Političen list za, slovenski narod. ** ptlU pr«J«aiM f-^h leto vredpl&čan 16 r)^" pol leta S fld., ta četrt leU L za en mesec 1 rld. 10 kr. V K«!nlitiatr»el]i prsjoiiitn relja: Za celo leio I": jjld., za pol let,i C fld., za čeirt leta I eid., za eu mesec 1 fld. V Ljubljani na rtom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na ieto. Potamezue itevilke 7«lja;o 7 kr. prejsKia tenvniltva (adminijiracijs) ia ci>pe<^icija, So;ufniške ulioc š: 4. SB«r.»nlla (inseratil se »prejemajo in vcIja trinjiua petit-vrbur 8 kr., če se tiaka entrat; 12 ki ie sa tiaka dvakrat; 1.5 kr., če je tiaka trikrat. Privočkratnem listanji se oena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »,6. uri popoludne. J^tev 7 Ljubljani, v soboto 20. decembra 1890. I^etiiilt Da ustrežemo oastitemu občinstvu, otvorili smo upravo (administracijo) in odpravo (ekspedicijo) „SLO-VENCA" in „DOMOLJUBA" na javnem kraji, Stolni trg št. 6 (zraven „Katoliške Bukvarne"). Vsak dan, razun nedelj in praznikov, se bodo tu od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne sprejemala naročila na „Slovenca" in „Domoljuba", kakor tudi oznanila (inserati) za oba lista. lulajatelj ^Slovenca'' in „ Domoljuba" IMžilvili zbor. z Dunaja, 18. dtceinbra. Poslanci, ki so se danes zvečer pripravljali na odhod, pili so na medvedovo kožo. Ker je bil Pre-tisov pogreb, je predsednik že ob dvth popoldne sklenil sejo in drugo sejo napovedal za šesto uro zvečer, da zbornica reši pomožne blagajnice in da razprava ne obtiči v sredi kakega paragrafa. Mnogi bi se sicer ne zmenili za večerno sejo in se vse eno odpeljali z Dunaja, ali predsedništvo je vsled večkratne skušnje jako previdno in izplačevanja dnev-nin in potnin ne dovoljuje prej, kakor še le med večerno sejo. Zato morajo poslanci hote ali nehote odhod odložiti na jutri. Med danes izročenimi peticijami je bila tudi prošnja tržaških okoličanskih posestnikov in prebivalcev zastran vravnave vžitniii-skega davka za Trst in okolico. Po nasvetu poslanca Nabergoja bila je ta od 1453 občanov podpisana peticija pridejana stenografičnemu zapisniku. V „Edi-nosti" je bila že pred kakimi 10 dnevi objavljena menda zaradi tega, ker se je od neke strani ljudstvo bojda strašilo, da ne bo nič in da naj v nemar pusti vso to reč. Italijanska stranka je bila v tej zadevi tnarljivejša in je enako peticijo izročila zbornici žo 13. t. m., ne da bi jo bila prej razglašala v svojih listih, predno je bila natisnena v stenografič-nein zapisniku. Prestopivši na dnevni red je zbornica podaljšala obroke za povrnitev posojila, ki ga je bila dežela koroška pred par leti od države dobila vsled vehkih povodenj, ki so bile napravile obilno škodo. Pri drugi točki glede oproščenja novih industrijalnih podjetij v Trstu od davka in pristojbin govoril je dr. Kronawetter proti vladi in ji oponašal, da milost in nemilost skazuje samovoljno in da sploh ne gre, dovoljevati reči, ki bi prouzročevale turško gospodarstvo. On nima zaupanja, da bi vlada pravično izvrševala to postavo, zato je načeloma proti njej. Posianee Burgstaller z veseljem pozdravlja novo postavo, ki bode za Trst in njegovo prebivalstvo velika dobrota, ravno tako je tudi poslanec S talit z zadovoljen ž njo in se izpodtika le nad tem, da se že prej ni mislilo na tak zakon. Pri glasovanji obvelja omenjena postava brez premembe po nasvetu budgetnega odseka. Potem poroča baron Švegelj o trgovinski pogodbi s Turčijo in Bulgarijo, ki se potrdi brez ugovora. Ravnotako pritrdi zbornica vladnemu predlogu, da se občina Mi t tel berg na Predarelskem združi z nemško carinsko zvezo. Nekoliko obširneja razprava se je unela pri posojilu pol milijona goldinarjev za Karlove Vare na Ceškern, da popravijo škodo, katero jim je letos napravila povodenj. Poslanec Stejskal sicer ne nasprotuje tej podpori, vendar se pa čudi, da se je ta reč tako hitro izvršila, kar vuovič priča, da se nima nemška nasprotna stranka ničesar pritoževati. Drugi kraji na češkem so bili že prej poškodovani in potrebujejo enako nujno podpore, pa se ni še nič zgodilo, Karlovi Vari pa dobe po komaj preteklim hratkem času lepo božično darilo, ker to posojilo je v istini darilo, če se pomisli, da je brezobrestno in da se bode vrnilo v teku 20 let. V enakem smislu je govoril dr. Biažek, ki je pri- poročal, da naj se enako velikodušno ravnd z drugimi kraji na Oeškem, zlasti s Prago, ki bo morala tudi 600.000 gld. vzeti na posodo. Dr. R u s s je odgovarjal predgovornikoma, di se je reč za Karlove Vare zaradi tega tako hitro rešila, ker so dotične preiskave tam že dovršene, drugod pa ne, in ' da se ta podpora ne dovoljuje iz prijaznosti do nemške stranke, ampak ker je država celemu svetu dolžna podpirati Karlove Vare, kamor prihajajo bol-. niki iz vseh delov sveta. ! Po