263. štev.
Velja v Ljubi ani in po pošti:
V Ljubljani, torek 2. novembra 1920.
Mna plačana v gotovini. m. leto.
ctlo leto pol leta tetri leta 's ceste
K 240--. 120 — . (O1 —
„ 2»--
Za inozemstvo:
celo leto . a 400’ —
£0' ie!B .	n	200	—
netrt ifta , . . „ 100 —
13 mesec
35-
Za Ameriko: celoletno	8	dolar,
polletno ... 4 dolar)« četrtletno. . .	2	dolatis
Kov natt>cBtki na* aasinttjl naročnin« m nakaznici.
se taiacurtaiu pa r\^ orostoio m »teei
• let 'jIi mm tiHitai Z K • aentnt.
ulico štev.
Liidtistvo ie v Ljvfcham, Ireutifkanska Telricr širv. qCo. — Uprevriživo je no JVsiiprrtn trgu —..........  —	štev 8. Telclon štev. 44.	----------
Izhaja vsak dan zjutraj.
Fcffrrez-ra številka velja 1 krčno.
Vprašanjem glede tnt-erttov 1. dr. se ra* vor dopisnica ali znamka — Dopisi nai 6.    Rokopisi se ne vrsčaio.
,ai za ougo-Irnnuraio
Nar. predstavništvo sc šc sestane.
LDU Beograd. 31. okt. Petkom tega tedna se bo vlada sporazumela s predsednikom pari;1 "°ma glede sklicania sei narodnega p-ed-sfaviv'*va. Prihodnia seja narodnega predstavništva nai bi bila 10. no-
vembra. Ob tej priliki naj bi •• '•;re-jel zakon o uredbah in ako bi bil ta zakon brzo sprejet, bi potem minister za notranie stvari spravil na dnevni red zakon o spoštovanju države.
Srbsko-bolgarska razme.itev.
LDU Beograd. 31. okt. ..Politika** poroča iz Pirota, da bo del« razmejitvene komis:.ie. ki določa meie med Jugoslavijo in Bolgarijo, končano prei kakor se ie pričakovalo. Mejna črta pii Strumici ie že defimtivno določena. Te dni bo komisija pričela z delom pri Caribro-du in Bnsiitgradu. Komisija b’t* z delom, ker ga hoče končati prej nego nastane slabo vreme. Z ozirom na to, ie dobil načelnik prirotsko^ vranj^kega okrožja nalog, da prouči v kraj:|j. ki nam pripadejo po rnl
rovni pogodbi, vse pogoje, pod katerimi se ima izvršiti okupacia ozemlja, ki je nam dodelleno. Ko so to doznali bolgarski agenti, so oia-6M1 svolo akciio ter začeli prigovar. Jati prebivalstvu, naj zapusti svoje domove ter se izseli v notranjost Bolgarije. Kljub vsemu temu pa se ni doslej še nihče odzval temu pozivu. ker ie prebivalstvo, zkstj v okoMci Bosiligrada. imelo _ priliko, spoznati dobro namene naših civilnih in vojaških oblasti.
Pogreb grškega kralja.
LDU Beograd. 31. okt. ..Pravda" poroča :z Aten. da se je nogreb pokornega grškega kralja izvršil zelo svečano. Razen našega regenta ni bi’o nrJ pogrebu nobenega druee*a suverena. Ostali dvori so bili zastopani po svoi:h poslanikih. Rn^Vralj Konstantin in niegovi otroci so
osebno pooblastili tajnika kraljice vdove Olge. da v njihovem imenu položi venec na mrtvaški oder pokojnega kralja. Kraljica vdova Olga ln ga. Manos sta pročuli noč nred pogrebom pri mrtvaškem odru v molitvi. Svečanostni pogreb je bil impozanten
KONFERENCA NASLEDSTVENIH DRŽAV.
Dunaj. 1. nov. (Izvirno poročilo.) ..Korr. Herzog" javlja, da se bo vr-Š:la nameravana konferenca nasledstvenih držav naikasheie fel -narja 1921. Prisostvovali ji bodo tudi zastopniki Poljske, Nemčiie in Italiie. Konferenca se vrš: na inte:tetivo Amerike. Obravnavala pa ne bo nikakih političnih vprašani, temveč le gospodarska, v prvi vrsti valutno vprašanje.
ZADEVA CENERA|A VESOV1ČA.
LDU Beograd, l/«av. Sodlšfie prve stopnje v Beograda je poslalo mestnemu sodišču Istotam vse akte. ki sc tičejo -prestopa generala Vesoviča, ter je zahtevalo, da sc uvede strokovnjaška preiskava p) srna, ki ga |e pisal Veso vi? Italijanski vladi. V Imenovanem pismu prosi Vesovtč pomoči za osvobojenje črne gore. Cim se ta akt na ta način preeaša od sodišča do sodišča, tudi Vesovič gotovo ne sedi s prekrižanimi rokami. General piše v pismu svojemu sl nn. da se mora »otresti srbske tiranije«. Po. leg tega le izjavil Vesovič pred sodiščem: »Če bodete tako postopali 1 menoj, ne bo ste dočakati clfi lega. da me obsodite.«
Pregled položaia.
Težki nemiri v Rusiji.
Berlin, 1. nov. (izvirno poročilo.) Iz Kodama iavliain. da ie Trocki* izdal proglas, kicr zahteva da se mo-raio za vrbsko na lužni fronti preskrbeti uniforme, ker nride sicer do razsula iužne fronte Poleg nornani-kania hrane crozi tudi pnmanikame
l<111 Berlin, 1. novembra. (Izvirno poročilo.) Iz He!s‘.ngforsa poročajo, da
so v Rusiji, zlasti v Moskvi, veliki protiholiševiški nemiri. Obsedno stanje se ie poostrilo. Trocki le izjavil. da se bo morala RusMa pripraviti na težke boje z generalom Wranglom. ki In... v svoji armadi francoske oficirje in kateremu bo prišlo na pomoč tudi več francoskih divizij.
POGAJANJA ZA JADRAN.
Trst. 31. okt. (Izvirno poročilo.) »Plečato« poroča iz Rima: Direktna pogajala t,a rešitev Jadranskega vprašanja se bodo vršila v prvi polovici meseca novembra v nekem mestu zgornje Italije. V Imenu i: atije se bodo pogajali Glolltti, Slorza hi Bonoini. v imenu Jugoslavije pa dr. Ves nti 1» Stojanovič Ker bo Glolltti v začetku pogajanj zadržan, se prvih razgovorov ue bo udeležil.
PREDPOGAJANJA ZA JADRAN.
Dunaj, 1. novembra. (Izvirno poročilo.) Iz Ri.na poročajo, da so
se iugoslovjansko-:talijanska pred-pogaiania končala ugodno. Te dni se bodo pričela pogajanja v kap allu.
KANDIDATURA MINISTRA STOJANOVIČA.
LDU Beograd. 31. okt. ..Prnvda" avlja iz somborskega okraja, da bo josilec demokratske kandidatne li-ite finančni minister dr. Kosta Sto-ianov:č.
MINISTRSKI SVET.
LDU Beograd. 31. okt. Za jutri je napovedana seia ministrskega sveta, ki se bo pa vršila samo tedaj, če se bodo medtem vsi ministri vrnil z volilne agitaciie. Med drugimi točkami, ki so na dnevnem redu ie tudi vprašanje občmskih volitev v Beogradu. Zdi se. da že'ita obe glavni stranki, demokrati in radikalci. da pride ravno v Beogradu do sporazuma med obesna strankama.	______
ANKETNA KOMISIJA IN NEMIRI NA HRVATSKEM.
LDU Beograd. 31. okt. Poročno enketne komisije o nemirih na Hr-vatskem bo gotovo do konca tega tedna. Komisija je pregledovala vse akte v Zagrebu ter bo seda) posedla tudi posamezne vasi, kier so bil' nemiri. Ban le zahteval od ministrskega predsednika, naj dovoli, da «c niso v polni meri držali navodil povodom žigosanja živine.
NAS IZVOZ.
LDU Beograd. 31. okt. V P"—"bj je dosegel izvoz vsoto 65,831.222
dinariev.
FRANCOSKO . ANGLEŠKI SPOR.
LDU Pari*. 38. okt. Fraueosko časo pisje tolmači v daljših ?JmiWh sklep an?Ie j šlt« vlade, s katerim se odreka pravicam, ki se tičejo nje na podlagi člena 18 vcr-all leske mirovne pogodbe Ib ki vsebujejo go-6p«<larsko-f!»»a«čne odredb« proti nemškim podanikom v prhnem, da bi Nemčija nalašč ne hotela Izpahih! svojih obvasunstl. Zlasti se očita angleški vladi, da le to sklenila, ne da bi obvestita prej francosko vla do, dasi ie bito medtem med Parlmtn 'n Londonom določeno po Incidentu, bi za le pov*roči’a Iraneoska vlada s tem, da le zasedla Frankfurt, da v bodoče nobena zavezniška država ne bo podvzela nobene večje akcije, ne da bi obvestila ostalih. Ta sklep anefeške vlade Ima namen ustvariti podlago razvoju nemško an*’e«tl trgovini, ki bi olajšala Nemčiji izpolnitev njenih il-nančnih obveznosti.
Pustimo za danes domače razmere pri strani in ozrimo se nekoliko po svetu.
Premirje na vzhodu je sklenjeno In morda ne bo trajalo dolgo, ko bo med Rušilo In Puljsko podpisan tudi mir. Pod vtl som premirja v Rigi se je poljski Imperl-jaU/etn razmahnit. D’ Annuuziu soroden avanturist general ŽellKovski sod) v Vilni in zahteva od Pariza, da prizna voljo potisk« vlade: plebiscit za VUno in okolico.
Rusija navidezno miruje: pričakovane operacije na Južni fronti so doslej Izostale. Rdeči armadi primanjkuje za zimsko vojno potrebna oprema. V notranjosti sovjetske Rusije po razjed« črv bede, ruski narod nima ne hrane, ne kuriva. ne obleke. Ce ne poseže vmes Izreden slučaj, le katastrofa neizogibna.
Anglija se )e rešita Iz rudarske krize s kompromisom. Rudarjem so sc plače zvišale. S tem nastaja na angleškem trgu nov položaj, zakaj življenjske potrebščine se bodo zopet podražile, in to ne samo v Angliji, temveč tudi v sosedstvu, posebno v Italiji, katere industrija je skoro Izključno navezana na angleški premog.
BoUševiki šc vedno majejo stebre britanskega Imperija v IndllL Zasedba Buba re povzroča v Londonu opravičene skrbi vesti o zbiranju boijševiškd Islamskih čet, ki so na pohodu proti Indiji. Pa gotovo ne bodo londonskih državnikov pomirile.
