Leto XIII. Štev. 88	ELEFON: UREDNIŠTVA 25.6? UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409	Maribor, torek 18. aprila 1959	NAROČNINA NA MESECi Prejeman * opravi ali po poiti 10.— dio. dostavljen na dom 12.— dio. tujina 25. dio	Cena din 1*—
Draga Rooseveltova pohoda
Hitler bo odgovoril Rooseveltu 28. t. m. negativno in Mussolini se bo z njim solidariziral — Nemške in italijanske brezpogojne zahteve	—	Po od*
klonitvi bo storil Roosevelt nov korak, nato se pa	bodo	USA tudi	formal-
no pridružile obrambnemu bloku
BERLIN, 18. aprila. Vodja in državni kancelar Adolf Hitler ]e včeraj odredil sklicanje nemškega državnega zbora za petek, 28. t. m, ob 20. uri v Kreliovi operi v Berlinu. Na tem letošnjem drugem zasedanju državnega zbora — prvo je bilo dne 30. januarja — bo Adolt Hitler odgovoril na Rooseveltovo poslanico. Odgovor bo tako laven in indirekten. Temu zasedanju In k j Izjavi se prisoja tu Izredno velika važnost, ker bo s tem ustvarjeno Izhodišče za ves nadaljnji razvoj položaja.
HITLER BO ODKLONIL.
LONDON, 18. aprila. Stališče nemškega tiska do Rooseveltove poslanice, ki je absolutno odklonilno, dokazuje v zvezi z Informacijami iz političnih virov, da bo tudi Hitler na seji državnega zbora dne 28. t m. odklonil pobude ameriškega pre-gldenta In njegovo ponudbo za posredovanje. Vendar odklonitev baje ne bo direktna, ker bo Hitler navedel pogoje, pod katerimi bi Nemčija bila pripravljena za sporazum. Med te pogoje štejejo v Berlinu na prvem mestu takojšnjo in brez pogojno vrnitev vseh bivših nemških kolonij, izključitev sovjetske Rusije Iz Evrope in sploh iz vseh zvez in kombinacij ter prepustitev nekih področij v Evropi absolutnemu nemškemu vplivu v obliki Interesnih sfer tretjega raft*.
ITALIJA SOLIDARNA Z NEMČIJO
RIM, 18. aprila. Med Rimom I« Berlinom je v načelu že dosežen sporazum o enakem postopanju glede na Rooseveltovo poslanico. Gre le še za neke podrobnosti In formalnosti, ki bodo določene šele v prihodnjih dneh. Italija ne bo Rooseveltu odgovorila pred Hitlerjevo Izjavo v nemškem državnem zboru 28. t. m. Po te) Izjavi se bo solidarizirala z Nemčijo. Olede Italijanskih pogojev se zatrjuje, da so podobni nemškim. Italija zahteva Izpolnitev njenih aspiracij nasproti Franclji, boj proti boljševizmu In nedotakIVvost njenih evropskih In severnoafriških Interesnih sfer. Kakor Nemčija pa odklanja tudi ItaHja vsako mednarodno konierenco In Rooseveltovo posredovanje. Njene zahteve je treba izpolniti direktno v stiku s prizadetimi, brez posredovanja ali sodelovanla tretjih.
ZADNJI ROOSEVELTOV KORAK
NEWYORK, 18. aprila. Po Informacijah ameriškega tiska Roosevelt sam n* veruje v uspeh svoje pobude, poslan« Hitlerju in Mussoliniju ta računa s tem, da jo bosta oba diktatorja odklonila. Vendar Roosevelt tudi v tem primeru ne namerava opustiti svojih mirovnih prizadevanj. V tem primeru bo storil Roosevelt takoj po 28. aprilu nov korak, oamenjen uresničenju načrta o desetletnem miru. Ako bo pa ostal tudi ta korak brez uspeha, potem bo Roosevelt storil vse, da se nevtralltetni zakon takoj razveljavi Ig da Zedinjenim državam popolna svoboda akcije. V tem primeru se bodo Zedinjene države tudi formalno priključile obrambni fronti, k| se ustanavlja pod vodstvom Velike Britanije.
DESET MUČNIH DNI.
PARIZ, 18. aprila. Razdobje desetih dni, ki nas loči od izjave Hitlerja, smatrajo v mednarodnih dlplomatlčnlh krogih za kritično dobo. Na zunaj bo vladalo navidezno zatišje, tem večji pritisk pa bo izvajala os na točke najmanjšega odpora. Tako dobljeni rezultat bo podlaga za Hitlerjeva izvajanja 28. aprila, ko bo po vsej priliki najavil svoje protlpred-loge. Ne glede na absolutno odk'on'Ien ton nasproti Rooseveltovi poslanici, ki ga je opaziti v nemškem, še bolj pa v Italijanskem tisku, je pa vendarle značilno,
da Je Berlin sldenll, vsaj Indirektno odgovoriti, dočlm Je opaziti absurdno nepopustljivost Rima.
MNENJE PARIŠKEGA TISKA.
PARIZ, 18. aprila. Kakšen bo v resnici odgovor Hitlerja,, se sprašuje današnji pariški tisk. »Echo de Parisc podčrtuje sijajno soglasnost vsega svetovnega tiska, razen tiska Rima In Berlina. Poudarja pa nenavadnost tiska osi v tem, da je nepričakovano fašistični tisk bolj hitlerjevski kakor Hitler sam . »ExceIsior« naglaša, da je Rooseveltov predlog vendarle skrajno umerjen. Toda dočlm ga
italijanski tisk popolnoma omalovažuje, je smatral nasprotno Berlin vendar za umestno, da skliče državni zbor. »L’Oeu-vrec primerja današnji in včerajšnji italijanski tisk orkestru, ki je sestavljen Iz samih bobnov in ren. »Le Figaro« izjavlja, da je Franclja pripravljena slediti Rooseveltu, čeprav ji že Rooseveltov predlog nalaga ogromna bremena In žrtve. »Le Petlt Parislen« naglaša, da ni tre ba obupavati, treba je marveč upati do konca.
ODMEVI V ITALIJANSKEM TISKU
RIM, 18. aprila. Doslej Italijanski ministrski predsednik Mussolini še ni objavil nobenega odgovora na Rooseveltov pred log. Kot njegov glas pa se tolmači današnji članek »Gioraale d’ Italla«, češ, da je to novo poglavje obkroževanja. »II Messagero« pa gre celo tako daleč, da Imenuje Rooseveltovo poslanico navaden sovražni čin.
rnmmm
Vojaška zvezaw Italije, Nemčije in Španije
PRIPRAVLJENA JE BILA OB PRILIKI GORINGOVEOA OBISKA V RIMU. PRITISK NA ANGLEŠKE LISTE. POMEN LIBIJE V PRIMERU VOJNE.
LONDON, 18. aprila. Kakor se šele se-daj Izve, je na pritisk angleške vlade an-
gleški tisk opustil v«e komentarje o konferenci, ki se le vršila v Rimu med Mussolinijem, Članom, zastopniki Italijanske vojske In maršalom GSrlngom. To se je zgodilo zato, da se ne bi odvrnila pozornost angleškega javnega mnenja od akcije za dograditev obrambne Ironte miroljubnih držav. Angleški listi so zato objavili le zelo izrčrpno poročila o Gorlngo-
vem bivanju v Rimu, kar je že samo po sebi dokazovalo, da mu prisojajo večji pomen, kakor so povedali. V resnici so pa bila rimska posvetovanja posvečena pripravi za sklenitev sredozemeljske vojaške zveze njed Italijo, Nemčijo In Španijo, Posebna pozornost je pa bila bila pri tem posvečena severni Airlkl, v prvi vrsti Italijanski Libiji, ki predstavlja po načrtih osi najvažnejše središče vse vojaške akcije v primeru vojne.
Zbiranje okoli Gibraltarja
GIBANJE ŠPANSKIH IN ITALIJANSKIH CET. PRIHOD NOVIH ITALIJANSKIH IN NEMŠKIH ODDELKOV V ŠPANIJO? RAZVRŠČENJE MORNARICE,
GIBRALTAR, 18. aprila. Umik španskih In Italijanskih čet Izpred Gibraltarja v Sevillo je bil, kakor se zdi, le začasen In se bodo v kratkem vrnile. Londonski »Evening Standard« pa objavlja celo senzacionalno poročilo, da sta se včeraj v španskem pristanišču Cadlzu Izkrcala dva nova italijanska planinska polka, nadaljnja dva pa bosta poslana v Pireneje. Isti |l$t poroča, da je na poti v Španijo tudi 6 nemških dlvlzlt. Teh vesti za enkrat še ni bilo mogoče kontrolirati. Na vsak način se pa vrši na obeh straneh In prav tako na kopnem kakor na morju živahno gibanje. Tekom včerajšnjega dneva je priplulo v Gibraltar 13 francoskih vojnih ladij najmodernejše konstruk-
cije. Brodovje se je zasidralo v pristanišču za bojno mornarico. Tekom noči je pa priplulo sera še 7 francoskih bojnih ladij, tako, da je sedaj tu vseh skupaj 20. Ta prihod Irancosklh ladij je v zvezi z gibanjem španskih čet In prihodom nemških bojnih ladij v španske vode na eni strani, na drugi pa z zbiranjem angleškega brodovja na Malti In v grških vodah.
SEVILLA, 18. aprila. Včeraj se Je vršilo slavnostno vkorakanje generala Franca v Sevillo. Vse čete iz okolice Gibraltarja so se tega mimohoda udeležile. General Franco je naglasil, da> šteje španska armada 1 milijon mož, da pa odtehta s svojimi vojlml izkustvi pet milijonov.
Dvo’no sodstvo na Češkem
PRAGA, 18. aprila. Protektorat Češke in Moravske bo imel dvoje sodstev: nemško po nemškem pravu za Nemce in ono po češkem pravu za Cehe. Politične prestopke bodo razsojala Izključno le nemška sodišča. Kontrolo nad obemi sodstvi bo Imelo nemško vrhovno sodišče v Pragi. Cehi so tedaj dobili sodstvo po vzoru severnoafriških protektoratov.
HITLERJEVA PROSLAVA NA CESKEM
PRAGA, 18. aprila. Dne 20, aprila bodo po vsej Češki in Moravski svečano pro-
slavili Hitlerjev rojstni dan. Na dnevnem redti so tudi velike vojaške parade. Držav n! protektor je sprejel včeraj prez‘denta dr. Hacho, ta pa državnega tajnika Fran-kfl
FRANCOSKI MINISTRSKI SVET.
PARIZ, 18. aprila. Davi ob 10. uri se je sestal ministrski svet pod predsedstvom prezidenta Lebruna. Glavna pozornost je bila posvečena mednarodnemu položaju, ki ga je očrtal zunanji minister Bonnet. Ministrski predsednik Dahdier pa je predložil v podpis novo serijo uredb o narodni obrambi.
Zaoiski
Eamon de Valera
V nedeljo je imel prezident Irske Eamon de Valera v Corcu velik govor, v katerem je najprej iskreno po-zdravil Rooseveltovo miciar tivo za pomiritev sveta. V zvezi s tem je izrazil globoko željo Irske, da bi se mir vsaj v zadnjem trenutku še ohranil. Toda Irska mora kljub temu upanju poskrbeti za svojo varnost, zato je de Valera napovedal skorajšnjo rekra-tacijo več tisoč prostovoljcev, kajti kakor Anglija, tudi Irska nima redne in splošne vojaške dolžnosti Prezident je izrazil željo, da bi se čimprej rešili tudi še zadnji irsko-angleški spori in zaključil svoj govor s poudarkom, da bo vsakdo, kdor bi hotel napasti Irsko, moral okusiti irsko hrabrost. Govor de Valere je vzbudil v Londonu zadovoljstvo, ker je odločen dokaz, da se Irska nikoli ne bo dala ujeti v mreže sovražnikov Velike Britanije. Eamon de Valera je bil rojen 14. oktobra 1883. Bil je voditelj sin-fajnovcev, bojevnikov za irsko neodvisnost, po doseženi svobodi je pa postal prezident irske republike.
