185. Sttllllra.
I imm, i tink, II. ngnta B17.
I. Itlo.

.Slovenski Narod' T*l|* po poitli zn Avstro-Ogrsko:                                      za Nemčl]o:
ado leto sktipaj naprej     .   K 3O— I ćelo leto naprej   .   .   .   .   K 34*—
GtrUeta    I        2     *.   \    \ l750 I    M Ameriko in vse drueje dežde: na mesec    m        n     .   .    .   2-50 | ćelo ieto naprej   .   .   .   .   K 40.—
Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za  odgovor donfsnics ali rnamka. Upravntftro (spodaj, dvorišče levo). Enafiofa ulica *L 5, teieljn it 85.
'     Ufeafa vsak daa i?eftar ftzrzaail atiolje ia praznika.
Inserati se računajo  po porabljenem   prostori   ia   stcer:   1   mn  visok,  ter
63 mm Širok prostor:  enkrat  po 8 vin.,  d/akrat po 7   vin.,   triiirat   po 6  v.
Poslano  (enak   prostor)   16   vin.,   parte   ia   zahvale   (e.n&k   prostor)   10  vio.
Pri većjih msercijah po dogovoru.
Na pismena naroxi!a brez istid^n? vpiilatva niro'ilne se ne ozira. „Jfaradni tlikaraa« teleioa it. 85.
UpravnUtvu naj se r>oiiljajj niMčiine, rekla ničije, inssrati 1.1 d., to je ad nrnistrativne stvari
.Slovenski Narod* velja ¥ L jablani dostavljen na dom ali če se hodi ponj r
ćelo leto fiaprej   .   .   .   .   K 28'— I Četrt leta     „      .:;.'.     7-— no! leta       .......14'— I na mesec    ,.....n    2*30
P^si ti *zna Starilka valja 12 vinarjev.
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Urađalitvo: Knatla^a ulica sL 5 (v pritličju levo), telefon ŠL 34.
Bvu narodna sksgkuliva.
Politična javnost v državi se pripravlja na velepomembno in v marsikaterem pziru odločilno jesensko razdobje. Vlada sestavlja definitivni kabinet, da bi trdnejše in do-slednejše mogla izvrševati svoje politične namere, stranke pa zbirajo in pregledujejo svoje vrste, pripravlja-jo nove taktične nacrte. Nihče ne dvomi, da se prične na jesen nov boj za preureditev države, Slovanske delegacije se zavedajo, da so na-sprotniki silno pridno pri delu in da bodo nagrmadili ćele gore težkoc, nastavili ćele verige pasti, v katere se naj vjame politika narodne svo-bode.
Zato vidimo povsodi, kako išče-jo parlamentarne delegacije nepo-srednega stika in zaslombe v naj-širših narodnih krogih. Cehi imajo že davno svoj Narodni odbor, ki jim je najvišja narodno-politična instanca, Poljaki sklicujejo v važnih trenutkih svoje državne in deželne poslance in hodijo zborovat v Krakov. pred oči vsega svojega naroda. Mi Jugoslo-vani smo si ustvarili na Dunaju krasno jednotno parlamentarno organizacijo, toda naprej nismo sli. Dosegli smo skupnost tam, kjer je bila v pr-vem hipu najbolj potrebna, dali pa še nismo izraza, narodovi jedinstveni složni volji   doma.
V naši javnosti se je že ponovno pojavil predlog. da je skrajni čas, da si ustanovimo skupno narodno organizacijo, nekako najvišjo vsena-rodno instanco, ki bi tvorila trdno podlago za našo deklaracijsko politiko in bila zajedno močna rezonanca narodne volje. V resnem velikem času, ko gre za vso naso bodočnost, je odgovornost našega drž.-zborske-ga zastopništva tako ogromna, da mora biti moralična razbremenitev jugoslovanskega kluba ena najbliž-njih naših nalog. Treba pa je isto-časno ustvariti organizacijo, ki bo našim poslancem pri vseh njihovih akcijah v podporo, ki bo prevzela vsaj del onega podrobnega dela, ki ga je treba opraviti, da se more politika naše delegacije vedno opirati na zanesljive informacije, graditi z Že pripravljenim gradivom, stopa ti v neposreden in neoviran stik z javnim mnenjem. Treba je konečno skupnega organa, ki bo vedno držal v skladu narodno politiko naših stran k.
Nacelo, da ]e treba ustanoviti tak Narodno odbor, je priznano od vseh strank, o principu so si vsi kro-gi naše javnosti danes popolnoma eđini.
Razrešiti je le še vprašanje praktične izvedbe. Najidcalnejše bi bilo pač. da si Jugoslovani v monarhiji ustanovimo na mah skupen Narodni odbor, v katerem bi bile zasto-pane ne le cislajtanske dežele, tem-več tudi Hrvatska in Bosna. Vendar ni prezreti, da so razmere v sestrskih deželah onkraj Sotle premalo ustaljene. Tu pri nas je vse dozorelo, izrečena je že takorekoč zadnja bese-da in kakor je Jugoslovanski klub s svojo deklaracijo dal celokupni naši politiki prvi odločilno pobudo, tako bo najbolj praktično, da se zopet pri nas ustvari jedro bodoče skupne narodne eksekutive za vse naše pokrajine.
Tudi tu je naša dunajska delegacija poklicana povzeti i n i c i j a t i -v a. Ona je do danes e d in a pred-staviteljica naše narodne složnosti, njej gre torej prva beseda pri skup-nem narodnem delu. Toda v njej nišo zbrani vsi politični mandatarji našega naroda. Poleg državnih poslan-cev so k političnemu aktivnemu delu poklicani tudi deželni posla n c i. Te je treba v prvi vrsti pritegniti k sodelovanju in soodgo-vornosti, na njihove rame je treba naložiti del ogromnega političnega bremena, po njih je treba še globje in še razsežnejše poseči v zakladnico narodovega zaupanja.
Državni in deželni poslanci so danes naš narodni z b o r, ki je upravičen in poklican sestaviti na-rodni    odbor.
Treba je, da se ta zbor konstituira. V to svrho bi predlagali da naj Jugoslovanski klub oziroma njega predsedništvo v najkrajšem času skliče shod vseh državnih in deželnih poslancev cislaj-tanskih jugoslovanskih dežel. Najpri-mernejše bi bilo, da se tak sestanek vrši v Ljubljanu toda računati je s težkočami vojnega ozemlja in radi tega bo pač najboljše, da se naši politični mandatarji zberejo v kakem drugem kraju, morda v severni jugoslovanski pokrajini v Celju ali Mariboru.
Kot nedostatek občutimo vsi, da dosedaj deklaracija še ni bila službeno in slovesno proglašena na naših domačih tleh. To bi bila prva naloga shoda naših poslancev tem važ-nejša, ker bi s tem, da podpišejo deklaracijo tudi narodni zastopniki v deželnih zborih postal njen program obvezen ne le za našo dunajsko, tem-več tudi za našo domačo »kronovin-sko« politiko.
Združen na podlaci deklaracije bo narodni zbor naših političnih za-stopnikov mogel uspešno določiti or-Eranizacijo in delokroj:      Narodne^a
odbora. Brez dolgoveznih in zamud-nih pogajanj med strankami se bo na ta način kar najpraktičnejše in naj-avtoritativnejše razrešilo vprašanje naše vsenarodne eksekutive, v kate-ri naj plodonosno sodelujejo poleg izbranih državnih in deželnih po-slancev zastopniki tfstih naših strank. ki stoje na staliSču deklaracije, pa nimajo zakonodajnih funkci-jonarjev, in možje. ki so zastopniki važnih narodnih kulturnih in gospodarskih interesov. Menimo. da bi ne bilo težko najti primerno organizacijsko načelo za sestavo Narodnega odbora.
V jeseni pridejo kritični čaši tudi za jugoslovansko politiko.    Jugoslovanski klub bo moral takrat pri vsa-kem svojem koraku računati na podporo celokupnega naroda,    moral si bo biti svest, da ima vse, ki narodno čutijo, za seboj, moral se bo naslanjati na neomajno voljo našega ljudstva, da bo mogel trdno in varno ho-diti svojo pravo pot.
Zato postaja vprašanje Narodnega odbora nujno in treba je, da je razrešimo na najkrajši in najpraktič-nejši način. Zdi se nam, da naš predlog ni težko izvcdljiv. Ves narod bi bil Jugoslovanskemu klubu hvale-žen, da se energično poprime te za-deve.
Ustanovitev Jugoslovanskega kluba je bila prvi in najpotrebnejši organizacijski čin nove jugoslovan-ske politike. Organizacijsko delo je treba nadaljevati. Preko shoda jugoslovanskih državnih in deželnih poslancev, ki bo ustvaril programatično solidarnost vs e h naših političnih mandatarjev, moremo in moramo v naglem koraku dospeti do Narodnega odbora.
Hrvatski sabor.
Hrvatski sabor je v petek v dol-gi noćni seji. ki je trajala do pol 3., ter v soboto končal indemnitetno razpravo ter je odobril proračunski provizorij.
V  petkovi popni danski seji je kot prvi govoril dr. P e 1 e š (koalicija), ki je poudarial potrebo narodne vlade. Razpravljajoč o domačih političnih razmerah. je konstatiral, da so se frankovci, ki so dosedaj koreninili na Dunain, nbrnili v Budimnešto. V zve-zi s Pešto pridigaio narodu o čistem hrvatstvu.  Fikskluzivno hrvatstvo in ekskluzivno srbstvo pa je    b a 1 a s t za našo    bodočnost.      §iroke mase so razumele duha časa in spoznale, da danes ne srne nikdo     raz-dvaiati. Koalicija proglasa, da je n a -rodno ujedinjenje najvsžnejše
vprašanje. (Poslanec Hrvoj; Ujedinjenje Hrvatov, Slovencev in Sr-bov.) Frankovci se sedaj perejo, da nišo bili udeleženi pri julijskih do-godkih leta 1914. To je dokaz, da se teh dogodkov sramujejo. (Dr. Ro-ši<5: Inspiratorji! Poslanec Zatluka: Ali hoćete klofuto? Te besede so iz-zvale pri koaliciji nepopisno ogorčenje. Poslanec polkovnik Hreljanovič stopi pred Zatluko in že je izgledalo, da priđe do brahijalnega spopada. Drugi poslanci intervenirajo. Buka postaja vedno večja in predsednik prekine sejo.) Ko se je seja nadalje-vala. izjavlja posianec P e 1 e š, da je treba enkrat javno in glasno konstatirati, da so frankovci ob izbruhu vojne harangirali v »Hrvatski« proti Srbom. Prišlo je do znanih žalostnih pogromov in v Petrinji so frankov-ski elementi na pravoslavnem poko-pališču onečastili ćelo grob očeta našega soškega junaka B o -roevića. (Čujte, čujte!) Frankov-ski uradniki so pozabili svoje dol-žnosti. Orožniki so trgali s križev srbske napise, rezali dekletom v ćirilici vezene monograme iz srajc. Sram nas je onih žalostnih dni. Odgovornost pada v polnl meri na huj-skače.
