ljubljanske srečko . . 20 „ Rudolfove srečke .	10 „
o% štajerske zemljišč, odvez, obligac. Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice ., ,, Ferdinandove sev. „
London ......
Srebro ......
Ces. cekini.....
Francoski napoleond. Nemško marke.....
T ii J c i.
14. decembra. Pri Mfiliči: Josip Toifl, kupec, z Dunaja. —
A. Schmidt, kupec, iz Gradca. — Viktor Balardi, c. k. vradnik, iz Gradca.
Pri Slona: Josip Corazza. stavb, podvzetnik. z Galicijo. — Modic, posestnik, iz Novo vasi. — Demšar, posestnik, iz Železnikov. — Vavkon, posestnik, iz Corkolj.
Pri Tavčarji: Albert Baldsiofen, kup. potovalee. iz Porenja. — Leopold Sehwarz, kup. potovalee, iz Zagreba.
Umrli no:
V bolnišnici:
13. dec. Matija Korošič, črevljar, 34 let, pljučna tuberkuloza. — Tine Kcriuavner. gostač, 74 let, vodenica.
ateeaj.
Na tukajšnjih deških ljudskih šolah je po-polniti dve učiteljski službi 1. vrsto in štiri učiteljske službe 11. vrste.
Se službo učitelja 1. vrste je spojena letna plača 700 gld. pa pravica do postavnih petletnic po 60 gld. in do stanarinske doklade letnih 100 gld., ki so pa ne všteva v pokojnino. Učiteljska služba 11. vrste daje pravico do letne plače 600 gld. in do postavnih petletnic po 60 gld.
Prosilci za ono teh služeb imajo svoje prošnje z dokazi o učiteljski sposobnosti za slovenski in nemški pouk in o dozdanjem službovanji ako se nahajajo v kaki učiteljski službi potom predstoječega c. k. okrajnega sveta vsaj
do 15. januarija 1884. leta
pri podpisanem c. k. mestnem šolskem svetu vložiti.
Prosilcem, kteri so se vsled tukajšnjega natečaja z dne 1. avgusta t. I. št. 221 oglasili za razpisano in dozdaj še ne oddano službo mestnega podučitelja ni treba nove prošnje vlagati, izimši ako nameravajo prositi za službo mestnega učitelja 1. vrste.
C. k. mestni šolski svet ljubljanski
dne 5. decembra 1883.
Prvosednik: Grasselli.
V Št. Lorencu (»b Teiuiiiici
lahko nastopi kaki	(3)
deficijent ali penzijonist
dobro začasno službo, ni pa potrebno, da bi moral biti iz ljubljanske škofije. Imel bo ob nedeljah in praznikih eno opravilo in kaj malega spovedovanja. Za to bo imel prosto stanovanje, hrano, drva za kurjavo in v jeseni prosto biro. Zrak in kraj sta zdrava. Kdor želi sem priti, naj se nemudoma pismeno obrne do ondotnega župnika Ant. Hočevarja.
€€
C

(3)
Svete molitve z odpustki.
Sostavil Jožef Erker, stolni kaplan v Ljubljani.
Obseg molitvenika je:
1. Nauk o odpustkih. — U. Molitve navadne, jutranje in večerne. — 3. Molitve za vsak dan v tednu. — 4. Masne molitve (trojni način). — 5. Spovedne in ohhajilne molitve. — (i. Osem dcvetdncvnic. — 7. Molitve k raznim svetnikom. — H. Čvetere, litanije. — t). Pesmi adventne, postne, velikonočne, hinkoštne. od presv. Eešnj. Telesa, Device Marije.
Kakor je iz tega obsega razvidno, zadostuje ta knjiga vsakemu in za vso potrebe. Molitve so zložene večidel od svetnikov ali sicer od mož pravega cerkvenega duha in krščanske pobožnosti, ter so od papeža z odpustki o b d a r o v a n e, kar je pri vsaki molitvi posebej zaznamovano. — Upamo toraj, da bo ta knjiga vsestransko priporočilo in razširjanje, ktero v resnici zasluži, tudi gotovo našla.
Ob enem pa dostavljamo, da imamo precejšnje število teh knjig že vezanih, zatoraj lahko zagotovimo, da pri naročilih 110 ho nikake zamude in so bo vsako naročilo takoj izvršilo.
Cena: v polusnji / {/Id., v usnji / t/hI. 20 kr., z zlato obrezo J f/fd. .70 kr. Pri posameznih knjigah po pošti pošiljanih 10 kr. več. — Kdor vzame 12 knjig skupaj, dobi 13. brezplačno.
Katoliška bukvama v Ljubljani.


s
79	gl-	15 kr
79		65
98	JJ	45 „
93		85
120	"}}	45 „
87	JJ	75 „
85	JJ	25 „
282	JJ	90 „
107	IJ	50 „
838	JJ	— „
107	JJ	— n
619		
311	JJ	75
21S	fJ	25 „
121	JJ	25 „
134	JJ	80 „
167		—
166	»J	50 „
172	JJ	50 „
23	M	50 „
19	JJ	25 „
104	JJ	JJ
103		
104		50 ^
121	..	— „
5	JJ JJ	JJ 72 „
9		60'/, „
59		35 ..