Vojaške sposobnosti Balkana
»VSlkisoher Beobaohter« se zanima za vojaške sposobnosti balkanskih držav m piše: »Romunija ima v mirni dobi 186.000 vojakov, 15.000 orožnikov in 16.000 obmejnih čet. Razpolaga s 820 letali, v vojnem času lahko postavi 1,600.000 mož pod orožje. Njena vojna mornarica ima štiri rušilce, 1 podmornico in več pomožnih enot, dve podmornici se še gradita. Bolgarija je komaj začela z vojaško obrambo, zdaj ima 70.000 vojakov, v volni lahko postavi 150.000 izučenih rezervistov, ki jim je dodati še izkušene borce iz svetovne vojne. O Jugoslaviji navaja list, da razpolaga z najboljšo armado na jugovzhodu Evrope, v vojni lahko postavi 1.500.000 mož na branik domovine. Grška voiska ima v mirnem času
85.000,	v vojni 600.000 mož. Grčija ima 150 letal, eno starejšo, težko in eno moderno lahko križarko, 8 modemih rušilcev, 4 so še v gradnji, 6 podmornic, 13 starejših torpedovk in več manjših edi-nic. Grško vojsko vežbajo francoski ki-struktorli,«
USA ne zaupajo Japoncem
Ameriška vojna mornarica se je vrnila v Tihi ocean im zavzela svoja oporišča. V službenih krogih trde, da je v primeru spopada v Evropi računati s tem, da bodo Japonci izkoristili zadrego kolonialnih sil in napadli njihova posestva v Tihem oceanu. Zedinjene države bodo trajno na straži.
Nemčija mirno prlčakule ...
Ali angleški narod ve, da so njegovi politiki s svojim neutemeljenim delom popolnoma presekali vsako vez z nami? Ali anglešU narod ve, kaj je izgubil te dni?, se vprašuje berlinski »Der Angriff«. Z rodom, ki je danes v Angliji na krmilu, nočemo več sporazuma, mi nimamo interesa za politiko mednarodnih sporov, kakršno vodijo Angleži. Ne zaupamo diplomaciji, ki neprestano izgublja živce in nimamo simpatij za vladajoči sloj, ki pp-zablja na vse vezi civilizacije, zgodovin* in razuma in ki namesto tega posluša boljščviške in polboljševiške partnerje v svojih vrstah. Pred po leta smo nudili Angliji priliko, da se reši iz situacije, katero je zakrivila njena domišljavost, in sicer tako, da bi njen prestiž ne izgubil na ugledu, drugič ji take prilike ne bomo dali. S popolnim mirom pričakujemo elek-Ita tragedije.
Pogajanja s sovfetsko Rusijo
ROMUNIJA PRISTALA NA PREHOD RUSKIH ČET. — PRED SKLENITVIJO AN-GLEŠKO-RUSKE ZVEZE. — POGAJANJA S TURČIJO.
LONDON, 18. aprila. Včeraj popoldne je bil v pogajanjih med Anglijo, Francijo, Rusijo, Poljsko, Turčijo in zlasti Romunijo dosežen odločen korak naprej. Romunija je namreč pristala na to, da v primeru potrebe dovoli ruskim četam prehod čez svoje državno ozemlje. Vest je vzbudila po vsem svetu razumljivo veliko zanimanje. Podobna pogajanja s Poljsko so še v teku. čeprav so s te strani pomisleki večji, obstaja vendar prepričanje, da bo tudi tu v kratkem dosežen sporazum. Tudi pogajanja med Anglijo in Rusijo so stopila včeraj v odločilno fazo. Danes je .odpotoval sovjetski veleposlanik Majski iz Londona v
Moskvo v posebni misiji, da tam tudi s svoje strani sprejme potrebne instrukcije svoje vlade. Po dosedanjih dispozicijah bo zveza med Anglijo in sovjetsko Rusijo sklenjena definitivno do konca tega tedna, nakar bo tudi objavljena. Končno so pa tudi pogajanja med Anglijo in Turčijo že tako napredovala, da bo morda utegnil podati Chamberlain že danes pred parlamentom odločilno izjavo.
LONDON, 18. aprila. Pred odhodom v Moskvo je imel ruski veleposlanik Majski dolg razgovor z drž. podtajnikom za zunanje zadeve, Cardoganom, nato pa s francoskim veleposlanikom Corbinom.
Chamberlainov ekspoze
DANES SE SESTANETA OBE ANGLEŠKI ZBORNICI K RAZPRAVI O POLOŽAJU. UGIBANJA C NOTRANJI POLITIKI.
Maribor, 18. aprila.
Javno življenje nas že dolgo vrsto let vzgaja v nasprotnem pravou kot pa zahtevajo interesi skupnosti — naroda in države. Iz vzplamtele volje francoskega in za njim tudi drugih narodov po svobodi, enakosti, bratstvu je civilizacija izza 150 let sem izvila nestvor in zmesila črno socialno in politično stanje, ki nima primera v zgodovini. Kaže, da se prizadeva vsa civilizacija, zgrajena na sproščenem duhu ki njegovih stvaritvah, znanosti in tehniki, iti le za tem, kako bi z rimljansko logiko in suhim razumom podredila najplemenitejšega in edinega tvorca življenja — delo. Le tako je mogla ta visoka civilizacija suniti človeško dostojanstvo v mlakužo, se otresla vrednot resnične kulture in do največje sramote oskrunila zastavo svobode, enakosti in bratstva.
Ali je to zapisano v usodi človeštva, ali je le naključje, oziroma nujno potrebna preizkušnja v zgodovinskem razvoju? Mi, ki smo vajeni luščiti vzroke kakršnih koli pojavov z območja izven naše volje in pripisovati taktirko zgodovine vsem in vsemu, le sebi ne, radi Sikomig-nemo z rameni in se predamo neki pre-določeni usodi, češ: je že tako. Prav to je naša velika in usodna napaka, ki jo občuti posameznik in narod. Človeku se kar samo vrinja vprašanje: Če je na eni strani tako drobljenje narodovih sil, oziroma najvišjega smotra — človeka; če gre vsestransko narazen, a je na drugi strani ideja, ki ima svojo uzakonjeno upravičenost v samem življenju in v njegovem razvoju, — ideja, ki izpolnjuje pojme »demokratične vzajemnosti«, zakaj se ni ta doslej uveljavila?
Vnanjih vzrokov za demokratično vzajemnost, ne vsiljeno kot je danes, je celo preveč. Ti vzroki so bistvo nizkotnih trenj in borb na gospodarskem, političnem, kulturnem in drugih poljih. Svoboda je že 150 let na pohodu, a to je svoboda, ki žene 95% zemljanov v sužnost in propast, kaikor nam to kaže sedanja Evropa, oziroma ves svet
Vnanjih vzrokov je res dovolj, ni pa za demokratično vzajemnost zrela naša duševnost. Vzgojeni smo v okoliščinah, ki so prožile in še vedno prožijo vse druge elemente kaikor so potrebni za tako kulturo. Zato hrani naša duševnost ideale, ki so z demokratskimi težnjami naravnost v navzkrižju. Naša miselna stavba je zgrajena iz prav take težnje, ki je osrednji živec vsakega individualista, in to je: Pripraviti si čim več, je materialno udobje s prav takimi pogoji in sredstvi, kaikor se jih poslužujejo največji mogotci.
S tem je posredno povedano, da je tako duševnost največji sovražnik občim interesom — narodu, državi, človeštvu — rn tudi posamezniku, ker pomeni oslab-ljenje družbe istočasno tudi oslabljenje samega sebe. Egoizem krči pot v vsestransko smrt Ne morda naravno uzakonjeni egoizem, ki afirmira pravice vsakega bitja za obstanek in razvoj, temveč oni skrajni, neugnani in neomejeni egoizem, ki pozna vedno in povsod le sebe, — takšen, kakršnega srečujemo danes, ko slavi .svoje orgije v vseh odtenkih javnega življenja in nas je zvodil že tako daleč, da smo dobesedno drug drugemu v napotje.
Takšne so nas napravile one silnice, ki nosijo malone 100 odstotno krivdo na današnjih ruševinah občestvenega življenja. Vso dolgo zgodovino podrejeni temu egoizmu, ki se je postopno izkristaliziral v moderen pojm »kapitalizem«, smo iz roda v rod srkali njegove doktrinarske nauke tako, da so končno postali njih verni pristaši in učitelji ded, oče, babica in mati ter vse javno življenje.
Skrajni čas je, da napravimo v svoji duševni sredini prostora novi vsebini, kakor jo nujno terjajo čas, naša pravica, naša zemlja, narod, morala, človečanstvo. Nova rast ne sme slediti našim zgrešenim idealom, prenapolnjenim pojmov o naši manjvrednosti, suženjstvu in hlapčevstvu ter ne sme v oboževanje samega sebe. Novi rasti je treba več samozavesti, ponosa, razumevanja za narodno m državno celino, ravnovesja med čutom dolžnosti in pravice, kratko: več demokratične kulture.	Jo	F.
Vremenska napoved. Večinoma močno spremenljivo s padavinami. Hladno,'mestoma celo mrzlo.
LONDON, 18. aprila. Po včerajšnji vrnitvi v London je bil ministrski predsednik Chamberlain v avdienci pri kralju Juriju VI. Daies se pa snideta zopet obe zbornici in bo ob tej priliki Chamberlain podal v spodnji zbornici krajši ekspoze o mednarodnem položaju ter zavzel stališče do Rooseveltove poslanice Hitlerju in Mussoliniju. Verjetno pa je, da bo objavil tudi že angleške garancije Turčiji. Glede notranje politike je najvažnejše, kakšen bo odmev Anreryjeve akcije za uvedbo
splošne vojaške dolžnosti. Zdi se, da si konservativci glede tega vprašanja še niso edini. Odpor je še vedno velik. V zvezi s tem se znova govori o vrnitvi Edena v Chamberlainovo vlado. Na drugem mestu se pa trdi, da to ni tako aktualno, ampak je na prvem mestu razprave vstop Winstona Churchilla, ki naj bi postal minister za municijo, ali bi pa zamenjal lorda Runcimana, ki se mudi na dopustu v Avstraliji.
Domaa zapsske
H————MI	b—
„Ce bi ne bito Jugoslavije, bf jo mora.i usivant."
Pod naslovom »Zdrav ljudski razum * polemizira v »Berliner Borsen Zeiiung« dr. Karl Megerle s »Daily Telegraphom« in pravi med drugim: »Na jugoslovanski meji je, kar se tiče Rajha, vse v najlepšem prijateljskem in sosedskem redu. V Londonu se niso upali predložiti Jugoslaviji dvolični predlog kakor ostalim državam na jugovzhodu in zdaj iščejo možnosti, kako bi Jugoslavijo vrgli iz njene mirne sigurnosti in njenega odličnega zunanjepolitičnega položaja. Medtem ko je Češko Slovaška iz štirih sosedov napravila tri sovražnike, je znala jugoslovanska zunanja politika iz vseh sosed, med njimi tudi dveh velesil, napraviti prijatelje. Nemčija Adolfa Hitlerja je pokazala v hrvatskem vprašanju od počet-ka svojo rezerviranost. Nemčija samo želi uspeha naporom sporazuma med Zagrebom in Beogradom. Celokupna in močna Jugoslavija toliko odgovarja nemškim interesom v Podonavju, da bi jo bilo treba ustvariti, če bi ne bila obstajala. Jugoslavija ve, kje so korenine in sile njene neodvisnosti, svoje življenjske interese veže z dostojanstvenim, neoporečnim zadržanjem, ki bi ga morale mnoge države vzeti za zgled.«
Jugoslovanski gostje na proslavi Hitlerjeve petdesetletnice
Nemški zunanji minister Ribbentrop je povabil na proslavo Hitlerjevega rojstnega dne poveljnika letalstva Milka Jankoviča, inšpektorja državne obrambe generala Lukiča, bivšega ministra in prvega podpredsednika Avtomobilskega kluba dr. Velizarja Jankoviča, prvega podpredsednika Aerokluba Tadija Sonder-majerja in dr. Bojana Pirca. Gostje bodo odpotovali danes v Berlin.