Poslanec dr. Horvat (Franko-vec) izjavlja, da prorisrbski pogromi nišo bili ničesar drujaresra kakor eksplozija hrvatskega ogorčenja proti Srbom, ki so ubili prestolonaslednika ter povzročili svetovno vojno. Hrvatski vojaki so sli oduševljeno v boj proti Srbom. (Poslanec Peršić: Ob-Ijubljali ste jim, da gredo osvobodit Hrvatsko.) Danes je vojna postala občna katastrofa človeŠtva. Rusija je prva plaćala: narod si je doma izvo-jeval svobodo, katero je car obljub-ljal drugim. Umni in veliki cesar Vi-Ijem pa je sam spoznal duha nove dobe in prvi je naznanil narodu raz-širjenje njegovih pravic. Njegove besede so vplivale tudi na našega mlađega kralja. (Poslanec Hrvoj: Nas kralj je storil to pred Viljemam. Poslanec Popović: Naš kralj ni potre-boval nikakih nasvetov.) Govornik na to dokazuje, da je jugoslovanska deklaracijska ideja pogibelj za monarhijo in Hrvate, problem današnjega jugoslovanstva ggravitira izven granic monarhije. (Živahni medklici in prepiri. Sunder narašča tako, da mora predsednik prekiniti sejo,) V zopet otvorjeni seji izvaja dr. Horvat, da je baš današnja jugoslovanska ideja še mnogo nevamejša, kakor prejšnja. Govornik citira razne brošnre, ki so izšle med vojno v Srbiji. Starčevićeva stranka da danes bolj podpira Srbe, kakor so jih pred vojno podpirali koalicijonaši. V osta-
lem je dr. K r e k glede jugoslovanske politike drugačnega mnenja nego Starčevićanci. Starčevićeva stranka priznava Srbe, česar niti Jugoslor vanski klub ni storil. (Glasovi: Ali priznavate Vi Slovence? Dr. Hor-^ vat: Slovenci so Hrvati, to sami pri-znavaio.) Frankovska stranka je vedno delovala za Veliko Hrvatsko. Njen cilj je ujedinjenje vseh hrvatskih dežel v eno telo v okvirju monarhije. (Medklic: V kateri obliki?) Mi ne zahtevamo ne dualizma, ne tri-alizma, ne federalizma (Medklic: Kaj pa potem?), državno pravo ni matematika, ono si samo ustvaria primerno oblika Na tisoče hrvatskih vojakov se bori za t e i d e j e (burni protesti), dokler je še kaj hrvatskih pesti, ne izgine težnja za svobodo. (Glas: Toda Vi bodete izgin n i 1 i !  Burno pritrjevanje.)
Poslanec Popović polemizi-i ra proti poslancu R a d i ć u, ki je de~ jal, da je ime Jugoslovanskega kluba; srbska impertinenca. (Ogor-> čenje. Radić: Politična nezrelost' sem rekel.)
V sobotni seji izjavlja grof Pejachevich v imenu unijoni-stov (madžaronov), da bo njegov; klub podpiral samo one vlade, ki stoje na zakonitem temelju.
PosJanec dr. P av e I i ć obširncj' odgovarja drju. Horvatu.    Medtem,' ko se v monarhiji za   Jugoslovanskr; klub izjavljajo tudi katoliški   senijo-rat in bosanski katoliki, ga dr. Hor-( vat sumniči, da išce svoja pota izvem monarhije.     Ves njegov trud je za-man, niti tišti mu ne verjamejo već,; ki jim je frankovska stranka natve-ziia, da z osvojitvijo Srbije osvobo-dijo Hrvatsko. Danes je Srbija osvojena, naši vojaki pa gledajo v nje] —« madžarske napise in Belgrad se ime-mije Nandorfehervar. Vidijo pa tudi, da prebiva v osvojeni državi narodi njihovega   plemena in jezika-     Nas narod je doživel v tej vojni dve historiji krvavo na Kosovem in krvavo ob Soči. V usodnem času obleta?-vajo frankovci Pešto, mesto da bi so zavedali, da nas le solidarno sodelcn vanje Hrvatov, Slovencev in Srbov povede do zaželjenega cilja.     (Odobravanje v saboru in na galerijah.)
Poslanec dr. Frank (franko vec) izjavlja da bi ne srne! govoriti, če bi povedal vse, kar ve o koaliciji. (Burni medklici: Govorite! Zakaj ne ovadite državnemu pravdništvu, kar: kor ste po zakonu dolžni.) Polici}-" skišefMraović gajereana-l govarjal, da se udeleži za^j rote proti nekaterim čla-nomkoalicije, ker Je računa! na sovraštvo med obema strankama/ Toda policija da se je prevarila.
ni
LISTEK.
Revež.
Manica   Komanova.
(Konec.)
Slfbarju se je od groze spacfl obraz. Skusal je nekaj izblekniti, pa ni mogel na dan z besedo. Jaz sem ga prijel še trdneje, ga vzdignil od tal ter ga kakor otroka zavihtel Čez ograjo. Nato se je doli pod mostom zacul glasen — štrbunk.. .c
Mene je stresel mraz.
»Križ božji, Jernej, tore} si ga ti —c
»Jaz sem ga, jaz. Ko Je drugo jutro ribič Oprešnik izvlekel iz Save njegovo truplo, je mislil, da je Slibar po nesreći zaŠel v vodo. Tako so mislili tudi vs\ drugi in so še danes tega mnenja. Bil sem pa le jaz tišti, ki je temu pridaniču naklonil posled-njo kopelj. No, sedaj pač ne boš več trdila, da nisem ziočinec.«                  i
| Vse, kar mi je povedal Kurent, me je tako čudno razburilo, da niti opazila nisem, da ie najino delo dokončano in se že dela noč.
Kurent je odložil nož ter se vzpel pokonci.
»Opravila sva. Zdaj moram do-mov. Očetu sem oMjubfl, da pridem še pred večerom. Torej —!«
Iznova je položil prst na usta. .
»Kakor grob, Jernej!«
Podal mi je desnico in z glasnim »Lahko noč* odšel hitrih korakov tja proti vodi, kjer je stala njegova rodna hiša.
Odslej mi Kurentova !zr>->ved ni hotela iz spomina, če tudi sem se trudila, misliti na kaj dražega, mi je vedno stopal pred dušo Kurent, z vsem njegovim tragičnim življenjem. On, ki pravzaprav ni zakrivil ničesar in vendar je tako kruto prega-njan od brezsrčne usode, ki ne pozna usmiljenja nad onim, ki si ga je izbrala za svojo žrtev.
Nekai dni pozneje sem se mu-đila na vrtu. Pospravljala sem to in
I ono ter pripravljala po razdrapanih gredicah prostora bližajočemu se snegu.
|         Nekdo mi položi od zadaj roko | na ramo. Ozrem se.
»Ti si — Jernej!«
Sta! je kakor ukopan pred me-noj, molčal in se zdaj pa zdaj potre-saval od mraza. Nemirne oči so mu begale v nekem čudnem sijaju, iz česar sem sklepala, da se mu bržkotne vrača njegova stara bolezen — blaznost.
»Jernej, prehladil se boš,« ga nagovorim iznova.
Kakor bi ne čul mojih besed, se czre plašno naokrog, nagne se k meni ter mi šepne polglasno:
»Ti, ali me boš ovadila?«
»Ovadila —? Jernej, jaz te ne razumem. Zakaj pa?«
»I, saj veš. za tisto, kar sem ti povedal zadnjič.«
O, Jernej, ne fmej venđar talčo neumnih in praznih skrbi! Saj se že nič več ne spominjam na to. In če tudi bi se, bi te ne spravljala v ne-srečo. Kakor sem rekla, jaz bom tiho kot grob; Midva ostaneva prijatelja. Sicer pa nikar vedno ne pre-mišljuj o tem I Bodi vesel, Jernej, saj si mlad in tak korenjak, da ga mu ni para v sedmih vaseh.c
Tzza    sosedove hiše se prikaže | Merkuševa Katra, nesoč  poln pred-pasnik   semenskih,   žolto   rumenih kumar.
»Oho,« mi zakliče glasno, »ti imaš pa fanta. Ne vem, komu naj te zatožirrL«
»Katra, če bi bilo danes še tako, kot je bilo nekdaj, bi me morala se-dajle založiti kar sama sebi,« ji od-vrnem v šali.
Katra je nekoliko stresla z glavo in zdelo se mi je, da ji moja opazka ni posebno po godu. Hotela sem obrniti pogovor drugatn.
V tem hipu se pa Kujent z điv-jim krikom: »ti si kriva,« zakadi kakor besen proti Katri. Mene Je strah tako prevzel, da sem le v nekaki omotici še čula Katrin krič, videla rumene kumare, ki so se trkljale po tleh, in bežečo Katro, za katero se je podil razdivjani Kurent. Bila sem si v svesti, da če k> sedaj dobiti, bo po njej.
Ko sta mi že davno izgrinila oba izpred oči, so se mi še le toliko oma-jale noge, da sem se podvizala do vaškega vodnjaka.   Tam ie bilo .v.so
I polno žensk, ki so mi hitele praviti, da je hotel blazni Kurent umoriti Merkuševo Katro, da pa mu je k sre-či ušla domov in mu tik pred nosom' zaklenila vrata.
*Jaz si odslej ne bom več upala iz hiše,« je vpila stara Matajka in krilila z velikimi rokami.«
»Življenja si ne bo nikdo več svest pred tem norcem. Morajo ga spraviti na varno,<c je modrovala Jernejčkova Mica.
»Morajo ga, morajo,« so Kričale vse vprek.
Oddahnila sem se. No, da je Ie ni dotekel, sedaj je vse dobro.
Drugo jutro se je pripeljal £ Mlinarju župan z občinskim slugo. Kurent, ki je tedaj ravno zlezel iz postelje, se ni kar nič protivil, ko mu je oče omenil, da bo moral z županom. Voljan kakor jagnje, je zlezel na voz, se vsedel med župana in slugo, iia kar je to pognal konja...
Od tegaj se Kurent nf več po-vrnil v na5o vas. Ze čez mesec dni je umri v blaznlci.
*5tran z.
•SLOVENSKI NAROD-,   one 14. avgusta 1917.
165. Stev.
Poslanec dr. Popovld (koalicija) poudarja, da je tekoča debata razkrinkala frankovce kot ljudi, ki misijo narodnega zastupstva zame-njujejo s policijsko službo. Kadar se jih kliče na odgovor, pa tajijo ali pa potuhnjeno izbegavajo. Pozivljam drja. Franka, da se pred saborom in celim narodom jasno izjavi. Naj ni-česar ne zataji in naj pove vse. Ako pa noče, ga vprašam, zakaj ne spo-Štuje kazenskega zakona in ne prijavi, kar ve, kazenskemu sodišču? ,Vprašam drja, Pazmana, katoliškega duhovnika, kaj sodi o takem posto-panju svojega somišljenika? Dr. Paz-man je profesor katoliŠke moralke, ali more mirno sedetl, Če govori Frank o obtožbah, ki jih noče ova-diti sodišču? (Burno pritrjevanje.) Toda, slavna zbornica, Frank in to-variši se ne upajo k sodišču, ker \^edo, da je v kazenskem zakonu tuđi paragraf, ki kaznuje tište, kateri krivo obtožujejo! (Burno pri-trjevanje.) Frankovska stranka se je v teku vojne razvila oreti narodu. Zgubila je vsako oporo pri ljudstvu, postala je stranka političnih despa-radov, ki se cinično posrpehujcjo demokraciji in demokratizaciji. Burne polemike indemnitetne razprave nišo bile lepe, toda bile so keristne: razčistile so položaj. Govornik ob-širno razpravlja o protinarodni poli-tiki frankovske stranke, ki je priza-dejala Hrvatski s svojimi brezvest-nimi metodami strahovite nćnrcc. Stranko vodi danes židovski dr. Sachs, ki se iz previdnosti ni dal iz-voliti za poslanca, v katerega rokah pa so frankovski narodni zastopniki prave lutke. V tej mali stranki so sami mali Ijudje. ki se letn in leta tru-■dijo le za to. da bi prišli do vlade. Kaj poreče Jugoslovanski klub h Horvatovim izjavam? Ali bo morda sedaj opustil svoje stremljenje po sa-mostojni jugoslovanski državi ali bo frankovski stranka, ki negira Srbe, in pravi, da so Slovenci Hrvati, raz-rešila naš narodni problem? V seda-nji vojni je postalo jugoslovansko vprašanje aktualno. Razreseno bo danes ali pa jutri. Pravijo. da se more resiti povoljno le na temelju deklaracije. Govornik tolerira to sta-lišče, prosi pa za dovoljenje, da ostane pri veri, da je mosroca razrešitev tuđi v sporazumu z Ojrrsko. Katero fstališče je bolje, bo pokazala bodoč-nost. (Odobravanje pri Starčevićan-cih.) Žal, da se Madžari nišo hoteli stvarno baviti s tem problemom. KBudisavlfević: Vprasam Vas, ali je 'mogoče, da bi ga Madžari hoteli raz-i'rešiti?) Poslanec dr. Popovic: Jaz pa vprašam: Kedaj bo Avstrija hotela rešavati program Jugroslovan-skega kluba? (MedkJici: Prisilil jo bo čas!) Poslanec Peršić: Dosegli bodemo svoj cilj ali z vlastodrzei ali .pa proti njim.) Gre za politično m e -t odo. Jugoslovanski klub ima svojo, koalicija svojo. Posvetimo svoje moči demokratizaciji dežele, odstranimo iz naše uprave mračnega duha: vlada je prevzela velike naloge, naj jih izvede. (Burno odobravanje.)