Sadovi francoske Imperialistične politi lic dozorevajo:	že	se	pojavlja	gibanje	za
revizijo mirovne pogodbe. Vlada je v stiski In ni doslej zavzela še nobenega sta llšča, tisk pa ji svetuje, na) se s stvarjo po-iuri dokler le čas, zakaj revizijo je boljše izvesti takoj, nego pozneje, ko se položaj obrito morda na slabše.
Tretji član antante, velesila Italija, se nahaja še vedno v notranji krizi; Glolltti se kakor črvič zvija med dvema mlinskima kamnoma, med socialističnim hi nacio-
nalističnim rivalom. S strahom lu grozo gleda, kako pokreta teh dveh struj pehata državo bolj in bolj med kumna, ki pretita zmlesti apeninsko monarhija.
V Amerik) sl stalita pr) predsedniških volitvah nasproti demokrat Co* in republikanec Harding; načelni bo) se suče okoli problema za ali proti zvezi narodov. Izid volitev 2. novembra nam pokaže, katero stališče ie zmagalo.
Nemčija se usvešča Iz slabosti, v k a-ter© jo le vrgla mirovna pogodba. Trdovratno se upira uničenju svojih gospodarskih produktivnih sredstev. (Dieslov! motorji!) Zbog težko?. katere napravlja antanta Nemčiji radi sprejema v zvezo narodov, »c Nemčija ne vznemirja to nov. darja odkrito svojo rusko orle,nacijo, tat vzbuja v antanti, posebno aa Francoskem« vse prej ko prijetne občutke.
Srednja Evropa teži po konsolidaciji. Niti politike držav male antante In njhn prijaznih vlad se stekajo v Pragi, kjer so bat te dni mudi romu«-*’ sunanli «ib*‘*ter Take Jonescn. hi pripravila tla zn razširjenje male antant«, posebno za sprejeta Poljakov, v katerih bi imela Romunija Jo-bro oporo. Tud) v gospodarskih vprašanjih sl hoče Srednja Evropa priti na lasno: da ngotove svoje stališče, se pripravljajo na-sledstvene države bivše monarhije na skupno gospodarsko konferenco v Bratislavi, kjer bodo sodelovali vseh naslad, stvenlh držav gospodarski strokovnlak). hi bodo v prisotnosti zastopnikov Amerik«, Franclje la Anglije razpravljali o položaja in odločali o svoji bodoči gospodarski politiki.
Nas Jugoslovane zatekajo vsi tl sv«, tovni dogodki v volilnem boju in pred reševanje m jadranskega vprašanja. Ali je V I nas te toliko čuta dolžnosti bi odgovor, j nostl, da bomo v prvem pokazali svojo zrelost, drugo pa rešili po zahtevi naroda?
ČEŠKOSLOVAŠKO ROMUNSKA
TRGOVSKA POGODBA.
LDU Beograd. 31. okt. V pogaja-njili med Češkoslovaško in ravnateljstvom romunskih železnic radi prevoza blaga se ie dosegel spora-zum Po tem sporazumu bo dobavljala’ Češkoslovaška po Donavi sladkor za kompenzacijo pa dob'1a žito. Romunija mora dati za prevoz žita na razpolago tudi 15 lokomotiv.
SPAI.N1 VAGONI V BRZOVLAKIH.
LDU Beograd, 31. okt. Brzovlaku, ki odhaja iz Beograda proti Zagrebu In Ljubljani oh 21. bodo priklopljeni spalni vago-
ni. Istemu brzovlaku bodo prlh’opjsnl tudi direktni spani vozovi za Prago, vendar pa samo trikrat na teden in sicer v ponede-liek, sredo Ir, petek. Br?o”nk, ki odhaja v Zagreb ob 18. bo Imel saino restavra cljsUl va,;on.
OBČINSKE VOLITVE V RIMU.
LDU Rhn. L nov. Včeraj so bile tukaj volitve v občinski in provincijalnl svet. Volitev sc ic udeležilo 60*15 volilnih up ra vičcnccv. V provincijalnl svet Je bilo Izvoljenih 14 kandidatov. Izvoljeni so bili pristaši konstltuciionalnega bloka In 2 socl-jallsta. Ljudska in republikanska stranka nista dobili nobenega mandata.
OSEMDNEVNI DELAVNIK V ŠVICI.
LDU Bern, 31. okt Na včerajšnjem glasovanju o zakonu glede vpeljave osemdnevnega delavnika pri železnicah, poštah, brzojavnih In tclelonsklh uradih le bilo po vročem boju oddanih 369.688 glasov za, 271.000 glasov pa proti predlogu.
LTTV1NOV UJET LDU Pariz, t. nov. Po vesteh, ki so došie semkaj, ie neka angleška ladja na odprtem morju v)cla Litvinova in ga pripeljala v Batum.
ITALIJANSKI POSLANIK V BERLINU.
Rim. 1. nov. (Izvirno poročilo.) (liolitti ie predlagal senatorja Fros-satija, glavnega u.-dnika turnske ,.Stamne“ (Oinlittiievo glasilo) za poslanika v Berlinu.
iT*r«r >•
} ZAJEDNlCARSKI SHOD v OSIJEKU. LDU Beograd, 31. okt. »Pravda« poroča iz Osijeka, da je Imela tamkaj hrvatska zaiednlca zborovanje v svrfco določltv« kandidatov. Zborovanja se ie udeležil tudi ban dr. Matko i.aginja. ki je bil ob tej priliki tudi Izbran za nosilca kandidatne lista hrvatske zajednlce.
TATVINE NA RAZSTAVI VZORCEV V TRSTU.
Trst, 1. novembra. (Izvirno poročil« !
Na razstavi vzorcev v Trstu se le Izvršilo več velikih tatvin. Okradenih je bilo več italijanskih, nemških In avstrijskih tvrdk.
ZA IZBOLJŠANJE VALUTE.
LDU Beograd, 31. okt. Včeraj ie hnel sejo upravni odbor Narodne banke. Seji sta prisostvovala kot zastopniku finančnega ministra generalni direktor dr. Dučlf *n generalni Inšpektor Toslč. Na seji so sklepali o posredovanju na borzi v svrho zbolj. šanja valute.	_____
BORZNA IN TR*NA POROČILA.
(1. novembra.)
M. Zevaco:
K-aFev vitez,
Zgodovinski roman (Dalje.)
Gostilničar ie z ženo vred zapu-«til mSo ter io tnalo odkuril Preden
na sta nrišla-sto korakov daleč, ie zdaici fbsta! in se udaril no čelu: spomnil se ie. da ie nustil v vostilni Cogolina. čenrav ie oddal vso hišo plemiču v naiem. Že ie hotel kreniti nnzai in pregnati onrodo a misel, da bi ga utevni! tircc res odreti na meh. ga le nrenlašila.
»In zraven.« le sklenil Lureau. nadaliuioč svoio not nroti osrčiu Pariza. »nočemu bi tratil nodnlaie zaradi iezikača eosnodskega! Nai sam nanravi red v brlogu — v nečaku v krtini, kakor le imenoval naileDŠo UiSo Vauairarske ulice!«
Prepričan, da ie ostal sam v gostilni. ie vrvel novi naiemnik kliuče v kot Obdržal si ie le tistega ki ie
zaoiral vnania vrata: preizkusil ea ie vteknil ra v žep in šel. Lureau ie. bil pred svniim odhodom zaprl vse okjiice. S tako zadelanimi okni in durmi ie bila gostilna odslei podobpa hiši v kateri ie dolom nihče ne živi.
Toda kunčiia ni ostala med Biima dvema* Cocolin te slonel baš takrat na vrhu notraniib stonnic ter slišal vse. kar sta govorila plemič in moi-ster Lureau. V orvem trenotku ie zaklel nadležnega sostanovavca na dno nekla: notem pa ie premislil da takšen velikaš gotovo ne misli sam prebivati v gostilni ki )e res le žalostna kol:ba. Ueenil ie. da 'aani tulec shranili v nii tihotapsko blago, in s tem se ie nomiril.
Znočilo se te bilo že zdavnal Ko ie Coerolin zaslutil da se bliža Ireno-
tek vitezovega prihoda, ie šel na dvorišče in fidnrl vozna vrata Nato se ic začel iznrehaiati no utici 7-e se ie bal da čaka zaman kar ie ugledal v mraku postavo bahate in kaša-♦e hnie. v kateri te takoi spoznal go-soodaria.	_	.
»Bog vas snretmi. gosnod vitez!« mn ie zakbcal naproti
»Kako se oišeš nocoi?« ie vprašal Capestang v očividno Židani volii.
»Kako? Cocolin. gospod. Cogo-!in Vik or zmerom!«
»Ne. živina! Sreča se pišeš! Oba se D:ševa Sreča!«
»Pa tako! Venomer vam trobim, da ste roieni pod srečno zvezdo Ne zamerite, da vnrašam : koliko ste priigrali nocoi?«
»Priigral? Kako. česa. bedak?«
»Tolariev. pištol cekinov in dub-lonnv.«
Capestang ie skomignil z rameni: zamalo se mu ie zdelo, da bi odgovor’! Cogolin mu ic povedal, kal se »e zgodilo Dri »Velikem Henriku« v njegovi odsotnosti.
»Prav!« te rekel vitez. »Samega me ie bulelo misliti, da stanuie sin moipga očeta kakor kak laški fakin. Naseliva se ori .Zlati venci*- ki leži t.k pri Louvru in io noseča sama visoka gosnoda Ali sem ti že rekel, da kral’11 ni več obstanka brez mene? In zraven sva še borata sai imava stoirosemdeset n5štr»l.«
»Veste kai gosnod vitez? Ostariva vsai še nocoi v dosedanieni stanovaniu: tu sva vama pred knezi. votvodi škofi hi vso dvonogo zve-iiiD Vi vam streže no živlientu. Pod streho sem nama uredil s Dar naročali sena in slame soalnico. da 11 no nnktpte nara niti v samem Lo-uvrut Oho. Kdo se klati za nama?«
Valuta in devize Curlh: Berlin 8.20. New Ywk 639. Lmt.
! don 21.96. Pari* 40J5. Mlltn 23.3«. Prana 7.20. Budimpešte 1.23. Varšava 1.90, Duna> 1.95. avstrijske krone 1.50.
»Kie?« te planil Canestanc z gesto. ki bi bila pregnala cel tucat divjakov.
-Tam!« ie šennil Cogolin. »T1-stale senca’ Ne vidite kako se Dla-zi9 Tam. gleite!«
Caoestang ie skočil v naznačeno smer. a ni našel ničesar. Senca, naisl ie nomen^a človeka žival ali strab ie b:ln izrinila brez sledu.