Za Veliko Jugoslavijo, ki bo Imela nad 20 milijonov ljudi
Jugoslavija bo šele takrat prava in resnična država, kadar bodo tudi Bolgari enakopravni član naše skupnosti. Če sodimo po razpoloženju v bolgarski javnosti želi ogromna večina Bolgarov v teh resnih časih čim tesnejšega obrambnega sodelovanja s Srbi, Hrvati in Slovenci. Zvezo o najožjem sodelovanju v obrambi skupnih koristi je mogoče že sedaj napraviti, sčasoma bi prišli do realne unije, piše novosadski »Dan«. Tako bi bila ustvarjena Velika Jugoslavija, ki bi imela 350.000 km3 površine in nad 20 milijonov prebivalcev. V njej bi se ne bilo treba bati ne srbske, ne bolgarske ali hr-vatske nadvlade, vodstvo bi prevzel tisti, ki zna bolje in pošteno upravljati.
»Mislim, da se bomo sporazumeli"
Razgovori med Cvetkovičem in dr. Mačkom, ki so'se začeli v soboto, so se včeraj ob 9. dopoldne v banskem dvoru v Zagrebu nadaljevali. Ob pol 11. so bili poklicani v dvorano novinarji, ki se jih. je v Zagrebu zbralo od doma in iz tujine nad 50. Predsednik vlade jim je prebral naslednje sporočilo: »Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in predsednik HSS dr. Vladko Maček sta na današnjem sestanku stavila svoje predloge za konkretno rešitev hrvatskega vprašanja in dosegla soglasje v tem, da predloge prouče na obeh straneh in da se bosta še ta teden ponovno sestala in nadaljevala z razgovori.« Pred bansko palačo se je medtem zbrala velika množica ljudi in ko je Cvetkovič zapuščal poslopje, ga je množica navdušeno pozdravila. Neka gospa mu je podala šopek cvetočega španskega bezga z besedami: »Živio naš dragi predsedniki Od srca vas pozdravljam in vam želim najboljših uspehov v vsem vašem prizadevanju za rešitev vseh naših težkoč.« Ministrski predsednik si je nato ogledal Inšpekcijo dela, kjer se je zavzel za delavska vprašanja in brezposelne, v Umetniški akademiji je kupil dve sliki. Dopisniku »Association Press« je pa dr. Maček dejal: »Če ne bi pričakovali sporazuma, ne bi tukaj sedeli. Resnično mslim, da se bomo sporazumeli.« Pogajanja se bodo nadaljevala in v političnih krogih z optimizmom gledajo na nadaljnji razvoj dogodkov. Tuji tisk posveča dogodkom v Zagrebu največjo pažnjo in veruje, da se bo našla rešitev za sporazum med Beogradom in Zagrebom.
Veliki kitajski uspehi
KITAJCI NAPREDUJEJO NA VSEJ 2500 KM DOLGI FRONTI. UMIK JAPONCEV. KANTON OBKOLJEN.
HONGKONG, 18. aprila. »United Press« I zeli Kitajci važno križišče Maokau ob poroča, da je dosegla kitajska ofenziva na reki Hoangho. Pri čeučau so vrženi Ja-vseh frontah velike uspehe in da grozi ponči 75 kilometrov južno od železniške
Japoncem na več krajih polom. Po krva vem tridnevnem boju so Kitajci zavzeli mesto čeučau, vzhodno od Kanona. Na vsej 2500 km dolgi fronti od Šansija na severu do Kantona na jugu kitajske čete zelo naglo napredujejo. Kanton je že popolnoma obkoljen, tako da imajo Japonci
proge. Razen tega je popolnoma zlomljena japonska ofenziva v pokrajini Hupej. Japonci so bili tako potisnjeni nazaj, da stoje sedaj 70 kilometrov za položaji pred' pričetkom svoje ofenzive.
TOKIO, 18. aprila. Japonski vojni minister svari zahodne velesile Evrope pred
prosto pot le še po Biserni reki. Po še ne- nadaljnjo nabavo orožja in rnunicije mar-potrjenih vesteh so Kitajci že vdrli v se-j šalu čangkajšku, kar bi lahko dovedlo verna in severnozahodna predmestja. Ve-; do prekinjenja odnošajev. Zadnjo ofenzi-like važnosti je tudi kitajska zasedba ja-,vo Kitajcev so omogočile le transportne ponskega letališča pri Pakvanšanu. Tam pošiljke orožja in rnunicije iz Zadnje In-
so se dvigali vsi japonski »bombniki za napade na mesta severne in južne Kitajske. Na severu pokrajine šansi so zav-
dije, kjer so v vsej naglici zgradili novo cesto čez mejo.
Belgijske vladne homatije
BRUSELJ, 18. aprila. Designirani ministrski predsednik Pierlot je sestavil včeraj po dolgih prizadevanjih koalicijsko vlado iz katolikov, liberalcev in socialistov. Toda tik po sestavi je nastal v novi vladi že spor, ki je povzročil odstop vseh 5 socialističnih ministrov. Pierlot bo zato sestavil danes drugo vlado, v kateri bodo zastopani samo katoliki in liberalci.
Gafeneov sestanek z Beckom
KATOVICE, 18. aprila. V Krakovu je v posebni vlak romunskega zunanjega ministri Gafenca, ki je včeraj potoval v Berlin, nenadoma vstopil poljski zunanji minister Beck in ostal z Gafencujem v pol-drugournem razgovoru. V Katovicah je Beck izstopil in se sestal z vojvodo Gornje šlezije.
Za varnost Južne Afrike
CAPETOWN, 18. aprila. Južna Afrika je odposlala v jugozahodno Afriko z ozirom na vznemirljive vesti močna ojače-nja. Policiji obeh področij se združita pod vodstvom Južne Afrike. Današnji nemški tisk te varnostne okrepe ostro napada kot izzivanje.
RADIOFONSKA KONFERENCA
MONTREUX, 18. aprila. Včeraj je zaključka svoje zasedanje mednarodna ra-diokonferenca. Udeležilo se je je 36 držav 31. Grčija, Island, Turčija, Luxemburg in Rusja se konference niso udeležile. Določena je bila nova razdelitev valovnih dol-ž:n za razdobje od 4. marca 1940 dalje do konca leta 1944,
KONFERENCE V PARIZU
PARIZ, 18. aprila. Daladier je sprejel včeraj ameriškega veleposlanika, nato pa francoskega letalskega, finančnega in zunanjega ministra. Bonnet je imel daljši raz govor s španskim veleposlanikom Leque-rico in ruskim veleposlanikom Surčem.
ITALIJANSKA GROŽNJA POLJSKI.
RIM, 18. aprila. Virginio Gayda grozi v svojem »Giornale d’ Italia« Poljski, da bo nosila vse posledice svoje odločitve, ako se je res postavila na drugo stran barikade.
GARANCIJSKA IZJAVA GRČIJI.
ATENE, 18. aprila. Francoski veleposlanik je obiskal včeraj ministrskega predsednika Metaxasa in mu izročil garancijsko izjavo Daladierja.
ATENE, 18. aprila. Razgovori med generalnima štaboma Grčije in Turčije so že tako daleč napredovali, da se govori
0 najtesnejšem sodelovanju obeh držav v primeru vojne.
HOLANDSKI VARNOSTNI UKREPI.
AMSTERDAM, 18. aprila. Holandska bo povišala vojaško službo od 11 na 23 mesecev.
VOJAŠKE VAJE V EGIPTU.
KAHIRA, 18. apriJač Včeraj so bili zaključeni veliki angleški manevri motorizi ranih edinic v Egiptu. Mimohod teh edi-nic je traial v Kahiri poldrugo uro.
HITLER V OSTMARKI.
ST. PČLTEN, 18. aprila. V svojstvu vrhovnega poveljnika nemške armade je prispel Hitler včeraj v St. Polten in si ogledal garnizijo.
Borza. Curih, 18. aprila. Devize:
1 Beograd 10, London 20.87 */*, Pariz 11.8094, Newyork 446, Milan 23.45, Berlin 178.50. Sofija 5.40, Budimpešta 87, Bulica rešta 3.30
We»v ge
Velik gozdni požar nad Celjem
Celje, 18. aprila.
Včeraj popoldne se je po Celju razširila vest, da gori gozd nad Pečovnikom. O tem je bila obveščena tudi celjska gasilska četa, ki je takoj odhitela na kraj dogodka. Tja so hitele tudi množice ljudi. Požar se je videl tudi iz mesta, najlepše pa izpred kolodvora.
Po neprevidnosti nekega najemnika, ki je v Vipoti blizu Celjske koče zažigal suho dračje, je okoli tretje ure. popoldne izbruhnil požar v gozdu posestnikov Zupana in Ojsterška. Zaradi visokega su-
hega. resja je ogenj zajel velik kompleks hrastovega gozda. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Celja in Gaberja, pomagalo pa je tudi vojaštvo. Okoli sedme ure zvečer so požar lokalizirali in gasilci so se vrnili v mesto. V gozdu je ostalo samo vojaštvo. Celjski gasilci pa so bili nekoliko pred deveto uro zvečer ponovno poklicani na pomoč, češ, da se je gozd zopet vnel. Le z največjo težavo so preprečili še večjo požarno katastrofo. Škoda znaša več tisoč dinarjev.
Za 172 milijonov din novih posojil
Zadnji občni zbor Privilegirane agrarne banke je pokazal, da je bilo lani raz-deljno za 172 milijonov din novih posojil poljedelcem in njihovim organizacijam. Največji del teh kreditov so dobile zadružne organizacije, da se poživi prodaja, produkcija in odkup poljedelskih proizvodov, dalje izvoz mesnih izdelkov in živine, ter da se kreditirajo
kmetijske nabavljalne zadruge. Privilegirana agrarna banka je nadalje odobrila manjša menična posojila po 2000 din za nabavljenje orodja in semen. Zadnja posojila se izdajajo z zelo majhno obrestno mero; za zavarovanje poljedelcev pa je kreditirala neposredno preko meničnih posojil zneske po 30.000 din za eno posojilo.
Tujskoprometni stiki z Norvežani
Zanimanje naših turistov za nordijske pokrajine in Norvežanov za naše je vedno večje. Za velikonočne praznike je bilo večje število Norvežanov na Komni, kjer so bili izredno zadovoljni. Pravili so, da se dado naši smučarski tereni povsem upravičeno primerjati s švicarskimi, samo več propagande bi bilo treba. Kakor smo zvedeli, so mnogi Norvežani kupili pri nas smuči, ki jih shranijo kar pri nas,
da nimajo opravka s prenosom. Z ozirom na vedno večje zanimanje je mariborski Putnik stopil v stike s tujskopro-metnimi ustanovami v Norveški. Pripravljajo se obojestranski izleti. Putnik bo odposlal v Norveško mnogo propagandnega materiala, slike, fotografske povečave, prospekte naših zdravilišč in letoviških krajev in druge tujskoproinetne literature.
# • $
Tretjič: „Kriza organista” v Slov. Bistrici
O članku in pojasnilu pod tem naslovom nam je poslal pojasnilo sedaj še g. Grogi, bivši organist v Slov. Bistrici. G. Grogi pravi, da mu je g. župnik odpovedal službo. Izjava za izstop, ki jo je na zahtevo g. župnika moral župnemu uradu predložiti, pravi, da službo s 1. aprilom t. I. pod pritiskom zapušča. Rednih vaj za te mesece sploh ni napovedal, ker je bil že z eno nogo na cesti. S prižnice je bilo
2.	aprila javljeno, da ga je župni urad po vsej resnici in pravici izplačal. Sele •4. aprila je dobil nekaj pogrebnine. Nadalje, da se pevski zbor ni pomnožil, ker je bilo v božični noči 72 pevcev na koru, pri letošnji aleluji pa samo 27. O cerkvenem sodišču radi plačanja or-glanih maš, pa vztraja g. Grogi pri tem, da bo orglal zastonj, ko bo sv. maša brana zastonj.
