40. številka
Ljabljana, v soboto 18. febrnvarja
XV. leto, 1882.
Izhaja vsak dan mcčit. izimši nedelje in praznike, ter velja po polti prejemali za avstrijslco-ogerske dežele za vse leto 16 pld , za pol leta 8 jrld.. za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta H <;ld. so ki\, za jedelf mesec 1 pld. 10 kr. Za pošiljanj«« na dum računa se po 10 kr. za mesoo, po 30 kr. za četrt
leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrsto po 6 kr., če se oznanilo jedeokrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole. frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — II red ni Rtv o in u pravu i št vo je v Ljubljani v Frana K«.|mana hiši  .. t ilrdališka stollm-*. D pravni&tvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari
\ ■ <1 u i»l f  ni 18. februvarja.
—.r.— S dušna debata o budgetu je torej končana. Zanimljiva D i bila premnogo, ker vse te fraze, s katerimi so levičarji sedanjo vlado polivali. Culi smo ttžfl lansko in tudi predlansko leto. Samo da so bili ti napadi še nekoliko sU'OvejSi od prej Snj'h let, ko si je levica še vedno Dapravljftla upe, da bode dvor vsak bip odpustil grofa Taaifeja ter poklical pl. Plenerja, da sestavi novo ministerstvo, v katerem bi sedanji zastopnik kupčijske zbornice v Hebu zavzemal pr« / dij in pi\ finančno ministerstvo. Ali sedHJ, ko je /o na carova beseda o fakeijoznej opoziciji vse upe levičarjem potrla, sedaj obnašajo se ti gospodje kot besni m nij ga na svetu parla menta, v katerem bi divje strasti s tako silovito nespodobnostjo razsajali kakor j<e ravno naša državna zbornica in ras jajoča njena levica I
Mi S*ovei ci muh > i« h o /:.!<ini |in / letošnjo budget do debato. me| katero spi o/ il j« poslanec Ton k H svojo prekoristiio, po grofu Hohetiwar t u pa vender ne — podpisano (1) interpelacijo, in sicer zado volini zategadelj, kei sa je v njej o nas in nabili razmerah tol'ko govorilo, kakor nikdar ne prejšnja let To p i oam sini v <1ohh/, da se desnica peča tudi z našimi prepravieninai zahtevami, in upati smemo, «la ^ tudi v suka vlada tem prepravičnim zahtevam og I d,i ve- ne bode smela, kakor se je to tali bog do s* d'i skoro vedno gnd 'o. Na drugej strem pa je bita budgelna debata initeresauiua. tudi zategadelj, kei je jasno pokazala, da se grof Taafle 8 svojo vlado tako trdnega čuti, kakor še nikdar poprej ne. V debati o^l.'sdi so se tr-je ministri: grof Ta an"-', pl Dunajevski m d) Pražak. Grof Tajile in finančni minister govorila sta ostro in od bijj-la napade levičarjev z nekako slabo prikrito ironijo, tik o. da |e sedaj prt mej levičarji in to vlado prerezan za večno.
Ali toliko se sme naglašati, da sena tak način, kakor je v 1 a d a v budgetnej debati odgovarjala opoziciji, govori le z nasprotnikom, katerega se čisto nič ne bojimo, katerega zavoljo njegove one mogle revščine — zaničujemo!
Vlada odgovarjala je opoziciji s tako energijo, da se sme po vsej pravici sklepati, da se jej ta opozicija ne do/deva nevarn«., in da upa navzlic tej strastno-fakcijoznej opozic ji še mnogo let na krmilu ostati! In ker mora o 1'dno-ti BVOJegH Vladnega stališča grof Taati"-' urna v no najbul e poučen biti, potem smemo iz obnašanja v'nie mej büdgetoo debato sodit«, da sioj- grof Tanne neohiahljivo na visokem svojem mestu, kar je za na Slovence vsi-kako zelo tolažiIno.
O Slovencih govorilo se torej mnogo! Da, še celo pl. Plener Daa je v svojem govoru omenjal! Priznati se rnnra. dt u» zbornica posbtucev nO Šteje mej svojimi udi bolj s.move toega člana, kakor je ta zastopnik kii|»či|sk" zbornice v Hebu. Mož čutil se je uže v zibeli finančnega ministra, in ustvaril si je sedaj lastil organ „Wiener Allg. Ztg.", katera vsak dan na prav) ja reklamo za njegove financijelae talente. Uže prvi dan, ko se je splošna debata pričela, pravil je gospod Plener v svojem organu vsemu svetu, „da prvi dan debate gospod Plener še nij govoril." In ko je končal se drugi dan, bralo se je zopet v listu, da gospod Plener še vedno nij govoril! A samovestno se je pristavilo, da bode gospod Plener jutri govoril, in da bode az njegovim govorom budgetna debata dosegla, svojo kulmina-cijo". To vse se je bralo v listu, o katerem vsak človek ve, da mora pisati, kakor gospod Plener hoče! Pač mora imeti človek trdne živce, da lehko prenaša tako hvalisanje plačanih svojih kreatur! No gospod Plener je v istini govoril, govoril tudi o nas
Slovencih, o katerih pa je strašno revno informiran, tako da smemo pO vsej pravici meniti, da ga je informiral — baron Tauflerer. Gospod Plener v resnici misli, da pri nas vsak kmet Gotheja in Schil-lerja bere, in da „die arme slovenische Jugend" perf»ktno nemški govori, kadar zapusti klopi ljudske fio'e. A mi slovenski narodniuki smo tako pre-slepljeni, da proganjamo nemščino iz ljudske šole, in da uničujemo kulturo, izvirajoči) iz nemške govorice naših ROvtarjOV ali ZifOTCev! Ali tedaj, pravi gospod Plener, bodete uže videli, kako zločinsko ste postopali, tedaj, ko vaši kmetje ne bodo več umeli nemškega govora, in ko bode zategadelj egipčanske nadloge na v>eh straneh v deželo silile.
Naj bode gospod Plener, kar hoče, mi Slovenci ga ne moremo resno jemati! In če je ta ko-rfeja v financah tako poučena, tedaj naj nas ljubi Bog obvaruje pred tistim trenutkom, v katerem bi se i/ročil finančnega ministri pmtfel| sedanjemu poslancu iz nemSko-českeua Ueha!