»In vendar ie bilo nekai!« te tr-d'J onroda maialr z ®rlaYP-1
Kreniia sta v hišo. Kakor hitro sta odnesla nete na ie vstal zalezo— vavec iz temnega kota kamor se ie bi! potuhni! »n zamrmral:
»Dalle ni vredno hoditi, sai vidim. da se vrača v gostilno. Uganka mi te samo. Česa le iskal v hiši Mari-ie Touchetove ., Nu. vse izvemo: sat nraviio da ga hoče Concini nocoi aretirati. Vsekako na moram obvestiti Richelienia o novem dogodka.*
Koroški Slovenci v Beogradu.
16. In 17. oktobra se Je deputa-clja koroških Slovencev, 17 po številu. odpeljala v Beograd, da na nnl-višjem mestu zastavi besedo v pomoč in zaščito Lednih Korošcev. V deputaciJi. ki io le vodil koroški rojak vseuč. prof. dr. R. KušeJ. sta bila polee drutfih Korošcev poslanec Grafenauer in ga. dr. Piskernikov a.
Koroško odposlanstvo le bilo spreieto v ponedeliek. IS. oktobra ob 4. ponoldne od ministrskega predsednika Vtsniča in zunanieea ministra Trumbiča v sejni dvorani mir:'trskeisa sveta.
Po nagovoru vodie dr. Kušeia Je poslanec Grafenauer predstavil ministrskemu predsedniku in zunanjemu r;:'n;sfru celo denutaciio. nakar ie dr. ?malc v imenu deputacije Izvaial približno sledečet
G min. predse'nik! DeputaciJa koroških Slovencev le došli, da s svoin osebno navzočnostio svečano protestira proti krivicam in goLtifi-Jam. k' so se godile pri plebiscitu, ter zahteva, da sc ta protest predloži vrhovni mirovni konferenci v Pa rizu. kalti naša država ne more »n ne sme primati plebiscita, kt m izraz prave narodne volic In hotemn. temveč ie oiividna potvora dejanskega stanja in narodovega mišlie-nja. kajti že celotno postopanje plebiscitne komisije ie bilo v ostrem aas . -ttu z določbami mirovne pogodbe. —
Dr. Vesnlč le nato odgovoril, da se mora vsaka država ravnati po razmerah, v katerih živi. in po višjih silah, ki |j daieio same oo sebi smer. Plebiscita zato ni treba smatrati za definitiven ukrep o usodi Koroške. Za ta čas pa ima..*o nii v rokah moč in sredstva, ds zaščitimo livlienie m imetje tistih, kf so se za nas izjavili. Ce bo treba, bo država to zaščito tudi izsilila. —
Po teh besedah se Je razvnel živahen razgovor o gotjuf iali In sleparijah. ki so jih napravili Nemci pri plebiscitu. Zelia Korošcev le. da nora vlada storiti vse. da bo vsaj ozemlje lužno od Drave naše, ker Imamo tu povsod večino. Dr. Ves. nič ie obljubil. storiti vso. kar bo vladi mogoče.	_
Nato je poslanec Grafenauer primerjal trpljenje Slovencev pod Nemci s trpljenjem Srbov pod Turki. PovdarU ie veliko važnost naše večine lužno od Drave, ki kaže. da so Karavanke. Rož in Podjuna naša aesiMtrna last. Pomen Karavank z ozirom na bodočo državno meto le strateg čen In političen. Z ozirom na našo večino v ozemllu lužno od Drave Je posl. Grafenauer stavil na dr Vesmča vprašanji, ali bo vlada proti nepravilnostim in potvorbi plebiscita protestirala In ali se bodo pod-vzelf koraki, da se ohrani naši držav! vsaj o/emlje lužno od Drave. fHinistrskt predsednik Vesnič je odgovor I, tla se protest vložt in da bo odvisen od tehtnosti podatkov protestnega materijala. Na drugo vprašanie pa le izlavil dr. Truntbič. di ne more dati točnega odgovora.
Po tel '■»Javi se >e vr*:' i >p'j*na razprava o plebiscitnem vpr<4fM!tt
nje politike. Delal Je. da smatra zadevo plebiscita za odprta UčVo v r stem momentu, ko bi se Njutška Avstrija rtohla crfrijučib Nemčiji. V tem slučatu bi vtirjišanje nemške meie na Karavankah postalo sred-nlecvropsko in sve'ovno vprašanie. na katerega bo naša diplomacija posebno pazila.
Po tei izjavi sta se oba ministra od deputacije zelo prijazno poslovila. bodreč io k vztrajnosti.
Ostali so stari.
Vossische Zeitung. od 25. oktobra piše:
Zmaga nemške misli.
Nemška zmaga na Koroškem Je bila proslavljena včeraj od nemško-avstrijske zveze na priprost m dostojen način. O pomenu te nacijo-nalne zmage je govoril najmei Herman hieuzi. Ne sann Avstrija, temveč vsa Nemčija mora prazuovati to zmago, ki te prastaro nemško zemljo, sedal najjužnejšo deže'0 Nemčije (!) ohranila nemštvu. Se enkrat je izvršila Avstrija svojo historično nalogo, da je namreč obrambni zid proti vzhodnim mejnim in roparskim (!) narodom utrdila. Bil pa ie podan tudi uokaz. da vsebuie nemštvo še vedno mogočno. mirno, kulturno, privlačno silo. čeprav leži Nemčija tako globoko na tleh, ker velik del on h. ki so glasovali za Nernčito. so b It jugo-slovenskega rodu, Mwindische*‘, ki pa hvaležno ol ču.ijo daro e nemške kulture in so se z vso silo ubran li proti iz tujine prihajajoči slovanski Konjič Zmaga n a Koroškem Jača zopet samozaupanje Nemcev. Pot razvoja vodi dalje k politični utrditvi onega samega, velikega nemškega naroda...
Končno |e govoril Stefan Groff-mann o pred-toječcci plebisciti Avstrije glede prlklop:tve k Ncmč;ji. Omenil ic. da je avstrijski poslanik v Berlinu. U. Hartmsnn. najbolj konsekventni za. topttik priklopit-vene misli in de bo sedaj najbrže odpoklLan. Ce pa m sli nova vlada Avstrile. da more poslati na njegovo mesto diplomata stare *n!e. ki |e (e malo ali sploh nič za priktopi-tev. tedaj bodo v Nemčifi ž veči | Nem&koavstrUci dokazali, da bodo na njegovem mestu trpeli le moža. ! ki bo z vsem srcem delal za priklo-pltev.
To izjavo sl morejo oni antantni člani plebiscitne komisije, ki so pomagali k nemški zmagi, dati v okvir.
Enako pa so lahko na ,.Wim!i-sche“ ponosni naši neinškiitarli. Svetovali bi pa tudi onim. kf so tako prijazni, kadar nas obišče kak raihovski žurnalist. da Je še vedno tam gori nriljubllen nazor o ..Raub-vo!ku“ sn SOdmarki. ter da še nimamo vzroka, dovoljevati sebi kavalirstva!
zli: parlament še ni našel svojega
težišča. V seuatski zbornici, ki je vsa na novo opremljena v prav prijetno delavnico, ie bila vlada živahno aklamirana. Delavna večina se v zbornici še ni izkristalizirala. Pted zbormco stoli sedanja vlada kot rr.e-mento k resnosti in pameti, svarilo, da na) stranke abstrahirajo od svojega strankarstva in da naj se trudijo, da najdejo skupno državno idejo.
Današnja vlada incijativno ne bo nastopala razun v zadevah, ki se tičejo aprovizadje in stanovanjske krize. drugače bo le predlagateljica načrtov prejčr.je lesarjeve vlade. Zato se tudi o tel vladi govori, da to vodi Tušar. Zakonski načrti, ki pričelo pred zbornico, so siho daleko-scžrr: pomcr.iajo začetek globokega, resnega soc aliziranja. Parlament bo moral zavzeti jasno stališče v tem vprašanju. Predvsem pridejo na vrsto premogovniki. Zatem se bo obravnavalo invalLuo in starostno zavarovanje. Pailamem b«» moral torcl delati, ne politizirati, ker politiziranje bi vladi stališče le otežkočalo. Njeno stališče pa ie že itak težko.
28. oktobra. Dve leti Republike 1 Praga praznuie svot praznik mirno, dostojno, delal bi: realistično. Dočir. so b!li lansko leto listi polni razigranih veseliti spominov, se polnijo danes kolone z retrospektivami o Izvršenem delu. razpravlla se o nalogah trenutka In o svetovnem položaju Republike. Korak ie trdno zastavljen — država hoče živet' in bo živela. Habsburške nevarnosti za Češkoslovaško kljub raznim škofom in duhovnikom ni. Dr. P—n.
se či/tl neprijeten Drst nHh sile. Tam na klcr človek kriči od trolienia. tam le njih ooukč neooznana.
O da. za blokado in za vojaško Intervencijo Imuto smisel ker so to vnrašatiia moči Ali ko umira mati bolesti ker ne more prehraniti dojenčka. ko se reši s samomorom oče ker ne more preskrbeti svotcev. tedaj »e Evropa mirna In brezčutna.
Velik greh Evrope le to. velik zločin vseh civiliziranih. Vsak vreh se maščuie in ne želeli bi da se maščuie tudi ta ker nrperomn b' trpeli naši noton.d tu erebe sedanjih brezčutnih mogotcev.
Iz Prage,
Praga. 28. okt. 1926. Prva Jesenska sela parlamenta Je bila kratka:	Predstavila se je
vlada in podala izlavo. o katcri.se bo vrnila debata po Vseh svetih. Življenje v zbornici le bilo ob
tekom katere Je dr Trntt.biČ skoro	otvoritvi normalno, prei mrtvo nego
!*ol ure razlagal stališče naše zuti-	živahno — kakor sc ie neki list izra-
Greh civilizacije.
Listi poročalo da vrozl prihodnla rima ruskemu prebivalstvu z vladoin In mrazom, kakor »ih še ni doživelo človeštvo. In iz krovov ki pozna o dobro bollšev ike dasl ntao niih pristaši se zaeovarla ootreba dališeva obstola sedanle?* sovivtrieea režima Ver samo tako da * mogoče obvarovati mnovo preizkušeno Rušilo pred 113‘hidš'm^ Ako pade še zadn«! ostanek prometa tedm da le neizogibno. «1» nodivialo Hudte od no-man kania »n da kot liiicne iščeto brane. kal<rtne'enU tn kie^KoU N\ra* In bolezen na uplfcjfa tud* ta obunen poizkus st rac la Iomega 'n spomlad pozdravi ne vsUiajoč. temveč umira loč narod.