Kot zadnji je govoril referent dr. Lorković: Ta debata Je zapečatila popolni moralični polom frankovske stran-k e. (Burno pritrjevanje.) Dokazalo se je, da so bili frankovci v zvezi s špijonskimi intrigami proti koaliciji. Dokazalo se je, da je manjšina v tej stranki zlorabila prostodušnost m patriotizem lastnih tovarišev, da kompromitira narodne cilje. S tem je vsaka debata s to stranko odveč. Ozračje se je izčistilo, s tem smo na poti ozdravljenja. Frankovci so zapustili dvorano, znamenje, da se ne morejo spuščati v diskusijo. Kadar senarod iznebi teh elemen-jtov, bo krenila politika v normalni, pošteni tir. Frankovci navzlic pozivu nišo hoteli spraviti svojega »obto-žilnega materijala« pred sabor — bali so se obračuna. (Burno odobravanje.)
Sabor je po dr. Lorkovičevem govora odobril proračun.
V seji 13. avgusta so se oglašali najprej posamezni govorniki k oseb-nim pripombam. Poslanec dr. Hor-yat je izjavil: Za hrvatske vojake Je razžaljivo, če se pravi, da so v Srbiji videli, da je tam narod istega fezika.
Sabor je nato odobril indemnl-£eto v tretjem čitanju ter razpravljal
0  predlogu imuniternega odseka,   da naj se proglasi mandat bivšega ministra Hideghethya za neve-
1 j a ven.  Poročevalec dr.  Popo-v i ć je povdarjal, da so se volitve v Hrtkovcih v Sremu vršile v času, ko je bilo ljudstvo vsled raznih nasilnosti vojnega Časa se povsem zbegano* Hideghethv je zlorabil svoj vpliv kot predsednik raznih gospodarskih od-borov in je izsilil svojo izvolitev. Od 1736 volilcev jih je glasovalo le 730. Ljudstvo bo še le sedaj, ko so se vr-nile normalne razmere, moglo   svo-bodno izbrati svojega zastopnika. Za rszveljavljenje mandata so   se    iz-rekle razven madžarpnpv y^e saborske stianjiev   ^    "~"~     " ,. "    \
Koncem seje sta dr. Budlsavfle-vjć in Hrvoj predložila interpelacijo, ki pozivlja vlado, naj prične preiska-vati navedbe poslanca Franka, da Je neki zaupnik policijskega šefa Mrao-vića snoval nacrt, kako ubiti ix>slan-ce Budisavljeviča. Pribićevlća in druge.
Sabor se je nato odgodil do 18. septembra.
Hochensenovo prodiranje.
NAŠE   URADNO   POROĆILO.
Dunaj, 13. avgusta. (Kor. urad.) Uradno se razglasa:
VZHODNO  BOJIŠCE,
Armadna    fronta   general-
feldmaršala   von   Macken-
s e n a.
Severozapadno Focsanov so za-fartšali včeraf nčmški polki žilavo branjeni Panciu. Jugozapadno tega kraja so vrgle naše čete sovražnika iz njegovih poziciju Sovražni proti-napadi zapadno donavskega kolena pri Gnlcu fn severno Focsanov so ostali brezuspešni,
Armadna   fronta   general-obersta   nadvoi.   Jožefa.
Naše bojne sile se nahajajo na ofceh straneh dol&ijega potoka Slanica pred pozicilami mostlšča pri Očni v boju; sovražnik z višu je svoj odpcr z ijutimi rro fsunki.
Armadna    fronta   general-
feldmarš. princa Leopolda
Bavarskega.
Ob Zbruču in cb Gnili so tipaii Rusi z raočneleirai izvidnimi oddelkl iiapre.f; bili so zavrnieni.
ITALIJANSKO   BOJIŠĆE. Sovražno     letalsko     delovanle med Sočo je trajalo daiie.
JUGO - V/RODNO   BOJIŠCE. Ničesar novega.
Šef generalnega štaba.
NEMSKO URADNO POROClLO.
Beroiin, 13. avgusta. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan.
ZAPADNO  BOJIŠČE.
Armadna  fronta  prestolo-naslednika   Ruprehta
Bavarskega. Na f!a«drski bojni fronti je na-rastlo po razmerno ra?rnem dnevu lojno cielovan:3 v vecernih urah zo-pot do znatne moči. Naše artiljerijsko »ičmkovanje na sovražna baterijska gnezda ie bilo dobro. Rszbilo je tuđi pripravljene pozicije angleških napa. dalnih čet vzhodno Messinesa.
Armadna fronta nemškega prestolonaslednika. Vzdolž Chenshi des Damesa in v zapadni Champa^n? se je ognjeno delovanje znatno zvisalo. Severno ceste Laon-Soissons so prfdrli Fran-cozi včeraj na nove napade. Bili so zavrnieni z ognjem in bližinskim bojem. Istotako brezupešen je bil su-nek sovražnika južno Aillesa.
Na severni fronti Veriiuna so se razvili na ofceh bregovih Može ljuti artiljerijski boji.
Armadna   fronta   general-feldmaršala  voj.  Albrehta
Wiirtemberškega. N!Česar novega.
Potresa se eno naše letalo. Na kopnem je bilo včeraj sestreljenih na tla 14 letalcev in 1 pri vezni zrakoplov.
VZHODNO BOJIŠCE.
Armadna   fronta   general-feldmarš. princa Leopolda
Bavarskega. Živahneiši ogenj samo Južno Smorgona, zapadno Lučka, pri Tar-nopolu in ob Zbrnču. Tu je prišlo tuđi do več spopadov s poizvedoval-nlmi oddeiki.
Armadna   fronta   jreneral-obersta  nad voj.   Jožefa.
V zapadni Moldavi se je posrećilo k!jub jako žilavi sovražni obram-bi, Li se je izražaja v številnih ljutih napadih, razširitl na^fi pridobiiev ozemlja dalje južno doline Trotusul.
Armadna    fronta   general-
feldmaršala   von   Macken-
sen a.
Trdo branjen! kraj Panciu Je za-jurtšan. Razbremenilni šunki Rusov in Romunov na sosedne odseke naše fronte so bili zaman. Vsi so se izjalovili z mnogim! iz guba mi.
Ob spodnlem Seretn Je ostalo artiljerijsko detovanie živahno. Već sovražnih napadov med Izlivom B«-zaula in Donavo Je bilo odbttflL
MAKEDONSKO   BO.nSCE. Nobealh poecbiđh docodkoT. •     •     •
Meseca juiiia le znaiaJa Icguba zračnih bojnih sfl naših sorrainftoT 34 priveznih zrakoplovom in r-jr—j 213 letal9 izmed katerih Je bilo stnoo-
nlh napadov hi ođbUalnesa osnia- Ml smo izgubDl 60 letai, priveznesa zr»-koptova Mbeneca.
Prvi generalni kvartlmi raojster v. LirfJendorff.
m NEMSKO  VECERNO  POROClLO.
Berolin, 13. avgrusta. (Kor. ur.) VVoltlov urad razglaŠa: 13. av^usta zvečer:
Na Flandrskera in pri Verdunu živahen artilje-i i j s k i  boj.
V Romuniji novi uspehi naših   čet
Poročila z ruskega boji š č a. Iz vojnoporočevalskega stana: Tuđi 11. t. m. so se bojevale za-vezniške čete sijajno. Romuni so po-skušali prodirati proti desnem krilu napadalnega prostora ob Seretu, ali imeli so le znatne krvave izgube. Kna nemška divizija sama je odbila 7 protinapadov in potem je s pomoč-jo drugih čet pr e š 1 a k napadu, ki je bil uspešen. V Ojtožkem ozemlju je izvršil sovrainik protinapad z tnočnimi silami. Na tisoče mrtvih Romunov leži pred naso fronto. Iz vojaškega razmotrivanja 13. avgusta: Včerajšnji dan je kazal v glav-nem ogromne napore Romunov, da bi ustavil zaveznike v njihovem prodiranju na prostoru severno Foc-sar.ov - Tirguš - Očne. Zavezniki so morali povsodi zlomiti izredno žilavi sovražni odpor. Sovražnik je ostal brez uspeha. V Bukovini in ob Prutu je zopet živahnejše; slabejši sovražni napadi so bili zavrnjeni z lah-koto. Iz vojnoporočevalskega stana 13. avgusta: Ofenziva zaveznikov je že pred nekaj dne vi ustvarila situacijo, ki more imeti v nadaljnem razvijanju za rusko-romuske sile v zapadnem delu Karpatov in spred-njem ozemlju znatne posledice. Zato pa je rusko-romunsko arrnadno vodstvo poslalo vse razpoložljive čete, da tu moćno napadajo. AH ostali so brez uspeha. Iz prostora gorenje Putne in doline Sušite vodeče komunikacije so že popolnoma zaprte, pritisk naših sil v dolini Trotus pa traja nepretrgoma dalje. Operativni položaj ob gorenji Putni v zagrozdi se nahajajočih sovražnih sil se mora razrešiti v kratkem. V Bukovini so bili slabejši sovražni šunki zavrnjeni brez težav. Ob Zbruču se pripravlja sovražnik na rodnih tleh za obrambo in je pričel delovati z izvidnimi od-delki.
Berolin, 13. avgusta. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča:
V   zapadni  Moldavi    poskušajo Rusi in Romuni obupno, da bi zaveznike vrgli nazal. Zopet In zopet po-poskusajo juriš na s krvjo   napojene strmine  M^r.   Casinului.     Zavezniki napreduješ v rečnem kotu med Oj-tožem in Trotusom in so se polastili višin južna Tirgul Očne.    vladajočih nad dolino Trotus.    Severno Fosca-nov so se polastili vaši na severnem breeru Sušite, ki  obsega kraje    Va-leni, Paneiu in Crucea.     Vjetniki so izpovedali. da zadnjih bojev    se   je udeležilo 10 ruskih polkov. Razbremenilni napadi med izlivom Putne in Donavo so bili vrženi nazij.
401etni ruski vojaki no-čejn na fronto. Preko Berna se poroca, da so se v Petrogradu uprli 40letni vojaki in se branijo oditi na fronto. Slični slučaji so bili tuđi v Moskvi in drugodi. V Astrahanu se vojaki sploh branijo i ti zopet na fronto.
Rotterdam, 13. avgusta. Tuji po-slaniki so zapustili Jassv ter se podali v Herson. Kralj in kraljica se umaknila Ie v skrajni sili.
Stokholm. 12. avgusta. (Kor. ur.) niasom poročil iz Petroerada je vlada premestila sedež gališkega gu-berniia v Kijev.
Ogrožena Odeš a. Štab vojaške^a okraja v Odesi je izdal okrožnico, s katero pobija vznemir jajoče vesti o izpraznitvi Odese in izjavlja kategorično, da mestu ne grozi nikaka nevarnost.
Novi poveljnikf. General Imokin, poveljnik zapadne fronte, je imenovan za poveljnika jugozapadne fronte. General Vlanjev je imenovan za povelinika zapadne fronte.
V  skrbeh za Romune. Vo-ja§ki kritik Tribune piše:    Ako rom. fronta pri Focsanih ne bo držala, potem ne bo mogoce resiti   ostale   ro-munske zemlje pred sovražnim zase-denjem. Toda do tega slučaja ne srne priti, meni končno »Tribuna«.
RUSKO  URADNO  POROClLO.
10. avgusta. Dne 10. avgusta je pričcl sovražnik ob 8. zvečer v sme-ri na Brode pri vaseh Dub ju in Zar-kovti ljuto streljati iz topov in mino-metov na naše jarke. Eno uro kasneje so napadle goste sovražne vrste naSe pozidje. Pri vaši Dubju * in severno vaši Zarkova traja boj dalje. Na ostali fronti ogenj topov in izvidno delovanje, — Romanska fronta. Južno Pruta je napade! sovražnik po artiljerijski
pripravi naše poridje pri vaseh Luko-viki in Slobodziji. Napadi so bili de-loma z ognjem, deloma s protinapadi lavrnjeni. V tem boju se je odlikoval posebno napad alni bataljon ene naših divizija ki je zavzel vas Luko viko, po-gnal sovrainika v beg in vjel 200 mo£. Polk Kosovski je pregnal sovražnika z neke žasedene viline in vplenil 3 strojne puške. Južno Vame smo se polastili viSin, ki smo jih izgubili dne 8. avgusta. Napadi sovražnika pri reki Saki so bili odbiti. Jugo-zapadno Očne se je romunski oddelek po celodnevnem boju umak-nil malo proti vzhodu. Sovražnik je vržen Čez Putno.