Iz državnega zbora.
(Generalna debata o budgetu.)
Z Dunaja 16 febr. [I*v. dop.]
Prva dva dueva budgetne debate bila sta le malo zanimljiva. Govorniki od levice so si sicer veliko prizadeli, napraviti kakov efekt. A najhujši levičarski napadi ni imajo nobenega učinka ni na poslance ni na galerijo. Govorniki od levice imajo zlo navado, da v budgetnej generalne) debati govore o vsem, samo o budgetu ne; mislijo si namreč: temveč trušča, temveč 8e sliši — na zunaj. Za stvar samo pa se levica malo briga. Zato prihaja, da celo ustavoverni listi izražajo bojazen o svojej stranki, ter hote ali nthote' morajo priznati, da govorniki desnice govore* temeljito, zmerno in dostojno.
Prvi govornik desnice bil je,  kakor  sem uže
LISTEK.
(Spisal I, Turgenjev, preložil M. Malo vrb.) Prva itn[i«j.-;i.
XV. (Dalje.)
„Kako dobro je, da sem vam vse povedal," ščebetala so njegova ustna.
„Dobro . . . gotovo da!" ponavljala je tudi ona na pol tiho. Nehote govorila je v istem glasu ko on . . . „čujte torej," nadaljevala je po kratkem molku, „čujte torej, da vam hočem pri vašem podjetji kolikor toliko pomagati, da sem pripravljena iti, kamor se mi ukaže; saj sem si vedno iz cele duše želela, kar si vi želite . .
Ona je utihnila. Samo še jedna beseda in ga-nenost bi jo premogla. . . debele solze polnile so jej oči. Postala je najedenkrat krotka in vodljiva. Želja za delanjem, hrepenenje se žrtvovati, in sicer takoj — jo je navdajalo.
Pazljivi in hitri koraki so se na hodniku čuii.
Marijana  se je dvignila ter srojo roko pri-
jatelju odtegnila. Bila je vsa izpremenjena; v za-J ničljiv smeh ubrala so se jej ustna.
„Vem, da je zdaj nekdo slušal," rekla je tako glasno, da se je zunaj vsaka beseda razumeti morala, „in sicer je to gospa Sipjaginova ... ali za to ne maram mnogo 1"
Stopanje se nij več slišalo.
„ Govorite," rekla je M »njuna Neždanovu, „in povejte, kaj mi je storiti? Kako vam morem pomagati . . . Govorite, govorite brzo. Kakšno zadačo imate zame V"
»Kakšno zadačo Va odgovoril je Neždanov. „Tega vam še ne vem povedati. — Od Markelova došlo mi je pismo."
»Kdaj? Kdaj?"
„Denes na večer.  Jutri  se  moram ž njim k Solominu v tvornico peljati.   Tudi Markelov je po Sten človek — verujte mi! Prav prijatelj!"
„Takšen kot jaz?" vprašala je Marijana ter Neždanovu na oči pogledala.
„Ne . . . takšen ne."
„Kaj? . . . ." Ona obrnila se je od njega proč. „Ah! Ko da bi vi ne vedeli, kaj ste mi postali in kaj za vas čutim ..."
Neždanovljevo srce tolklo je hitreje in nehote
uprl je pogled v tla. Ta devojka. ki ga ljubi, njega, ki nijma, da bi kam svojo glavo položil, ki nanj vse svoje nade stavlja, ki je voljna ž njim iti, kamor ja usoda zaueso, to prekrasno dekle, Marijanu, bdo je v tem hipu za njega vzor krasote in blagosti na sveti, ker ga je osrečila z dozdaj nepoznano ljubeznijo sestre, žene ter hoče z njun srečo, dom, boj in svobodo deliti!
\zdignil je zopet glavo in pogledal v nje lepe, vanj uprte ofci.
„Jutri bodem potoval," povzel je mehkim glasom. „In brž ko se povrnem . . . vam . . . bodem povedal — besedica „vamtt mu nij hotela raz je zika, videla se mu je neprilična — npotem vam bodem poročil, kaj sem izvedel iu kaj se je ukrenilo. A vse, kur se bode odslej zgodilo, vse kar mislim in čutim . . . vse bule* . . . ti . . . najprej izvedela."
„0, mili mi prijatelj!" vzkliknila je Marijana veselo in ga prijela za roko, „tudi jaz tebi to isto obljubim !u
„To „tebi,"  izgovorila je tako naravno, ko da nij nič druzega, nego obično tikanje mej tovariši. nSinem li pismo citati?" „Evo ti ga!"
poročal, dr. MatuŠ. Na napade Carnerijeve odgovoril je v drugem delu svojega govora : »Die Slaven haben aufgehort Bedien te n v bi ke r zu sei n!"
Čeh Schindler imel je prvi svoj govor v državnem zboru. Priznavali so mu temeljitost, ker je svojo stvarne trditve podprl s celo vrsto ueovrglji-vih dat.
Levičar dr. Klier zabredel je v pouliške Škandale na Češkem, ter prav marljivo naučil se tepeže malih in velikih dečkov. Za zgodovino otroških in pouliAkih tepeškanj bode ta poslanec lehko postal avtoriteta. De gustibus etc.
Drugi dan debate dejal je dr. Steudel od skrajne levice, da se je bati, da bode tisoč in tisoč prebivalcev zapustilo Avstrijo, da si onkraj morja ustanove novo domovino. Ta grožnja je nova in če bi židje in židovski Nemci hoteli jo /vršiti, jim bode Avstrija gotovo hvaležna. »Milijonarji bodo skoro berači'', — dejal je Steudel. Če je to res, nij kriv sedanji zistem, temveč dotičnik sam, ker če je kot milijonar postal berač, oskubili so ga gotovo židje.