Mogoče da le ta pretresljiva Perspektiv* malo oretirsuia In da ne zadene vseva naroda volovo na -e da bo velik del nne</a naroda ki le dal miliione žrtev za svobodo Evrope v r.rihodnii zimi umiral od gladu in m m za
Evropa se nonaši s kulturo, se ponaša s civilizacijo z vsem mogočim. Ali vse to ponašamo nt drueo ko grda bahavo«! ker očitpo nima toliko *i'e v sebi da bi rešila o-ed umira-nlem zdrav -n dober narod
Re.i ie Evropa ima mnogo rozl-♦•vr.eva ali veliko Ima od Rusiie. Po obunnem pismu Gorkeva oa vemo. da umiralo od iznemnvlr,«ti in vlada na*bal*šj sinovi Rušile in vendar se ravno ista Evropa ne zvane.
Vse karte Evrooe non-avllalo s svojim nepoklicanim cenzorskim svinčnikom, na vseh koncih in kraiih
Ameriški volilni boj.
Volilni boj v Ameriki ie dosegel višek. Poleg vseli vodilpih ljudi, potuie preko 30.01 m agitao nev po vseh Zedinjenih državah in a« tira za Hardinga in Coxa. Obe stran* i se Uuto napadata. Občinstvo ie mirno: v si lošnem vlada prepričanje. da zmagajo repullikanci 2. novembra gladko. Časopis ..l.iterarv Digest" Je priredil poizkusno glasovanje med 606.000 volilci. ki Je dalo Hard'n«u Jasno večino. Razmerje
flasov le bilo 3:1 za Hardinga. tevilo socialističnih glasov cenijo na 3 odstotke.
V New Yorku Je Imel Co* poslednji volilni govor, v katerem Je silno popustil. Številne Irce le skušaj pridobiti z izjavo, da ie Irsko danes svetovno m pa angleško vprašanie. kakor n. pr. preganjanje Armencev. — V članku tednika ,.Nation“. ki je preie vroče zavo-varfat \Vllsona. pravi člankar, da | v	sebi	še	iz	avstrijskih Ča«ov	in	to
se ves volMnl boj suče okol* Wil-	te	škoda in	sicer	škoda	države.	—
sona. Javnost se sila malo meni zg zvezo narodov, odločena pa Je. da pomete z njegovo poi.iiko in hinavščino. ki je brez potrebe zapletla Ameriko v vojno.
Sedaj moremo tudi razumeti, zakaj je Italija odložila pogaja..-'a tudi po koroškem plebiscitu, ker pač čaka na L id ameriških volitev, ki b obeta poraz \\ ilsonovih načel.
Beležke.
„MI učitelji**.
Poslušajte odintitč!
Kdo kreše uma svetle mece?
Kdor se z mandati m učitell opeče!
(Učitelj po nedeljskem ..Jutru".)
V kalejdoskopu J DS se vrti.
..Politika le resna stv^. a ni vedno brez humor]«..' (Beri nedeljsko „Jutro‘‘.)
Tudi naša resnica.
V pogovoru s sotrudmkom ..Ud. Nov m" se ie 'zrazil predsednik Ma-saryk o češkem meščanstvu na način. ki velja tudi za naše in zato prinašamo njegovo sodbo. Predsednik Musarvk pravi:
..Naše meščanstvo Je morda bolje ko rusko, vendar ne stoji nad povprečnostjo. Imelo le Dri nas velike naloge, toda še vedno ne gleda dovoli okoli sebe in se ne razvila. Se vedno nima dovoli državnega smisla. Ali mis*i morebiti na to. kaj pomeni ..Velika Praga". *'avno mesto svobodne države? Kakšne so naloge tiska? Zdi se ml. da ima tisk dosedaj veliko preveč negativnega
Jugoslavija.
prometni odnašali ned Romunije la
Jugoslavijo.
LLHJ Beograd, 31. okt. Ravnateljstvo romunskih državnih železnic te pozvalo naše ministrstvo saobračala na skupno konterenco za ureditev prometnih odnoša-
jev med lugoslavijo in Romunijo. Nui pro metni minister ie sprelet povabilo In »e bodo povalnnia v par dneh catela.
'
Zaduialca aa rrikhn kraljem.
UHJ Beoarad. 31. okt lukaišnA opravil k trškega poslaništva *. Uiaman-doptiios te predvCcraišniim priredil zaduš-nico za pokojnim tršklin kraliem Aleksandrom Prisostvovala Je vlada in ves diplomatski zbor.
Ra?na poročila.
Korenski v Varšavi.
LTOJ Pariz. Ju. okt Kerenskt bo odpotoval v Varšavo, kjer namerava nastaniti svot eenera nl »Uh.
Stainbolliski pri Lloyd Georg«.
IJJU t.oudon. 30. okt Pred oJhodom v Pariz ie spreiel Stanibolijskega Lloyd
Oeorse. ki s« ie a njim dalj časa raztovarjal. Poznele le hit Stambolijski tudi pri Lloj d Oeorgeu pri obedu, katerega se Je
udeležb tudi voini minister C ur kop
PodraienJe življenja aa Uunahš
Dunai, l. novembra, (izvirno porušilo.) Od danes naprej so se podražite v vstk gostilnah, kavarnah itd. ledi la phate za povprt-Cno 3—6 K. Vtnu n. pr. se le podražilo za 8 K pri litru. Posledica tega pod ra-žensa se Je že danes poznala, ker so htit gostiinKki in luvarniSkl prostori skoro I povšikJ prazni.	*'
Gospodarstvo.
-f Sladkorja ca Izvoz Ima'Puljska I« J znaša 2U6.400 hektarjev. Od teh odpade m
  Češko 106.000 hektarjev, ostanek pa na
Slovaško.
od lanske kampanje okru« 600 vagonov
■f Angleški kredit aa volno. »Times«
poročajo, da ie Angl..« Češki dovolila kredit za WJ0.M0 iimtov »terllngov za na kup surove volne v Angliji.
•e Državni g«adl v Češkoslovaški Površina državnih gozdov v Češkoslovaški
I
Štrajk domačih dramskih Igralcev.
Kriza v ljubljanski drami le včeraj prktueU do vrhunca. Izbruhnil je stavka domačih gledaliških igralcev.
Javnost je o stanju in razmerah, Id vladat<> letos v 'Jublianskem gledališču. p<*sfcbno v drami, slabo ah napačno poučena. Iz nastopnega poročila le razvidno, da sedanie g‘b> nje domačih igralcev nikakor ni naperjeno prot) ruhkfm kolegom, »kakor se bo to morda bolelo razglašati). marveč proti postopanju gledališke uprave, ki nastopa z janov-sko taktiko.
Kriza v naši drami datira pravzaprav že od začetka sezone Ko so Se sk'epale pogodbe, se ie uprava izrazila, da leMs ne bo mogoče nikakršno zvišanje plač, ker uprava nima na razpolago n tl vinarja razpoložljivega denarja. Prišla pa ie 13 članska igralska družba g. Mn* ratova. ki je gostovala tu z velikim uspehom. In kar čez noč Je bila Mu-rateva družba angažirana za cel i leto za svnto. ki presega pol mH* Jona kron. To Je rodilo prvo nezaupanje v upravo, ki ie še kratko pred tem trdila, da nima denarja, ki ga Je pa za Muratovo družbo takoj našla.
Takoi po angažmaju Rusov se
)e začele z«po stavljanje domačih igralcev. Rusom Je uprava dovoljevala vse, dočlm le našim komaj privoščila izjavo, da so Rusi igralci prve vrste, naši pa tretje vrste, ki na) sploh bodo veseli, da se lih še trp^ pri gledališču. Ko so domači igralci vprašali, če sc iim bodo gaže kaj povišale, so dobili v odgovor, da ne prej. dokler kdo od njih nc umre ali pa prostovoljno odstopi, nakar se bo gaža dotičn ha razdelila med ostale. Danes so plačane naše prve moči. režiserk in prvi kapelnik z 2800 K do 3200 K mesečno, dočim imajo ruski epizodisti po 3000 K. g. Muratov 7500 K. ga. Marševa in g. Puijata pa po 6000 K na mesec. Domači igralci igrajo na mesec 25 krat. študirajo do 3 vloge naenkrat. Rusi pa igrajo po 5 krat na mesec, in da še to Igrajo, morajo naši igrači na oder po treh ali štirih skušnjah. (..Ljubimkanje"). Ruska družba je Imela za ..Eigara". (ki ga je pa že igrala na turneji) 30 vaj. Naši ;gralci si garderobo Izposojajo in kupujejo z lastnim denarjem, ruski diužbi pa je dala uprava za ..Eigara" napraviti še celo čevlje po meri. —
Popolnoma jasno Je. da Je to krivično in pristransko postopanje gledališke uprave med našimi igralci rodilo ozlovolienost in odpor. Da se odpravi to neznosno stanje. Je odbor ..Udruženja" zahteval od uprave. da skrbi za slovenske člane In predstave, niih vprizoritve ta opremo v isti meri kot za člane ruske
družbe. (Ce Rusi. prvovrstni igralci rabijo za eno predstavo 30 vaj. potem Jih rabiio naši. kot :gralci »retje vrste, vsai on). Na to zahtevo je uprava odgovorila z grožnjo disciplinarne preiskave.
To so dejstva. In vsled takega ravnanja gledališke unrave so dramski domači jgralci včeraj stopili v štrajk.
•
Pojasnilo gledališke uprave.
Ker ie del dramskega osobta vstopit i 1. novembrom v *:avko. ostane dramsko gledališče do preklica zaprta
ClIedaMška uprava se čuti dolino, dati Javnosti nasledn,a pojasnila:
Koncem pretekle »ezone to »e Stani drame pritoževali, da Je dramsko osobje premato&tevilno. da so vsled Icjta i delom preobloženi ter ne morejo svojih dolžnosti vrfiti tako kakor bi hoteli. Da urodl njihovi želji, ie povabila uprava razi.e slovenske Igralce, med njimi gospoda Nučiča ln Skrbinška, naj vstopijo v osobje ljubljanskega dramskega gledališča. Odzvalo * se ie samo nekaj tržaških. Igralcev, ki ps za razbremenitev starega osobja niso zadoščali Vsled tega se le odločila uprava nastavlU del odlične ruske Igralske družbe, ki Je bila pod vodstvom prvovrstnega ruskega režiserja Muratova dosegla velike uspehe ne le v Ljubljani, ampak tudi v Zagreba. kjer JI Je kritika posvečala dolge ta navdušene članka S tem svojini čhiom uprava ni hotela samo pontnožlU Igralskega osobja. anipak le tudi ždel* nuditi na-
šemu naraščaju, ki ga Je v sedanjih časih težko pošiljati na študije v tulino. priliko, da se ob lepih vzgledih na domačem odru naobrazL t>nl ruski člani, ki bi se. kakor so to že storili nutogl Ceht, našemu jeziku popolnoma priučili, bi se mogli morebiti tudi stalno prikleniU našemu gleda Iliču.