končni besedi poročevalca dr. K a t h r e i n a obvelja predlog brez premembe. Po rešitvi vladnega j predloga glede premembe zakona zastran gradba I gimnazijskega poslopja v Gradcu predsednik sklene sejo in zadnjo sejo napove za 6. uro zvečer. V večerni seji v dvorani večidel ui bilo toliko poslancev, da bi bili sklepčni, ker so se večinoma gnetli okolu blagajnice, da bi mogli tem hitreje odriniti; vendar se je obravnavalo in sklepalo o jako važnem zakonu gled4 pomožnih blagajnic, ki je bil v eni sapi dovršen. Resnim poslancem se ni zdelo dostojno, da se je tako važna in obširna postava v zadnjem trenotku obravnavala, ker ni nobenega zadržka, da bi ne bili zborovali še jutri in v soboto. Kakor pri vsaki seji, bilo je tudi v zadnji izročenih več samostojnih predlogov, o katerih pač ni nobenega upanja, da bi bili rešeni v zadnjem zasedanji pred razhodom državnega zbora. Saj še mnogi drugi predlogi, ki so bili izročeni že pred mnogimi leti, niso prišli do prvega branja, kako bi bilo torej mogoče, razpravljati nasvete, ki se prožijo v zadnjem trenotku? Tudi več vprašanj je bilo stavljenih; doktor Eagel in tovariši so vprašali ministerskega predsednika, ali hoče že skoraj izvršiti temeljito premembo lekarstva ? Dr. Trojan vpraša vlado, če hoče skrbeti za to, da bodo mogli ljudje pri ljudskem številjenji brez skrbi naznanjati svoj občevalni jezik, in da se dotični predal ne bode samovoljno popravljal? LIS' EK. Nedeljske misli. X. „Sursum corda!" „Slava Bogu na višavi in mir ljudem na zemlji!" tako se bode razlegalo kmalu po vsem svetu. V one daljave, kjer biva zlati mir, kjer domuje bratoljubje in rajsko veselje, dvigovala 66 bodo morda črez dolgo zopet naša z davno, davno otroško poezijo pomlajena srca in pričakovala bodo Odrešenika sebi in milijonom svojih bratov. In kdo bi ugovarjal, če se mu je tudi že ohladila blažena iskra vere, da ne potrebujemo otroci teme in sveta blaženih trenotkov, ko se oziramo prosti duhamoreče teže tija — gori, kjer vzhaja solnce prave sreče in tolažbe. Osobito mi časnikarji, ki se trudimo ves dolgi delavnik dolgih mesecev in let, da gladimo po svojih slabih močeh ne ravno in z večnimi nasprotji posejano svetovno površje, in režemo v opolzle človeštva gladine svoj javni »veto", pozdravljamo redke trenotke, ko kličemo združeni z vesoljnim svetom iu sprijazneni z vsemi nasprotji ganljivi in veličastni: „Suraum eordal" Kviško srca. daleč, daleč od vsakdanje površne ceste, kjer se potimo in pehamo za svoje idejale z raznim orožjem in z raznimi sredstvi; vsaj zvesti hočemo biti vsi jednakim načelom: „Semper sursum, nunquam re-trorsum!" „Nunquam retrorsuml" to sedanje svetovno načelo naložila je osoda v prvi vrsti nam časnikarjem, tireleurjem javne sodbe in neustrašljivim bojevnikom s peresnim orožjem, na rame. Naša slaba moč, naše delo je in bode ogledalo in zmožnostna knjiga celega naroda, ali vsaj mogočnih ndrodnih strank, ki broj^ tisoče in tisoče vrlin in zastopnikov v svoji sredi. In vendar smo čuli, namreč mi, časnikarji iu ves svet, ki je v duševni zvezi s časniki in časnikarji, iz ust visoke glave, da smo časnikarji le duševni proletarijat, izgubljena človeštva raja, „am Ilungertuch nagecde Exi8tenzea". Ali čujete vi, brez imena in slave, brez javnih spominov, le za človeštvo od zore do mraka delujoči možje, svoje praznično pozdravilo ,salutem ei inimicis nostris" io — svojo zasluženo plačo ob spreminu leta? Vendar pruč z resnobo in sentimentalno sodbo I Ironija in dovtip je dandanes jedino orožje, katero sme rabiti mož, ako tudi ni zadostil pogojem vojaških pokrival, z dovtipom in resnico se zmagujejo tudi še dandanes barikade nasilstva iu navidezne moči. Celo Napoleon, veliki mož in strah vsemu staremu svetu, ki je prelil potoke človeške krvi, klanjal se je časnikarski moči, meneč, da jedno samo pero zmaga milijon bajonetov. Tolažimo se mi duševni sužnji s tem laskavim poklonom, akoravno ne pri-sezamo sicer brez izjeme na „ideje Napoleonove" in na nezmotljivo moč dimastega in brezdimastega smodnika, v katerem se kaže baje dandanes vsa duševna moč človeštva. „Dim, dim, in zopet dim", vlada vsaj videzno svet in njegove slabosti in isti, ki ga obsoja s sardonijskim smehljanjem, nosi le duševno orožje, ki je v nekaterih krogih že davnej iz mode. Ciceron trdi nekje, da je soba brez knjig podobna telesu brez duše, mi pa trdimo, da je svet brez časopisja dandanes človeška množica brez glave in magnetne igle v velikem morju, ki jo obdaja s svojimi valovi. Očitalo se nam bode morda, da smo si izbrali najlepši in najsvetejši praznik v letu „pro domo". Slobodno I Krivico bi nam storil, kdor bi nam predbacival samoljubje in osobne namene. Vendar, kdo more oponašati skromnemu in v skromnosti svoji neznanemu časnikarju, ako