Poslanec Ton ne r, Čeh, priznava z zadovoljstvom, da se je v državnem gospodarstvu počelo štediti. Če poslanec Carneri pravi, da vlada nijina trdnih načel, jasnega cilja, nij to odkritosrčno in tudi ne resnično. Vlada imela je in ima jedno načelo, to je pomirjenje narodnostij, obramba narodom, kakor je to izjavil presvitli cesar v prestol nem govoru. In ker se vidi, da vlada ta obetanja izpolnuje, pozdravlja to z veseljem. Da bi Btranka desnice sedanje ministerstvo mučila, ta dovtip naj bi bila levica za se prihranila. Vsak se spomina,   kako  je   levica  svoje  ministerstvo mučila.
Slovenski poslanec dr. Tonkli vzbudil je mnogo pozornosti celo na levici. Njegova polemika z nasprotnimi govorniki se je prav posrečila. Zago varjal je delovanje ministerstva. Levico je posebno s tem zbodel, da je Nem :e opozoril na starost slovenskega jezika, opiraje se na preiskavanja avtoritete v slavistiki — dr. Miklošiča. Tak način poučevanja Nemcev o našem jeziku je zelo praktičen. Ne le, da naši zagrizeni nasprotniki uzroke našega spoštovanja do materinščine izvedo, razširja se tudi starost in važnost našega jezika v najširše kroge. Da je dr. Tonkli dobro z*del ob ustavaške strune, priča pobalinsko zasmehovanje nekaterih usta vaških listov No, tak argument protidokaza bil je zmerom najialostnejši.
Graškega nadsodnijskega predsednika vedenje in njega konfuzije glede' slovenskega jezika v uradih je dr. Tonkli prav dobro kritikoval.
Za tem govoril je dr. Jaques, hud ustavak. Jedenkrat se je ponujal znanemu vitezu Ofen-heimu za zagovornika, a temu je bil preslab, nij ga hotel. Sedaj uganja razne politične buike, če nijma v pisarni dovolj drla. Razni pozabljeni uradniki obračajo se nanj ter ga poučujejo o razmerah. Tako mu tudi neka uradniška dušica iz slovenskih pokrajin dopisuje, ker je bila radi neznanja slovenskega jezika prezrta.
Jaques govoril je z vso besnostjo ustavaka. Kramljal je tudi o vsem, samo o budgetu ne. Sodil je tudi o slovenskem jeziku, se ve da kot slepec o barvali. Ministerstvu je očital „sebam-lose Feilbietung". Zarad tega pozvan je bil na red.
Tretji dan budgetne debate govoril je najprvo minister dr. Pražak, odgovarjaje na napade levičarskih govornikov. Govoril je samosvestno, možato
Takrat je šlo za prav osobne interese. Govornik je | in odločno. Vse napade levičarjev razdejal je v nič tudi prav srečno odbil Klierjeve napade glede pretepanj na Češkem.   Če je kje  kak  pretep, imajo Nemci gotovo več deleža pri njem, nego Čehi. Iz posameznih slučajev pa ne gre soditi maso.
Trgovinski minister baron P in o odgovarjal jena Schaupove napade. Pino pravi, da nij res, da bi se srb?ka železnica bila oddajala francoskemu konsorciju na željo in priporočilo vlade. To je napro sto izmišljeno. Neresnično je tudi, kar je Scbaup trdil glede Elizabetine železnice. Tako so se Scbaupovi napadi izkazali popolnem ničevi in vsak lehko sam razsodi, s kakimi sredstvi deluje levica.
Levičar grof W u r in b ra n d govoril je na pol T „liberalnem", na pol v konservativnem zmislu. Njemu je upravni aparat predrag, to priznavajo tudi konservativci. Tudi šolstvo ga predrago stane — to trde tudi konservativci. O uovčnih razmerah bode mu tudi marsikateri od desnica pritrdil. Na padi na ministerstvo reducirajo se tudi pri tem govorniku na — nič. Po mnenji Wurmbranda Nemci v Ti«*olih, na Češkem, v Istri in na Ogrskem nijso pridobili pedi zeni'je.
Marijana precitala je brzo pismo ter z neko pobožuostjo oži povzdignila.
»In tebi tako znamenite stvari zaupajo ?u
On se je smijal njeuej začudenosti ter pismo zopet utaknil.
»Čudno!" rekel je on, »oba sva spoznala, da se ljubiva — nij-li tako: midva se ljubiva? — a vender še nijsva nobene besede o ljubezni izpre-govorila."
»Čemu tudi?" šepetala je Marijana, potem se ga pa najedenkrat oklenila in svojo glavo na njegove prsi dela ... a poljubila se nijsta; to bi se jima nedostojno ozbiljnosti njunega položaja videlo — vsaj čutila sta oba tako; za slovo segla sta si srčno v roko.
Marijana vrnila se je Še jedenkrat v prazno sobo, da odnese lučnico, ki jo je na okni pozabila, in zdaj stoprav oglasila se je v njenem Brci dvojba ia nesigurnoBt. Brzo ugasnila je luč in po temnem hodniku tiho v svojo sobo hitela, kjer se je slekla in vlegla v temini, katera je prijala njenemu dušnemu razpoloženju.
(Dalju prib.)
Levičarska megla razkadila se je hipoma pred gor-kimi žarki ministrovih besedij. On pravi, da sodnik nij m a razsojevati, kacegra Jezika mv ima poaluževcutl v uradu. To je dolžnost ministerstva pravosodja. Sodniku tudi ne pri-stoja o tem soditi, kateri jezik je v deželi navaden ali ne.
Tega mnenja bili so vsi njegovi  predniki, to dokazujejo njih naredbe, tako misli on, tega uve renja bodo prihodnje vlade.   Levičarji so molčali, a na strani desnice culo se je živo odobravanje.
Jeden najlepših govorov od desnice bil je oni kneza Czar to r iskega. Po temeljitej razpravi o raznih uzrokih opozicije izjavi, da mu je nerazumljivo po&cnjanje opozicije, katero imenuje »masslos". Mnogo je vprašanj, ki bi se dala skupno rešiti. Vojaška bremena nijso krivda sedanje vlade, tudi stroški za Bosno ne. Levica porabi vsako priliko, da pokaže svojo opozicijo. Ona zameta vse „per bauseh und bogen" brez utemeljenega uzroka. Grožnje levičarjev se mu ne dozdevajo resne. Saj se tako slišijo v vseh parlamentih, iste bi se tudi proti vsakej prejšnjej vladi bile dale porabiti.