Gledališki upravi žal ni bilo mogoče doseči umevanja tega stremljenja pri slovenskih članih dramskega gledališča, med katerimi »e le 'akoj po angažiranju ruskih Igralcev poiavlla nezadovoljnost, k! le vedno rasla, dasi se Je nltb tnaterljelno stame Izza podpisa pogodbe znatno zboljšala Draglnjske doklade so sc zvišale z^ 100 do 13uV kaznim boljšim močem so se povišale gaže, tako da med dramskim osobjem skoro ni bilo člana, ki bi bil slabše plačan nego uradnik h- *U celo 7. čl novnega razreda. So tgialske rodbine, delom bre* otrok, ki prejemajo 11350. 5900 bi 5700 kron mesečno Iz gledališke b gajne. To so gotovo svot«, ki se ž njimi V Ljubljani da Izhajati. Toda slovenski gledališki Igralci so bili mnenja, da za take plače ne moreta več nego dvanajstkrat v mesecu nastopiti, ta so zahtevali aa vsak nadalini nastop celodnevno gažo po vtIiu. Uprava Je tudi tej njihovi zahtevi ugodila, tako da dobivajo sedaj slovenski člani povprečno isto ali višjo plačo kakor pretežna večina ruskih članov, ki nimajo Igialnih honorarjev In ki morajo plačevati ogromno stanaVino po hotelih. Toda slovenski člani se tudi s tem niso zadovoljni, Dne 23. oktobra so pisali upravi list X katerem U očitajo, da le angažirata ru-
V nobeni knflžnicl ne Rtneto manjkati lični 7vezkl sNARODNE KNJIŽNICE«.
Zahtcvaitc cenike nrl /verni knliearnl v I.JuMtanJ MarifJn tru 3
ake člane, da zapostavlja slovenske igral ce ta slovensko dramo, ter Izjavljajo, da se čutijo uiiravlčene »kontrolirati ln nadzirati dclovan.e uprave.« V tem dopisu Imenu-Jejo svoje plače »škandalozno nizke« hi dol že upravo, da liro ne daje možnosti nastopati v zadostno pripravljenih In dostojno opremljenih Igrah. Uprava, kateri ja vlada poverila nadzorstvo nad gledališkim osobiem, se seveda ni mogla podati pod nadzorstvo tega osobja ta le morala to zahtevo kakor tudi zahtevo po nadalinens poviševanju prejemkov sporazumno s vlado odločno zavrniti. Hrotestliala je PC tud« proti trditvam, ki so popolnoma neutemeljene kaltl uprava ni nikoli ta ntajer zapo stavljala slovenskih Igralcev ta llm je ved-no dovoljevala zadostno število vaj ta dostojno opremo Iger. Ijrre »Za narodov blagor«, »Aufisa«, »llasanaginlca« In »Se« kresne noči« so bile od 16- avgusta L 1- na repertoarju dramskih vaj In so bue tudi ,_..j dostojno opremljene, kakor je bilo te S ozirom na proračun mogoče. Pač pa je morala uprava opetovano nastopiti proti slovenskim članom zaradi zanemarjanj« vaj.
Uprava je torej mnenja, da Je vse sto rila da bi dvignita višino slovenskih dram skih uprizoritev, ta da )e ne zadene krivda, ako pri slovenskem igralskem osoblu ni našla onega umevanja za napredek nafte umetnosti, k! ga je od njih pričakovala.
Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani:	Friderik	Juvančič, Oton 2upančlČ,
Pavsi Oulta, Friderik Rukavina, Iva« Rus.
Dnevne vesti.
— l.ahl razpkuteio učiteljske fcluibe po Goriškem. Lepa pravica ln lepa vlada. Zakaj pa ne pozovejo tazaj poprej vseh tistih, ki še žive. io na razpisanih mestih definitivni ačitelji Ice) in ki Jo danes ali vsled laških šikan samih ali vsled drugih vzrokov niso tnoičli nastopiti službe Če kdo hoče dom^v in v službo, mu služite niti na n!e«o\ ..n starem mestu ne dajo. če pa je kdo doma in že poučuie. ga pa tako dolgo šikaniralo do svojih karahineriilt. da mu često ne kaže drugega, kakor umakniti se kam. kier ie vsai varen pred njho-vimi kasematami. — Ali ie< ni več prav nikakega prava na svetu in nikogar. ki bi se zavzel za nrav cc našega učiteljstva? Kdor se še m odpovedal svojemu m stu in kdor se brez. lastne krivde še ni mogel vrnit' *er nastopiti slu;.be. tega se mora poprej pozvati »n mu dati za nastop primeren rok. 1 «»l:Ko pravo-/nanstva itna vsak normalen človek, ietudi m iurist le Italijani ne vedo tefa. ali ^ nočeio vedeti iz gole nagajivosti napram Slovanom. In ni tta človeka, da bi pu,testna! na me-rodainem tnestu zoper take nasilnosti. Pošiljati inteligenco iz zasedene-M ozen ila domov. t. le pač lahko delo toda. da bi se kdo zavzel za njo in ii izposloval nen oten povratek. to te pa druga stvar, katerel •aši fak torti ne vedo leka.
- Kdo tovori? <?&. oktobra sta t>ri«t* dva boliševika avltatoria v l.innvo brdo občina Kat>t*la. okrai Beluvar hrvatska. ter v hiši občinskega nredstoinika Steve Suvellaka tbrala nekoliko prebivalcev in se Predstavil* kot hollševika s pristav-k>xit da obstala četa Jo 009 litiui t menda na Madžarsket.tl in da ko kodo *li snnrf selo nal se kmetie ničesar ne bole. ket delalo za na/od Bila sta v voiaški obleki oborožena y v ' ^et- iml miškami Po Kratkem zadržaniu sta dvakrat ustrelila v zrak in odšla iz sela Obenem sta odgnala soda rta Ivana Murkiča ker j« m o/arial Hudi nai iu ne nosltišam ker se ne ve kdo sta Iz teva Poročila se naihoMe vidi kdo zavata hrvat-'ke Kmete na stranska not* in v če-vavrm interesu ie da se hrvatskl kmeoe bttniln oroti svoji državi in redu ' tpri
— Berta •roiniSkili družin. Orožnikova žena nant piše: ..1 rkaite !n se vam ho odprlo ..“ stoji v svetem pismu. Toda orožniške žene ž? trkamo in orosimo dolgo. Mal je odpre moževa denarnica, da dobimo ('c^ar za zirnsko obleko m čev-lie za sebe in za dren. tort* zaman, ker mož nima denaria. Otroci na tak nai'*n norimi ne bodo mogli ho-d;ti v Šolo. temveč bodo morali počakati. da iitn s\. luril prinese čev-lle. Peda. ki k> prenašamo, »e neznosna. Skrajni čas le da se nas merodajne o! ’asti usmilijo. A ko pa to ni mogoče, nai vzsmeio oblasti naše otroke v svojo oskrbo, me žene na bomo šle delat na polje ali v tovarne.
- »Slovenski odbor« v Buenos Airesu «e nakazal ontom francoske banVe Pio de la Dlata na tukaišnto Jadransko banko 1000 frankov za koroški plebiscit Roiakntn ki v dallni tniini niso nozabili svnle domovine ittkrenn zahvala za velikodušni dar!
- Težav« aagtb ljudi ob demarkacijski JrtL Nainesrečneiši so ob demarkacijski trti posestniki, ki imajo svojo zemljo tud' na oni strani. Italijani (letajo v tem oziru velike ovire In Italijanske straže streljajo kot besne oa or e, ki M hoteli prestopiti d*maikjci'(>. Tak so »hstreHle pred kratkem nekega Vrhu.čana, ki je hotel iti preko črte v gozd po drva. Raniencn se je rana. ki ie bita sicer lahkega značaja, vnela In so Ra morali prepeljati v bol aico.
— »Dle Muskutte- prepovedana. V naši državi |e prepovedal dunajski ilustrirani list .t)ie Muskette«, ker piše in prinaša Nike z Ra mesom, da omalovažuje ugled haSo dr*av«.
— Prenovedaai madžarski tlsai. Ket Jitadiarski listi »Kis UiS2ag«, »Pesti tlir-aa«, »Masvar Orszag« in »Pesti Naplo« »išelo proti naš: državi, ie minister za notranje stvari prepovedal uvoz In razpečavanje teli listov v naši državi.
— Za ukinjenje večjega števila praz-alkov. Ministrstvo za vere je stavilo go-•podarsko-finančnenrn odboru ministrov Predlog, da se ukine večje Število praznikov, da bi se s terst povečalo Število delavnih dni.
— Spričevalo o odsluženi kadrski ... 2-H Vojno ministrstvo je izdalo naredbo, da Mora biti spričevalo o odsluženi kadrski službi potrjeno pa ebčlni.
— UraiksiSbi etroci, ki se 3o!s}n na **®t*čUJSču, hod« dobivali draglnjske do klad«, akotudl so nad 21 let stari
— Foštue pošiljke v Švico. Po-8«natve v Bičmi poroča, da mnoga
oblastva Došiliaio ofsma t zavofl. na katerih le nisan naslov samo v srbohrvaškem ieziku tako da švicarska tvičta	nošihk ne more do-
staviti naslovnikom Vsled tena romalo nisma no vseh tulih konzulatih in poslaništvih In nridelo nn7artnle zelo pogosto odnrta do naslovnika 1 >a b> sp temu v bodoče ognili prosi kr posl-insrvo v Bernu da na< bi se na zavojih nisem ki so nameniena v Bern narisal nast^mni naslov »La Lecation dti Rovaume des Serhes Čroatcs et Slovenes en Suisse Ber-ne Fnntngcstrasse Nr 4S • ali »Bie Oesandtschaft des Konigretches det cerben Kroaten unri Slovenen In der Schvveiz. Bern. Lnningerstra»se Nr. 4A «
— Radi uvedbe ttavejta vozne*« red« nt progah severno od Save in Donave bodo spalni vagoni Irt vozijo direktno v Llubltann m Prago, od Ml iz Beograda vsak dan ob 21. z vlakom M 4 V Beograd pri halajo 1* Llebliane i vlakom St. 3 ob 4> 41*.
Iz Prage pa z vlakom M 5 ob	We-
stavraciiskl vagoni odhaiaio iz Be<>r:sda vsak dan t vlakom it. 6 i* se vračalo t vlakom it 5.
— Razpisane službe: učna mesta v Hočah. v Podovi pri Račah, pri Sv Marietl na Dravskem poltu t/a učiteljico), mesta učiteljic ženskih ročnih del za Hoče. Roz vanle In Reko, Ljutomer. Maribor. Natanč-nelSe v I 'rudnem listu St. 12(1.