Z italijanske fronte. Vojnoporočevalski stan poroča: Na italijanskem bojišču označa položaj zmeren ogenj topov in min čez dan, ponoći pa motilni ogenj. V julijskih Alpah je razstrelba lastnega min-skega predora provzročila vpad v sovražni predor. Tam smo vplenili okoli 2000 kg razstreliva. Ćudno je, da italijanska ženijska četa kljub spretnost; Italijanov pri zidarskih in minskih delih se ne more uveljaviti, kar se je tu znova dokazalo. Mnogo je slučajev, ko so jih pri njihovih podzemskih napadih avstro-ogrski saperji pregnali iz njihovih minskih hodnikov, predno so mogli kaj storiti s svojimi spretno in previdno zgra-jenimi napravami.
Letalsko delovanje ob Soči. Iz vojnoporocevalskega stana: Zadnji čas se je letalsko delovanje na italijanskem bojišju znatno zvišalo. Dnevno se borijo naši preiz-kuseni in pogumni letalci z jako gib-čnimi italijanskimi letalci. Ob lepem vremenu je bilo zadnje tri dni ob so* Ški fronti letalsko delovanje posebno živahno. Dne 10. in 11. je bilo pet sovražnih letalcev sestreljenih. Stot-nik Brunovski sam je zbil tri sovražne aparate. Ćelo nad Krnom se je pojavilo vec sovražnih letalcev, ali tuđi te so prisilili naši, da so se morali umakniti brez kakega uspeha. Nad Korado so naši letalci vžgali neko sovražno letalo.
Obramba na Krasu. »Cor-riere della sera« priobčuje dopis iz italijanskega glavnega stana, ki slika obrambo na Krasu proti italijanskim napadom. Najhitrejse se vrše utrje-valna dela na Grmadi in na robu po-bočja pri Selu in mogoca vpadna zona proti italijanski crti na kotah 219, 241 in 235 je razdejana. Tuđi se vrše vtrjevalna dela za Selom pred gri-čem pri Vojščici. Številne strojne puške spravljajo v male oklcrpljene jarme, da morejo napadalca z goto-vostjo zadeti do najkrajše razdalje. Proti tem bo treba \i>crabiti velike kalibre, predno bo mogla italijanska infanterija napadati. Dosedanja dvojna zapora proti napadu z boka na Grmado bo trojna, ker se gradi na grebenu nova poleg obstoječe Flon-darske in Medjevaške crte. NoČ in dan se vrši tam delo. V globoČini 2 metrov delajo dobre krite strelske jarke, katere bo težko zadeti. Av-stro - ogrske bojne sile med Vipavo in morjem se od maja n'iso znatno iz-premenile, stotisoc pešcev je na Krasu pod poveljstvoni Boroevića. ki poveljuje sedaj tuđi ob srednji Soči. Kerenske^a ofenziva ni cdvzela s Soče nijednoga moža in nijednega topa. Dve diviziji ste Šli v Galicijo, dve drugi sta prišli od tam in sta se že preizkusili v svoji bojni žilavosti v boju med Selom in Jamljami.
ITALIJANSKO  URADNO POROClLO.
12.  avgusta. Posamezni artiljerijski boji, kl so bili številnejši ob julijski fronti.    Kolodvor pri Sv. Lu-ciji in železniške naprave tamkaj so bile pod našim koncentričnim ognjem in poškodovane resno. Včeraj in da-nes zjutraj so izletele naše    letalske skupine nad Čepovansko dolino, da oblože zopet z bombami tamkajšuje vojašKe naprave. Svoje cilje so naša l^-a'a c? me ta vala uspes-n j k  4 *o-naini većj'h in manjih bomb. Krn-š tato vala so požar. Naša napadalna i«, lovska Ietala so se oitegrila moč-ncinu odbijalnemu o^njn in so se vr-n;la vsa na svoje posUjC. 10. avgusta je bilo neko sovražno letalo vzhodno Fajtjega grebena v zračnem boju zadeto in prisiljeno pristati.
13.  avgusta.    Artiljerijski boj je bil vzhodno Gorice in na Fajtjem grebenu ljutejšL Živahne akcije naših izvidnih oddelkov    med     dolinama Chiese in Astico in dolino     Podolo. Precej znatno letalsko delovanje na vsej fronti
Wolffov biro javlja 12. t. m.: Na flanderski fronti je bil sovražni artiljerijski ogenj dopoldne 11. avgusta ob slabem vremenu, izvze:n5l odsek vzhodno Ypema, malo živahen. Sele proti večeru je postal bolj živahen in je dosegel v nekaterih odsekih staro Ijutost Ponoći pod mjćnim ognjem proti Rattevallu prodirajoča močna patrulja je bila odbita.  Od Merkeva
do Kanala Holebeke Je od 5. zjutra] bil nad uro trajajoč hud bobneč ogenj. Med bobnečim ognjem so An-gleŽi v Širokostl ene divlziie prodrli pri Hollebeku, a so bili z znatnim! iz-gubami odbiti. Tudl vec urugih moČ-nih patrulj ni imelo v tem od selcu ni-kakega uspeha. Severno Št. Ouentina se je nasprotniku posrećilo po pol-drugo uro trajajočem uničevalnem ognju pritisniti naše nove jarke naj-sprednejše naše linije za kakili 50 m nazaj, dočim smo odbili močan sunek patrulj na cesti Cambrai - Baupau-me. Na lotarinški fronti so naša raz-diralna Ietala z vidnim uspehom bombardirala naprave v Neuve Mai-sonu, Pompevu in Daienlouradu.
Berolin, 13. avgusta. (Kor. ur.) Po izjalovljenih napadih 10. In 11. avgusta je na Flandrskem 12. avgusta ponehalo bojno delovanje. Angle-ški ruŠilci so bili po nemskih pomorskih letalcih 12. t. m. ob 1. uri popol-dne napadeni z bombami in pregna-ni. Francozi in Angleži najbrže na-meravajo popolnoma uničiti nenado-mestne zgradbe katedrale v St. Ouentinu. Ob fronti pri Aisni je za-del Francoze nov krvavi poraz. Na veliko začeti napad na obeh straneh ceste Soinssons-Laon se je zlomil v odbijalnem ognju in bližinskem boju.
FRANCOSKO   URADNO POROClLO.
11. avgusta ob 11.. zvečer. V Belgiji je ostal artiljerijski ogenj tekom dneva severno St.Quen-tina jako živahen. Nov napadahu po-skus Nemcev na naše postojanke vzhodno Gageta je naš ogenj gladko ustavil. V Champagni je bilo oboje-stransko artiljerijsko delovanje na gričevju zadnjo noć nekoliko slabše. Ob istem času, ko so Nemci v odse-ku Cornillet brezuspešno napadali, so dvakrat naskočili naše jarke naVl-soki gori. Vzeti pod ogenj, so se morali napadalci vrniti v svoja izhodi^ šča. Drugi poskušeni napadi na gori Blond so imeli isto usodo. Na drugi fronti deloma prekinjena artiljerijska podjetja. Tekom 10. avgusta so naši letalci odstrelili dve nemški letali, dve drugi pa poškodovali in ju pri-* silili, se vrniti v svoje linije. Naša bombna Ietala so izvršila razna del-na podjetja. Mnogo izstrelkov je bilo vrženih na Ietališca Schledstadt in Waldlager. Poročilo orijentalne ar« rnade z dne 1U avgusta: Zmerrto artiljerijsko delovanje na ćeli frontL Več bolgarskih oddelkov, k! so po-skusili približati se srbskim jarkomje bilo odbitih. Angleška Ietala so bom-< bardirala sovražna letalska zavetin Šča v blizini Drame.
ANGLEŠKO URADNO POROClLO,
10.  avgusta zvečer:    Naši napadi danes zjutraj vzhodno Yper-na so se vršili na fronti kakih dveH milj južno ždeznice Ypern-Rouler^ Na   desnem napadalnem krilu se je vnel ljut boj za visočine   na   obeh straneh ceste Ypern-Menia    V tem okolišu so naše čet2 vnovič napre-i dovale: boj se Še nadaljuje. V sre-i dišču in na Ievcm krilu smo po pre-: maganju sovražnega odpora   dosegli vse svoje cilje; ražen v Westhoeku in na grebenu \Vesthoeka, ki sta zdaj popolnoma v naših rokah, so se naše čete vtaborile v gozdu Gleucose. So-* vražniku so bile prizadete težke iz* gube, vjeli pa smo 240 mož.
11.  avgusta popoldne. 2Ui posest važnega ozemlja,    kl smo je zavzeli vzhodno Yperna, se je včeraj zvečer vnel divji boj. Sovražnik je šestkrat napadel.      Vsakokrat ga je nas ogenj pognal nazaj. Ohranili smo svoje pozicije in vrh tega   pridobili tal v okolici ceste Ypern-Menin, Južno Armentieresa smo včeraj napravili vpad v sovražne jarke.
Razne vejno vesti.
ENTENTA   PROTI   STOCKHOLM-SKI KONFERENCL
London, 13. avgusta. (Kor. nr.) Bonar Law je v zbornici Izjavil da je vlada sklenila, da nobenemu, ki prebiva na Anglešksm, ne dovoli se udeležiti stockholmsko konference. (Odobravanje.) — Združene države Severne Amerike, Francija in Italija so storile   isto.
Amsterdam, 13. avgusta. (Kor. urad.) V brzojavki na angleški kolonijalni urad se je avstralski ministrski predsednik odločno izrekel proti temu, da bi se Angleži udeležili konference v Stockholmu, češ, da je nemogoče, spraviti tako udeležbo v soglasje z vojnimi cilji, ki jih je razložil Lloyd-George.
Odstop ministra Hendersona.
London, 11. avgusta. (Kor. ur.) »Pali Mali Gazettec poroča^ da je mi-nister Henderson ponudil ministrske-mu predsedniku svoj odstop in da je bila njegova demisija sprejeta.
London, 11. avgusta. (Kor. ur.) Reuter. Odstop ministra Hendersona ie uradno potriea
185. štev.
.SLOVENSKI NAROD«, dne U. avgusta 1917,
Stran 3,
Lloyd George - Henderson.
London, 13. avgusta. V svojem odgovoru na demisijsko ponudbo ministra Hendersona je ministrski pred-sednik izjavil, da je demisija sprejeta. Hendersonovo postopanje na delavski konferenci, vsled katerega se je ta konferenca izrekla, da posije svoje za-stopnike v Stockholm, je ministrstvo popolnoma presenetilo. Po opetovanih pogovorih s Hendersonom je imelo ministrstvo vtisk, da porabi ta svoj vpliv proti sestanku s sovražnimi za-stopniki v Stockholmu. V pismu je dalje rečeno: Včeraj smo dobili od ruske vlade porodio, da je udeležba na konferenci v Stockholmu strankar-ska stvar in v nobenem oziru ne veže vlade. Naše postopanje ni bilo lojalno ne napram vladi, ne napram zastop-nikom delavstva; temu ste prikrili važno dejstvo, ki bi moralo vplivati na njihovo sodbo.
KONFERENCE    ENTENTE.
Lugcno 13. av^usca. Italijanska vlada ni doslej podala nikakega pojasnila o uspehih po^ovanja ministra Sonnina in o sadovih londonske In pariške konference. »Tribuna* pravi, da so šle se druge osebnosti na nove sestanke in da se pozneje razglase uspehi teh posvetovanj.
Bern, 13. avgusta. (Kor. urad.) Turinska *Stampa« javlja: Na zadnjih konferencah so bile u^ctovljene sledeče tri točke: A n g 1 i i a j e priznala italijansko stali-š č e glede razkosanja monarhije, italijansko - srbski sporazum je postal verje-ten, aliirane vlade so od-Klonile vsako privoljenje k stockholmski konferenci.
Letalski napad na  Frankobrod.