S Klierjevimi izjavami se neče baviti; ker se bavijo samo s »studentenpaukereien". Wurm-bran do v govor ima nekaj dobrih zrn. Dr. Jaques u odreka sodbo o slovenskem jeziku, ker se mu dozdeva, da ga ne pozna in ker njemu — Jaquesu — tudi nijso znane tamošnje razmere. O uradnikih pravi, da opoui raj o nekateri iz naravne lenobe človeka, kateremu se nekaj veli, kar nerad uvrši. Njegova Stranka ne zahteva koncesij, temveč svoje pravo, zaradi tega ne sme biti govor o „feilbietungitt in „schackruu. Da se Nemci sklicujejo na „deutsche treue", „deutsche redlichkeit", , deutsche biederkeit" itd., nijmajo prav, kajti to so dobra svojstva vseh narodov.
Dr. Plener, večni ministerski kandidat, stre 1 jal je s hudimi pušicami.
Minister Taaffe podrl pa je v kratkem in nečuveno energičnem govoru celo levico tako, da so le plaho okolo sebe zrli ter vpili in kričali kot poreden fanti n, če ga za malo-pridnost šiba oča.
Taaffe trdi, da njegove vlade namera nij napraviti iz Avstrije češko ali sploh slovansko državo a vlada je tudi mnenja, da Avstrija nij nemška
država, zato, ker Avstrija je Avstrija, zjedinišče za vse narodnosti, ki v ravno, pravnosti žive pod žezlom avstrijskim, kjer morajo se ve da tudi uživati svoje pravice, in kjer so njih pravice le v toliko omejene, kolikor v to sili vkupno življenje. Omenilo se je tudi, da stranka od levice ministerstvu ne dovoljuje budgeta, ker so Nemci in Avstrijci. Morda jedino le kot Nemci, to priznavam, da bi pa budget ne smeli privoliti kot Avstrijci, tega ne morem priznati.
O »marterkammei " zdanjega ministerstva pravi, da je o „marterbankM uže večkrat čul, vidi jo tudi vsak dau, o nmarterkammera pa je prvič čul govoriti. On in njegovo ministerstvo tudi do zdaj še nij bilo mu čeno.
Dejalo se je tudi: da seministerskipred-sednik skriva za ščitom prestola ter da samo takrat zastopa interes prestola, kadar se čuti zadetega. (To je trdil Carneri.) No, temu moram najodločneje protiviti se; jaz se ne postavljam ni za portfelj ni za ščit, ampak, če je treba, postavim se pred portfelj in pred ščit.
Kadar pa gre za to, da zastopam pravice prestola, takrat ne čakam, da sem zadet, kajti jaz smatram za svojo najsvetejšo dolžnost, da branim pravice prestola ter jih zastopam v vsakem položaji, o vsakej priliki in proti vsakemu, naj si bodo napadi javni ali skriti. Tako bodem ravnal dotle, dokler mi je kapljica krvi v telesu in dokler diham To zagotovilo naj blagovoli slavni zbor vzeti ua znanje.
Te energične ministrove besede je desnica živo odobravala; levica pa je sikala, bila ob tla ter bila izven sebe — znak, tako je bila zadeta.
Tudi minister Du na j evs ki je govoril. Jasno in zmerno pobijal je svoje nasprotnike. Večkrat prijel je levičarje s silnim sarkazmom.
Ta d»n sme se šteli mej najlepše, kar sta jih desnica in ministerstvo imela v državnej zbornici. Levica je po najtemeljitejših in energičnih govorih ministrov in govornikov od desnice bila strta na celem polji. Klavrno in pobito zrli so na zmago-nosno desnico ter se sramovali svoje nepremišljenosti, površnosti, slepega fanatizma, politične svoje inferijoritete.
Tudi zadnji govornik pravice Čeh dr. Eander-lik pobijal je kaj spretno levičarske govornike ter jim očital, da iz njih govorov vidi se le najhujši narodni fanatizem. Večina želi narodno ravno-^ravnost, a nikdar več ustavovernega ministerstva. Avstrija v zdanjej obliki iu tudi s sedanjim mini-sterstvom je potreba evropska. Govornik želi zjedi-njenja in sprave vseh strank.
Za glavnega govornika izvolila je desnica dr. Iliegra, levica pa dr. Herbsta.
Danes pričelo se je zborovanje ob l/a 11. uri. Galerije napolnjene so uže ob 10. uri. V zbornici je živo življenje. Trgovinski minister baron Pino odgovoril je najprvo na interpelacijo. Potem naznanilo se je več došlih peticij.
Prvi jel je govoriti dr. Herbst.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 18. februvarja.
Denes volijo češki velikoposestniki dopolnilno jednega poslanca za državni zbor in včerajšnja „D. Ztg" pravi: »Zdaj vlada vse moči napenja, da bi fevdalci pri juteršnjej veleposestva dopolnilnej vo-litvi v državni zbor zmagali. Če se jutri posreči ustavoverne velikoposestnike potisniti v manjšino, potem je glavna poskušnja končana in prešlo bode le mala tednov, da se češki deželni zbor razpusti." (Glej denašnji telegram.)
Poročila z bojišča ua Jugu se navzlic ofici-jelnim brzojavom ne glase preveč prijetno. Kakor poroča »Narodni list", šla sta Stojan Kovačevič in Krsto Vukalovid Krivošijancem na pomoč. Tudi vstaši iz Zubc, Sutoriue, Prevora in Korjenice se zbirajo v Vratilu, da zabranijo cesarskim četam daljno pet. V tem slednjem kraji je okolo 6O0 vstašev. — V kizanu Be je razglasil hitri sod.
V oirrnkej zbornici čujejo se ostri glasovi proti .nemškemu schulvereinu* in proti nemškej arogane.i Osibito jedrnato je dokazoval poslanec Herman kako postopajo Nemci v Ogrskej izdajsko in zahteval, naj Tisza energično postopa proti izdaj-sknn nameram nemškega „schulvereinau.
\ ii«111.1 r države.
