Večji kos kruha z domačih polj
Letošnji odkup pšenice v Ju-goslaviji, 3,5 milijona ton, natn jamči, da bomo jedli kruh iz do-mače pšenice in tako privarčevali več sto milijonov dolarjev, ka-tcre smo v preteklosti morali da-jati za manjkajočo pienico.
Skupni pridelek je predvsem večji gledc na povečane površi-ne, ni pa večji z ozirom na ta pri-delek. Jugoslovansko povprečje je 3,41 na ha, sčimer ne moremo biti zadovoljni.
Naše možnosti so dosti večje. Z povečanjem ha pridelka na 4 t na ha, bi pridelali ne enakih po-vršinah 1,6 milijona ha, okrog 6,5 milijona ton pšenice.
Pšenica je namreč kultura, ki je manjka in ki jo potrebuje ves svet.
Odkup pšenice v naši republiki še ni zaključen. Od načrtovanih 64 tisoč ton odkupa je bilo od sedaj oddanih 59 tisoč ton pšeni-ce. Tržnost slovenske pšenice je tako le 30%. Znatno višja pa je tržnost v drugih republikah in pokrajinah, kjer dosega tudi 90%. V srednjeročnem obdobju je naš cilj povečati ha pridelke in odkupiti saj 50% pridelanega zrnja.
V naši občini smo oddali z družbenega sektorja 521 t in z zadružnega 240 t pšenice. Načrt letošnjega odkupa bo tako 90 % realiziran.
Predlog letošnjega setvenega načrta predvideva, da bi v naro-čeno tržno proizvodnjo v Slove-niji zajeli 41,8% pšeničnih polj zasebnega sektorja oz. 180.130 ha; na družbenih posestvih pa naj bi pšenico posejali na 7.279 ha njiv ob predvidenem odkupu 2,5 t z ha zasebnih in 5 t z ha družbenih njivtertakozagotoviii 75 tisoč t pšenice, kar predstavlja le 1/3 potreb slovenskih mlinskih organizacij.
Občinski setveni načrt predvi-deva, da bo v naročeno tržno proizvodnjo vključenih 200 ha njiv vzasebnemsektorju ter 150 ha v družbenih obratih.
Razprave v zvezi z predlogom setvenega načrta, ki so potekale 7. predstavniki kmetijskih organi-zacij, so pokazale, da so obvez-nosti prevelike in sicer ne toliko glede površin, temveč glede pri-delka to je 2,51 po ha v zasebnem sektorju. Vsa nesoglasja bodo še v najkrajšem času razčiščena. Nadaljnja usklajevanja bodo po-tekala še v septembru, z podpi-som samoupravnega sporazuma pa bodo kmetijske organizacije zagotovile tržno proizvodnjo pšenice na 180.130 ha njiv.
Smo živinorejska dežela in verjetno ne bomo nikoli pridelali toliko pšenice, da bi pokrili po-
trebe po kruhu v Sloveniji sami. Površine, ki jih vsako leto zaradi kolobarja natnenimo pšenici, moramo skrbno obdelati, da bomo z njih pospravili čimveč pšenice v mline.
Setveni načrti bodo v seštevku gotovo dali zaželjenih 75 tisoč ton pšenice, če se bodo povsod
zaveduli. da lahko vsi skupaj vc-liko storimo le, če bo vsak posa-meznik naredil največ, kar zmore. Zavedati se moramo. da je kruh. ki je pridelan na domači njivi, vedno najholjši in tudi naj-cenejši.
Občinski inšpektorat