Frankobrod ob Majnu, 12. avgusta. (Kor. urad.) Danes zjutraj je prišel nad Frankobrod sovražen meta-lec in je ob 7. vrgel bombo, ki je padla v notranje mcsto neposredno pred vojaško bolnišnico. Na srečo ni nobeno človeško življenje postalo žr-tev. Nekaj prebivalcev bolnišnice in vratar je ranjenih. Storjena škoda je neznatna. Naknadno poročajo: So-vražni letalec je ražen bombe na Frankobrod, vrgel še pet drugih, ki so pađle v gozdič zapadno Frankobroda, ne da bi provzročile kaj škode.
Frankobrod ob Majnu, 12. avgusta. Ob pol 8. zvečer je zopet prišel sovražen letalec, ki je, ne da bi kaj izbiral, vrgel več bomb na ceste, v katerih je bil živahen nedeljski promet. To pot so bile štiri osebe ubite, več pa je ranjenih.
Berolin, 13. avgusta. (Kor. ur.) VVolftov urad poroča:
Včeraj okoli S. zvečer je vrgel sovražni letalec pet bomb na Franko-brod ob Meni. Ubita sta dva moža, jedna žena in jeden otrok, 12 oseb je deloma težko ranjenih. Vojaške škode ni Dve naši letali sta franccsko letalo sestrelili pri Saargemiinden. Letalci, Francozi, so vjeti.
Letalski napad na Angleško.
London, 13. avgusta. (Kor. ur.) Ob četrt na 6, so iz Feiixtowna javili prihod brodovja 20 sovražnih letal. Peljalo se je na obrežju do Claetona, kjer se je razdelilo En del je letel na Margate, kjer je metal bombe, drugi del je preletel obrežje in metal bombe na okolico Southenda. Naša letala so preganjala sovražnika na morju. Zračni napadi na Southend so provzročili znatno škodo. Vrženih je bilo 80 bomb. Po dosedanjih obvestilih je bilo ubitih osem moških, devet žensk in šest otrok, kakih 50 oseb pa ranjenih. Dalje sta bila v Rockefordu ubita dva moža. Na Margate je bilo vrženih 4 bomb in razbita neobljudena hiša. Po-nesrečil ni nihče.
Francoska kriza.
Berna, 13. avgusta. (Kor. urad.) tBerner Tageblatt" piše o dogodkih na Francoskem: Vzroki, da je bila francoska meja popolnoma zaprta, še nišo natančno znani: vplivale so lahko vojaške in lahko politične okolici ne ali obojne. Dejstvo je, da je politična napetost zadnjih dni dobila izrazito ost proti prezidentu Poincarćju, kar je pač vzrok vestern v njegovem odstopu. Treba se je spomniti, da je Clemenceau s svojimi ljutimi napadi na ministra notranji del Maloyja v resnici meril na državnega poglavarja. Odstop po-morskega ministra Lacazea in blokad-nega ministra Collina je ojačil opozicijo proti Poincareju. Ta opozicija je zbrana v republikanski ligi, ki stoji za Caillauxom in v socijaiistični skupini, ki jo vodi Renaudel. Pomembno je, da sta pristopila opoziciji Gustav Tery z listom WL' Oeuvre* in Jacques Dbno. Tuđi ni pozabiti, da je skupina velike kovinske industrije, ki je svoj čas podprla izvolitev Poincareja, zdaj izsiiila odstop pomorskega ministra Lacazea, ki z ozirom na vojno podmorskih čolnov ni hotel priporočati zgradbe velikih bojnih Iadij. Ta politična nasprotja so ustvarila krizo za Poincareja. Sedanje zapretje meje ote* zuje zasledovanje zadnjih vjgj^
Geneva, 13. avgusta. .Petit Journal* javlja, da podpirajo francoski socijalisti predlog Clćmenceaua na skli-canje skupne seje poslanske zbornice in senata, da se v njih dožene, če so obvezna prezidentova osebna z ago tovila državnopravnega značaja.
Kerenskii.
Curlh. 13. avgusta. »Secolo« javlja iz Petrograda: Delavski in vojaški svet je v sredo z veliko ve-čino odklonil predlog; provizorične vlade, naj se Jado Kerenskemu iz-redna pooblastih.
= Grof Czernin na Nemškem. Zunanji minister grof Czernin se je mudil predvčerajšnjem v nemškem glav-nem stanu. Od tam se je podal v glavni stan nemškega prestolonasled-nika na zapaini fronti ter priđe danes dopolđne v Berlin.
= Kato! -konzervativna stranka na Tirolskem se je izrekla za brez-pogojno ohranitev kronovin in njih nerazdelnost ter je odklonila uvedbo narodne avtonomije ćelo v okviru po-sameznih dežel.
— Jufioslovanski poslanci proti baronu Sarkotiću. Iz krogov Jukro-slovanskega kluba nam pišejo: Jugo-slovanski klub je podal na avstrij-skega rninistrskega predsednika interpelacijo, v kateri je očrtal z mrač-nimi ali resniCnimi barvami neustavno in protizakonito stanje v Bosni in Hercegovini. Slično interpelacijo ie podala v ogrskem državnem zboru hrvatsko-srbska koalicija. To je pač jasen dokaz vsemu svetu o neznos-nem stanju v Ercegbosni, sicer bi se ne   zavzeli   zanj   dve   največji   parla-
P^entarni jucroslovanski organizaciji, oglavar dežele baron Sarkotić je čutil potrebo, da v nekem intervievu — še predno sta se odzvala odgovorna ministra — spravi to vprašanje na opolzko pot časnikarske polemike. Na tej poti mu ne bodo sledili parlamentarni krogi. marvec bodo še na dalje v cbch državnih zborih slikali nevzdržno stanje v Bosni in Hercegovini vse dotlej. dokler ne dosežejo svojega namena: vzposiavitev ustavnega življenja in sklicanje sabora. — Neki jugoslovanski politik nam pa piše: Na Koroščevo in fireljanovićevo interpelacijo v parlamentih na Dunaju in v Pešti je odgovorila bosanska vlada z dcl-govezno izjavo svojega šefa generala Sarkotić a v »Bosnische Post-. Odgovor Je tak, da je bilo bolje, da ga ni bilo.
==    Preganfanjje češkega Sokol-
stva. Drugi del velike češke interpelacije, podane poslanskj zbornici, govori o preganjaniu češkega Sokol- j stva. Sokolska češka društva so da- i la na bojišče preko 70% svojih čla-nov. Vse sokolske telovadnice so preurejene v bolnišnice. Sokolstvo je prvo podvzelo akcijo za podporo draž i n mobilizirancev. Ali vse to de-lovanje ni preprečilo preganjanja So-kolstva. Najprvo so začeli razpušča-ti sokolska društva v Moravski, starosta češkega sokolstva je bil prijet in je ostal v zaporu dva meseca, Mi-nistrstvo je ukazalo, da vsi uradniki morajo izstopiti iz sokolskih dru-štev, letos še so bile preiskave pa I <dkpityita ia ari pcfcataiki^ **&*&* *
ne ćelo note brez teksta (za tamburico). V spomenici na peti vse-sokolski ziet so bile zaplenjene slike vežb belgijskih in francoskih gimna-stikov. V okolici Železnega Broda je bilo aretiranih v februvarju letos 18 učiteljev Sokolov. Vojaki, pri katerih so se našle sokolske legitimacije, so bili občutno kaznovani, šikanirani so bili vojaki, bivši Sokoli, težje službe morajo opravljati in na sploh se ž njimi postopa surovo. Zato se morajo nasilja proti Sokolstvu smatrati za nasilja proti vsemu češkemu narodu.
= Madžarski nož za Čehe in Hrvale. V Kapošvaru je imel ogrski ju-stieni minister dr. Vazsonyi govor o vprašanju narodnosti, v katerem se zavzeirid za demokratizacijo Madžarske in govori o teleranci in miro-ljubnosti madžarskoga naroda ter se obraća proti onim, ki hočejo madžarski narod ođvrniti od demokracije. Kdor lahkomiselno trdi, da hoče-mo narodnosti spraviti ob njihove pravice, ne pozna madžarskoga naroda. Narodnostno vprasanje po-ostrujejo oni, ki hočejo tuđi Madžare držati v suženjstvu. Po novem volil-nem zakonu bo le nekai prememb v nekaterih okrajih, kakor kaže prava statistika, Narodnostni okraji so imeli tuđi doslej pretežno večino narod-nostnih volilcev. Kupilo se je te vo-lilee čisto navadno z žganjem in de-narjem, ali žganje in denar ne smeta biti življenska podlaga madžarske narodne države, mi ne srnemo v tem mocvirju počiniti. Stevilke kažejo, da razsirjenje volilne pravice ne prinese premoći narodnosti. Tako je go-voril Vazsonvi, ki pričakuje, da madžarski demokratizem ne bo prav nič ^premenil sedanjega političnega stanja v državi. »A Nap« pa se vendar ne strinja z izvajanji Vazsonyia glede narodnosti in pravi, da je imel prav Stiirgkh, ki je zaprl ogavna usia čeških in jugoslovan. poslancev in Tiszin sistem, ki je preprečil sklicanje avstrijskega parlamenta, je bil pravi. Izdajalskim Cehom in Hrvatom ne borno dali orožja v roke. Ako kateri narod napade jedinstvo ogrske države, potem ne gledamo, kaj je de-laia prejšnja vlada, marveč pograbimo za nož.
= Baron Skerlecz o hrvatskih razrnerah in jugoslovanskem vpra-šanju. Posebni poročevalec lista »A Nap« priobčuje razgovor z bivšim hrvatskim banom baronom Skerle-czem, ki je izvajai med drugim: Kdor pozna politično vrvenje v Hrvatski, se ne bo čudil govorom poslanca Radića, ki se trudi že več let, da bi prišel v vlado. Radić in Frankova stranka sta se trudila po imenovanju Esterhazvjeve vlade, da bi bil Rauch ban, ali k sreči je uspelo koaliciji in starim unijonistom. da se je ta nacrt s pomočjo ^rofa Battvanija in dr. Vazsonva priprečil. Radi tega je bilo pričakovati Radieev napad. Težnje Jugoslovanov za ujedinjenje žalibog nišo stvar, preko katere bi se moglo i ti na dnevni red, žalibog so te sanje hrvatski narod prav i n -f i c i r a I e (!). Ako pa se je Radić zavzel za stvar, je v nekem pogledu ugodno, ker on kompromituje vse vprasanje in se dela   nepopularnim.
= Francoske želje glede Av-striie. Bern, 12. avgusta. (Kor. ur.) Francoski pisatelji, zlasti profesor Au-lard, sodijo z drujjimi zmernejšimi možrni, da bi bilo mopoče se porazu-rneti s federalistično-demokratično Av-strijo, v kateri bi vsi naredi vživali svoje pravice, ne da bi sosedje imeli možnost jih zatirati.
= Srbiia in Italia. Iz Lugana javljajo: Pašić je prispel v Rim, da zastopa pri italranski vladi srbske aspiracije. Z njim je prišlo več angleških zaupnikov. Pasić je bil v Rimu hladno sprejet. „Perseveranza" dolži sedaj tuđi Crnogorce, da sodelujeio pri srbski agitaciji. Bivši crnogorski ministri so baje ustanovili v Švici poseben odbor, ki  propagira, da je Makedonija srbska.
= L;en inisti v službi Mohraneif. wBase!er Nachricbten" priobčuje članek z dobro podučene ruske strani, iz ka-tere^a se razvidi, da so Lenjinisti že za časa carske vlade igrali nečastno vlogo. Nova ruska vlada je dobila v svoje roke razne spise, zlasti so interesantni spisi iz arhiva policijskega oddelka. Med temi so tuđi ^pisi, ki kažejo odnošaje Ohrane do Lenjinistov. Iz teh se vidi, da je tajna policija podpirala radikalno sorijalistično skupino proti ostalim socijalističnim stran-kam. V jednem odstavku, ki ima napis wOd Ljenjinovega centralnega odbora", je točna protokolizacija tajnega delovanja Ljenjinove skupine. Zaščit-niki carskega režima so prišli po več-letni izkušnji do tega, da se revolu-cijonarnega pokreta ne da ubiti, zato so poskušali kompromitirati pokret in ga nadzorovati s podkupovanjem voditeljev. Iz vsega pa, kar se je raz-krilo doslej, izhaja, da Ljenjin sam ni umazal svoje Časti z izdajalskimi čini ali drugi mi kompromitujočimi od-nošaji s sovražniki pokreta, toda ne-kateri njegovi prijatelji in ožji stran m karski so drugi so z dobljenim inate-' terija^m   tako   obrcmenjeni,   da   ic
Ljenjin sam indirektno kriv. Sodno preganjanje razkrinkanih boriteljev za svobodo, ki so bili de facto agenti provocateuri, bode očistilo revolucijo-narne stranke, ali posledice zločinskega delovanja teh izdajalcev se bodo še dolgo občutile.