— Obrtni učni tečaji Potreba takih učnih tečalev te vedno ho!) očita, zatorej se je pri tozadevni anketi dne 25. t m. v »Državni obrtni Soli v Ljubljani« sklenilo, povabiti vse pomočnike In molstr«, ki Dl hoteli tečale obiskovati, da nemudoma pri-glase svoie ime. obrt, bivališče pisarni »Pokrajinske zveze obrtnih zadrug za Slo venilo v t.tubiianl«. Beethovnova ulica 10. Tečatl bt bili i me-ečnl. Najprvo bi se poučevalo v Llublianl potem bi se priredili po pokraiinl slični tečaji, na katerih bi poučevali posebni strokovni potovalni uči-telll Podpore za čas učenla bi se izposlovale. Urad za pospeicvanie obrti je te razpisal strokovna učna mesta In sicer za krolaMvo, čevllarstvo in keramiko (Ion Carstvo, pečarstvo). Nadat'e pridcio v »o-štev: kovinarstvo, m sicer za ključavničarstvo. kovaštvo, elektrotehniko, železo-strugarstvo ter mehanične obrti, kolar stvo. mizarstvo, slikarstvo, Crko-slikarstvo. pleskar-tvo in ličarstvo. Kdor se misij udeležiti teh tečaicv. nar ac takej zglasi
L.uoijana
* Vficrslšnfl praznik Vseh svetnikov »c Hi mrzel. 'La izprenicniho se ie pujuvil tuiutaui kakše.i snežni kositiič. Na pot-oial šču le bilo ogromno šieulo Hudi. ki so tosetili grobove svojcev. Pelo ie na pokopališču več liuhlianskih pevskih društev.
= Cisto zanemarjenega Kettejevega groba so se usmilile licejke in 7. hvalevrednim delom poskrbele, da bo na dan Vse., svenh. ko bo grobišče polno ob skovaicev. grob enega naših pmh sinov urelen. Vzgledne liceike pa so še drugače počastile spomin pre^ano umrlega pesnika in po okrasitvi njegovega groba priredile domačo šolsko proslavo in si s pr^Javaiiii ler deklamacijami osvežile ..ubezen do našega pesnika. Cast liceikaml
= Sobotno prtv..vanle c Koroški. ki ga ie priied'1 ..Sokolski sa-ve7" le bilo slabo ohiskano. Predaval ie g dr. J. C. Oblak.
= Okolu 2D0 poštnih ženskih moči provizorični le odpuščenih iz postne službe, ker se na nllhova mesta namest io definitivne moči. Tako se rešu*e danes sociialno vprašanie — z metanjem na cesto.
-- »DruSlvo zlu(at«Uev fllnznlzke Is-kultultt v l JubUznl« priredi v zin^kem »c mest tu 192ti>2l »erljo lavnih predavani Za ta pieJavania 1« druSfvo naprosilo na4e nalodtlčneii-c kulturne delavce. Do seda) so že obljubili svola predavanja gg. dr I. Cankar, dr. J. Debevc, P. Pinžgar, O Župančič. Prvo teh predavanj se bo vrSilo v petek dne 5 nov. t I. ob 8. url zvečer v zbornici na univerzi. Predaval b<. g. prol. dr. Jo«tp Mantuanl »u knjižnicah* Cene prostorom so za sedel 4 K, stojiiče 2 K.
  Pet »ko druži vo »Ljubljanski Zvon«.
Mesto v pondeljek (praznik) pevska vaja v torek zvečer.
— Na gradu »tatmieio stranka v kleteh brez peči. daslravno je tau te dovolj prostora. Na razpolago bi bilo več zračnih malih sob, toda g. J. Jih je oddal rajši za jedilne shrambe. Naj gospodle ne mislijo, da ie za reveža vsaka klet ln drvarnica dobra. Bil bi že tudi čas, da se Uudle prenehajo deliti v kasta.
— Prave dirka aprtzarlajo nekateri ljubljanski vozniki od postale po Kolodvorski ulici do Uniona. Človek ni nikdar va ren, da bi ne bil povožen. Kdo bi si mislil, da tiče v fljakerskem konju take dlrkažke zmožnosti! Seveda Je treba priganjati konja, kadar se vozi verlžnlk, ki le obljubil
veliko napitnino zato, da ne zamudi prenočišča v hotelu. Toda zaradi verižnlkovega prenočišča ne maramo mi pasanti biti v vednl nevarnosti za iivllenle. Policijo opozarjamo, da naj tudi v tem oziru napravi red.
— Saje so s« vnele v nedello med t. In
2. uro v dimniku tovarne poleg klavnice Požarna bramha je prihitela tako) na lice mesta In ogenj pogasila, škode ogenj n>
napravit,
— Uboga raznaša tka |e izgubila 250 K denaria zavlteca v kuverti od tiibileiskega mostu do frančiškanske cerkve. Per le denar Izgubila revna oseba, se pošten nji-dueti prosi, da ga prinese na upravo na lega listu.
Maribor«
»Ples v operi«, prva letošnja opera v mariborskem gledališču je dobro uspela.
Jajčje kupčije. Mariborski veletrgovec Ad..|| Himmler le svolčas v ntariborsk okolici kupoval lalca za izvoz. Plačeval za lalca cene ki so presegale tržne cene žnto ga te verižniškl urad obsodil na >»»• kron globe, en mesec zapora ter zaplembo Jajc. Radi kupčllskih zvez « Hfmmer lem ie bilo nhs«»lenih tudi »eč žensk, med nmnt Marija Petek Iz ptutskega okraja, n« 500 K globe, ker le kupovala lajca po dnevni ceni, ter jih prodajata Hlmmierju t dobičkom.
I Isinlcn z mesečno piačo te Izvubtl okt na potu I/ kavarne Itrava do dom« Miha Pevnik. V listnici )e bito 3dt» kroo. IM rubljev ter razne llstute.
Cel e,
O priliki plastičnega baleta gospe fsa-čenkove v Ccliu se niso razdeljevala — kakor nam poročalo — samo nemška vabita. Poleg slovenskih, ki so se vubče ras deltevula, se le uporabilo le kakšnih 21«' nemških vabil, ki »o se Izročita tvrdk' hitz Rascb v svrb« razdelitve med odjemalce titkalneza nemškega časopisa.
Nemški tntogral Perlsstch ima M svo. Ji hiši issbešenc razne lotogratlle, katerih večll del nam predstavila slike ra/nih b'v Sth avstrijskih oficirjev v starih avstrijskih unitormah Ako človek pride mimo take tziof.ne b zagleda te znane obraz«, sc prtsdien spomni na tiste čase m na tiste Hudi ki so mrcvarili slovenske vola-ke Zakte\ zrno od oblasti, da nemudoma uktenelo, da Izginejo ukc žaljive slik« ir lavnih prostorov.
Lekarniška koncesija. Zdravstveni od sek za Slovenilo in Istro ie pudetii mag ptiarin. Francu Kuraltu, d *'le| arovtzorlu lekarn« Trnkoczjr v Liubtunt, tiMCOli? za ustanovitev la obratovanle nov« lava« lekarne v Celin s stoilščem Kralja Petra cesta — Cankjrleva utica.
Veselica ()lepševaiu«c» drnitva v Celja se vrši dne 13 novembra ob 7. nn zvečer v vseh prostorih hotela »Union«.
Koroško«
Smela tatvina v plebiscitnem ozemlju.
V noči .>d 24. na 25 t m. »o ne/nam zlikovci ukradli malt posestnici Mariji Ku tej v Lfbučak ari Pliberku inietno rulavn kobilo srednte velikosti, precej trebušna-to, na čela z belo zvezdo, daiie lolstrskl voz t <eteno ptrbarvanimi »mucami, končno železno verigo in dolgo vrv, vse skupaj vredno 4tuk» kron. V»i dobro misleč«, todt orožniške postate. s« prosijo, da v svotem okolišu poizvedujejo in oškudo vanko obveste, če kaj dnženeio o prodaji ali nakupu opisanih predmetov.
Volilno gibanje.
NSS le Imela v nedello v Cellu volilni
shtvl. Na shodu sta se predstavila voiilcr<t» štaierska kandidata dr. Rvbaf in P Za Panc Dvorana Nar. dom* |e bila potna, vodici so Izvatania govornikov popoliMMoa odobravali Dast so hotel Predstojniki posameznih uradov v Celtu doseči, da «e urjdništvo ilmda ne udeleži, so se urad nikl udeležili korporativno. — Tud| drugi shodi NSS na deželi so uspeli.
JDS le imel« v pondeltek v Cellu shod. ki ie bil zelo malnštevlno obiskan Na tho-du |e poročal dr. Kukovec. Do besede )« prišel tudi g. Urandner.
Komunisti »o ime^ v n.Jel jo volilni shod na Turjaškem trgu. Udeležilo s« ga 'e ksklh 15« Hudi Oovorill so dr. Lemež, gg Zorga, Perdan In Petrič.
Gledališče in glasba«
MARIJ KOOOJ.
Glasbeni kritik dr. Fran Kimovec se Je izrazil pri kritičnem presojanju »Treh solospevov s spremlicvanjem za klavir« komponista Marija Kogoja, s katerim p<l-čenla korakati Jugoslovanska glasbena umetnost med veliki svet: »Upamo, da (solospeve) kmalu zaslišimo v koncertni dvorani, zakal vredni so, da Jim naši najboljši pevci In spremljevalci žrtvujejo potrebnega truda la časa, saj smo bili v te vrste literaturi do sadnjih dni navezani te na par imen, k-i s« j*ažo umetno pesem častno osnačala.«
O Kogoju prinašamo še sledeč! mnenji:
»Težko se ml zdi bolje označiti pri-
čujoče skladbe kakor g besedo, da bodi
njih ustvarltelj iavstovska pota. To se pravi, v globočino kopije, zato zahteva od pevca In poslušalca zrelosti ln resnobe: kdor ga hoče uživati se mora ž nltm vred pogrezniti v globočino. Pesem ki glasba sploh skladatelju ni Igrača, mu ni ne zabava, ampak mu je kot izraz lepote h kul turni dovršenosti človeške duševnosti nui-no potrebno dopolnilo onih dveh kategorij, resnice is dobrote, ki ju lavnost pogosto upošteva kot edina polnovredna čtnl telia človeške osebi,osti. Kogoj je kot glasbenik kiupresijontst, ne da bi kot tak za metal g'asheno formo, ampak gre mu za adekvaten izraz čustva v glasbi, to pa ne. da bi značaj pesmi le na splošno zadel ampak vsaka posameznz beseda, celo vsak zlog m->ta po svoji n»itranji veljavi dobiti v glasbi svojemu pomenu primeren Izraz Skladatelj g napetostjo, skoro bt dejal ljubosumno zasleduje vsako na,rahlejšo aiteraciio, vsak naigiobji utrip pesnikovega čustvovanja ter tviče doseči to. da v istem hipu. na istem mestu vzbudi poslušalcu ne te enako močan odmev, ampak mogočno potenciran učinek Odtod tista žarita, žgoča qep,r,redno»i njegovih harmonij, njih pestra burvenost. ki v živo gre, d-> malo dane za-kett; odtisi pa po drugi pum prav vsled Iste ubrane bogate pestrosti zopet taka nežnost to mehkoba, da sc nam čustvo zgane v blaženstvu.« (Dr. F. Kimovec).