„Nouvelle R-vue", organ madame Adam, prinaša v slednje! številki studijo o notranjej situvaciji Ku<iki>. M^j drugim glasi se: „Pri-fiel je trenutek, da si poišče resno zdravilo. Po na Aern mnenji je le jedno: delati na to, da odpravimo napake naših očetov, kateri so se ločili od narodnega duhu in da gremo nazaj do one točke, kjer je rusko dru/instvo zapustilo dobro pot, nazaj do narodnega čuvstva, k nHrodmm običajem in tradicijam, ne da bi v njih postali kostojaki, marveč da najdemo izvir pravej ruskej civilizaciji, pravemu ruskemu napredku."
blambidta vrnil se je s potovanja po Italiji zopet v Pari/, da zasede svoje mesto v poslaniškej zbornici. Kakor se trdi, držal se bode Gambetta jako zmerno in tudi svoje pristaše opomina!, da ne bodo delali novemu mimsterstvu opozicije. Za pa-lega ministra je /daj situvacija taka, da more na dober uspeh le računati, če čaka, dokler n« pride pravi dan.
■*a|>«*ž Leo XIII. izdal je na italijanske škofe encikliko, v katerej se govori o nevarnostih, katere prete veri vsled novotanj, papež izraža svojo ljubezen do Italije in obžaluje, da je cerkev zavisna od tuje vlasti. Dalje se enciklika peča s katoliškimi listi m pnpornča duhovuikom, naj podpirajo dobre te liste, da katolike opommajo na njihove dolžnosti do katoliške cerkve, a zraven pa katoliške liste tudi oponnna, naj se borijo za cerkvene pravice s potrebno zmernostjo Dalje opomina duhovnike, naj se učijo filozofije, zgodovine in pr rodoslovja.
1/, liaiire se poroča, da je minUterski svet sklenil, da se popolnem odpravi robstvo v principu in imenoval Abd-el-Kader-pašo guvernerjem za Sudan Posebni zakon o instrukcijah trgovine s sužnji in zakon o oprostenji sužnjev se pripravljata.
Domače stvari.
— (C. kr.okrajna sodnija na Vrhniki in mi.) Okrajni sodnik na Vrhniki g. dr. Päuer pri k o bal il nam je popravek, katerega smo morali z ozirom na §. 19. tisk. postave natisnit' v včerajšnjem listu. Da se ne bode mislilo, da smo mi s tem popravkom stavljeni kar na laž, treba je to reč nekoliko pojasniti. Famozni odlok vrhniške sod ni je slove tako:
Z 1089. — Diese slovenisch Uberreichte klage wird in der erwägung,   dass aus den über den gebrauch der gerichtsprache bestehenden Vorschriften Übereinstimmend hervorgeht, dass dieselben nur aus dem gesiebtspunete der erleichterung des Verkehrs der parteien mit den gerichtet) erfiossen sind, dieser gesichtspunet aber bei einem beiderseits durch advocaten zu führenden rechnungsproces.se und bei den hierbei vorkommenden complicirten auseinander-petzungen sicher nicht zutrifft — — zur Verbesserung und vorläge in deutscher spräche  binnen 10 tagen a. d. r. rückgeschlossen.   K. k. bez. gericht Oberlaibach am 10 Februar 1882.
(Podpisa nij moči citati). Če se prečita ta odlok in včerajšnji popravek, se razvidi takoj, da je popravek spisan po starem, uže ranjem Meidingerji znanem načelu „Si fecisti, neua!" in da na Vrhniki, akoravuo so imeli tam njega dni jednajsto šolo, logike nijmajo posebno v čislu. Tožba, o katerej je govor, predložena je bila po g. dr. Moschetu v slovenskem jeziku in prav gotovo je, da bode tisti, ki je spisal to več stranij obsezajočo tožbo in muo-gobrojne očitke, tudi računsko pravdo brez težav dokončal. Ko bi mu slovenski jezik prizadeval težkoče, bi gotovo pisal nemški, mari ne, gospodine PUuer? Naravna posledica tega pa je, da si bo tudi nasprotnik poiskal slovenskega odvetnika morebiti dr. Zamika, dr. Papeža ali dr. Štempi-harja in zagotavljamo vas, da bode vsak teh gospodov to računsko pravdo z veseljem dovršil v slovenskem jeziku iu to tem laglje, ker so informacije strank vse slovenske. Slovenski jezik bi tedaj olajševal to pravdo strauki in odvetnikom — le vam, gospodine sodnik okrajni! jedino vam bi delal  preglavico, le
vas bi molestiral, ker vam ugaja pač slovenski kruh, nikakor pa jezik slovenski. Ker dobro vemo, da se v tej zadevi še nij izrekla zadnja beseda, naj bode za danes dovolj, le to moramo g. dru. Piiuerju, c. kr. okrajnemu sodniku na Vrhniki, še povedati, da naj v bodoče svoje popravke frank i ra, kajti v §. 19. tisk. post. ne najdemo nikjer zapisano, da bi mi morili plačevati zbog njegove nevednosti 10 kraje, poštnine. Pa vender ne, da bi vam nil „Pauschale" za leto 1882. — če uže borih slovenskih tiskovin ne zmorete — pošel do zadnjega solda — ka-li?
— (»Sokolova" maskarada.) Ako se je pri razpošiljanji vabil za „ Sokolovo" maskarado koga nehote prezrlo, prosimo, da nam oprosti in ako želi udeležiti se maskarade, naj se blagovoli oglasiti pri društvenem starosti gosp. Franu Ravni-har ji, predstojniku deželne blagajnice, da zaželjeno vabilo sprejme, kajti kdor se z vabilom ne izkaže, ne more dobiti vstopnice. Odbor.
— (Po vzgledu mestne občine Črnomelj s ke) poslale so peticijo nr državni zbor po g. dr. Vošnjaku za premeščenje deželne nadsoduije graške v Ljubljano do zdaj te Belokranjske občine: Dragatuš, Adlešiče, Butorej, Stari trg, Loka, Vinica, Vinivrh, Petrova vas, Telčji vrh, Kot, Tančja gora, Radenca, Dolnja Podgora, Vrh, Griblje, Dobliče in Dol, torej 17 občin.