= Pred preobratom na Šved-skem? Na Švedskem se pripravlja politični preobrat, ki bi postal tuđi mednarodnopolitično največjega po-mena. Napredne stranke, ki imajo v parlamentu večino, hočejo same prev-zeti vlado, kateri bi naj stopil na čelo znani socijalist Branting. Brantin-govo misijenje je znano; mož je skozi in skozi ententofilski. Zato ga konzervativni listi ljuto napadajo ter mu oči-tajo, da namerava speljati Švedsko v isti položaj, kakor Venizelos Grško. Na to očitanje odgovarja Brenting v „Socialdemokraten" : „S to prispodobo sem povsem zadovoljen, Venizelos je zasovražen le v centralnih državah, povsod drugod ga smatrajo za pra-vega prijatelja domovine". Listi pripo-minjajo k temu: Branting bi torej krenil kot ministrski predsednik po Venizelosovi  poti ...
Kako je v Renčah?
Dne 23. jul. zjutraj sem se odpe-Ijal s kolesom iz Ajdovščine po glavni cesti v Dornberg. Med potjo sem naletel na već Renćanov in drugih ljudi iz sosednjih občin, kateri so vsi zunrašcni in zagoreli od solnea, med vrvenje avtomobilov in vozov, Jelali na cesti. Ti so reveži, taki so, ka!:or staroveški sužnji; pripovedo-vali so mi, da tuđi oni nimajo dobrot pri sedanjih svojih naporih in teža-vah, tolažijo se z upanjem, da bode skoro kmalu konec vojne in tedaj da bo dana prilika njim prvim, se zopet povrniti na svojo ljubljeno rodno grudo. Prišedšemu na vrh ZaloSč, se nudi človeku krasen razgled proti zapadu po naši lepi spodnji Vipavski dolini, po krasnih, s trtami in sadnlm drevjem obrastlih gričih. Od tu vidiš Gmajno (Trstelj, Veliki vrh, Fajt-ji hrib itd.) vse dol do Furlanije. Za-drhtelo je v tem trenotku po meni, v zavesti, da vidim zopet svoj domaći kraj, skoro bi bil mislil, da tod okrog ne hrumi vojna. Oh, kako sladak je bil ta prvi trenotek. le žal, da ni dolgo trajal, ker sem se tak oj spe-t za-vedel in prepriča!, da je ta moj tre-notni občutek bil lepa iluzija. Nato sern sel na tamošnjo orožniško postajo in od tod v Renče. Seveda s potrebnim dovoljenjem in spremstvom. Iz Zalošč proti Dombergu se je nudila že slika vojnih grozot, tam po tleh pred hišami leže nekoč lepe trte od latnikov, brajde in njive, vse je opustošeno in zapusceno. Kdo ni po-znal teh lepih brajd, latnikov, vrtov in krasnega rodovitnega polja v Dornbergu? Tuđi his je tamkaj mnogo od granat porušenih, nekatere iz-med teh so popolnoma razbite. Na poti iz Domberga proti Gradišću sem zazrl na desno na griču nekdaj tako lepo Prvačino, katera je prej napravila nad vse prijeten vtisk na vsake-ga izletnika, ker je bila, kakor da je iz gaja vzrastla; danes pa vidiš me-sto lepega polja, krasnih vinogradov m vrtov neko praznoto in osamlje-nost, ki tamkajšnji kraj od dne do dne bolj y »puščo« spreminja. — 2e prva hiša na Gradišću, takozvana gostilna »Krasnovid« (danes bi se ji bolje prilegal naziv »Zalostni razgled*), napravi na opazovalca vtisk opustošenja in razdejanja, iz pritličja se vidi v klet in v podstrešje, ne da bi te pri tem opazovanju ovirali podovi ali stropovi; tako je tuđi po ve-čini z drugimi hišami na Gradišću. Prvo kakšno bunko od granate, tem hujše pa je razdejanje v vaši na pri-mer pred cerkvijo, od farovža do grada in z gradom vred je skoro vse porušeno. Zgonik ima pod linami ravno na sredi veliko vdrtino. Cerkev je le malo poškodova-na. Farovž ima v pritličju pod sobo, v kateri je bil nastanjen gosp. učitelj Rojic, veliko vdrtino y pročelju vzi-dana Simon Gregorčičeva spomin-ska plošča je ostala doslej nepoško-dovana. Škoda bi je bilo, ko bi jo so-vražna granata ugonobila. fiodeč sem ter tja po vaši, domislil sem se marsikatere prijetne in vesele urice, katero sem med gostoljubnimi Gra-diščani preživel. Lahko se že sedaj reče, da bode treba Gradišće po vojni docela nanovo sezidati. V gradu se mi je nudil razgled na ćelo bojišče v razsežnosti od Sv. Gore do Fajt-jega hriba. Sv. Gora, Sv. Gabrijel, Sv. Valentin in na nasprotni strani Gmajna (Fajtji hrib, Veliki vrh itd.)f vse to je, kakor da bi bilo s pepelom posuto. Sv. Marka je pa rjav tako kot lansko leto Kalvarija. Ako bi gleda! v Gorico s prostim očesom, do-mneval bi si, da je le malo poškodo-vafia; opazim na primer vojašnice na Mirenski cesti, Škofove zavode itd., seveda je vse drugače, če se to opazuje z daljnogledom. Na Sv. Gori je še toliko razločiti, kje da je bila cerkev in samc«tan. Volčjadraga je tuđi moćno prjzagpji; Kkle?ti i& da
hiši gg. Turela in Kođrmaca sta malo trpeli, dočim so druge hiše po većini brez streh. Tući Zadružna opekarna na Dobravi je uničena. Vseh devet opekarn v Renčah, Bi-Ijah, Bukovici in Volčjidragi je brez dimnikov. Bukovici je videti, da jo po vojni manj trpela, kot pa Volčja-draga. Bilj tozadevno nisem mogel tako opazovati, ker to ovira drevie. Iz Gradišća v Renče sem šel po stari poti, vodeći mimo Arčonov. Vinogradi so neobrezani, vse je kakor pušča. Med potjo sein se na Roba-tevcu ohladil v neki kaverni, katero bedo po vojni domaćini prav lahko s pridom uporabili. Ko sem došel nad Arčone, se mi je nudila čudna, nerazumljiva slika: najprej renska cerkev brez zvonika, na levo pa Gmajna, vsa opustošena, brez bilko kake-ga zelenja. polna skrivnih potov, ki. vodijo v jarke. Ko vse to gledani okrog sebe, se mi skoro prične v resnici mešati. V Arčonih so hiše še malo pokvarjene, tuđi tramovje in podovi se seintertja še vidijo. Studenca v Klancu in klanec proti Vr-tozovcu so granate ta dan prej za-sule. V Potoku stoj© še vse liišc. Od Arčonov do vaši Renče ie vse pre-luknjano z granatami, tuđi zid poko-pališča je na dveh kraiih podrt. Na Vrtezovcu stoje še vse hti:e. Pr*i Lu-kežičih nisem W, videti pa je, da so Lukežiči močnD trpeii. Podkraj, 2\~. goni in Mariai^i s.> kakor rrej. !e nekaj hiš !c- videti porušenih. A*oborini, Vinisče. J/'eti], Sn.i.'aoani Irl Merljaki so najboJ prizadeti. Kaj pa vas Renče (Britof ? Britof je skora polovico por.ivni in uri tem so naj-1 bolj prizadete: vila g. glavarja LasH: ča, vila Brumatova, gostilna gg. Jle-batov, skoro ćela »gasa« proti župni-" šču in tuđi grad je moćno trpel. Sko^ ro najmanj izmed vseh je trpela vila g. nadučitelja Vižintina; druge hiše so več ali manj vse prizadete. Cerkev je močno podrta, posebno ona stran proti zahodu je na več kraiih preluknjana, nad presbiterijem je vse porušeno z zvonikom vred. Po-, lje je neobdelano, seno je pa poken šeno. Pri odhodu iz Renč so me po-lentarji priČeli pozdravljati z grana-tami. Ako Bog da, da se vrnemo Še pred pomladjo domov, borno deloma. obvarovaii vsaj trte, tuđi polje in senožeti bi se dalo kmalu spraviti za silo v stari red. Glede popravljanja in postavljanja hiš, o tem se Še ni meniti; to delo bode šio cd rok, kot, da bi žgal, saj smo pač vendar v, Renčah v pretežni večini skoro sarru^ zidarji. Pozdrav vsem Reačanom^ — Stepančič, župan.
hl IZUMU! Uf.
One matere begunke, ki so porodile v letih 1915 (počenši z majem), 1916 in 1917, ali pa pričakujejo poroda, naj vlože pri posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani, Dunajska cesta 38/1. pismene prošnje za podporo. Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani, Dunajska cesta 38/1,
Plemstva z goriškimi predikati. Generalmajor Ervin Zeidler, poveljnik v Gorici do pada rnesta, je dobi! plemstvo s predikatom „Edler von Gorz", generalmajor Mihael Gartner plemstvo s predikatom „Edler von Karstwehr* in podpolkovnik orožn. poveljstva št. 2. Julij Berner plemstvo s predikatom „Edler von Karstenwall*,j
Crnice so obstreljevali Italijani zadnje dni in napravili nekaj škode« Zadeto je tuđi šolsko poslopje. Ranjena je bila gospa soproga nadučitelja Base, k sreči le lahko. Črniče v Vipavski dolini so najbližje goriška fronte.
Pisma iz Italije. Prejel sem do* pisnico g. Karola Obljubka, sina koj-ščanskega župana, ki piše med drugim: Dragi Anton! Tvojo cenj. do-pisnico z dne 15. aprila sem dobil. Preselili smo se iz prevroče Sicilije v Lombardijo in sicer v kraj Voghera, provincia Pavia, via Garibaldi 34, Tu so tuđi družina Jančič iz Snežatna, Lenardičeva (Vikova) iz Kojskega, Vu-gavi z Gmajne, obe plemeniti Reja iz Kozane, Prinčičevi (Šutnavi), iz Ko-zane, Karlinč Šutn iz Kozane, družina Miha Sirk iz Kozane, Mihael Jančič iz Snežatna in še dosti drugih/ Gre nam še precej dobro, samo po-prašujemo vsi, kedaj se vrnemo domov. — Drugi poročajo, da se je vmilo nekaj družin s Krasnega in z Brega k sorodnikom v Kožbansko občino. Pišejo, da sovražnik ravna lepo ž njimi. — Anton Melinek, Dovje št. 8, Gorenjsko.
Umri ie v Lebringu na Štajer-skem g. Vladimir Jenko, trgovec iz Podgrada v Istri. Star je bil 32 let.
Za revidenta pri pomorski oblasti je imenovan Ivan C i b i č iz Trsta.
C. kr. slov. drž. gimnazija go-rišfca. Zaposiovalni tečaji v Trstu. Vsi oni gimnazijci od III. do VIIL razreda, kateri nameravajo obiskovati v prihodnjem šolskem letu ta zavod, naj to na dopisnici nemudoma javijo vodstvu, Trst, ulica Galatti 8. I.
Slovensko ljudsko šolstvo v Trstu. Po cjiugih sledjjo tu staU^pj
Stran 4.
.SLOVENSKI   NAROD-, dne U. avgusla 1917.