Glasbeni kritik Stanko Premrl pa je napisal o Kogoju sledeče: »Ponavljam, da le Kogoj eden oaiih najmodernejših, naj-Izrazitejših skladateljev. Moderni sklada teli išče to se potrudi, da naide in da vsakemu nthllaju raznih čustvovanj kar moč primernega do pičic« natančnega izraza Posebno % tem pogledu »o Kogojev« skladbe Izredno intimnega rnačala. Za Lajovicem bo treba utirati put le drznejšim mojstrom«
Mani Kogojev stavaostad koncert ac vrti v »Unionu« ž t »
•
Ii krogov abonentov. Večino stalnih
obiskovalcev gledališča tvorimo aboneiitJe. ki ga tudi radi podpiramo Pričakujemo pa te od začetka sezone, da M nam ravna telistvo nudilo kaj novega. Teden ta tednom poslušamo same opere ki smo lih bili kancem lanske sezone do grla siti Fdino uuvo delo ie hita »l.era Vida*. S«tistov m personata trna gledišče dovolj, orkester tu dl. kapelnike štiri in ves aparat v dveh mesecih ne more naštudirati »ne nove opere. Kje ttčt vzrok? Ptičakujemc, da bo ravnatel'«tvo upoštevalo našo pritožbo m nemudoma ukrenilo vse potrebno, da repertoar ne bo napredoval po polževo kot do danes
Koncert Tfalerrv - Jeral - Bre*ovi»h.
Operna pevka itubltanMiega opernega gledališča gdč Vilma pi. Thlcrry-eva ter viol. prot. Iluhlianskeva knn/crvatori)a g Karel JeraJ priredita • spremstvom kapelnika ljubljanske opere g. Ivana Kresovška dne 8. novembra t f v veliki dvorani hote)* »Uniona* v Ljubljani skupni Koncert Omenjeni umetniki bodo tekom meseca novembra priredili še po eo koncert v Mariboru in v CeiJu.	k
Književnost in umetnost.
Za tridnevno umetniško prireditev mladih slovenskih umetnikov vlada v ljubljanski lavnosti veliko zanimanje Prireditev bo nbstolala Iz Kogotevega koncerta. Iz otvoritve razstave mlajših slovenskih slikarjev v Jakopičevem paviljonu to iz Podbev&kovega recltacljskega literarnega večera S temi nastopi se bo mlada sioven ska umetnost vseh vrst predstavna občinstvo. Za vse trt prireditve Izide skupen program « slikami glavnih činitellev. Pojav le pri nas nekaj novega: še nikdar ni v naši kulturi mlada umetniška genrracila vueh kategorij nastopila v tako zavedno strnjenih vrstah v lavnem življenju. Na tančen spored objavimo pozneje. 1 rldnev-no prireditev otvori komponist Marij Ko-gol s svojim koncertom, ki se vrši v sredo 3 nov. ob 8. uri rvečer v veliki dvoran' Uniona. Vstopnice za u koncert se pro dalajo v trgovini J. Vidmar, F*Ted škofijo 19.
Planinski koledar za leto 1921 Je že v
tisku ter izide v sredini novembra Me«l drugo vsebino ima tudi najnovejše kolkov-ne lestvice ln poštne doliičhe. Cena komadu 20 K ter le namenlcn čisti prebitek za povečanje koče na Korošici pod Ojstrico. Naročuje se pri izdajatelju g. Francu Kocbek. nadučitelj v G u njemaradu, ati pri založništvu v Mariboru, Krekova ulica 6-1 levo.
Sokolstvo.
»SokolIČ«	list za sokolski narašča!
štev. 7—I Je ravnokar izšel s sledečo vsebino: I, Sokol sem ln Sokol ostanem. 2. Našemu dtjaštvu. 3 Naraščal na VII. vsesokolskem zletu v Pragi. 4. Mariborski zlet. 5. K»>roška deca v Llublianl. 6 Sok»> llč Iz dežele. 7. Snaga v živalstvu 8. Spomini na srbski umik v L 1915. 9. Plavanje
10.	Vale z obročki za deklice. 11. Glasnik. 12. Sokollču. — Sokolič slane letno 24 K.
V pisarni Jugoslov. Sokolskega Savo,
za v Ljubljani se dobijo sledeče knjige! Bajželj: Vaje na bradlji (b K), Dr. Pivko« Telovadne Igre lil del (8 K), Schaubj Prosti skoki 15 K), Dr. Pestotnlk:	Kak«
upravljati iu voditi sokolska društva (22 K) Naročalte!
Pokrajinske vesti.
SkoDa loka. V našem okraju sc je t zadnjem času zopet zelo razpaslo tihotapstvo. Tihotapci prenašalo dan za dnem v velikih množinah raznovrstno manuiak-tumo blago črei meio in ga potem proda, lahi po pretiranih cenah brez vsakega obrt. nega lista Sal bi končno tudi ne bilo v««, če bt plačali tl vvrlž.rtiVi-tlliotapcI tudi carino, obrtnega da,ka pa le ne bodo plača-
li.	kakor mor«*o to storiti trgovci. Po-zlvfamo oblasti, da naredilo red.
Mokronog. Bralno društvo v Mokronogu je vprizorilo preteklo soboto in no-delio An/engrubt-rlevega -Dolskega žuo-nlka«, igrokaz v treh deianiih. igro i« prevedel df. Albin Češarek Jezik prevod« le dober, nekateri (zrari so molstrsko zadrti. ker so vreti Iz iezika pnpr»,ste«a liiidvuj,, kar otaKuie amevanie vsebinsko težnh mesi Pred časom ie bilo to delo >9 prevedeno, a menda ni prišlo v širšo lav* nosi Predstavi sta pod molstrsko reždo prevajalca samega krasno vspell. Zelja za ponovitev le bil« splošna	k
Ormož. Nedavno je bilo pri nas mnogo krika in vika. češ. da so občinski računi v neredu in da te skrama potreba, da se napravi red. Toda do danes še ni nihče poročat, kako le i računi Pač menda zato. ker m pravilni. — Za občinskega tal-nlka so nastavili pred kratkim pri nas nekega M., ki zna koma) za silo pisati. Preti, nit tajnik z 8 gimnazijskimi razredi te imel I4uu kron mesečno, ta z dvema razredoma liudske šote pa trna 2tMo kruti. Zakaj se nalagalo nova bremena občini?
Kozjanski okraj. Letina ie letos izredno obilna, vfnskt pridelek presega gleu» množine ta kakovosti zadnje letnik* Vrši %t živahna fcuočlla i moštom, ki ima 18 do 22* siadkoria Domači m tali prekupcl preplavi lato okraj, špekulirajo na račua revnega liudstva In delalo mastne d»»ročke Lludle Rtn vsted neiskušenosti gredo na limanice Tl meietarfc so pokupiti m»*s* pu 9—12 kron ra "ter. medtem ko se sedal ptačuie te po 18 kroti. — lalca »e prt nas prndatalo te po 3.70 K, kar le skoraj nevertetno Kmetie zagovarjata cene *vo-jth produktov km pravilne, češ da s« te Itak vsaka stvar podražila štt—»igrat, kat I« Zalih,>g tudi resnica Vendar pa ie treba pomislili eno: V predvojnem času ta prodal kmet vino po 20 vin. ilter. delava« pa ga le »tal (ta vin. dnevno: posestnik to moral tore! plačati 3 Utre vina za ene«« delavca. Sedaj -c to narobe. Za liter vina. ki stan« povprečno Ib kron. se dobijo 4 delavci, kajti poiDkl delavci So plačani šemo po 4 krone dnevno. To so abnormalne razmere, ki ne bodo prel končale, dokler se ceuv tndustr produktom, na katere »e kmetje upravičeno Izgovarjajo,	ne zas-
talo.
Gornja Radgona. 14. t m. meseca ponoči je napadel aekl tihotapec ob meil pri Žunkovi finančne,ta stražnika	Antona
Zeitiiiaka ter ga s štirimi streli	anrrtno-
aevarno ranil. Zemllak i« 19. L m. v radgonski bolnici podlegel ranam. Pokoinlk to bil »tat 31 let to le zapustil svojo sur« ubngo mater, ki le izgubila s sinom svo»® na hotjšo podporo. Pogreb pokojnika se *« vršil 21 L m. Prt Sv. Petru v Gornji Radgoni Pokojnik le bil pri tovariših kako« pri znancih prlltublien. zato so sc njegovega pogreba tudi polnoštevilno	udeležPL
Ob odprtem grohu ie govoril g Janko ClrK ginllivo posmrtnreo, nakar »o zaued domači pevci pod vodstvom g kaplan« Aštča »Blagor mu...« N. v m. p.t
Ptuj. 0 zadnil nezgodi, ki se le prtps tila na Dravi. n.«m poročalo naknadno ta točnejše: 12. t m. okrog šeste ure zvečer se H peljalo pet oseb. 2 moška ta 3 ženske. s čolnom natovorjenim z drvi prea» Drave Ker ie čoln treščil ob skalo. I« padlo vseh pet oseb v vodo. Ponesrečenci SO st borili z valovi tako dolgo, dokler uh ni že čisto upehati« rešil gotove smrti pod-narednik Lubal Franc s tremi plotnrll.
Sv. Marjeta na Dravskem potju. Pišejo nam: Pred kratkim sem govoril z nekim kmetom, ki le kupoval v Framu pM trgovcu H6genwartu. Trgovec mu ie zasolil vse blago prav pošteno, za nameček pa ga je »potroštal«, da še bo zelo lepo v naši državi, ko pride sedal davek letno od krave 500 K ln od konja 800 K Seveda je kinet verjel ter sc hudoval. Naši kine«« sploh verjatnelo tuilm pritepencem rajšP nego domačim ljudem.
Poljčane Po prizadevanju tukajšnjega postajnega načelnika je bil odpuščen delavec Orešič, znan kot vesten mož. radi svoje udeležbe pri zadnji stavki. Znano je, da J« takrat nebroj železničarjev stavkalo In vrhuteza še hujskalo, pa se jim ni nlfi zgodita. Mož pa. ki je služil nad dvajset let pri lužni železnici in ki nima nič jxj--sebnega na vesti, le moral lz službe ln sa nahaja sedal že več mesecev s svojo ženo ln otroci na cesti bioz kruha. K temu nt treba komentarja,
DOBE DtU ODD«
Neposredno pod
državnim nadzorstvom
Prvorazredno
SJEME
za jesenju i polielnu sjetvu do- stovega lesa za vino in žganje ha vi ja SJ EM EN AR d, d. Osijek,	ima	v /alogi
Tlttf. kr. tl). * tnijiri: UEIIUUSUHL Ivan Steudte,
titposf m k. 3J5*i.	sodar	v Plu il
jgr	j	(•DODcoononroc
NOVe SOdeilsatelrnapte
iz prvovrstnega krojenega h ra- Fran Bricelj, Ljubljana,
DDDDcaDor«aarDDQODDDC«| Zaloga in rezanje vsakovrstnega
na ateklo, zid itd •:	iavtšu;e	>:
n pii
Zagreb, Preradoviteva ulica štev. 20.