— (Notranja šola) pri nunah v Ljubljani zaprla se je zaradi tega, ker je umrlo neko dekle v notranjej šoli na kozah.
— (Koze) so se prikazale v krajih Gabrije, Sv. Martin in Hruševa.
— (Mrtvega človeka) so našli v Grada-šici blizu Dobrave 15. t. in. Mrtvi je kakih 40 let star, bil berač in najbrže pijan padel v vodo in utonil.
— (Iz Pošto j in e) se nam poroča, da seje v ondotnej ljudskej šoli preteklo soboto o 10l/a-uri dopoludne podrl strop. Dobro da so bili kratko poprej otroci izpuščeni, kajti drugače bi se bilo lahko zgodilo, da bi se bil marsikateri izmed naših vsega spoštovanje vrednih srenjskih mož za svojim ponesrečenem otrokom iokal. Bolje bi pač bilo, da se gospod Cicero, „postojinski titiancier", veu brigal za šolo n^go da postroša po nepotrebnem jamski denar za gradenje soseskine palače, katera bo skoro gotovo do desat tisoč gold. stala, a imela pa ničesar druzega nego pisarno in dva aresta.
— (Za lovce.) Z Brda pri Lukavici nam piše prijatelj našega lista, da je 16. t. m. sprehajajoč se po gozdu prepodil kopico treh letošnjih zajcev, in ujel naposled jednega s pomočjo svojega psa. Zajček je najmanj štirinajst dnij star, in se počuti zdaj v hlevu, kamor ga je dejal naš lovec, vrlo dobro. Tako zgodnji zajci so gotovo redka prikazen in tolmačiti jo moremo le — z gorko zimo.
imena doticnih slovanskih obiskovalcev objavijo, da narod ve, koliko /umore takim polovičarjem zaupati. —
V Ljubljani 18. februvarja 1882.
Več narodnjakov.
Umrli so v LJubljani:
17. februvarja: Marija I.ogan, kramarica, 80 let, Flo-rijanske ulice št. 42, za starostjo.
V deželnej bolnici:
16. febrruvarja: Marija <»liha,   dninarica,  60 let, za vnetico plnč.
HD-cinaoslsa, "borza,
dne 18. februvarja.
(Izvirno telogratično poročilo.) Enotni državni dolg v bankovcih . Enotni državni dolg v srebru       ■ .
Zlata renta...... . .
1860 državno posojilo .   . . .
Srebro ............
Napol..............
C. kr. cekini...........
Državne marke.........
4°/0 državno srečke iz I. 1H54    260 gld. Držav no srečke Is 1.1864 .   .     H><> „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta . .
Ogrska zlata renta 6°/u......
4"
„      papirna renta 5%.....
5°/0 Štajerske zemljišč, odvoz, oblig. . . Donava reg. »ročko 6°/a   . .   loo gld.
Zemlj. obč. avstr. 4l/lu/„ zlati zast. listi . 1'rior. oblig Klizahetine zapad. železnice
Prlor. oblig. Ferdinandova sov. železnice
Kreditne srečke.....100 gld.
liudolfove srečke..... 10 „
Akcijo anglo-avstr. banko .   .    120 „ Tramniway-drust. volj. 170 gld. a. v. . .
Proti trganju po udih.
Gospodu Franu Kvizdi, 0. kr. dvornemu založniku v Korneuhurgu.
Da si je vsled porabe J**«lne utoUloiilco va«i>i;a flujitlii proti trganju po mlili ImIo nUihm popolnem Izginilo, prosim VSI vender, da mi posljeto So dve steklenici in moram vam iz lastne izkušnje dati spričalo, da jo vaš llujitl proti trganju po udih najboljše Sredstvo«
Gradec pri Frižah dne 1T>. teOr. 1HH1.
Spoštovanjem
(666) l.ml. l.ielumt n„ pivat«
l>ol»l ho v vM«>h Ickarmih. (■lavna saloga t Okrožna lokama v Horncubureu.
73 gld. 95			kr.
75	n	:m	
91	n	45	n
127	n	75	
811	n	—	
294	n	50	yt
180	n	25	n
9	* »	53	s 9
5	n	65	
68	n	60	n
11H	n	50	
172	n	—	n
92		40	
118	n	—	n
	»»	90	»
85	t»	75	n
104	n	—	w
114		—	.»
IUI	n	—	n
98		25	m
101	n	60	j»
175	n	—	n
19	n	2f>	n
11H	n	50	n
197	m	96	
Telegram »Slovenskemu Narodu".
Dunaj. V Pragi volili so se v volilno komisijo za denašnjo dopolnilno volitev veleposestnikov konservativce: Bouqnoy, Franc Thun in Nadhernv z 216 proti 186 glasom, katere so dobili Herbst, Viktor Waldck, Bareuther. Vlada imenovala je potem zadnja dva in Teobalda Črnina kot ude volilne komisije. Komisija izbrala si je kneza Karola Schvvarzenberga predsednikom. (To je nepričakovano dober uspeh. Uredn.)
Poslano.
Nasproti nesramnemu napadu „Linorijau v nemškem gledališči ne zadostuje včeraj objavljeni sklep omejenega števila narodnjakov. V takih zadevah mora postopanje naroda, kateri se sam spoštuje, brez vse milosti in tako silno in ostro biti, da ga ošabna tuja druhal, kakor so igralci ljubljanskega nemškega gledališča, resno in ostro čuti. —
Ves narod slovenski ima tedaj o tej zadevi pravico odločno zahtevati in pričakovati, da od zdaj dalje nobeden, kateri se ,,narodnjaka'4 imenuje, ne obiskuje tega gledališča in da naj  vsi  slovenski listi
V najem
so dajo travniki, polje, pdd, kozoleo in velik Jilev,
vsako posebe ali vso skupaj, pri Gnzijl i Spodnjej Šiški. Preda ne poljsko orodje iu živina. Kdor iell kaj v trn j i m vzeti ali kup ti, oglasi naj se do 1. marca t 1. v Gu-zijevoj hiši it. 30 pri
Vinku Novaku,
(97—1) trgovcu.