se spo- > Ob osmih zvečer se predsednik dr. Smolka poslovi od poslancev, želeč vsem, tudi gospodom ministrom (veselost) vesele praznike in srečno novo leto ter sklepa sejo s pristavkom, da bode prihodnjo sejo pismeno naznanil poslancem. Nekateri listi pišejo, da se državni zbor zopet snide dn6 6. februvarija, ali ker se takrat pričenjajo postni dnevi, je verjetneje, da se snide dn6 3. ali 4. februvarija__ Diesterweg in liraiijslii „Landes-Lelirer-Verein". „Laibacher Schulzeitung", glasilo kranjskega učiteljskega društva, naznanja v svoji 12. številki z dne 15. t. m., da je bil dn6 26. novembra t. 1. Y klubovi sobi tukajšnje gostilne „pri Maliču" društveni večer, ki je bil posvečen »velikemu pedagogu in prijatelju učiteljev, Adolfu Diesterwegu. Na ta društveni večer opozarjal je omenjeni list že 15. novembra, pa pristavil: »Von der Tagesordnung verrathen wir noch n ich t s. Beginn halb 8 Uhr abends. Die geehrten Mitglieder werden ersucht, recht zahlreich und punktlich zu erscheinen. Giiste sind willkommen." čemu to skrivanje? — mislili smo si že večkrat. Kaj nameravajo nemški pedagogi med nami, ko so primorani izjavljati svetu, da še nočejo izdati, o čem bodo govorih? Vsekako kočljiva stvar, s katero se vkljub svoji znani drznosti nič prav ne upajo na dau nemški vzgojevalci slovenske mladine. Iz vse te tajnosti izvedeli smo le toliko, da sta med splošnim navdušenim odobravanjem navzočih v zvezde kovala nemškega pedagoga Diestervvega nemški »schulvereinski" učitelj Benda in Greinecker, učitelj na Waldherr-jevem zavodu. Malo nam je do tega, kake kozolce preobrača kranjski »Landes - Lehrerverein", kako sodi o že-čkem učiteljskem shodu, kakor ga opisuje v svojem glasilu dn6 15. oktobra t. 1., in v kakem čislu mu je znani Dittes in njegov »pedagogij", in kaj mu je Adolf Diestervveg; a udje tega društva zbirajo se v poslopji tukajšnjega c. kr. učiteljišča (glej »Laib. Schulztg." št. 12) ter nosijo zvonec prav tam, kjer se vzgojujejo učitelji in učiteljice za slovensko mladino. Ni nam tedaj vsejedno ia nam biti ne more, kak duh tam vlada, ker znan in občeveljaven je pregovor: »Povej mi, s kom se pečaš, in pov^m ti, kdo si." Kjer se proslavljata Dittes in Diestervveg, njuna načela in njuni nazori, duh krščanski tam ne more veti. Ravno s tem, da to društvo gori za Diestervvega in Dittes-a, pripoznava protikrščanske nazore. In ker udje tega društva odgojujejo našo mladino na tukajšnjem c. kr. učiteljskem izobraževališčn, vemo, kje nastavlja sovražnik svoje uničevalno početje. Kaj sta Diestervveg in Dittes gled6 krščanstva, je že zdavnej javna tajnost. Oba sta zastopnika brezbožne vzgoje. A pečati se nam je za zdaj tu le z Diesterwegom, kateremu je veljal društveni večer kranjskega .Landes-Lehrervereina". In tako nastane samo ob sebi vprašanje: Kdo pa je Diesterweg? Ze samo to, da ga tolikanj proslavlja znani bojeviti Dittes, vzbuja po pravici sum do njega. Sicer pa se prišteva ravno Diestervveg k vodjam novodobne nemške brezverske pedagogike, katera je polna sovraštva do vsake pozitivne vere in božjega razodenja. Adolf Viljem Diestervveg se je porodil 29. oktobra 1790 v Siegen-u na Vestfalškem. Spočetkoma se je posvetil protestantskemu bogoslovju v Her-bornu na Hesenskem in t Ttlbingu. V racijonali-stiški šoh pride ob svojo vero, popusti bogoslovje in se poprime šolstva. Tukaj je veliko storil s svojo metodiko, pa njegova slava bila bi postala še večja, da je postavil svoj zistem na pravo podlago. Vsaki pozitivni veri nasproten, obožaval je naravo, katera mu je nad evangelijem kot dokaz vsake resnice, obseg najvišje božje in človeške modrosti. Diestervveg je prišel, ko je več raznih služb opravljal, leta 1820 kot ravnatelj na učiteljišče v Morsu in 1832 v Berolin, kjer je stopil v nasprotje z vero, cerkvijo in državo. Vsled tega ga prusko naučno ministerstvo večkrat posvari, leta 1847 od ravnateljstva odstavi, ter pošlje leta 1850 v stalni pokoj. V spisih in knjigah kakor v deželnem zboru pobijal je Diestervveg regulativ miuisterstva Raumerja, ki je hotelo zadušiti racijonalistiško gibanje, ter se je poganjal za brezversko nemško šolo. Umrl je dnč 7. julija 1866. Die8terweg se popisuje kot ošaben, silno prevzeten in v dozdevnosti živeč mož. Kdor bi dvomil o tem, uaj prebira njegove »Rheinische Bliitter", minja v blaženih trenotkih, ko se razlega angeljski »Mir ljudem na zemlji, ki imajo dobro voljo!" po vsem svetu, tudi svojega nemirnega in neutrudnega orožja in svojega stanu, ki ni ustvarjen za mir, temveč za neprestani boj in brambo za svetinje človeštva, ki se žalibog skoraj vedno bolj oddaljujejo od družbe človeške. Sveti večer in sveti dan napoči kmalu širnemu svetu in mnogemu nepopačenemu srcu, a sveti večer, sveti dan, dan miru in odrešenja je v