Ogenj v Rušah
V Rušah je ogenj uničil gospodarsko poslopje znanega narodnega borca in upokojenega nadučitelja g. Lesjaka Davorina. Ogenj je uničil vse gospodarske objekte ter vse gospodarsko orodje, ško? da znaša okoli 30.000 din ter je le deloma krita z zavarovalnino. Samo gasilskim četam iz §elnice, Lobnice, Ruš in Bistrice se je treba zahvaliti, da se niso užgala bližnja sosednja poslopja, predvsem župnišče.
PROSLAVA 20-LETNICE SMRTI IVANA CANKARJA.
V proslavo 20-letnice smrti Ivana Cankarja je sokolski dramatski odsek v Ljutomeru 15. in 16. t. m. uprizoril Cankarjevo dramo »Lepa Vida«, apologijo naše slovenske umetnosti. Težko nalogo si je stavil dramatski odsek, a naši igral-ci-diletanti so rešili nalogo častno. Režija .e bila v rokah s. Apih Marc, ki je tudi dovršeno igrala vlogo Lepe Vide. Vse moške ril ženske vloge so bile do podrobnosti izdelane in zato tudi lepo podane. Škoda, da je pri sobotni predstavi nagajala luč. nestrpnost gledalcev pa je smatrati za nediscipliniranost. — Pred vprizoritvijo je br. prosvetar podal kratko životopisno črtico I. Cankarja in kratko vsebino velikega pesniškega umotvora. Kdor se je vglobll v igro, mu je nudila izreden užitek, ker Lpa Vida iz narodne pesmi nam je postala simbol lepote ter vere in hrepenenja v srečo.
o 115 milijonov za pošto in telefon.
Vlada je dovolila ministrstvu za pošte, telefon in brzojav posojilo 115 milijonov din za gradnjo novih avtomatskih telefonskih central za razširjenje starih in za gradnjo novih poštnih poslopij.
o Pragerske* Od Pragerskega se je poslovil dolgoletni postajenačelnik gosp. Franjo Sedej. Oodbeniki-železničarji so mu zaigrali v slovo odhodnico. Prager-
ski železničarji želijo g. Sedeju na njegovem novem shtžbenem mestu v Ljubljani mnogo uspehov.
o.	Vlom v viničarijo. Neznani tatovi so vlomili v viničarijo Ivanke Kufaiifcove iz Slovenske Bistrice ter odpeljali 300 litrov vina in več oblačil.
o Ker ni imel voznega listka, je skočil neki delavec iz vlaka med Ljubljano m Zalogom, ko je zagledal sprevodnika. — Obležal je ves pobit in z zlomljeno levo nogo.
Celle
c Uredništvo in uprava »Večern&a« v Celju, (hiša veletrgovca g. Kolbezna), Prešernova 3 II., sporočata vsem čltate-Ijem in prijateljem Usta, da se sprejemajo novi naročniki, oglasi in dopisi v uredništvu od 8. do 10. ure dopoldne in od 14. do 17. ure popoldne. Tam se dobe tudi vsa poiasnila in naslovi malih oglasov. Telefon celjskega uredništva in uprave je 280.
c Včeraj se je mudil v Celju div. general Djura Lukič, poveljnik dravske divizije, ki odhaja na novo službeno mesto. Na častnem banketu je sodelovala vojaška godba iz Maribora.
c Bivši celjski mornarji so se organizirali. V soboto zvečer je bil v gostilni »Skalna klet« ustanovni občni zbor Zveze bivših mornarjev. V novi odbor so bili izvoljeni sledeči gospodje: Ulaga Ani, Wltavsky Franjo, Pibrovc Rudolf, Puncer Franjo in Reinprecht Rajko. Odbor prosi vse tovariše, ki se doslej Še niso prijavili, da to čimprej store.
c Smrt zaslužnega šolnika. V Aškerčevi ulici 3 je umrl 66 letni upokojeni šolski upravitelj Ivan Burdian. Pokojnik si je na polju učiteljskega udejstvovanja pridobil mnogo zaslug.
c Ni bila nesreča. Včeraj smo poročali, da so ljudje v Sp. Hudinji našli nezavestnega 30 letnega delavca Rudolfa Kolenca, ki je imel rane na glavi in vratu. Policijska preiskava je dognala, da je bil Kolenc napaden. Storilce iščejo. Prvotno
m
anHAPAug\
so domnevali, da se je Kolencu, ki je imel s seboj kolo, pripetila nesreča.
c Okradena rekruta. Dva vojaška novinca sta sinoči shranila v gostilni Vovk v Gaberju svoja kovčega. Ko sta se vrnila, sta ugotovila, da jima je neznani storilec vse stvari odnesel. Tatvina je prijavljena policiji.
c. Pišejo nam: „kot reden čitatelj Vašega uglednega lista Vas prosim, g. urednik, da objavite moje opazovanje glede een mesu v Celju, Mariboru in Ljubljani. Ko sem bil te dni v Mariboru, sem se zelo čudil, da prodajajo tamkajšnji mesarji govedino po 0 do 8 dinarjev kg, prav tako je tudi teletina po 6 do 8 dinarjev kg. V Ljubljani so cene mesu že nekoliko višje, najvišje pa so v Celju. Zelo ,bi rad vedel, kje tiči vzrok, da je meso v Celju tako drago. A. C.
c Napad z bokserjem. V neki gostilni na Babnem je bil napaden 37 letni delavec Jože Druskovič iz .Medloga pri Celju. Napadalec je brez vzroka svojo žrtev z bokserjem ~po glavi tako obdelal, da so Druškoviča morali prepeljati v celjsko bolnišnico.
c. Velika denarna tatvina. Neki posestnik v Dobrišji vasi pri Celju je prijavil oblastem, da mu je neznani storilec ponoči odnesel 8000 dinarjev gotovine. Uvedena je preiskava, ker .so po sredi sumljive okolnosti.
c. Prometna nesreča. \ Breznem pri Laškem je včeraj popoldne padel z motornega kolesa 65 letni rudar Jakob Padar od Sv. Jederti in si poškodoval glavo ter roke. Ponesrečenca so rešilci prepeljali v celjsko bolnišnico.
c. Umrli sta v celjski bolnišnici 54 letna žena upokojenega železničarja Cecilija Lisjak in 86 letna občinska reva Marija Breznik iz Dovž pri Mislinju c. Dve žrtvi prometne nesreče. Že včeraj smo poročali o avtomobilski nesreči v Arji vasi jjri Celju. S sodi jabolčnika visoko naloženi tovorni avtomobil prevoznika Dolinška iz Celja se je zaradi porušenega mostička prevrnil v jarek. Sodi so poškodovali 30 letnega delavca Stanka Korenta iz Dresinje vasi in 36 letno dninarico Antonijo Kos. Oba se zdravita v tukajšnji bolnišnici.
Ptui
p. Preminula je 78- letna zasebnica Kraner Malija iz Masarykove ul.
p. »Partija šaha“ se imenuje komedija, s katero bo danes gostovalo mariborsko gledališče.
p. Dekliški krožek \ Ptuju je v nedeljo priredil materinski dan z igro, deklamacijami in telovadnim nastopom.
p. Mleko pomešano z vodo. Neki starejši ženici iz Kicarja so kontrolni organi odvzeli 5 litrov mleka, ki je bilo pomešano z vodo. Dalje se mnogi pritožujejo, da so o praznikih dobili na trgu slabo in pokvarjeno mleko. Prodajalci mleka so ob tej priliki zaradi velikega povpraševanja tudi navili cene na 3 din. Zato je potrebno, da se kontrolni organi zanimajo iudi za cene in da se izvajajo določbe o pobijanju draginje tudi na trgu.
p. Včeraj je bil občni zbor Obrtnega društva v Ptuju. Odbor je ostal neizpre-menjen. Preds. Je g. Berlič Joško in tajnik g. Muhič. Prisostvovala sta tudi zbornični svetnik g. Zadravec Jakob iz Središča in g. Vahter Miha iz Maribora kot zastopnik Zveze obrtnih društev. Oba sta razpravljala o težkem položaju obrtništva.
p. Hišni posestniki bodo zborovali v sredo ob 20. v-gost. Zupančič.
p. Iz bolnišnice. Sem so prepeljali Murka Jožefa, 43-letiiega pos. iz Orešja. Padel je po stopnicah in si zlomil levo ro-'ko. — 16-letni Repič Antoniji iz Rotmana pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. je nastopilo zastrupljenje zaradi žulja na dlani. — 33-letni Klaneček Matevž iz Sedla-ška pri Podlehniku se je nevarno vsekal v nogo.
p. Škaf v glavo. Sosedi Matjašec Ivana in Firbas Štefka iz Jirsovc pri Sv. Urbanu si nista dobri in sta si vedno v laseh. Tokrat je Firbas zagnala Matjaši-čevi v obraz škaf, ker ji je ta baje ubila mačko. Matjašičeva se je morala zateči v bolnišnico.
p. Žalostno vasovanje, 17 letnega fanta Šmigovca Vinka iz Ljubstave pri Sv. Vidu je gnala mladostna kri na vasovanje. Ko se je sladko razgovarjal skozi okno s svojo ljubljenko v pozni noči, ga je napadel tekmec Šeruga Anton iz Ljubstave. Sunil ga je z nožem v hrbet.
»Ali ste slišali burni aplavz?«
»Da, dvorana ni dobro zakurjena}«
Maribor
Pereči problemi gostinske obrti
Nazadovanje tujskega prometa zaradi neurejenih političnih razmer je Škodovalo mariborskim gostinskim podjetjem — Maribor naj dobi kmaiu višjo hotelirsko šolo
V včerajšnjih popoldanskih urah so zborovali pri »Meranu« mariborski gostilniški podjetniki. Zborovanje je otvo-ril predsednik Združenja g. K1 e š i t ter pozdravil med navzočimi gg. Veljaka, Oseta, Sokallyja, mestnega obrtnega referenta dr. Senkoviča, zastopnika Zbornice za TOI Šereca in Majcena, predstavnika gostilničarske zveze Majcena in ravn. tujsko-prometne zveze Loosa. Zborovalci so se spomnili umrlih članov Gračnerja, Ošlaka in Pavlič Terezije.
V svojem poročilu je predsednik navajal napete zunanjepolitične razmere, ki so ovirale razmah tujskega prometa, s čemer je bilo pač najbolj prizadeto naše gostinstvo. Združenje je doseglo znižanje cene električnemu toku ter želi, da se zniža previsoka državna trošarina na električni tok, ki znaša cca 30% prodajne cene. Gostilničarji se čutijo zapostavljene v občinskem svetu, kjer imajo vsekakor premalo zastopnikov. Z mrtve točke bi se morala že enkrat premakniti pavšalacija banovinske in občinske trošarine. Izvoz našega vina v tujino stalno nazaduje ter bi bilo potreba zategadelj njegov izvoz podpreti. Odpravi naj se nadalje občinska trošarina na vinski mošt. Posebno poglavje je za gostilniška
podjetja pomanjkanje kuharskega naraščaja; lani se je na priliko prijavilo 35 vajencev za natakarje in samo 2 učenca za kuhanje. Pri strokovno nadaljevalnem šolstvu se čuti pomanjkanje prostorov, treba bo pa sčasoma urediti vprašanje višje hotelirske šole v Mariboru. Mesto se je 99% otreslo krčem.
Sledilo je poročilo tajnika gosp. Ivana Tenka. Lansko leto je bilo za tujski promet zelo slabo, posetilo ga je 2300 manj tujcev kakor leta 1937. V zasebnih stanovanjih je bilo prijavljenih 4440 tujcev z 12.124 nočninami. Skoraj povsem je lani preneha! promet avtobusnega podjetja, ki je vozilo tujce iz tujine preko Maribora. Prav tako so zelo prenehale nedeljske ekskurzije. Zadrije so v precejšnji meri zakrivile valutne razmere in slabe ceste. Mariborsko gostinstvo je zadolženo za 14 milijonov din. Gostilniška podjetja se izrekajo za relejno radijsko postajo in za uvrstitev Maribora v prvi draginjski razred. Lani so iztočile gostilne v Mariboru 14.625 hi vina in vinskega mošta, kar se pravi, da so ga iztočile za 476 hi manj kakor v 1937 letu.