Na prodaj je kmetija |    Mazilo za lase!
na l «>11It št. 18 v s umrli ne m poleg i.Ulj«-, imejoča hišo s tremi sobami, kuhinjo in klet; gospodarsko poslopje, hlev za Štiri goveda, svisli, skedenj in kozolec. Okrog je vrt z mladim sadnim drevjem in 8 oral njiv in 2 orali hriba, vse v najlepšej leži. Hiša z romantičnim razgledom pripravna je za vilo. Pogoji so prav ugodni.
Več se zve v hiši pri gospodinji ali pa tudi v Spodnjej Šiški -t. 29. _(79—4)
Dr. Sprangerjeve
kapljice za želodec,
priporočane od zdravniških avtoritet, pomagajo takoj, £e ima človek krč v želodci, migreno, feber, Ščipanje po trebuhu, zaslinjenje, slabosti, če ga glava boli, če ima krč v pr ih, mastno zgngo. Telo se hitro sČisti. V bramorjih razpusti bolezensko tvarino, odvajajoč črve in kislino. Davici in tifusu vzamejo vso zlobnosi in vročino, če se zavživajo po '/, žličke vsako uro, ter varujejo n*!6S> ljivosti. Človeku diši zopet jed, če je imel bel jezik. Naj se poskusi z majhenim ter se prepriča, kako hitro pomaga to zdravilo, katero prodaja lekarnar g. J. Nvobod« v Ljubljani, a flacon 30 in 50 kr. av. velj. (247—70)
I.epe in po ceni
klobuke in čepke,
kakor tudi
kozuhovino
(506—24)
prodaja
Anton 14 reje K "W
v Ljubljani, na kongresnem trgu na oglu gledaliških ulic.
Proda se hiša,
ki ima tri sobe, klet; zraven hlev; pri hiSi je tudi 470 sežnjev vrta. Proda se za 2700 gld. Polovica se lehko v obrokih plača. Hiša jo nova in prosta 20 let davka. Natančneje se zve pri
Janezu Tairšici,
v Ljubljani, Trnovsko predmestje, (72—4) Opekarska cesta št. 7.
V. LOBENWEIN
nlifii attlit
v hotelu „pri slonu".
Fotografira se vsak dan.
(63—4)
Umetne (55—5) ♦
zobe in zobovja!
postavlja po najnovejšem ameri kanskem /.istemu ♦
v zlatu*  t iilUaniln ali celulojidu brez bolečin. T
Plombi m a slatoin itd. *
Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin T
s prijetnim mamilom ♦
zobni zdravnik A. Paichel, f
poleg Uradoekoga mostu, v I. nadstropji. a-
i
po prof. «lr. Py*ha, jedno najboljših sredstev, da se prostor, kjer rasto lasje, utrdi in da lasje ne iipadajo. ob jednem jim daje lep lesk in se uporablja z gotovim uspehom pri tisočih.
1 loneok za dolgo časa lamo BO kr. prodaje pravo le lekarna „pri samorogu"« v ' i ubl |ani na neNlneni trgu. (28—6)
"Vsake vrste
za mašta
izposojujejo ali prodajo se jako ceno pri
Antonu Kočevarji, (68—2)
trgovci s starinami na sv. Jakoha obrežji.
Marijana Rupnik.
v l.juUjai.i. hv. Petra cesta št. 13, na voglu Kolodvorske
ulice,
se priporoča v izdelovanje cerkvenih cvetlic, šopkov in vencev in oltarje, vencev za bandera in svečnike, tudi  za popolne oprave  pri novih masah,
vse po primernej ceni.__(87 — 2)
bolečinam v glavi in želodci.
Lekarna „pri samorogu" v Ljubljani, Mestni trg. Dolgo časa nljsva imela jaz in moj prijatelj ape* tita in sva trpela zaradi zaprtja glavobol, dokler nama slučaj nij prinesel v roke vaše kri Čistilne kngljice, škatljica po 21 kr. Kri čistilne kugi jiee imele so dober vpliv, a škatljica se je kmalu izpraznila; naročila sva torej cel zavitek s 6 škatljicami a 1 gld. 5 kr. [/.rekam vam zahvalo in z veseljem vam javljam o najinem zboljšanji in naročujoč za svoje znance šo dva zavitka proti poštnemu
Eovzetju, dovoljujem vam, da objavite mojo zahvalo in po-valo teh kri čistilnih
(714-3)
kugljlc.
Spoštovano mi.mi Fran Prosenee,
uradnik pri carinskem uradu.
BlUTREIHIGUNGS-
a30u SO kr a50kr.^<
Gastlov
In čistilen čaj,
to jako vplivno -dravilno sredstvo iz dobrih, nedra-žilnib, odprtje pouzročujočih zelišč, odpravi vsako nabiranje žolča in zlez, oživlja pre-bavljalni aparat.
(škatljica po 30 in 50 kr.) (624—16) so najbolj renomirano, najcenejše, pripravnejSe sredstvo proti zaprtju, migreni, hemorojidom, krvnemu natoku, revmi in po-dagn, proti boleznim na jetrih in žolči, proti izpahnenju. Najboljše blato odpravljajoče sredstvo za žene in otroke. Pravi so oni preparati, ki nosijo firmo centralne zalogo:
Lekarna ,,pri obelisku*' v Olovei. Zaloga v L j u b I j a n i: V. Trnkoczv; v P o s t o j n i: A. Leban; v Kranji: K. Savnik; v Logatci: Al. Skala; v Zagorji: A. Mihelič; v Semlinu: J. Straub.
Podpisani p. n. občinstvu uljudno naznanja, da je
gostilno „pri kroni"
v Gradišči provzel, kjer hoče z dobrimi pijačami in izvrstnimi, po dunajskej šegi pripravljenimi jedili najboljše po-streči ter prosi za obilno obiskovanje.
V Ljubljani, duč 18. februvarja 1882. (96—1) l«'i!U'i| lioroicc.