vsem dolgem letu, po tolikih bojih in praznih upih in nadah — človeških le jeden, a tisoč milijonov ustvarjenih src za mir in srečo. Da bi bili vsi dnevi v letu sveti, prazniki miru in sprave, je najbolj vzvišeni, a tudi najtežji boj onih mož, ki ne žive sebi, temveč svojemu bližnjemu. Takim redkim in slavnim možem se pridružujemo tudi skromni in nepoznani časnikarji in ž njimi hočemo praznovati sveti večer, sveti dan brez Žale misli v srcu, brez strupa na jeziku, brez orožja T roki, vsaj sveti večer, sveti dan trajata, žal, človeštvu še vedno le malo trenotkov. Ko zasori bodoči dan, stisne nam svetovni boj zopet jedva odloženo orožje v pest — čemu in zakaj — T.a ono vzvišeno idejo — ki je izražena v besedah: »Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!" Sviftijanec. javne in deželnozborske govore. Dozdeval si je sam sebi modrega in učenega, kakor bi v zakupa imel vso učenost. Kar je učil in pisal, bilo je po sodbi njegovi nezmotljivo. Gorjč mu, kdor bi se drznil dvomiti o tem; cela ploha psovk bi ga obsula, kot: »Beschriinktheit", »Bornirtheit", „Willkilr", »Pinsel", »Handwerkssinn", »Rohheit", »Barbarei", »Erbarmlichkeit" itd. Diestervveg ni sploh prenašal nobenega nasprot-stva. Bil je jeden najskrajnejših sanjačev takozvanih razsvetljencev, kateri ni v svoji brezobzirnosti, kakor ga dr. Kellner popisuje, ničesar trpel in nikogar poznal. Diestervveg je vedel sicer iz raznih znanstvenih stvarij, zlasti iz naravoslovja, veliko, toda o pozitivnem krščanstvu ni vedel ničesar. Rottekova »zgodovina", Lessingov »Nathan", Goethejev »Faust", pa Rousseau-ova dela bila so njegove verske knjige. Diestervveg je bil prepirljiv, brezobziren, zrasel je popolno v boju ter ravno v njem žel svojo slavo, katere mu pač ne zavidamo. Njegovo stališče do vere je povsem negacija. Njegovo versko spoznanje sanja o nekem splošnem verstvu razama in se klanja neki vsesvetni veri. Krščanstvo in ra-zodeto verstvo skuša zavreči kot staro šaro. Tajil je nauk o izvirnem grehu, o čudežih, o odrešenju. Stariši, cerkev in država sami so krivi, če bi spri-dena bila mladina. Njegovo sovraštvo do cerkve in vere ga žene, da preišče in pretirava vse slabosti duhovnikov, hoteč dokazati, da človeštvo ne potrebuje niti cerkve, niti božjega razodenja. Narava mu je najstarša, neskaljena zaveza v nasprotju stare in nove zaveze sv. pisma. Zato je Die8terweg tudi zahteval, da mora vsak učitelj biti naravoslovec. Verska knjiga pa naj se odpravi po njegovem mnenji iz vsake šole, češ, da je nepedagogiška, cel6 škodljiva. Diestervveg skuša brez Boga in milosti njegove vzgojiti iz svojih učencev same vzore človeštva. Taka vzora sta mu Lessingov »Nathan" in Goethejev »Faust". »V resnici velikansko in drzno je prizadevanje", kakor Robert Kiel pravi, iz vsakega Janezka in Jerice stvarjati si vzore človeštva ter povzdigniti k tisti višini in obsegu vednosti, katera je lastna le posameznim veleumom-" Vsak Diesterwegijanec mora tedaj kmalu priti do spoznanja, kako naglo mu izpodleti njegova gorečnost pri njegovem poskusu in kako zoperna je naposled šola učencu, ko mu podaje nauke, kakoršnih nikdar nikoli prebaviti ne more. Ko bi bil Die8terweg svojo modrost zajemal v jedino pravem viru, našel bi bil pravi in jedini vzor človeštva v človečenem Sinu božjem. &e cel6 tisti, ki tajč Boga Kristusa, spoznavajo T njem najveličastnejšega in popolnejšega človeka, ki je kedaj živel na zemlji. Istemu vzoru napeljaval bi bil tedaj svoje učence. V njem in po njem vzgojal in vzrejeval bi bil svoje otroke. Že dete Jezusa stavil jim bi bil pred oči, na katero naj se ozirajo in po njem hrepeni. Ako rečemo otroku: Večni Bog se je včlovečil, je postal otrok, deček, ki je rastel v starosti, modrosti in dopadlji-vosti pri Bogu in ljudeh; bil je svojim starišem pokoren, da bi vzgled zapustil otrokom — tedaj umejo to naši otroci, čutijo se nagnjene k temu božječloveškemu vzoru, božjemu detetu, katero jim je postalo enako. Tedaj se bo pa tudi nesprideno in pridno dete povzdignilo, kolikor je človeško mogoče, k vzoru človeštva. To je, kar t resnici človeka blaži in povzdiguje, ne pa prostomišljak Diestervveg, kateremu ni nič bolj zopernega, kakor gledati očitno klečečega, moža v pričo ljudstva, kakor sam pravi: .Kaku bi si misliti mogel na kolenih klečečega Sokrata, Platona, Aristida, Aleksandra, Cezarja, Friderika Velikega, Napoleona?" Ali niso to pogubljiva načela za našo mladino, ako se naj še ohrani v veri svojih slovensko-kato-liških očetov in mater? Ali je to versko-nravna vzgoja mladine, kakoršno nam zagotovljajo celo obstoječi šolski zakoni? Ni marveč to delovanje za brezverstvo in framasonstvo, proti kateremu vse kliče v Avstriji: »Dajte nam versko, za nas Slovence pa versko-narodno šolo!" Ker udje »Kranjskega