Blagajniško poročilo je podal g. Majcen. Združenje je imelo koncem leta 113.939 din premoženja; proračun za to
leto pa znaša: prejemki 89.799 din in izdatki 78.000 din.
Na predsednikova izvajanja je spregovoril ravnatelj tujskoprometne zveze g. L o o s, ki je naglasil, da^ bo uprava MT upoštevala upravičene želje gostinskih podjetij. Predsednik Zveze g. Majcen iz Ljubljane pa je poročal, da se smejo novi obrati odpreti, če so v dovoljni meri urejeni. Treba bo tudi uvesti posebne izpite za vajence, pomočnike in mojstre. Združenje bi se naj predvsem pobrigalo za razširjenje vajeniškega doma in za ustanovitev višje hotelirske šole v Mariboru. Ustanovitev bi naj čimprcje podprlo mesto in banska uprava. Spregovorili so še zastopnik zbornice g. Š e r e c in mestni obrtni referent dr. Senkovič.
Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika g. Aleksander Klešič, za novega podpredsednika pa gosp. Lojze Majcen. Ostali člani odborov so: gg. Še'rec, Po vodni k, Kreuh, Lisjak, Kimansvenger, Verzel; Jarc, Golob, Boezio, Henning-mann, Mastnak, Resnik, Starman. Na koncu je še pozdravil zborovalce predsednik mestnega turističnega, odbora g. Zorzut.
m Opozarjamo vse zadrugarice i?a sestanek in predavanje ge. M. Jankovič, v sredo, 19. t. m. ob 20. uri v Nabavlj. zadrugi (Reherjeva soba).
m. Volksgenosse. V Zagrebu izhajajoče glasilo slovenskih Nemcev in rene-gatov urejuje sedaj »Volksgenosse** O. Košič, sin slovenske zemlje, ki je bil vseh osem let študiran ja na mariborski gimnaziji vpisan kot Slovenec in je, če se ne motimo, dobival s slovenske strani tudi neke podpore. Razen tega tudi uredništvu »Večernska** svoječasno ni bil čisto neznan. In zdaj je — Volksgenosse! Čast in slava!
m. Ei, ei... „Naša pot je prava.** Tisto že, tisto; samo kratka bo, kratka! Ei, ei...
m. V Zvorniku ob Drini sta se poročila g. Žari ja Petrovič, trgovec in posestnik, in gdč. Jelka Flux-ova, hčerka tukajšnjega višjega pošt kontrolorja.
m Transporti prekmurskega delavstva v Nemčijo. Včeraj je odšel v Nemčijo drugi transport sezonskega delavstva. Transport je štel 834 delavcev. V predzadnjem transportu pa je šlo skozi Maribor v Nemčijo 902 delavca.
m Slovensko obrtna društvo. Ob S.
uri zvečer bo v zadružni pisarni v Vetrinjski ulici sestanek uprave in predsednikov obrtniških združenj v Mariboru in okolici. Na dnevnem redu je zatiranje šušmarstva v kaznilnici in gradnja obrtniškega doma.
m Za telefonske kable so poštni delavci pričeli kopati kanal že na desni strani mosta in sredi trga.
m Ne more povedali, kdo ga je napadel. Včeraj popoldne so reševalci pripevljali v bolnišnico ključavničarja drž. železnic Šumandla Ivana, ki je mogel povedati le to, da ga je nekdo napadel. Oteklo in podplulo ima levo oko, zlomljeno roko v zapestju in naj-brže pretres m ožgan, ker se še do danes ni prav zavedel.
m Tatvina denarja. Delavki Antoniji Rozmanovi je neka mladoletnica ukradla iz njenega stanovanja v Dušanovi ulici 400 din.
ra Nesreča pri izletni vožnji. V tukajšnjo bolnišnico se je zatekla ga. Marta Šnelerjeva. Med nedeljsko izletno vožnjo ji je znenada počila pnevmatika, zaradi česar jo je vrglo iz avtomobila. Priletela je tako nesrečno, da si je zlomila levo roko.
* Izleti „PutnIk-a“, Maribor z luksuznimi avtokari: 23. aprila krožna vožnja po Slovenskih goricah din 50.
3.	maja v Gradec din 100. Takojšnje prijave pri „Putnik-u“, Maribor.
* Jugo-Metro livarna železa in kovin na Teznem ima tudi lastno modelno mi žarno.
* Poverjeništvo Slovenske Matice v Mariboru obvešča vse svoje člane, da so knjige za 1. 1939. prišle in jih člani lahko dvignejo v pisarni, Gregorčičeva ul. 26.
* Moderne elektrlške ure s priključkom na elektr. omrežje pri M. Ilger-jev sin, juvelir, Gosposka 15. Prodaja tudi na obroke brez zvišanja cen.
m. Nočna lekarniška služba: Lekarna pri Orlu, Glavni trg 12, tel. 25-85; lekarna pri sv. Roku, vogal Meljske in Aleksandrove ceste, tel. 25-32.
Kino
* Grajski kino. DaneS prekrasen film v naravnih barvah, pesmi in plesi lepe Španjolke, »Gusarske noči«.
* Kino Esplanade. Velezanimlvi film iz svetovne vojne »Na Soči 1917*. Sibylle Schmitz.
* Kino Union. Do vključno četrtka »Mali Lord** z znamenitim mladim umetnikom Freddie Barto!omew v glavni vlogi. Borzna poročila
Devize: Ljubljana. Amsterdam 2347.50 -2385.50, Berlin 1774.82-1792.58, Bruselj 743-755, Curih 995-1005, London 207.10 —210.30, New York 4406.75—4466.75, Pariz 116.95—119.25, Trst 23305.—236.15.
Efekti. Zagreb. Drž. papirji: 4% agrarji 62 bi., 4% sev. agrarji 60—62, 6% dalm. agrarji 87—88, 7% stab. pos. 98.50 bi., 7°/o inv. pos. 99.50—100, 7 % Seligman 100 bi., 7% Blair 89—90.50, 8% Blair 99—101. Delnice: Trbovlje 175 —185, Sladkorna Osijek 85—90, I&is 25 d.
Smužarslta poročila
(„Putnik“, Maribor, 18. aprila)
Peca: 0, sneži, 15 cm novega snega na podlagi 35 cm, smuka ugodna.
Četniki: »Čuvali bomo Jugoslavijo!"
V nedeljo ob 14. uri so zborovali četniki iz okrožja Maribor. Mala dvorana Narodnega doma je bila nabito polna narodno zavedne, odločne mladine in mož. Sestanek je vodil br. Vence Žnidaršič iz Ljubljane. Zanimivo poročilo, podprto z dokazi iz naše preteklosti in sedanjosti, o našem življu na meji in vsem bivšem Sp. Štajerskem, je podal br. Drago Vojska. Poročilo so sprejeli člani z zanimanjem in navdušenjem. Odobravali so z vzkliki odločnost poročevalca, ki je poudarjal, da je sedaj čas, da postane slovenski narod enoten, da preneha škodljiva strankarska zagrizenost in da se
združijo vse narodne sile v boju za pravice naroda. Odstraniti je treba malodušje, omahovanje in dvigniti samozavest, borbenost in neustrašnost. Ves potek sestanka je pokazal, da je bodočnost našega naroda edinole v močni Jugoslaviji. Četniki se tega v polni meri zavedajo in pokazali so tudi na tem sestanku, da se nanje narod lahko v vsakem času zanaša. Pri slučajnostih so govorili še delegati iz ostalih krajev Jugoslavije in člani združenja četnikov z naše meje. Sestanek se je zaključil z besedami: Čuvali bomo Jugoslavijo!
napreduje prepočasi, ker je tu zaposlenih le šest delavcev.
Zborovanje starešin »Triglava"
Občni zbor starešin Triglava pri Orlu je otvoril in vodil namesto obolelega predsednika dr. Toplaka podpredsednik dr. M. Vauhnik. Po tajniškem in blagajniškem poročilu so sledile volitve ter je bil ponovno izvoljen za predsednika dr. Toplak in za podpredsednika dr.
M. Vauhnik. Odborniki so dr. Šnuderl, dr. Vrečko, Mačus, dr. Germovšek, Ko-štomaj in Skaza. V nadzorni odbor sta prišla ponovno dr. Kukovec in Ribar. Članstvo je na zborovanju razpravljalo o naših severiiih obmejnih problemih.
Fantje nam pojo kot na vasi.
Zadnja dva dni je v Mariboru kakor na vasi; od vseh strani prihajajo v mesto naborniki, ki so jih vojaške oblasti poklicale, da odslužijo svoj kadrski rok. Vkljub temu da ne morejo nikjer do-
biti pijače, so fantje Židane volje ter popevajo. Naborniki prihajajo z vlaki, s kolesi in iz okoliških vasi na okrašenih vozovih.
KONCERT HARMONIKARJEV
V gasilski dvorani v Studencih so priredili harmonikarski koncert učenci požrtvovalnega zborovodje Ervina Hart-raanna, na katerem so se odlikovali zlasti solisti Nekrep, Likavec, Pavalec, Kozjak, Žužek, Mlinarič in Medved ter za njimi Benko, Pauko, Flieger, Horvat in Hartmann. Na koncu je nastopil močan zbor osemnajstih igralcev. Celotno skrb za prireditev je imel g. Podgoršek. Vse priznanje zaslužijo tako izvajalci kakor njihov učitelj.
ŽIDOVSKA GROBNICA V STRMI ULICI.
Ob mestnem skladišču v Strmi ulici so kopali delavci kanal in naleteli na okostnjak. Mestni arhivar g. prof. Baš je ugotovil, da gre za židovski grob iz 15. stoletja. Okostje se je pričelo na zraku takoj krhati in so ga spravili v muzej.
NAPAD NA DRUŽINO V KAMNICI
Tkalec Josip Rastnih iz Rajčeve ulice v Mariboru se je peljal s svojo ženo in sinčkom na kolesih na izprehod. V Kamnici pri Racedvoru se je znenada pojavil pred kolesom njegove žene neki fant in ji podstavil kolo, da je padla. Mož je nato stopil s kolesa in vprašal fanta, kaj
KOŠAŠKA TEKSTILNA TOVARNA OD PUSTILA VSE DELAVSTVO.
Zaradi pomanjkanja surovin je odpovedala službo okrog 120 delavcem tekstilna tovarna v Košakih. Med odpuščenimi delavci je precej družinskih očetov. Upati je, da bo tovarna delala naprej vsaj z nekoliko skrčenim obratom.
hoče. V tistem trenutku pa je že obkolilo Rastnika kakih 6 fantalinov in ga nabilo. Rastnik je dobil lažje poškodbe ter čuti notranje bolečine. Vinjeni fantje so bili po vsej priliki naborniki.