185   Stev.
podatki o občinskih   ljudskih   šolah v tržaški zgornji okolici. Ali vsled vojnih razmer n. pr. petrazredna ljudska Šola na Prošeku, v katero je všolana   mladina s  Prošeka,   Kontovelja,   Grijana, Miramarja in proseške železniške   postaje, že dve   leti   ne   posluje,  ker se šolski prostori uporabljajo za vojaške bolnišniške   namene.   Z   druge   strani pa tuđi prebivalstvo v nekaterih vaseh zgornje   okolice,   ki   so   bliže   fronti, precej fluktuira, kakor pač  bolj   preti nevarnost. Ljudstvo se preseljuje. Ko se nevarnost nekoliko poleže, se zopet vrača v svoje domove in otroci zopet zahajajo v solo, Občinska ljudska šola v Bazo vi ci   je   štirirazrednica in je štela ob koncu  leta   153  (86 -f-  67) otrok, Vsi Slovenci.   Občinska ljudska šola v Gropadi-Padričah je dvo-razrednica. V začetku šolskega leta je bilo vpisanih 137 otrok   in   toliko jih je tuđi bilo ob koncu   leta. Vsi   Slovenci. Občinska ljudska  šola na  Ka-tinari je petrazredna z dvema vzpo-rednicama. Ob koncu leta  je  bilo na Soli 385 otrok (180 dečkov 4- 205 de-klic).   Vsi Slovenci.   Občinska   ljudska šola na Opčinah je   petrazrednica s 4 vzporednicami. Ob začetku šolskega leta je bilo   vpisanih   507  otrok (240 dečkov -4- 267 deklic), ob koncu   leta pa jih je bilo   489   (223 -f 257). Vsi Slovenci,   samo    1    Italifan.   Občinska šola na   Proseku-Kontovelju   je bila v šolskem letu 1914.—15. petrazredna z eno vzporednico.  Vpisanih ie bilo 346 ob koncu leta jih je bilo 339. Občinska ljudska šola   v   Sv.   Križu je petrazredna z 2   vzporednicama   in je štela ob začetku leta 377 otrok ob •koncu leta pa   330.   Glede   občinske ljudske sole v Trebčah,   ki   je   tri-razredna,   doslej   še   ni   podatkov    o pravkar prošlern šolskem letu. Na vseh 7 ljudskih šolah (38 razredov) v zgornji okolici je bilo   torej   2008  šolskih otrok (994 dečkov  in   1014 dekiic) in med  vsem!  samo 1 italijanske narodnosti. (Ob koncu šolskega leta 1912.— 13. jih   je  bilo   1574.)  Na  en razred prihaja okoli 53 otrok; če pa vzamemo, da je splošno število šolskih otrok ob začetku   leta   za   približno 103-, višje kot ob koncu, imamo tuđi tu 58 otrok na razred. Skupno število šolskih otrok na   slovenskih,   ljudskih   šolah (115   razredov) v Trstu   je   bilo   torej naslednie:   1968 (CMD) -*- 2658 (občinske sole v spodnji okol'ci) — 2008 (občinske sole v zgornji okolici), torej 6634 otrok (3178 dečkov — 3456 deklic) in od teh 6616 Slovencev.
Zaptemba premoženja. Tržaška deželna sodnija je odredila zaplembo premoženja akademičnega slikarja Gladka Gambona iz Trsta, ker je osumljen zločina proti vojni sili države.
Ribiči iz Gradeža ki so prekoračili 38. leto in so uvrščeni med vojake, naj naznanijo posredovalnici sledeče podatke: Krstno in družinsko firae, ime očetovo, običajno bivališče, rojstno leto, rojstni kraj in vojaško krdelo, pri katerem služi dotičnik. Po-sredovalnica za goriške begunce v Ljubljani.
300 vagonov pšenice za Dalmacijo. „Naše Jedinstvo" poroča iz Zagreba od dobro informirane osebe, da hrvatska vlada oziroma gospodarsko društvo je imelo že pripravljenih 300 vagonov pšenice, da jih posije v Dalmacijo, ali zadnji čas je prišla iz Budimpešte prepoved izvoza. Iz Hrvatske bi radi pošiljali živila v Dalmacijo, ker hrane tam ne manjka, ali brez prevoznih listin to ni mogoče.
Kdo ve kaj ? Janez Mavrič, zidar, doma iz Anhovega štev. 24. na Gori-Škem, išče svojo ženo in dve hčeri, ki so bile doma ob izbruhu italijanske vojne, a od tistega časa ne ve nič o njih. Kdor bi kaj vedel, naj sporoči župnemu uradu na Čatežu ob Savi. — Jožef Rot, doma s Srpenice št. 70., je prišel sedaj iz ruskega vjetništva in bi rad izvedel, kje se nahaja njegova družina. Njegov naslov se glasi: Jožef Rot, K. u. k. Inf. Rgt. Nr. 97., Štab. ,Abt Radgona, Štajersko.
Dnevne vesti.
—  Cesaneva želja.     Korespon-denčni urad javlja, da želi cesar, naj se povodom njegovega rojstnega dne 17. avgusta in povodom    njegovega godu 4. novembra    opuste s kakimi stroški združene priredbe.
—  Vofcio odlikovanje. Poročnik Ciril R i h t a r, bos. herc. p. 2., je do-bil signum laudis.
—   Odlikovanje.   S   fronte   nam pišejo: gosp. France Stayr, ognjicar težkcga   topničarskega   polka   našega železnega zbora je bil ponovno  odlikovan z srebrnim zaslužnim križcem na  traku   hrabrostne svetinje; lastno življenje tvegajoč je z  nadčloveškim naporom rešil svojega pod lavino za-sutega   nadporočnika.    Vrlega    Ljub-ljančana  črnovojnika   krasfe  sedaj   že štiri   odlikovanja;   velika   srebrna   in bronasta  hrabrostna   svetinja,   srebrni zaslužni križec in Karlov  četni križec
—  Iz sodne službe, Sodni oficijal
cijalom, kanclist Leon     Terstc-n j a k oficljalom, oba na Brdu.
—  Železno maso, 701etnico svojega duhovništva obhaja 15. avgusta žužemberSki dekan Mihael      Tav-č a r.      Dekan Tavčar je rojen leta 1823. na Bledu ter je danes eden naj-starejših duhovnikov v Avstriji.
—  „Polski teatr   frontowy". Si-noČi   so   predstavljali   poljski    igrald komedijo   „Maz   z grzecznošci" (mož iz uljudnosti).   Vsebina  je  bila povc-dana že včeraj,   končne   razrešitve pa rudi ni bilo  težko   uganiti.   Igrali   so gladko, precizno, igra poljskih  gleda-liških   umetnikov   se   lepo   veže,   vsa teče brez zadržkov.   Tako   je   bil tuđi včerajšnji večer  prijeten.   Obisk je bil jednak   prejšnjemu   dnevu.   Na fronto so pohiteli iz Krakova   poljski   igralci razvedrit   bojevnike   in   v to svrho so si    zbrali   razne   primerne   gledališke komade. Veseloieri, kateri   so igrali v Ljubljani, st i            borno   razvedrilo, zlasti še drugi.     . i eri nastona stotnik s svojim veselim slugo. Smeha in zabave dovolj ob izborni igri.   Prav veselilo nas je, da   so   nastopili   poljski oderski umetniki   tuđi v Ljubljani   ter nam   pokazali,   kake   odlične    igralce ima Krakov. Radi bi   videli   kako ve-ljavnejše dramatično delo izvajano po njih. Poljski jezik je lep, krepak, izrazit.   Igralci   in   igralke:   Nowakowski, Brzeski, Mierzejewskt, Trzywdar, Koz-lowski, Bieganski, Konarski,   Targow-ska, Paw!owska, Czaplinska, Strvchar-ska in Šwiencicka naj ponesejo s seboj poleg hvaležnosti   frontnih   braniteljev tuđi zagetovilo, da so bili nam v Ljubljani jako dobrodošli gost je.
—  Sfavnostna predstava   v  de-želnem g!eda!i£ču v oetek17. avgusta ob pol 9. z/ečer.  Pri že naznanjeni slavnostni   predstavi v dež. gledališču prihodnji petek nastopi v   glasbenem delu   profesor   konservatorja  v  Pragi 1. Jos. Prochaska, ki igra aiLiszt: Rigoletto-Paraphrasa (Koncertna fantazija na motive iz opere  Rigoletto  od Verdi, b) Liszt:   Faust   valiček (Koncertna fantazija   iz   opere   „Faust* od Gounoda) — Operna koncertna pevka gdčna Cirila Medvedova iz Gorice, rojena Ljubljančanka, ki   je   ponovno nastopi a z velikim uspehom   na   Du-naju, Trstu in v Gorici in je ravnokar z odliko  absolvirala   c. kr. akademijo za glasbo na Dunaju poje: Josip Pav-čič: Pesem. — Dr. Benjamin   Ipavec: Ciganka   Marija.   —  J.  Brahms:   Že Drav lahko srce spava. — J. Brahms: Podoknica. —Emil Adamič: Na lipici zeleni.   —   A.   Thomas:   Stvrienne iz opere „Mignon*. — Biret:  Segnidilla iz opere „Carmen". —V drarnatič-nem delu   igrajo umetniki in umet-nice kralj, hrvatskega gledališča iz Zagreba; „Faun", komedija v tren  de-janjih, napisal  Edvard   Knoblauch, ki se je z največjim uspehom   igrala   na večjih odrih.   V   glavni   vlogi nastopi prvikrat   na   slovenskem   odru   prvak hrvatskih    igralcev  Josip    Pavič,    v ženski glavni vlogi  pa odlična  hrvatska dramatska umetnica Ela Hafner. Sodelujejo  tuđi   naslednji umetniki in umetnice kralj, hrvatske drame :   Bog. Vilhar, Ivo Badalič, Alfred Grun-hut,   Josip   Papič,   Tonka   Savić, Savka    OmČikis,    Nataliji  Zagorska, Romuald Mandl, Petar Kokotovi ć.   Gostje   kralj, hrvatskega gledališča nam   pripravijo   krasen   večer. — Sodeluje pomnoženi gledališki   or-kester.    —    Vstopnice    se    prodajajo jutri  v  sredo  dopoldne  in po-poldne in  v Četrtek   dopoldne od 10. do 12. in popoldne od 4. dalje pri blagajni dež. gledališča. — Sedeži: v ložah   po   5,   4,  3  K 80,  3  K   60 parter.  Reservirani sedeži po 3 K 50, 3, 2 K 50, sedeži  z   parterju po 3 K 70, 3 K 40, 2 K 80, 2 Kf  na  galeriji po 1  K 80 in  1 K, stojišča 60 vin.
—    Slavnosina glasbena dramatična predstava v dcželnem gledališču se v petek ne more   vršiti, ker elani kralj, hrvatskega gledališča ne morejo iz Zagreba. Prirelitev je preložena na poznejši čas.
— Umri ie danes ob 1. uri popoldne gospod Ivan Kališ, ravnatelj magistratnlh    pomožnih    uradov    v pokoju, v starosti 71 let. Bodi vrle-mu    narodnjaku    ohranjen    prijazan spomin!    Cenjeni rodbini    pa    naše iskreno sožalje!
—  Zvišanje tarifjv na Južni že-leznlci.     Zastopniki Južne železnice so stavili pri vladi primerne korake, da ji dovoli   zvišanje vseh tari f o v.
—  Ođdaja žrebet. V soboto dne 18. avgrusta ob 9. uri dopoldne bo od-dajala c. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani (Poljanska cesta 59) večje število žrebet izključ-no samo kmetovalcem-konjerejcem. Konjerejske zadruge imajo prednost Seboj je prinesti potrdilo županstva, istotako povodce (aftre).
—   Oddaja   tena   n   vojaitvo. Radi   nujne   potrebe  jt na ukaz naj-višjega armadnega poveljstva ukrenilo poveljstvo   soške   armado,   da se   dobava sena za prvo silo na Kranjskem izvrši po § 27 zakona o vojnih dajat-vah. Kranjski deželi   naloženi   kontingent  je c. kr. deželna vlada  razdelila
Odđaja se bo vrtila od 17. do 23. av-gosta po rteb obanah dežele. Prevzc-mali bodo vojaški organi neposredno od občin. Oddaja torej ne pojde po komisijonarjih, ampak po županstvih. Vse množine, ki se te dni oddajo, bodo vStete v kontingentih. Zato mo-rajo županstva imeti natančne izkaze oddanega sena, da to pri bodočih od-dajah izkazujejo. Vojaški organi imajo povelje, da dajo županstvu za vse v občini prevzeto seno izkaznico (Be-seheinigung). Ko pripelje posestnik seno, dobi od župana prevzemni list, v katerem mora biti zapisana množina in daljava dovoza, ker se bo kmetu dovoz še posebej plačal in sicer do 5 km 1, od 5 do 10 km 1 K 70 vin. in nad 10 km 2 K za vsak stot. En izvod prevzemnega lista dobi posestnik, eden ostane pri županstvu in tretjega posije županstvo s celotno izkaznico ce!e občine na Deželno me-sto za krmila v Ljubljani, katero posreduje izplačilo od operacijskih bla-gajn in vodi osrednjo evidenco o vsem v deželi oddanem senu.