Pekarija
z vso potrebno pripravo, stanovanjem, na najnbljudnejSern kraji v Ljubljani uže veliko let obvtojcč*, no da O IV. .lu-riii v iiu j ♦■m. V hiši je tudi vodnjak in prostorni m«ga? eini. Oddaje se tudi viiiotoe s pekarijo vred. Natančneje se izve v administraciji .Slov. Naroda". (112 1)
Oznanilo.
Prostor ob cesti ležeč pri parnem mlinu v Ljubljani, proti novej cerkvi in kasarni ležeč, za dve ali tn hiše, se proda iz proste roke. Pro-tor ta meri okolo 1000 sežnjev.
— Proda se iz proste volje tudi kmeti|a na Jezici, hiša s sadnim vrtom, klet, hlev za 10 glav živine, pod, šupa, 7 oral njiv, 8 oral seuožet, vse blizu in v dobrem stanu.
— Natančneje se izve v Kravje j dolini nt. O v Ljubljani. (113-1)
Da se v najem ali proda
i
4 4
i
4
v okrajnem in župnera kraji Litiji na južnei železnici v Kranjskej dobro situvirana hiša s štirimi bo-bami, kuhinjo, stransko sobo in kletjo. Pri hiši je zdaj gostilna in pekarija in napravi se tudi lehko prodajalnica. Ponudbo sprejema F. MUllerjev anoncen-bureau v Ljubljani. (m_1)
► ►
►
Marseilliška žolča
(O-stllerte)
za člstenje in zboljievanje vina, kakor tudi navod se dobi zmerom pri
a. aoukitTSfiAiorrjp
v Ljubljani, v Tavčarjevej hiši. Opomba.  Najboljši uspeh garantiram, če se žolča pri meni kupi (98—1)
Dr. FRANC VOK,
Isr. notar,
odprl je
(115-1)
$ svojo pisarno jj
v Ljnbljani, v Križevniškem dvom,
(kjer se nahaja mestna deleg. okrajna sodnija).
Tujci:
17. februvarja.
Pri Slonu: Winplin-ger i Dunaja. — Veršee iz Kamnika
Pri Malici: Zoghnan z Dunaja, —
Pri avstrijskem ee-Niirji Kalan iz Trebnjega. — Poschl iz Keischdorfa.
Gosp. G. Pioooli, lekar v Ljubljani! Prosim Vas uljudno, da mi zopet pošljete 24 steklenic Vaše izvrstne
Franzevo esence.
Slednjo pošiljatev sem uže mej razno bolnike v svojej župniji razdelil in vpliv je bil vedno izvrsten.
V Fianoni, Istra, 22. avgusta 1881. Spoštovanjem
Anton Vlaile,
župnik -kanonik.
Znamenito!
pošljite mi 30 ste-
11J j udno, izvrstne
Prosim klenic Vaše
Franzeve esence.
Zahvaliti se imam le Bogu in Vam, da sem se iznebil migrene, katera me je leta in leta nadlegovala.
V Zenku, Hrvatska, 17. sept. 1881. Spoštovanjem
Angelika Kling, (598—9) uradniška vdova.
Znamenito!
Tu je na mestu: ..('asi zaslugam"! Večkrat sem rabil Vašo odlično
Franzevo esenco,
mnogim bolnikom sem jo nasvetoval in dober uspeh nij izostal.
V Chersanu, Istra, 27. junija 1881. Spoštovanjem
Anton Lupetina, župnik-dekan.
Tinctura fihei CompoElta ali Franz-eva esenca, izdelana po G. Piccoliji, le-karji „pri angelji", v Ljubljani, na Dunajskej cesti, iz vegetabilnih substaucij sestavljena, s katero bo si uže mnogi tisoči k zdravju pripomogli, kakor se razvidi iz pisem, ki dohajejo izdelatelju. Ona ozdravlja želodčne bolezni iu na spodnjem telesu, klanje, krča, gastrično mrzlico, zaprtje, hemerojide, rumenico itd., ki je lehko smrtonosna, če se za časa ne kurira.
Cena steklenici 10 kr. a. v.
Naroča naj se pri izdelatelji: Gabrijel Piccoli, lekar „pri angelji", v Ljubljani, na Dunajskej cesti. Naročila se promptno proti povzetju efektuirajo.
Bergerjevo medicinično
smole,
priporočeno po medic, strokovnjakih, rabi se v največ evropskih državah s sijajnim
uspehom zoper
vsakovrstne oprhe na životu,
osobito zoper hraste, kroničen in luskinasti lišaj, nalezljive hraste, zoper prhljaj na glavi in bradi, pege, žoltinc, rdeč nos, ozebljino, potenje nog. — Bergerjevo milo is smol« ima lo" koncentr. smole is lesa ter se stvarno od vsega druzega mila iz smole, ki se v trgovini nahaja, razlikuje. — Da se prekaujeuju izogue, zahteva naj se odločno Bergerjevo milo is smo«- io*'        se pazi na
znano varstveno marko. Pri trdovratnih poltulh boleznih rabi se mestu mila iz smole z uspelo mi
Bergerjevo med. milo iz smole in žvepla,
a zahteva naj se vedno samo Bergerjevo milo iz smole iu žvepla, ker so inozemska ponarejanja neuspešni izdelki.
Kot milejše milo Is -tuoi<e za odstranjonje vseh
nečistostij na polti
zoper oprhe na glavi in koži otrok in kot nepresežno kosmetično milo sa umi« vanje in kopanje pri vsakdanjej rabi služi
Bergerjevo glicerin-milo iz smole,
imejoče 35°/0 glicerina ter fino diši. (38—3)
Jeden komad velja 35 kr. z brošurco vred. — Glavno zalogo ima lekar Gr. m i i v or 11 i
V zalogi v vseh lekarnah cele države. Glavne saloge pa imajo: V Ljubljaui pri gg. lekarjih J. Svoboda, G. Piccoli, W. Mayer in J. pl. Trnkoczv. Y Kočevji J. Braune. V Krškem J. Bomeker. V Idriji J. Wart...   V Krauji K. savni U.   V Litiji Jos. Beneš.  V Novem mestu
D. i: i/./... I i. V Radovljici A. Rob le k. v Vipmi A. Konecny.
Izdatelj in odgovorni urednik Makso A rimo.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".
9D
88
16775016