Preurejanje gradu napreduje
Doslej je dala občina preurediti in so prostori že predani muzeju v vsem nadstropju. V ta namen se zdaj preureja pritličje. Podrte so že vse stene in je ves prostor razsežna dvorana, razdeljena s stebri in stenami, ki bodo le ločile posamezne oddelke. Ta dela bodo dovršena v dveh mesecih. V kleti bo spet obnovljena restavracija. — Med muzejem in Astorijo so se pričela dela za tlakovanje. Delavci odkopavajo in odvažajo zemljo, nakar bo položen spodnji tlak, nanj pa kocke. Cesta bo tako tlakovana do malega parka. Delo pa
KONCERT UT V MARIBORU
Sinoči je bil v Narodnem gledališču koncert II. Umetnostnega tedna, na katerem so se.izvajala nagrajena dela domačih avtorjev in Arničev kvartet. Koncert je otvoril upravnik Narodnega gledališča dr. Brenčič, ki je poudaril, da Umetniški klub s takimi koncerti omogoča izvedbo novih del ter jih seznanja s širšo javnostjo. V nagovo-ru je upravnik tudi podčrtal moč predvojnega in povojnega glasbenega ustvarjanja.
m Razpisana služba uradnika. Okrajni cestni odbor v Mariboru sprejme uradnika s srednješolsko izobrazbo.
m Sinočnji Prešernov večer na Ljudski univerzi je zopet, kakor pred tedni Cankarjev večer, izredno dobro uspel. Predaval je tudi to pot prof. Slodnjak iz Ljubljane, Prešernove pesmi pa je recitiral režiser C. Debevec. Kljub koncertu Umetniškega tedna, ki je bil v sosednjem prostoru, je bila dvorana Ljudske univerze polna, kar dokazuje veliko zanimanje občinstva za naše velike tvorce. — Podrobnejše poročilo prinese naš list jutri.
m. Iz Glasbene Matice. Kakor smo že poročali, priredi orkestralni odsek Glasbene Matice v Mariboru meseca maja velik simfonični koncert v Sokolski dvorani. Na programu so znameniti Dvorakovi »Slovanski plesi«, katerih je 16 in ki se izvajajo le redko v okviru enega samega koncertnega večera. Koncert bo dirigiral kapelnik tuk. 45. p. p. g. kapetan Jirdnek. Občinstvo opozarjamo že sedaj na ta večer, ki bo pomenil velik kulturni dogodek za Maribor. — Vse člane orkestra pozivamo, da redno obiskujejo vaje, ki so vsak ponedeljek in sredo ob 20. uri v prostorih Glasbene Matice.
m Ljudska univerza. V sredo, 19. t. m. bo literarni večer članov mariborskega Umetniškega kluba. Izbrana poglavja iz svojih del bodo či-tali Rudolf Golouh, Anton Ingolič, Jern Ledina, Ruža Lucija-Petelinova, Branko Rudolf, Radivoj Rehar, Franjo Roš, Vinko Žitnik, Stanko Canjkar in Milan Kajč. — V ponedeljek, 24. t m. predava g. dr. Rudolf Kyovsky, sodnik iz Novega mesta o kočevskem ozemlju.
m G. Jean Lacroix, profesor za francoski jezik in francosko književnost na ljubljanski univerzi, bo prišel predavat v četrtek, 20. t. m. o vlogi province v moderni francoski književnosti. Predavanje bo v kemijski dvorani, realne gimnazije, Gregorčičeva ulica 2. Začetek ob 20. uri, vstopnine ini.
Kultura
Za zaščito resnične umetnosti
Ze nekaj let, posebno pa v zadnjem času opažamo, da krošnjarijo po naših mestih m celo manjših podeželskih krajih neprenehoma novi domači in tuji »slikarji«, obiskujejo predvsem tudi inteligentne ljudi in jim ponujajo v nakup svoje »umetnine«. Včasih jih nudijo za izredno n teke cene in premotijo prav s tem marsikoga, da postane njihov odjemalec. Da so ta dela brez vsake umetniške cene, ni treba posebej naglašati. Poznamo pa celo vrsto akademsko naobraženih naših ljudi, katerih stanovanja krasi tak kič in so menda nanj celo ponosni ter si domišljajo, da imajo »originale« in da so pri tem »podprli« celo domače umetnike.
To poglavje je za našo kulturno legitimacijo žalostno in treba bi mu bilo posvečati več pažnje, kakor doslej. Lepo je in moralo bi veljati za vse naše domove, da se okrase z originalnimi deli likovne umetnosti, vendar še ni dovolj, da visi na steni »original«. Svojo nalogo izvršuje tudi original šele tedaj, ako je umetnina. Ne moremo in nočemo trditi, da je vsako slikarsko ali kiparsko delo, ki pride izpod rok akademskih slikarjev in kiparjev umetnina, kajti resnične in zlasti velike umetnine so prav tako redke,
kakor so redki veliki umetniki, toda vendarle ni treba kdo ve koliko strokovnega znanja, da vsaj inteligenten človek loči delo mazača od dela, ki odkriva vsaj ambicijo umetniškega hotenja in znanja. Zadostuje že, da obišče človek nekaj razstav, pa bo znal ločiti med resnično prizadevnostjo in mazaštvom. Ako pa kljub temu dvomi v lastno presojevalno zmožnost, more hitro najti človeka, ki mu s svojim nasvetom lahko pomaga iz zadrege.
Res je, da akademija še ni izkaznica za dokaz umetnosti in kvalitete, vendar ne poznamo med sedanjimi našimi »krošnjarji« niti enega, ki bi Ustvarjal umetnine. Vsa njihova produkcija je po ogromni večini daleč pod ravnjo najslabših izdelkov naših akademskih slikarjev. Ker pa za enkrat še nimamo zakona, ki bi tako krošnjarjenje prepovedal, naj ga onemogoči vsaj občinstvo samo s tem, da te krošnjarje odžene in kupuje sirke ter kipe na razstavah, v ateljejih ali pa le od ljudi, ki morejo jamčiti, da so ponudena dela originali znanih in priznanih umetnikov. Dandanes so dela naših slikarjev in kiparjev neverjetno poceni in jih je mogoče odplačevati tudi na obroke, -r.
LITERARNI VEČER V MARIBORU.
Jutri, v sredo, 19. t. m., ob 20. uri bo v okviru II. Umetnostnega tedna v Ljudski univerzi literarni večer, na katerem bodo brali svoja dela sledeči pesnilki in pisatelji:. Stanko Cajnkar (Ptuj) prozo, Rudolf Golouh‘(Maribor) prozo in pesmi, Anton Ingolič (Ptuj) prozo, Milan Kajč (Maribor) prozo, Jem Ledina (Prekmurje) pesmi, R. L. Petelinova (Sv. Jurij ob j. ž.) pesmi, Radivoj Rehar (Maribor) pesmi, Franjo Roš (Celje) prozo, Branko Rudolf (Maribor) pesmi in Vinko Žitnik (Sp. Duplek) pesmi. Pred nastopom spregovori predsednik Umetniškega kluba, pisatelj dr. Makso Šnuderl.
DVAJSET LET SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V CLEVELANDU.
Meseca februarja letos je slavilo v Clevelandu v Združenih državah Severne Amerike, kjer živi v skoraj strnjeni naselbini nad 45.000 Slovencev, 20-letnico obstoja dramatsko društvo »Ivan Cankar«, ki ima svoje gledališče v impozantnem slovenskem Narodnem domu. Za to 20-letnico je izdalo tudi lepo publikacijo, v kateri opisuje svoj nastanek jn razvoj. Iz nje izvemo, da je slavilo društvo svoj pomembni jubilej z nagovorom svoje sedanje predsednice Tončke Simčičeve ier z vprizoritvijo Lorde-Chainejeve igre »Naš gospod župnik«, ki jo je zrežiral Vatro Grili. Naslednja premiera je pa bila 9. t. m. Lahova »Noč na Hmeljniku«. Članke so za publikacijo, ki je okrašena z več slikami odbora, igralcev in pred-
stav, prispevali T. Simčičeva »Samo lepi spomini«, Janko Rogelj »Cvetoči spomini«, J. Skuk »Nekaj za spomin«, M. Grili »Dvaj set let je za nami«, F. česen »Dvajset let«, Vatro Grili »Cankar na našem odru«, J. Terbižan »Dvajset let«, J; Steblaj »Spomini« in J. Birk »čestitke dram. društvu I. Cankar ob 20-letnici«. V teh dvajsetih letih je bilo naštudiranih in igranih nad 130 del iz slovenskega in ostalih slovstev. Naj bi se uresničile besede predsednice v njenem članku:	»Moramo in
bomo še dolgo časa živeli in delali uspešno na dramatskem polju 1«
k. Najboljša razstava izmed vseh, kar so jrh priredili doslej domači likovni umetnilki v Mariboru, je po splošni in strokovni sodbi sedanja v veliki dvorani Upiona v okviru II. Umetnostnega tedna. Odprta je vsak dan od 8. do 18. ure do vključno 25. t. m.
k. Martin Luther v japonščini. Japonski znanstvenik Tora ji Tsukamoto pripravlja japonsko izdajo del začetnika protestantizma Martina Luthra.
Mariborsko gledališče
Torek ob 20.: »Dijak prosjak« Red A. Sreda: Zaprto.
Četrtek ob 20.: »Upniki na plan«. Red C. (Pozor! Sprememba.)
Sprememba repertoarja. Ker je ga. Mitrovičeva nenadoma obolela, se mora za četrtek napovedana zadnja predstava »Aide« odložiti. Namesto nje bo ponovitev komedije »Upniki — na plan«. Abonma C ostane.
Soort
Jugoslovanski teniški turnirski termini
Upravni odbor Jugoslovanske teniške zveze je na svoji seji odobril sledeče termine za teniske turnirje za prvenstvo države, za mednarodna prvenstva in za prvenstva manjših delov države.
PRVENSTVA DRŽAVE:
15. do 21. maja v Zagrebu: Nacionalno prvenstvo Jugoslavije v izvedbi ZKDKM;
25. do 29. junija v Zagrebu: Srednješolsko prvenstvo Jugoslavije, prireditelj ZKDKM;
30. avgusta do 3 .sept. v Beogradu: Mednarodno prvenstvo Jugoslavije v priredbi Medklubskega odbora.
MEDNARODNA PRVENSTVA:
1. do 4. junija v Beogradu: Beograd— Bukarešta—Sofija, medmestni troboj v izvedbi BTK „šumadije“
24 .do 36. junija. Prvenstvo Bleda v izvedbi BTK, Beograd.
6. do 10. sept. Prvenstvo Podonavja za pokal „Politike“ v izvedbi BTK, Beograd.
14. do 17. sept. Juniorsko prvenstvo za pokal Bele Burna v izvedbi „Sumadije“ v Beogradu.
8. do 10. sepl. prvenstvo Maribora v priredbi SK Rapida.
DOMAČA PRVENSTVA:
24. do 29. maja v Beogradu: Prvenstvo Srbije v priredbi „Sumadije“;
29. junija do 2. julija v Zagrebu: Prvenstvo Hrvatske v izvedbi ATK, Zagreb;
12. do 13. avgusta v Mariboru: Prvenstvo dravske banovine v izvedbi ISSK Maribora.
Jugoslavija : Madžarska
Od 28. do 30. t. m. bo v Zagrebu meddržavno teniško tekmovanje z Madžarsko, ki šteje za Srednjeevropski cup. Lansko srečanje z Madžari v prvem kolu se je končano neodločeno s 3 :3, pripomniti pa je treba, da takrat ni sodeloval Punčec, ki bo letos gotovo tekmoval.
ANGLIJA—SKOTSKA 2:1
V GIasgowu je nogometna reprezentanca Anglije premagala Škote v razmerju 2:1. La\vton je Angliji zagotovil zmago v predzadnji minuti. Tekmo je gledalo 140.000 gledalcev:
s Zagrebška Concordia, ki je v nedeljo premagala Ferrarijo z 1:0, vodi na tablici
I. razreda ter si bo skoro gotovo osvojila naslov prvaka in s tem možnost povratka v ligo.
s Italijanska reprezentanca mečevalcev
je v zagrebškem tekmovanju porazila naše zastopnike v sablji in floretu s 6 :0.
s V Italijanskem nogometnem prvenstvu si je Bologna z nedeljskim remijem proti Lucchese 1 :1 zagotovila naslov državnega prvaka.
s Meddržavno nogometno tekmo Francija—Nemčija, id bi se morala odigrati 23. t. m. v Parizu, so francoske oblasti prepovedale, da se preprečijo event. izgredi. Preložena je tudi tekma drugih garnitur v Bordeauxu.
s Ministrstvo za telesno vzgojo naroda je razpisalo natečaj . za idejni osnutek za državni športni znak.
Safi
Turnir za prvenstvo Jugoslavije
OGORČENA BORBA ZA NASLOV SAHOVSKEGA PRVAKA
Redkokateri turnir je do zadnjega kola tako nejasen glede izida kot zagrebški, kjer se bijejo jugoslovanski mojstri za naslov drž. prvaka. Borba je tik pred zaključkom in vendar še ni mogoče reči ničesar o izidu, niti predvidevati, kdo da bo oni srečnež, ki bo nosil letošnje leto ponosni naslov drž. prvaka.