Na dic bno. Na debelo.
6elrnt»nrKO»u ni. d« 1439 •anoDDnanreo'
BB-^vr-orBK rrtywtrtsrrb»B»||«k®b^z &'&EKEH5'»£KBt!B»Kr
furnirja. 10R1AY1 *■" ll0li"sllj 1111 ’■
117 AKT 7II/ATV II/ V	HI	\	»	A	M	m	S
IVAN ZAKOTNIK, Ljubljana
P m iska epski štev. 46.
Telefon 1774,
E CA JE
Jos. Fabiani
Prodaje »jemenje svili vrati žitarice, djpteiind, povrtelja i cvijea. Sjeme
61 najvr»tnije kskvoče, pripojeno i na-avljeno pod etničnim nadzoretvom
In '»■'tenoat j.mčl m «* »vekom po- |,jub|lBM F,e£errcve ulica 84 fledns llu-trovnoi edenici kaiju ae oa *	*	.'
zahtjevo bezplatno. Naručbe ae oba v- na apr. (I. pofcta« Tal. Intcr. 54B
Jjaju kretnm pošte n tuzemstvu na po- Velika zaloga špecerijskega In koloalf. uzffie Hi o* plačanja unaprljed, blaga, Hkei.ev, namiznih »n dea.itmh vin.
L. Gerkman
Ljubljana
Velika zaloga podplatov, kol 1.1. d. na nebelo
USNJA
Sv. Petra cesta 71.
Diegov siiiii
Pariš-Ljubljana. S je najboljši.
Priporoča so
l*roda»ta m
mul Miomi tiliii'
■_	radi	odpotovanja po primerni eeni in
IVI »ospoce sicer Puch 4 KP. popolnoma nove
Pnevmatike in dve prestavi In Pigon
p. Darooric RP. Oba v popolnoma dobrem ataniu.
Mesini trg 7,
Osi-dala .e pri J. GOREČ, Rimaka e, Nataučntiša pojasnila dajo JAROSLAV 18G4 RAK, Hitlerjeva uL 7 9,	1877
Cosuiich-Line
TRST—Al*. ERIKA« KttsYetk.BuH Ci.Jiliie*.
1463 Rio dl Jtrflte, — Seitioi-Kciitcklcc«.
Brezplačni po nhlla in predaja voznih listov za | cinike tz Slovim,,« edinole rri'
blago
u>il.	Vuvtfltftt	CfaiHcIit	vs„rcll
Modna hiša damskih klobukov
Elise Poft-Witz!er
Maribor, Gosposka ul. 15.
priporoča bogato zalogo v zadno-modernih damskih, dekliških In otroških klobukov.
KMIniit rok vrst si iiieM pnuntso, m ti peitil
Mpmti e siinni iktintn
iviif m
Izdelovatelj usnjatih
dokolrnc (gatraš)
Ijitrim Tg. SHkt tt 4L
Trstje
ta strope izdeluje In prodaja na debelo. In drobno m* po K 4'80, pri vrč ih naročilih znnten popust, Črt. Steiner, Ljubljana, Jeranova uk 13. (Trnovo,) 771 ^
Bralna
avih vrsta prirr.a kvalitete da-pače 1 ssrr.og broj 0 nudja na vagonske partije
»Korana* d. d., Zagreb
Jurikičeva ulica 6. BrzoJav: Korana. Telefon InL Mi
pod državno kontrolo
Žrebanje
tiis.itti.tai.mt.
Cona srečke «a vseh lO *ret>Mu|	40 K, po
pošti 42 H.
Glav. dobitek 400.000 kron, O po O.OOo, 4 po 100.000. O po 6001 O. fo po «0.000, lO po 10 OO • kron Itd.
Izplačajo se takoj po žrebanju brez vsakoršnih odbitkov.
S&ronia Iz cele Aitave prelcma:
Gddeltk razreda: itleiii
KiMiia baoka il
Zagreb, Gajeva ul. 8.
Volneno angleško blago
za zimske EttVnie, alstre, kimono za dame ter kostume
■9 ’
iu n v nalogi
S. POTOČNIK, LJUBI JANA,
ŠELENBURGOVA ULICA 6|L Cene Izgotovljenim snknjam in plaščem od 1500— K naprej.
Rafmondo
Tvrdka
Na Husa
& Co.
wfa San Lazzaro Stev. 10.
Trst,
1506
Jos. Stopar
manufaktur na trgovina
liublisna, Dunajska cesta štev. 5
Podplate
eutro na debelo dobi.e zopet pri »vidklt
K. 4. Kregar
Ljubi ana
Sv. botra cesta 21 • 23.
Citajte, razširjajte, priporočajte
narodne-socijalistično glasilo
Nova Pravda*.
iillllttM MjUil
Mi S Iratitk
llium. Sv. Pelia usta 25.
Itltftn iBlastu itn. M).
M«. Mi iia 20.
Gradba kompletnih električnih central, dalnjevo-dov in drugih inštalacij. Zaloga in prodaja vsoko-vrs nega inštalacijskega mafeiijala, kakor motorjev svetilk in žarnic za vse napetosti.
Hafrti in prora^eni na zahtevo!
©
časopise, knjige, brošure, cenike, le ake, lepeke, vabila, vzporede, račune kuverte in pisemski papir s firmo, vizitke, naslov niče itd. utiun kltro, Učno in ceno
Zvezna tiskarna
@ v Ljubljeni, Stari trs 19- ^
Kaicilla tpiejcna ud tpnuiih® nrtictlitilj«'1 v LJtlljcri, railjlo lig » ter r£«r* pcdivInUe v Karltciu, Clevm trgi v Ccljv, Krelja Tetro cest« lt» v Ptuju, Prolornova cesta.
Ttekti »llSitelkUa tiskarna, v Littbliani.
Otiuuvomi urednik Anten Pesek.
AMERIŠKO GIBANJE PROTI
TOBAKU.
ostri borbi proti alkoholnim plja-fism napoveduje Amerika tudi boj tobaku. 2apočetniki teza zibanja povdarjajo, da fara vsakdo pravico na čist in nepokvarjen zrak. ki «a kadilci neprestano kvarijo Poleg tega pa bi se z zabranitvijo kpjenta doseglo tudi to, da si ne bi kadilci sami nasilno kvarili tdravia Cigarete, ki se popušijo letno v Ameriki, bi segle prav do lune, ako bi jih v dveh stolpih naložili eno na drugo. Kunzumacija tobaka znaša V Amerik! letno za 5.40 funtov šterlingov na osebo (v Rusiji 1.10, v Angliji L95, v Nemčllt 3.44 In v bivši Avstrongrskt 2.77). fikodliive posledice pušenla *e ha želo v raznih boleznih. Zlasti tudi •delirium tre-mens« ie često posledica prevelikega ka-)ela. Seda) hoče Amerika Iztrebiti tudi tobak, kakor )e že Iztrebila alkohol, potem
| pa se bo spravila najbrie na kavo, ker
| tudi ona povzroča, da srce zastonj preveč bije.
AMERIŠKA konffrfnca zo-PFR VFNER1ČNE BOLEZNI. Društvo Ameriški Rdeči Križ pripravila S sodelovaniem z raznimi ameriškimi Korporaciiumi ameriško konferenco »Pan«, na kateri se bo razpravljalo o kontroliranju veneričnih bolezni. Zborovanje se vrši v VVaslungtonu decembra. Olavni odbor Društva Rdečega Križa je o pfiliki svoiega zborovanja v Ženevi meseca marca sprejel resolucijo, v kateri priporoča vsem društvom Rdečega Križa, naj vsako leto ali še pogosteje skličejo zbo ruvanja, na katerib sc bo razpravljalo o veneričnih boleznih. Liga je ponudba svoio pomoč vsem Društvom Rdečega Križa, ki se Izjavijo za pripravljena, da sodelujejo pri taktb okrožnih zborovanjih.
Anatole France — Oton ZunančJČ j KUHINJ4 PRI KRALJICI GOSJI I NOZfCI.
19.—23. snopič »Narodne knilž-nice«. založila Zvezna tiskarna v Liubliani Cena bro§ M K vez. 40 K Ravnokar izšlo!!
Mali oglasi.
Proda se:
DVE KRASNI TRINADS1ROPNI Hiši se prodado s 16 parketiranimi stanovanji. Vila s 7 sobami, garažo za avto In hlevom prckrasnž gostilna s posestvom m živino potem hiša, vila, posestva, poiem pisarne j nepremičnin. Zagorski, Maribor. Barvar-i ska ulica 3. — Dopisi le proti znamki.
1	2064
POZORI UGODNA PRILIKA!
Proda se v LJublianl velika hiša z obsežnim vrtom, ležeča na periieriji mesta Stanovanje s 1. iebr. 1921 za kupca. Cena samo 70 tisoč din. Hiša pravkar temeljito renovirana. — Vpraša se In ponudbe pod* »Koruna«. Ljubbana, Aleksandrova cesta itev. 9, H. nadstr.	J.99I
Službe :
STROJNI MIZAR kož Ireser išče službe. Razume se tudi pri vseh drugih mizarskih strojih. Vstop takoj Naslov: Josip Odar mlajši, Srednja vas, Bohinj.	2076
GOSPODIČNA S TRGOVSKO ŠOLO periektna v nemški in v slovenski stenografiji, strojepisju, slovenščini, nemščini in iaščini, želi službe pri večjem podjetju j Ponudbe pod šifro »Mesto« na opravo j »Jugoslavije«.	2087
MLINAR ZA STU1E
mleti se išče za takoj. Nasiov v uprav).
30«
Razno:
DIPLOMIRAN PRAVNIK
pariške univerze išče soho s konlortom pri ugledni obitelll. Plača postranska stvar. Ponudbe dr. Santič, poste restante, Ljubljana.	2079
MEBLOVANO ALI NEMEBl OVANC STANOVANJE S KUHINJO
se išče za distingvirana zakonca proti visoki najemnini. Ponudbe ie nasloviti pod šifro »5000« na tipravništvo tega Usta
Srebro in zlato
upi tvrdka I. Auge-tm. Ljubljana iška, Sv. Jerneja cesta 231, Duna ska cesta 36 samo dopoldne 10. - 12 ure.