nemškega učiteljskega društva" proslavljajo svoje nemške prostomiš-Ijake-velikane, povemo jim naravnost, da kažejo s tem, da niso več zmožni vzgojevati uaše mladine, do katere imajo stariši prvi svoje pravica in dolžnosti. Merodajne kroge pa opozarjamo, da delajo z vso odločnostjo na to, da tukajšnje c. kr. učiteljišče nikdar in nikoli več ne bode služilo postranskim namenom nemškega »Kranjskega učiteljskega društva", s katerimi se, kakor samo priznava, še nič prav ne upa na dan. Skrajni čas je pa tudi, da se pedagogika začne poučevati v slovenskem jeziku, da se bodo bodoči vzgojevalci in vzgojevalke mladine soznanili z domačimi vzgojevalci in vernim vzgoje-slovjem. Tedaj se pa tudi več bati ne bo, da bi se jej vtepal duh Diestervvegov in Dittesov. — Pa naj še kdo teče, da se nam ni treba poganjati za versko šolo! Politični preg-led. v Ljubljani, 20. decembra. ]!¥otraB)e dežele. JDunajaki mestni zbor brez županov-namestnikov. Dn^ 18. decembra je bila v mestnem zboru dunajskem na dnevnem redu volitev dveh županov-namestnikov. Zastopniki združenih kristijanov, katerih je v zbornici nad jedno tretjino, zahtevah so, da se jeden namestnikov voli iz njih srede; ker temu liberalci niso hoteli pritrditi, niso antisemitski odborniki prišli k seji. Ker je pa treba po pravilih vsaj 80 navzočih odbornikov, bilo jih je pa le 76, zato niso mogh izvršiti volitve. Liberalni listi obsojajo brezozirnost antisemitskih poslancev, a zamolči grajati veliko večjo brezozirnost liberalne večine, ki hoče tako zdatno manjšino pustiti brez zastopstva v mestnem zboru. Medicinska fakulteta na vseuMlii6u v Lvovu. K naučnemu ministru in k poljskemu ministru se je podala deputacija poljskih državnih poslancev pod vodstvom kneza Clzartorjskega s prošnjo, da se čim prej ustanovi na Ivovskem vseučilišču medicinski oddelek. Minister Gautsch je deputaciji omenil, da se drži svoje obljube, dane v svojem govoru pri razpravi o državnem proračunu v prejšnjem zasedanju, ter da hoče kar najprej mogoče tudi podrobnosti gledč troškov predložiti vladi. — Čudno, da je tako težko uvesti na slovanskih vseučiliščih posamezne fakultete. Ali ni vednost mejnarodna? Ogrska vlada v zadregi. Nepričakovano in proti volji škofov objavil je ogrski katoliški časnik dve pismi kardinala Rampolle, papeževega tajnika, na kardinala Simorja gledč matrik. Posneti je iz teh pisem, da je papež po dogovoru s kardinalom določil, da ni dovoljeno katoliškim duhovnikom na-zoanovati drugoverskim duhovnikom iz mešanih zakonov krščenih otr6k in da škofje ne morejo dovoljevati mešanih zakonov. Papež vnovič obsodi zakon iz leta 1868 o mešanih zakonih, ter izraža željo, da se razporna zadeva poravna mirnim potom. — Pri razpravi o državnem proračunu izjavila sta grof Zichy in škof Schiauch, da ob tej priliki ne bodo spravili na dnevni red vprašanja o krstu otrok iz mešanih zakonov. Novi dalmatinski namestnik proti uradnikom. V Zadru bivajoči Italijani io dn6 30. novembra napravili veliko demonstracijo proti Elaičevemu predlogu, da naj se zadrske srednje šole pohrvatijo. Teh demonstracij so se vdeležili tudi mnogi italijanski uradniki, in zato jih seveda posebno povzdiguje italijanski zagrizeni list »Dalmata". Toda oblastva niso istega mnenja, kakor laški kričači; dobili 80 namreč vsi uradniki, ki so se vdeležili demonstracij, po naročilu cesarskega namestnika strog ukor zaradi svojega izzivajočega postopanja. Ta prvi korak novega cesarskega namestnika (Dalje Y prilogi.) Priloga 393. štev. „Slovenca" dii^ 30. decembra 1890. priča, da boče namestaiic zvest svoji obljubi postopati strotro po državnem zakonu proti vsakemu. S tem bo Hrvatom v Dalmaciji gotovo u-^treženo, ki ne zahtevajo druzega, kakor zd-sn i8le pravice, ka- , tere vtivajo Italijani. j Načelništvo čeSke akademije pri cesar ju, Predsednik Hlavka z dvornima svetnikoma Kando in Koristkom, s pr( fesorji Kvičalo in Studni- ! skim, poklonil su j« dne 18. decembra cesarju ter | se mu zahvalil z« ustanovitev akademiie iu za ime- i Dovanje Členov in za dovoljenje dotacije. Cesar je • izrazil svoje veselje, da se je ustanovila češka aka- j demija, ter izjavil svoje prepričanje, da bo veliko pripomogla v razvoj vednosti ali za god, je kakor do sedaj položiti petdeset krajcarjev in na vpisni poli poleg imena pri>iaviii število vzetih listkov. Velikodušnosti niso stavljene meje. Pismenim pošiljrtvani bodi pridelana razldčiia adresa. Imena blagotvoriteljev se bodo sproti razglašala po novinah. Magistrat deželnega stolnega mesta LJubljane, dne 3. decembra 1890. __Župan: GRASSELLI. I"MATIJA HORVAT, ^ ^ čevljarski mojster ^ V ljubljan ', sv. Petra cesta .