14. kolo je dalo naslednje rezultate: Lešnik—Rožič 1 :0; Prajnfalk—Tomovič 0:1; Avirovič—Šrajber 0:1; Pirc—Broder pol: pol; Kalabar—dr. Vidmar pol: pol; Vukovič—Filipčič 1:0; partija dr. Vid-
mar—Kostič je bila prekinjena v boljši poziciji za dr .Vidmarja. Nadaljevanje prekinjenih partij je dalo naslednji rezultat: Petek—Prajnfalk pol:pol; Lešnik—Tomovič 0:1, dr. Vidmar—Petek 1:0; Kostič —Prajnfalk pol:pol; Petek—Vukovič 1:0; Rožič—Pirc pol: pol.
Stanje po 14. kolu: Tomovič 9 in pol, dr. Vidmar in Kostič 9 (1), Vukovič in Srajber 9, Pirc in Prajnfalk 8 in pol.
poL
Mednarodni turnir v Margate
Po veliki noči je pričel v angleškem kopališču 5 letni kongres tamkajšnjega šahovskega kluba. Kongres je združen z več turnirji, med katerimi je najpomembnejši mednarodni turnir, ki se ga poleg angleških mojstrov udeležuje več tujih velemojstrov. V "glavnem turnirju igrajo: Keres, Capablanca, Flohr, Poljak Najdorf in Angleži sir G. A. Thomas, Golombek, Sergeant, Milner-Barrv, ga. Vera Menčik in Wheatcroft. Zelo močno pa so zasedeni tudi ostali „rezervni“ turnirji.
Prvo kolo je prineslo nenavadno senzacijo. Salo Flohr je zaigral zelo pod: jetno proti sir Thomasu, toda v kritični poziciji je popustil in sir Thomas je osvojil celo točko. Capablanca—Wheatcroft 1 :0 Milner-Barry—Keres pol : pol:	Menčik —
Najdorf pol :pol; Golombek—Sergeant pol : pol.
Drugo kolo:	Keres—Capablanca pol:
pol; Golombek—Flohr 0:1; Sergeant—Men-
čik 1 :0; \Vheatcroft—Thomas 0 :1.
Tretje kolo: Thomas—Keres 0:1; Flohr —Wheatcroft 1 :0; Capablanca — Najdorf
S)1 :pol; Milner-Barry—Sergeant pol:pol; encik—Golombek pol : pol.
Četrto kolo: Keres—Flohr pol: pol; Sergeant—Capablanca pol: pol; Menčik —Mil-ner-Barry pol: pol.
Stanje po 4. kolu: Keres, Flohr, Capablanca in Sergeant 2 in pol, Thomas in Najdorf 2 (1), Menčik in Milner-Barrv 1 in pol, Golombek 1 (1), Wheatcroft 0 (1).
Rešitev križanke štev. 28.
Vodoravno:	Slavolok,	Tana - tuva,
amonijak, nad, Lola, Ali, ed., vi, aj, nu, Azijat, le, iz, Erika, Ob, car, tara, Ararat.
Navpično : stanovalec, lama, Izera, anoda, ira, van, lajik, Otilija, ata, Lujo, ti, ar, ovalen, zora, kakaduj, bat.
FLORENCE RIDDELL:
NEVARNA LJUBEZEN
Toda neke noči, tako nekako po sedmih letih, je mladi Derek spremenil svoje mišlienje o vrednosti takih obljub. Fenel-li Grayevi je bilo petnajst let, bila je še nekoliko nogato dekle, toda že zapeljivo, popek, ki se bo nekoč razcvetel v krasno ženo.
Oba sta stala na koncu Fenellinovega vrta pod košatim orehom, čigar krona je varovala s svojo senco pred svetlobo majnika meseca. Oba doma, Fenellin in Derekov, sta bila temna in tiha. Zdelo se je, da je usnula že vsa surreyska grofija.
»Oh, Derek, ne smel bi priti, je zašepetalo dekle nemirno.
Zasmejal, se je.
»Ali ni to zanimivo razburljivo, da sva tu sama. skupaj opolnoči, ko vsi naši ljudje že trdo spijo in drmuhajo? Ali se mogoče bojiš, Fenella?« je pripovedoval.
5>Ne — ne bojim se,« je odgovorila obotavljajoče. »Ne razumem pa, zakaj si hotel od mene, da pridem semkaj in se srečam s teboj tako pozno.«
»Ne razumeš? Ali ti naj to pokažem?*
Prikimala je, začudena in malce prestrašena. V tej čarobni noči je bilo marsikaj, kar jo je vznemirjalo, kar se je do-
tikalo neposredno njene duše. Naj je bil to tih šepet nočnega vetrca, šumečega v krošnjah dreves, ali pa srebro, s katerim je zaspani mesec preplavljal vrt. Ali pa zlato pršenje slavčeve pesmi, ki je zvenelo z nedaljne temne jelke.
»Zalo, Fenella!« ■
Bil je to nagel poljub, ki jp padel naravnost roparsko na njene polodprte ustnice. Zatajila je dih. Doslej je še nikdo ni tako poljubil. Nikoli se ji ni niti sanjalo, da se more iz samega poljuba roditi tako posebno čustvo, slastno, raztrepetavajoče celo bitje in obračajoč vse te znane stvari sveta z glavo navzdol in nogami navzgor, tako da ta Derry, ta deč-ko, ki se je z njo igral in jo zmerjal, ko je bila še majhno dekletce, ni bil več njen brat, temveč hipoma se je spremenil v popolnoma novega, drugega človeka, razburjajočega in zahtevajočega, v človeka, ki je znal šepetati svoje besede mnogo dra-žestneje kakor je bil tisti zlati zvok slavčeve pesmi z jelke, posrebrene z mesecem.
»Cele počitnice nisem mogel biti s teboj sam niti en sam trenutek, Fennie« je šepetal Derek, »in jutri se moraš vrniti v šolo. Ne vem, kaj se je prav za prav
zgodilo, zdi se mi pa, da si se spremenila — ali pa sem se mogoče jaz spremenil. Nikoli nisi bila tako lepa kakor zdaj. Sanjal sem o tebi po cele noči do danes. Bila si kakor — kakor princesa. In jaz sem hotel biti tvoj vitez, ki se ti klanja in te obožuje. Oh, Fennie, ali mi dovoliš to?«
In tu so se vrnile v njene misli tiste besede, ki jih je izrekla neko popoldne pred sedmimi leti v drugem vrtu. Zašepetala je znova:
»Ostati mi moraš zvest, nikoli me ne smeš zapustiti...«
»Oo, moja draga, draga Fennie 1«
»Ti pa si mi bil tedaj rekel, da je to samo igra — da to ni resna obljuba.«
»Kdaj«, je vprašal.
»Takrat, tega je že davno. Ko smo se igrali poroko. Jaz sem čutila to Igro resno. Ti pa sl mi dejal, da pojdeš v puščavo, ko dorasteš, da se boš bojeval z Arabci in da bi te žena samo ovirala.«
Zasmejal s6 je.
»Oh, da, se že spominjam. Tedaj so mi rojili po glavi samo ti romani o tujski legiji. Vendar me puščava še vedno mami, Fennie. Ali bi ne bilo lepo, če bi šla nekega dne tja skupaj? Ali bi šla?«
»Šla«, je odgovorila tiho.
»Morava se vzeti, kakor hitro bova za to dovolj stara. Ali boš počakala name, ali se mi ne boš dala izvabiti od nekoga drugega?«
»Počakam.«
»Ali je to resna, sveta obljuba? Nikaka igra?« je zašepetal.
Prikimala je. Oči so se ji orosile, bila je resnično lepa v svoji nežni mladosti, in njegove ustnice so se zopet pritisnile na njena usta, še bolj burno kakor prvič, bil je to poljub, žogč in prestrašujoč.
Nekako čez petnajst minut je Fenella Grayeva previdno zapirala za seboj vrata tihega, temnega doma, potem se je splazila po širokih stopnicah in po prstih stopala po hodniku okoli vrat, za katerimi se je oglašalo smrčanje. Predstavljala si je nič slutečo petinpetdesetletno lady, ki je tam v sobi pokojno spala in ko jo je tako videla v duhu, se ji je zdelo, da se je nad to damo z nečim pregrešila.
Fenella je prišla v to hišo, pripadajočo njeni teti Louisi Grayevi, ko ji je bilo tri leta. Svojih staršev se ni spominjala. Umrli so na koleri, ko se je ta epidemija razširila po vsej Indiji. Miss Louisa Gra-yeva pa je znala pravilno in zanesljivo zavzeti mesto očeta in matere edini hčerki svojega umrlega brata. Ljubila je dekletce z vsem svojim srcem stare device m vtepla si je v glavo, da mora mdi iz Fenelle napraviii izobraženo 'izkušeno mlado damo, kakor to zahteva .zdaj moderni svet
(	(Dalje sledi.)
Pomoč ie tul
Vsi, ki trpite
na kamnih v žolču, ledvicah, mehurju,
zdravilni DUBRAVKA - čaj
sestavi |en v kem. rarm. laboratoriju lekarne Mra. Ph. IVA ANDRIllČAv Mostam
in prav kmalu boste rešeni teh neznosnih bolečin Uspeh |e za]amoen po kratkem zdravljenju, Prihaja veliko zahvai in priznani — Škatlica 100 nramov z nata- onim navodilom din 30’—, tri škatlice din ?0‘— v zavoiu tranko poštnina.	tm
^_<<<<_ii__i_i>DJJ^iR_A>VJ^A_-_6£^dobit£^u^_Vij/se^ekamaM
Ren. S. St. 14471 od 21. V. 1938
Zanimivosti
Čudoviti instinkti nekaterih žuželk
PRIMERI ČLOVEŠKE RAZSOD
V Braziliji so mravlje, ki vse življenje zbirajo listje in ga prenašajo v gnezda. Iz kopastih mravljišč poženo majhne gobice, s katerimi hranijo ličinke. Kadar se kraljica mravelj odloči za nov dom, nabere v čeljusti gobice, jih v novem mravljiSču razgrize in leže med nje jajčeca. Od časa do Časa pograbi s kleščami gobice, jih gnoji z lastnimi izločki in ponavlja to toliko časa, da se „gobji vrt“ razmnoži.
V azijskih puščavah sameva kakor človeška dlan velik, kosmat pajek. Kadar se spopade s črnim škorpionom, dvigne slednji svoje strupeno želo, pajek mu nastavlja kosmate prednje noge. Tako se merita nasprotnika dokler se pajek ne odloči za drzen skok. Z bliskovito naglico se požene na sovražnikov hrbet, pograbi s škarjami želo in ga preseka. Pametna živalca je doumela, kje
N OSTI V ŽIVALSKEM SVETU
je nevarno orožje škorpiona in mu zadala smrtni udarec.
Presenetljiv je instinkt potujočih go-seničark. V dolgih karavanah potujejo po drevju, dotikajoč se druga druge. Da bi se veriga roraaric ne pretrgala, prede prva gosenica na čelu procesije tanko svileno nit, v katero vpletajo vse ostale za njo svojo, tako da se med gnezdom in okolico stke izvrstno prometno občilo.
Občudovanja vreden dokaz žuželki-nega instinkta so matematično natančno izdelane celice čebelnega satja. Pri tem postopajo pridne delavke tako racionalno, da porabijo za shrambe medu čim manj voska. Peščene ose ujamejo gosenice, jih usmrte in zakopljejo v izkopane jamice. S kamenčki zatlačijo prst, tako da ostane le droben kamenček znamenje shranjenega plena.
Tudi sončna svetloba ubija
SO LJUDJE, KI SE NE SMEJO PRIKAZATI NA SONCU
Sončna svetloba ie za življenje neob-hodno potrebna. Toda preobilica njenih učinkov mnoeokrat tudi Škodi. Mikroskopsko majhna bitja so od sonca stalno ogrožena. Sončna svetloba Je tem škodljivejša, čim več je v njej kratkovalovnih, ultravioletnih sestavin. V Berlinu ubija sonce bakterije v četrt ure, v višini 6000 m so poginile v prostem balonu že v petih minutah, ker vsebuje višinski zrak več ultravioletnih žarkov.
Sončna svetloba sterilizira pitno vodo in rdeča krvna telesca izgube v njej barvo. Sonce uničuje bolezenske klice, rastlinske celice se pa cepijo v svetlobi zelo počasi. Zato rasto bilke ponoč ihitreje kakor podnevi, alpske rastline visoko v
gorah se izognejo morju odvlšne svetJo-be s tem. da poganiajo kratka stebelca le pri tleh.
Vsak fotograf ve, da Je lahko svetlobni učinek na plošče z nekaterimi barvnimi snovmi zelo povečati. Prav tako lahko postane tudi človeško in živalsko telo za sončno svetlobo občutljivo. Nekatere rastline, tako pšenica in ivanšElca vsebujejo fluorescirajoče snovi, V južnih deželah umira mnogo siromašnih ljudi na posledicah škodljivih snovi koruze, ki jim ie glavna hrana. Tako zvana bolezen »pe-lagra« žanje žrtve. V telesu se nabero flnorescirajoči deici uroporfirina in ljudje s takšno snovjo se ne smejo Izpostavljati soncu.
Ali bomo dobili črne tulipane?
ZA GOJITEV TE CEBULNICE ZAPRAVIJO LJUDJE MNOOO DENARJA
Nizozemska je dežela tulipanov. V zadnjih 50 letih se ie povečala površina tulipanovih vrtov od 600 na 5000 ha in svet se je neverjetno (fedraiil. Za 1 ha tulipanove zemlje plačujejo do 600.000 din, za 30 tulipanovih čebulnic tudi 200.000 din!
V starih časih so ljudje po vsem svetu noreli za tulipani in za nekaj čebulic te rastline so zapravljali premoženja. Danes goje Holandci 5000 vrst te cvetke. Doma je rastlina po vsem svetu, poznajo io tudi v Sibiriji. Pracvetlioo tulipanov še niso odkrili, Turki so jih prinesli iz Aziie ta od tedaj so se udomačili v Evropi.
Prvi Evropec, iki je videl tulipanov cvet. Je bil poslanik cesarja Ferdinanda
I.	na sultanovem dvoru. Ugledal ga je na vrtu nedaleč AdrianopolJa. Novo cvetko so krstili za tulipana, spominjajoč pri tem na pestrobarvnl turški turt>an. V Augsburgu so cveteli prvi tulipani leta
1560.,	trideset let kasneje na Dunaju, Pr-
vi veliki gojitelj, vrtnar Clusius je razširil tulipane po vsej Evropi. Poslej je nastala cela strast za gojitev te drago, cene čebulnice in prijatelji lepega cvetja so večkrat kradli po vrtovih. Zdaj pričakuje svet, da bodo iz pisane vrste cvetov ustvarili tudi črne tulipane.
X Važnost slrntostcrnih balonov brez posadk. Po vsem svetu se vre-menoslovne postaje trudijo, da bi s pomočjo stratosfernih balonov ugotovile vremenske prilike v visokih plasteh ozračja. Med takšnimi baloni z brezžično napravo je dosegel oni v Saint Cflru višino 31.456 metrov. Vsa oprema balona je tehtala 2 kg, vzdigoval se je 89 min. V višini 9500 m je javil avtomatični oddajalec temperaturo 55" C pod ničlo, v viSlni 22.000 m je bilo topleje, 51° C! Dognali so, da vremenske izpremembe v stratosferi še hitreje nastopajo kakor neposredno nad zemljo.
S sodiiia
Gospodinje ]• goljufal
Okoliškim mlekaricam in mariborskim gospodinjam je Še dobro v spominu lažni inkasant, ki je po okolici poizvedoval, kam nosijo mlekarice mleko. Naslednji dan se je oglasil pri gospodinji s ponarejenim pismom, v katerem naj bi kmetica prosila za denar. Tako je opeharil 15 gospodinj za zneske od 30 do 100 din, pri Štirih pa se mu je poskus ponesrečil. Včeraj se je moral zaogvarjati pred tre-
i sodniki radi teh dejanj 38 letoii Hugo Markuš. Izgovarjal se je, da je žena težko bolna in je moral sam skrbeti za dva otroka. V mesto ni smel — bil je že namreč mnogokrat kaznovan —, kot poljski delavec pa je premalo zaslužil. Sodniki so upoštevali vse olajšilne okolnosti, ker pa je že star grešnik, so ga obsodili na 6 mesecev in 15 dni strogega zapora, kazen pa so mu za tri mesece odložili, ko je prosila to v joku njegova žena, da bo mogel skrbeti za otroke.
PRAVI, DA JE MORAL KRASTI.
Brezposelni delavec Franc H. iz Maribora ima prav svojevrstno moralo. Že 15 krat je bil kaznovan, pa se še ni spametoval. Spet je moral pred sodnike, ker je ukradel več kosov obleke in dve traverzi. Radi obleke se je izgovarjal, da je bi'l skoro gol, bilo pa je sredi zime in je moral krasti. Traverzi pa je vzel zato, ker mu je delodajalec plačal le 79 din,
čeprav je bila dogovorjena precej višja mezda. Po izplačilu se je napil in pijan odšel po traverzi. Da je mogel traverzi prodati, pa je naredil še nov greh. Ar-beiter je zahteval potrdilo, ki ga je Franc ponaredil. Obsojen je bil na leto dni m 6 mesecev strogega zapora in 3 leta izgube častnih pravic. Proti obsodbi je prav živahno ugovarjal in prijavil priziv in revizijo, čeprav bo moral do revizije sedeti in se mu ta čas ne bo štel v kazen.
Sokolstvo
Dramski odsek Sokolskega društva v Ormožu nam je pripravil za soboto 1. in nedeljo 2. t m. veseloigro »Pred poroko«, ki je zelo zadovoljila številno občinstvo. Igralci so se z vso ljubeznijo oklenili svojih vlog. Zasedba je bila odlična, kar nam je zopet ponovni dokaz sposobnosti našega odličnega režiserja br. Zrimška, ki je vloge najprimerneje razdelil Ta igra nam je zopet dokazala, da obstaja v Ormožu večje število igralcev, ki lahko prezhibno naštudirajo dramatska dela in bi bilo želeti, da ostanejo v igralski družini kot stalni člani. Zahvaljujemo se tem potom tudi publiki, da je tako številno obiskala naši, prireditvi, saj . je to dokaz, da ima občinstvo razumevanje za sokolsko prosveto — igralcem pa zadoščenje in moralna opora.
Darujte ia azeni sklad PfU
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOMi V mallb oglasih itaae itak* besede SO par; nalmaolfta orlitolbiim u te oelase le dlo 6.— Dražbe erekllcl dopisovanja lo iaDltovaalskl OKlasl dlo l— oo besedi. NalnuolM znesek u te oglase le dla 10.— Debelo tiskane besede te računalo dvolno. Oglasni davek za enkratno oblavo znafia dlo 2.—. Znesek za vale oKlasr te olačuie tako) orl naročilu oziroma c* le vooslati * Dlsmu tkuoai » naročilom ali oa oo ooStnl ooložnlcl na Čekovni rafieo »t 11.409 la vte olsmeoe odgovore slede mallb oulaso* se mora orlloiltl znamka za 3 dlo
našito
UMETNA GNOJILA
kakor Čilski soliter, apneni dušik, superfosfat, kalijevo sol itd. nabavite pri Kmetih siki družbi. Meljska c. 12, tel. 20-83.	 3203-1
Moji dvomesečni RAZSTAVI »EFKA«
POHIŠTVA v Mariboru, je ogromno število obiskovalcev izreklo popolno zaupanje. S tem se nadalje priporočam za naročila modernega pohištva. »Efka« mizarstvo. Frančiškanska 12.
3392—1
 Posest
POSESTVO Z MESARIJO
se proda. Lokal primere" vse. Pekre »t. 6.	»TO—3
LEPA PRILIKA!
Noto zidana hi*” * |6P° Parcelo poceni na prodal. Vprašati Radvanie. Gozdna ul. 15.
3375—2
Prodam uzodno v centru me-
TRINADSTROPNO HIŠO.
Ponudbe pod »Ugodno« upravo lista.
Prodam
Več met. centov
SLADKEGA SENA
In opreme za srednje konje na prodaj. Aleksandrova 19. Pobrežje. •	3285 4
OLASOVIR, ZELO MOČAN, sposoben za kakšno društvo, se vsled pomanjkanja prostora za 2500 din proda. Terste-njak, Celje. Aškerčeva ul. 9.
3383—4
RAZNOVRSTNO POHIŠTVO
na prodaj! Koroška cesta 34.
3390-4
AVTO s KONCESIJO za AVTOTAKSI
Prodam. Vpraša se v upravi.
3391—4
Poceni na prodal do u klavirskih KNJIG
»Sanu und Klan*«. Ogleda se Ob jarku 6-L, desno.
3397—4
Stanovanje
PODSTREŠNO
STANOVANJE
oddam mali družini za 200 dinarjev. Studenci. Cankarjeva u|. 7._________ 3378-—5
STANOVANJE
se odda, soba, kuhinia in vrt, takoj ali s 1. majem. Vprašati Parmova ul. 10.	3379—5
Oddam
STANOVANJE, sobo, kuhinjo. Maribor. Smetanova ul. 54, gostilna Dravograd.	3381—5
Oddam
STANOVANJE.
sobo. kuhinjo, din 150—380. -Tezno, Viktor Parmova ulica 6.	3382—5
Sobe odda
ODDAM SOBO
takoi dvema gospodoma ali zakoncema. Kneza Kocljeva 19. vrata 3._________3369—7
OPREMLJENA SOBA
se takoj poceni odda. Meljska cesta 63-11., desno. 3389—7
OPREMLJENO SOBO,
strogo separirano, takoi oddam. 150 din. Čopova 10.
3393—7
SOBA,
opremljena, se odda. Stross-
majerjeva 28-IL. vrata 9. — Tam se prodajo tudi KANARČKI.
3394-7
siužoo dom
SOTRUDNIKA
proti delitvi zaslužka in pristopnini 3000 din sprejme Realitetna pisarna. Maribor, Aleksandrova 33.	3313--9
KROJAŠKA
POMOČNICA In POMOČNIK
za damski salon se sprejmeta. Stolna ulica 1-1., levo,
337$—9
KUHARICO ZA VSE
iščem s 1. majem. Zglasiti se je v Stolni ulici 1, vrata 9 (od 3.-4. ure). 3374—9
Sprejmeni KROJAŠKEGA VAJENCA,
Salon-Darago, Frančiškanska 21.	3376-9
KROJAŠKI POMOČNIK
se sprejme takoj za stalno. -Modno krojaštvo KREN Anton, Pobrežie. Aleksandrova 58.	3377—9
KOVAŠKI POMOČNIK se sprejme takoj. Vilko Oadi, kovač. Maribor. Slovenska ul 86. —	3380—9
Izurieno ŠIVILJSKO POMOČNICO iščem. Anka Surkalovič — damski modni salon, Maribor — Orajski trg 7.	3384-9
Stalno službo dobi
POMOČNICA za DAMSKO KROJAŠTVO!
Jamšek. Wild«irainerjeva 8.
3387—9
GRADBENO TEHNICO
z dovršeno srednlo tehnično šolo, začetnico, sprejmem takoj. Ponudbe pod šifro »Orad bena tehnica€ na oglasni oddelek »Večemika«. 3388—9
Sprejmem
POSTREZNICO
takoj, tudi začetnico. RuSka e. 4. BEVC.	3395—9
_Slutbo lite
Iščem službo
SLUGE ali SKLADIŠČNIKA
najraje v trgovini, »em trezen ter nekadilec. Zmožen kavcije, Naslov pustiti v upravi.	339$—10
Dopisi
DRAGICA.
Omogoči čimprejšnje svidenje! Mislim vedno na Tebe. — T. B.	3372—12
Pouk
Prevzamem v pouk KLAVIRSKEGA HARMONIKARJA
od 8.—15. leta. Naslov v uipra vi.	3371—13
Čitajte„Vei enik“
Časopisni papir
telo ugodno ra p odal v uorav ..Večern k**'.
Izd la iti urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi se oe rručujo. — Uredništvo in upruva: Maribor, Kopališka ulica 6. •— Telefon uredništva štev. 25-67 in uprave Štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev. H. 409.