št. I Zobozdravnik 1 I ■ 1 i lio<<'l„St5Hlt u u'ii"(priMaliču) štev. 23 in 24, II. nadstropje. I Ordinira vsaki dan od 9. do 12. ure ^ dopoldne, od 2. do 5. ure popoldne. ^ Ob nedeljah in praznikih od 9. do '/al- ure. ni JI Najnovejše iznajdbe in sredstva v zobo-zdravnlštvu. Najboljše plombe, po barvi ** zobem prikladne. I B ii^ Za »'.sa dela, sc jatnf^i. a« (17) Srednja temperatura —e-l", za —4 2° pod normalom l>nna|Hka borx». (Telegrrafii^nn poročilo ) 20. decembra. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16» davka) 89 gld. 90 ki Srebrna , 5% , 100 , .. 16* 89 . 0.5 . 5% avstr. zlau renta, davka prosta . . 107 . 4.5 , Papirna renta, davka prosta......101, — ^ Akeije avstr.-ogerske banke...... 979 „ _ ' Kreditne akeije ..........301 10 ' London.............114 „ 35 . 8rtbr» .............. " _ ^ Francoski napoleond.........9 i! 07 ' Cesarski cekini..........5 ^ 44 " Ne« Ske marke......... .56 " 30 " Poslano. Gospod Josip Dekleva, vodja užitninskejja zakupa v Ljubljani, očita meni v »Slovenskega Naroda. St. 288 v »poslanem. z dne 16. decembra 1890, da strašim njegovo osobje s tem, da jim natvezam, da bode dežela vse okraje kranjske v zakup vzela, ter da hočem na ta način njegove ljudi v deželno službo zvabiti. Na to moram gosp. Deklevi sledeče odgovoriti: Ni res. da bi bil jaz ali kdo iz moje pisarne komu natvezal, da bode dežela vse okraje kranjske v zakup vzela, tudi ni res, da bi na ta način hotel njegove ljudi v deželno službo zvabiti. Pač pa je res, da je visoki deželni zbor slavnemu deželnemu odboru naročil, naj se v tej zadevi dogovarja s C. kr. finančnim ministerstvom, ter da se ravno njegovo osobje sedaj kar trumoma za službo deželnega dacarja ponuja — 27 proženj je temu priča — da sem pa od teh samo 6 agentov, med temi 6 oženjenih, proti posledobnemu odo-brenju velesl. deželnega odbora v službo vzel, drugim pa ponudbe vrnil, da je število potrebnih organov dopolnjeno in ter 10 nekateri med temi pred drema letoma porodom popisovanja remanenc meni kolikor moino zapreke delali in to — kakor so se sami izjavili in kar lahko s pričami dokažem — ravno po naročilu onega in istega g. Bekleve, ki u sedaj predrzne mene podučevati, kaj je častno in kaj ne. Kar se izjave g. Dekleve tiče, da se užitninski davek I« potom konkurenčne obravnave more v zakup vzeti, moram pristaviti, da je meni to, kakor vsa druga enaka določila, gotovo če ne bolje, vsaj toliko znana, kakor njemu. Pred dvema letoma pričel sem pobiranje samostojne deželne naklade kar Cez noč in dan, brez vsega aparata; abotna je torej trditev gosp. Dekleve, da si drugače pomagati ne znam, kakor da izvabljam k sebi vežče ljudi, ko imam v zakupnem poslu vendar vže dosti izvežbanih mož. O dostojnosti govoriti naj bi po mojem nemerodajnem mnenji gosp. Dekleva popolnem opustil, saj lep vzgled o dostojnosti podal nam je sam, kakor že prej rečeno, ravno povodom popisovanja remanenc samostojne deželne naklade. To |v odgovor popolnoma nepotrebnemu in neopravičenemu napadu moje osebe. Ako se pa gosp. Dekleva s tem zadovoljiti neče, pripravljen sem mu še dalje odgovarjati. v Ljubljani, dntS 18. decembra 1890. Josip Lubey, i (1) inšpektor deželne naklade. I _________________________________ i Likvidacijski odbor I. kranjske mlekarske zadrn^e vabi p. n. gospode »adruanike k I občnemu zboru, i ki bode j 28. decembra t. L ob 10. uri dopoldne | V, pisarni c. kr. kmetijske družbe kranjske. | Dnevni i-ort i 1, Upravno poročilo. 8. Nasvžt o razpustu zadruge ter volitev zaupnega moža, ki do konoB »vrSi likvidacijo. (1) ' Likvidacijski sdbar I. kranjske mlekarske zadrugi. S priporoča se v obila naročanja raznovrstnega za gospode, goapi in otroke, katera izvr.^uje cen6, poSteno, iz zanesljivo trpežnega blaga in po zahtevi od najlinejSe do najpro-stejše oblike. (11 trpež- U' , ijpro- (P -11) pripravljena od lekarja GABB. PICCOLI-J a v LJnblJani, Je uplivno zdravilo, katero krepč& želodeo, mehč&, čiati, odpravlja .zlato žilo in odg^anja g^liate. I Sestavljena je iz zdravilnih, v rast-Jlinstvo spadajočih snovij ter ni nikako Idrastično učinkujoče, marveč l.ihko, de-Ilovanje organov urejajoče zdravilo, ka-jteio organizmu kar nič ne škoduje, če Ise prav delj časa rabi. I Esenco za želodeo poSilja iz-Idelovatelj proti poštnemu povzetju v škatljah po 12 stekleničic za gl. 1 36; po 24 za gld. 2 60; po 36 za gld. .3-84; po 44 za gld. 4 26; po 55 za gld. 5 26; po llOza gl. 10-30; po 650 za 50 gld. Dobiva se v steklenicah po 10 kr. le v Iijubljani v lekarni „Pri angelju". Dunajska cesta, v steklenicah po 18 kr. prodaja se skoro v vseh tii- in inozemskih lekarnah. (60—15) ^^^(»Iblblblbldbidtdb^ ZAHVALA. Meni jMiJjnsancmu pogorela so poslojjja v Strmemrehru pri Krškem, ki sem jih hil še-le letos pri vzajemni zavarovalnici „Konkordija^^ zavaroval. ^ Konkordija" je mojo škodo po svojem ffldvtiem zdstopuikil v Linbljani f/o,sp. lun. Valenfin-(•l(>n v mojo popolno zadovoljnost cenila in po okrajnem zastopniku na Krškem (f. Janezn Stevle-tn tudi že izpla(-ala. Za solidno postopanje in točno izpla-eanje se zavarovalnici „Jvonkordiji^ in njenemu f/htmema zastopniku (f0!>p. [fin. Valentinčič-u najtopleje zahvaljujem ter jo vsakemu, kdor se zavarovati želi, iz lastne skušnje najtopleje priporočam. Na Krškem, dne 7. decembra 1Š!}(). (2—1) T. Ferfila s. r., K. fVanid s. r., J. ItadU s. r., obč tajnik, priča. poštkodovanec. priča. Ila.xprodaja. konknrzno maso spadajočega blaga^ (1) počenši s ponedeljkom, 22. t. m. naprej vsaki dan izvzemši nedelje in praznile od S. do /V. ure dopoldne in od 2. do ii. ure po^joldne Y prodajalnici na sv. Petra cesti štev. 6. nprsivlteljstvo konknr>snc niasr. J. tovarnarja v šl. Valentinu na Spodnjem Avstrijskem, _ iranil&anas' za iiNuJe je najboljie ared-■tvo, da se aanje ne premo6i. Za likanje nanja se priporoča ravnokar izumljena, pred ponarejanjem 8 c. in kr. privilegijem zavarovana tinktura za uMije. Glavna zaloga v Ljubljani pri gg. Schusnigu In Weberji, nič več pri Krisperji. (10—12) Svarimo pred ponarejanjem. X staro orodje popravlja in"^enavlia, posrebruje in Ivan ^ Kregar, ■H^pasars" in izdelovatelj cerkvenega orodja LJUBLJANA, Poljanska cesta 3, (zraven gostilne pri zvezdi«). opozarja in toplo priporoča preč. duhovščini in si. cerkvenim predstojništvom svojo novourejeno delals^ioo^ v kateri izdeluje v najraznovrstnejših oblikah in slogih cerkveno orodje, kot: (8) monitranoe, olborlje, kelihe, tabema- keljne, aveinike, lestence itd. iz najtrše in najzanesljivejše kovine, li£ao in cen6 po poslanih uzorcih ali lastnem nairtu. ■g Avgust Rungaldier, izdelovatelj lesenih podob, V St. llrichu, (;r št. 22.068. Razglas. (3-2) Kakor znano, se ima 1. 1801. zopet vršiti Sargova glicerinova zobna crema. Izvrstno sredstvo za lepe svetle zobe. Po kratki rabi neobhodno potrebno sredstvo za čiščenje zob. Kalodont. Od zdravstvenega urada potrjeno. Prav priliino na popotovanji. Diiede okrepčevalno. "Vmi f/^ ye.ihodlJivo celo za najnein^ie zobe. "VV v Nemčiji, Franciji itd. se rabi že z največjim vspebom, nadalje na dvorih, v najvišjih krogih, kakor tudi v navadni družini. Dobiva se v lekarnah in parfumerijah itd. Komad 35 kr. (8) po staleži 31. dne decembra 1890. 1. ^^ 111. in 2H. predpisa o Ijud.skein popisovanji, kateri je bistven del postave z 29. dne marca 1869. 1. (drž. zak. št. 07.) določata, da je vsak stanovišld imejitelj, oziroma vsak družinski glavar obvezan, gledč onih stanovišču pripadajočih moških oseb, ki so rojene v letih od 1871. do vštevšega 1881. in imajo dcmačinstvo v jednem v državnem zboru zastopanih laaljestev in deželd pripravljen imeti koleka prost, brezplačno preskrbljen posnetek iz l^ijig-rojstvenic ali pa poverjen prepis rojstvenega lista. Vsak stanovi.ški imejitelj, oziroma družinski glavar, v kojega .stanovišči se nahajajo take osebe, je torej, ako že nima poverjenega pi-episa dotičnega rojstvenega lista, obvezan, da si preskrbi najpozneje do konca tekočega leta potrebni rojstveni list. Obrniti se mu jc zategadelj nemudoma na dotični župni, oziroma matrični urad, pri katerem jc krst, oziroma rojstvo zabeleženo, da dobi omenjeni za ljudsko popisovanje potrebni rojstveni list. 01» enem bodi prebivalstvu ljubljanskemu priporočeno, pre-ski-beti si za vsak slučaj pravočasno sploh pri izpolnitvi nazna-nilnic potrebna dokazila, posebno rojstvene in domovinske liste ali mestu teh tudi delavske ali poselske knjige. Majj;istriit deželiiepi stolnega mosta lijiil)ljaiit\ dne 25. novembra 1890. Župan: GRABSELLI s. r. Javna zahvala. Podpisanim pogorela so poslopja, katera so bila so le kratek čas pri vzajemni zavarovalnici „KONKOB-DIJI" zavarovana. „KONKORDIJA'S katero glavni zastop ima v Ljubljani gosp. Ign. Valentinčič, nam je v.sem trem v na.šo popolno zadovoljnost zavarovane zneske popolnoma izplačala, ne da hi bila kateremu lo najmanjši znesek odtegnila. Za tako solidno postopanje se zavarovalnici „KONKORDIJI'' najtoplejo zahvaljujemo ter jo vsacemu, kdor se zavarovati želi, iz lastne skušnjo najtopleje priporočamo. Brezo v dol pri Ambrusu, dne 1. novembra 1800. Jože Kastelic, Anton Šinkovec, Jera Šinkovec, po.ikodovauci. Potrjuje županstvo v Ambrusu. Fr. Lobe s. r., L. S. Fr. Perko s. r., pojp.,sal i« pr.iVi. župan. (2—2) iri tcls^raf- brez telefona le gld. 4-50 __iii jo. Posaiiieznl doli za napeljavo strelovodov, hišnih telegrafov in telefonov so vedno ua razpolago. Za dobio, ianeiljivo in ločno delo jamči, cena jo kav mogoče nizka. Josip Rebek, staro železo, inesing, baker, kositar, cink svinec kupuje se vedno po najviSJih cenali. (i2.!») „1Tnio catholica^', vzajemni zavod za zavarovanje škod — na Dunaji I., Backerstr. 14, koncesijonovan vsled minist. naredbe z dne 28. svežina 1889, št. 21*33. Premakljivo in nepremakljivo premožei^e proti ikodi po požaru, atreli in eksploziji, — za taka zavarovanja jamCijo prvi vzajemni zavarovalni zavodi, kateri so člani razdelilnega društva vzajemnih zavarovalnic. Vsled zveze z vzajemnimi zavarovalnimi zavodi zamore »Unio« zavarovanja največje vrednosti sklepati in daje na podlagi te zveze svojim zavarovancem največje poroštvo. Vsakoletni dobiček razdelil se hode med zavaroranee. Zvonove proti prelomu ali razpoku. V -to stroko zavarovanja spadajo one škode, katere niso nasledki požara, temveč ki nastanejo vsled druzih katerih koli slučajev. S tem zavarovanjem spoji se tudi lahko zavarovanje proti požaru. Zavod posreduje tudi pri [irvih vzajemnih zavarovalnicah zavarovanje na življenje in proti nezgodam. K obilnej vdeležbi v vseh zavarovalnih strokah vabi podpisani generalni zastop, na. katerega naj se blagovoli v vseh za\ai'ovalnih zadevah obračati. Zasto])ništva po deželi oddajamo zaupnim osebam, a priporočane morajo bili po dotičnem gospodu župniku, zato prosimo velečaslito duhovščino, da se nam iz vsake župnije ena poštena oseba zastopnikom predlaga in tako prihranijo v korist stvari sami — nepotrebni organizacijski stroški. Ljubljana, meseca maja 1890. (5) iivnevalni zantop »a Kf(inj'narovau sem l>il za tvo-a pos'opj.t pri zavarovalni družbi „Riunione Adriatica di Sicurt4" v Trstu 7a 10 Irt. Nastor-^l je fln.-gi letni roi plaf-ila 22 okt. t. I. 7.A let) 1S90'9I. — Dne 20. i>. m. s.) mi gospodarska poslopja — koia so bila za s.-, 1,0 600 gld. zavarovana — pogorela, m sic-er ne da I,i bil omenjeni zapadeni rok vplačal, zatorei ui.sem nobenega upanja imel, da bi katero koli odškodovanje za to škodo dobil. Neiiad.una m) le r!,ui"S omeniena obf-e siavnoztiana družba po g'»v„e,n z.siopniiiu ttosp. IvanU Perdanu v Ljubljani s posredovan ein (.'o-n los. Zelen a iz Senožeč celo zavarovano svoto 600 gld. izplačati blagovolila. Ni mi mi goče najti primermli besedi z-i to, da se ginjenim sr.-ein zahv«liui»in v prvi vrsti vele.-lavnemu ravnateljstvu omenjene diu7.be v Trstu ui vst-in onim go-podoni, kateri hO mi do te izvau-redn«-, nepričakovane dobrote pripomogli. Bog povrni stoterokrat 1 V Gorenjih Vre meh, dne 13. decembra 1890. (1) Jože Cerkvenik 1. r. Resnici na liubo se pridruži tej zahvali občinsko županstvo GoreUjO Vrt-me, 13. dee. 1890. L. S. Janez Cerkvenik 1. r., župan. Resnico tega potriuie in se zahvaljuje zato dobrto župnijski urad Vreme, 14. dec 1890. L. S. Janez Skerjaned. r., župnik. Vrtiriio S^JI e iii l><>liie! 'Cajbc.^.ie in priporočljivo sredstvo proti glavobolu, bolez-lim v želodcu, v prsih, na pljučih, obistih, Jetrah, lalje proti protinu in proti živčnim boleznim, proli kailju, iripavosti, vspešno zu otroke, doje ".oe, prebolele, za ionske pred in po otročji postelji, bledične, krvl-■evne sploh slabotne osebo je Tr iiko<'/;yJ c va hmelova sladua kaTa, katera je najbolje dijetetično okrepčujoče in tečno sredstvo, od innogili zdravnikov kot .izvrstno« priporočeno. Zamotek '/4 kilo teže velja 30 kr. Najceneje se kupi v zavojih po 4 kile, v katerih so 4 zamotki. Dobiva se pri izdelovatelju Ubalc. pl. Trnk6c2y-ju, lekarju v Ljubljani, dalje v glavnih zalogah lekarjev na Dunaji: V. pl. Trnk6ozy-Ju, 5. okraj, HundsUiurmerstrasse št. 113; dr. Otto pl. Trnk6czy-Ju, 3. okraj, Radeckvjev trg št. 17; Jul. pl. Trnk6czy-Ju, 8. okraj, Josefslfidterslrasse št. 30; v Oradol (Štajarsko): Vendelin pl. Trnk6czy-Ju, lekarju; dalje pri vseh lekarjih, trgovcih, droguistih itd., pristne le v zamotkih, ki imajo zgorajinjo oblastveno vknjiženo znamko. Razprodajalcem dovolim znatni popust. (H) lil jiio^firslii mojsteii', 13 Francovo nabrežje I^ubljana Francovo nabrežje 13. priporoča svojo izborno zalogo lepo, natančno in trpežno izdelanih ll0r šiedilnih ognjišč ' okov za okna in vrata; i/.deluje tudi (9) I železne ograje v vsakovrstnih oblikah po poslanih vzorcih ali lastnem načrtu in sploh vsa ključarska dela po najnižji cni. Sprejema naročila iz mesta in z dežele ter je izvršuje točno, poceni in zanesljivo. Posebno opozarja na svojo na Kranjskem največjo zalogo IfiP ok'kfi'otohiiit*iiili proizvodov ^^fl I katera omogočuje najzaneslj vejšo vpeljavo tele^afov in hišnih telefonov v [ poljubni dolgosti. Slednja priporo."a še posebej eenjenira gg. trgovcem in tovarnarjem v varstvo pred tatovi in svrho hitrega poslovanja. I Prečast. duiiovsčini. veleposestnikom, tovarnarjem in sploh hišnhii posest- nikom se priporoča za napeljavo i [ katera napeljuje na stolpe, dimnike in poslopja po najnovešem zanesljivem rafinu. popravlja tudi že napeljane pohabljene strelovode, katerih zanesljivost preizkuša z navlašč za to naročenim „elektrometrom". (20-19)