— Koze - m ekarice bo oddajalo „Kranjsko deželno mesto za vnovče-vanje živine v Ljubljani* v najkrajšem času. Koze je importiralo ^Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje živine" naravnost iz Švice ter so pravega sam-skega plemena — bele barve. Koze se bodo oddajale Ie revnim slojem v Ljubljani in okolici in sicer takim lju-dem, ki imajo mnogo majhnih otrok in trpijo vsled tega pomanjkanje mleka v najhujši meri. Reflektanti iz Ljubljane in okolice (revnejši sloji z mnogobroj-nimi otroci) naj se priglase za ome-njene koze pismeno pri „Kraniskem deželnem mestu za vnovčevanje živine* v Ljubljani, Turjaški trg štev. 1 ter se jim bo pozneje naznanil dan oddaje.
iz Most nam prihafajo pritožbe nad neredom v tamkajšnjem občin-skem uradu. V uradnih urah se igrajo z akti otročički gospoda župana. Tuđi mi menimo, da uradite pisame nišo otroške sobe.
Nesreća v Kamniških planinah. V Kamniških planinah se je ponesre-čila vdova visjega železniškega re-videnta 451etna Marija Kovač, Spodrsnilo ji je na Okrešlju in pri padcu je zadela na rob skale. Zlom-ljeno ima desno nogo in težo je po-škodovana po rokah in obrazu. Nahaja se v deželni bolnišnici.
V  kisovškem rovu   pri   Zaajorju se je dne   11. avgusta   ponesrečil   rudar Titus Golob.   Padel  je pole nanj, ko je  nalagal   premog   in   mu   razbil glavo,   tako   da   se   je    brezzavesten zgradil. Ko so ga prenesli v rudniško bolnišnico, se ni nič zavedel. Zdravnik je takoj izjavil,   da ni nobene pomoči več. Ponesrečenec je prišel pred dese-timi dnevi od vojakov,  kjer je bil od začetka vojne in   napravi!   je   samo 9 delavnih dni v Zagorju. Zapušča ženo s štirimi nepreskrbljenimi otroci.
Zaganje ie vžti in umri. Voja-škemu stavbnemu vodstvu v Stein-hausu na Semerniku je bii dodeljen za delo romunski vojni vjetnik 46 let stari Jon Dcnescu. Pri nakladanju zaganje je več pesti ž a g a n j a zmočilingavžil. Napadli so ga krči in ko so ga prenesli v bolnišnico je umri. Graški hinavec zvija oči in pravi, da še ni dognano, če je mož vžil zapanje, ker je bil lačen ali ker je hotel izvršiti samomor. Kdor pa ima kaj vesti o tem. kako se godi vojakom in vojnim vjetnik om na Gornjem Štajerskem, ta bo že verjel, da je bil umrli vojni vjetnik tako izstra-dan in lačen, da si je poskusil z ža-granjem pomagati, pa je to plačal z življenjem.
Itafiianskt obrati na KoroŠkem pod prisilno upravo. Pod prisilno upravo so postavljeni ti-le obrati itali-javskih podanikov: Fratelli Tambur-lini v Kočah, P. A. Piussi v Št. Ru-pertu, Serantoni v špitalskem okraju, fratelli Marchi v SelČah, LJnione legna-mi v okrajih Beljak in Liezen, Giu-seppe B?si v Podkloštru, Giulio Fio-razzo v okrajih Beliak in Liezen, Ago-stino Scarpa, fratelli Feltrinelli, Ales-sandro Torto, Giovanni Basadona, Enrico Forni, contessa Foscari. Vsa ta podjetja so se bavila z lesno trgovino, žagami in gozdarstvom na Koroškem.
Kino-Ideal. Spored za danes do četrtka: ,,Klic Ijubezni", dramatična dvodejanka z Melito Petri, dalje MĆe frak dobro pri stoj a ', jako zabavna štiridejanska veseloigra z znanimi du-najskimi igralci. V petek: Posebni večer!!? Predstave od 4. ure dalje. Ob 9. uri na vrtu predstava s sprem-jjevanjem gledališkega orkestra. Spre-membo sporeda si pridržuje ravnateljstvo.
V  Presernovf ulici je bil v nede-ljo 12. avgusta izgubljen zlut prstan s 4 briljanti. Dotična gospa, ki ga je našla, naj za izvoli prinesti proti dobri nagradi v naše upravništvo   ali pa na policijo.
Spominjete se ipUtteg« križa".
AprovizaciJa.
4- Razdelitev mesa na rdeče In rmene A izkaznice. V četrtek, dne 16, avgusta popoludne bo mestna aprovizacija iz svojega skladišča v cerkvi sv. Jožef a oddajala od 5. do 6. ure goveje meso za vse one rmene in rdeče izkaznice, ki so zaznamovane s črko A. Družine do 3 oseb dobe 1 2 kg, s 4 in 5 osebami 3 4 kg, s 6 in 7 osebami 1 kg, z već kot 7 osebami 1 '/< kg. Prinesti je s seboj na-kaznice za meso.
-f- Razdelitev mesa na rumene B izkazn ce. V četitek, dne 16. avgusta popoldne bo mestna aprovizacija razdeljevala v cerkvi sv. Jožela na rumene izkaznice, zaznamovane s črko B, goveje meso po 2 kroni kg. Določa se naslednji red: od pol 2. do 2. štev. 1 do 200, od 2. do pol 3. št. 201 do 400, od pol 3. do 3. št. 401 do 600, od 3. do pol 4. štev. 601 do 800, od pol 4. do 4. štev. 801 do 1000, od 4. do pol 5. štev. 1001 do 1200, od pol 5. do 5. štev. 1201 do konca Družine do 3 oseb dobe V* kg, s 4 in 5 osebami 3A» kg, s 6 in 7 osebami 1 kg, z več kot 7 osebami 1 '/4 kor. Prinesti je s seboj nakaznico za meso.
-j- RazdeMtev krompirja. Mestna aprovizacija ljubljanska bo v četrtek, dne 16. avgusta nadaljevala z razde-ljevanjem krompirja. Krompir se oddaja iz aprovizačnega skladišča pri Mtihleisnu na Dunajski cesti in ga od-pade na vsako osebo po 2 ker. Določa se naslednji red: Dopoldne od 8. do 11. ure pridejo na vrsto stranke, ki dobivajo kruh v vojni prodajalni na Bregu, popoldne od 2. do pol 4. odjemalri pekarije Mole v Sv. Florjana ulici, od pol 4. do 5. odjemalci pekarije Trček na Bregu, od 5. do £. odjemalci pekarije Zalar na Starem trgu. Kilogram krompirja stane 50 vi-narjev.
+ C. kr. urad za ljudsko prehrano je nemesni dan 17. avgusta t. 1. kot najvišji rojstni dan Njegove-ga Veličanstva cesarja dovolil, da se sme na ta dan uživati meso.
-f- Petrolej. Na Dunaju so urad-no razglasili, da še dolgo ne bo mo-goče dobivati petroleja za kuhanje in za kurjavo ter svare ljudi, naj ne ku-pujejo aparatov, za katere treba petrolej.
Književnost
—  »Ljubljanski Zvon«.   Vsebina avgustovega zvezka: Fran Albrecht: Atila. Fran Albrecht: Globlje in tišje. \lojz    Kraigher:     Mlada    ljubezen. (Dalje,)   Janko Glaser:   2eni.   Emil Leon: Cvetje v jeseni.   (Konec   pri-hodnjič.) Rado Muniik:    Na   Bledu. (Dalje.) Dostojevski —   dr. Vladimir Borštnik: O smrtni kazni. Oton 2u-pančič:   Uspavanka. —   Janko   Sa-mec: Dvoje misli.   Dr. Zober:   Slovensko in tuie   slovstvo.   Dr. Franc Derganc:    Henri   Bergson.   (Dalje.) Oton Zupančič: Misliš.   Listek.   Dr. Simon Dolar: Dokazi za bit božjo. — Dr. Simon Dolar: V samoobrambo! — Dr. L.: Dr. Milan Heimrl. — Dr.V. B. Dostojevski in smrtna kazen. — —va: Književno poročilo.
—  Knj'ževna  objava.   V nakladi izdajateljskega zavoda „Jug"  so izšla v poseb. knjigi, še ne izdana dela pokoj-ne^a A. G.  Matoša   pod   naslovom „Feljtoni i eseji*   s   sledečo   vsebino: Ljudi i ljudi, Književna kriza,   Umjetnost   i   nacijonalizam,   Futurizam,   A. Harambasič,   Emerson,   Pod florentin-skim šeširom,   Od   Firenze  do Zagreba.   Naslovni   list   je  narisal J. Mise. Gena 2 K 50 vin. Naročila naj se po-šiljajo „Nakladnemu zavodu Jug", Zagreb.
Razne stvari.
* Samomor podpolkovrvške vdo-ve. Pri Nussdorfu kraj Dunaja so našli te dni   ženski   klobuk in   dognali, da je  lastnica   tega   klobuka   521etna žena podpolkovnika Konzalija Holmes. Izkazalo se je,  da je gospa skočila v vodo, ker si ni mogla   preskrbeti  potrebnih živil in so jo tuđi njeni sorod-niki pustili na cedilu.
*  Nemški   šolski   otroci — bosonogi.   Pruski naučni minister je iz-dal na vse sole ukaz, da je šolarje in šoiarice naučiti  naj večje štedljivosti z obutvijo in jih vzpodbujati, naj hodijo poleti bosi   ali   kvečjemu   na   lesenih pod plati h.   Minister pravi, da je treba poleti in jeseni kolikor največ mogoče usnja in podplatov prihraniti, sicer zna po zimi vsega zmanjkati.
*   Podraženje  franeoskih  knjls. Zveza franeoskih založnikov je sklonila, da zviša cene franeoskih knjui. Z malimi izjemami veljajo franeoske knjige vodno 3 franke 50 centimov, to je dosti manj9 nego veljajo knjige povprečno     pri     drugih    narodih. Francozi so praktični   ljudje   in   ne vprašajo dosti za opremo knjig, toliko bolj kritični so pa slede vseblne. Odslej bodo franeoske knjige veljale
*  Slona  so zaklali.    V zoologi« škem   vrtu  v Vratislavu   na   Nemškem so   morali   velikega   indijskega   slona zaklati, ker si je bil zlomil   hrbtenico. Mesar, ki sicer kolje konje, je razgla-sil, da   bo   slonovo   meso   razprodal. Navalilo se je  na vse  zgodaj   toliko ljudi, da jim  še policija   ni  bila   kos. Srečni   kupci,   ki   so   dobili   slonovo meso, pravijo, da je  pečeno  izvrstno, kakor najboljša govedina.   No, raorda ti ljudje že dolgo nišo vžili dobre go* vedine.
*  Zemljica na Nemškem. V Mo* nakovem na Bavarskem   dobivajo   od 13. avgusta po dva   kilograma  kruha na glavo in na teden, namesto enega kilograma kruha   pa  lahko dobe 750 gramov   moke.   Listi   naznanjajo,   da bodo v Monakovem zopet pekli Zemljice, sicer ne iz moke-nulerice, a ven-dar bele zemljice. V Lipskem na Sak-sonskem so pekom dovolili, da smejo zopet peči   žemlje iz pšenične  moke; taka žemlja  mora   biti   težka   65 gramov in velja 5 pfenigov.  Tuđi na se-vernem Nemškem bodo začeli peči zopet žemlje iz pšenične in ržene moke.
*  Tuii državljani.   V Avstriji živi mnogo ruskih in  romunskih   državlja-nov. Večinoma so dezerterji in nimajo izkaznic.  Vsi ti inozemci so bili potr-jeni k vojakom, če  nišo   mogli dokazati, da so pripadniki sovražnih držav. Marsikdo se je v vrstan   avstrijske ar-made boril mnogo mesecev predno je bilo dokazano, da je inozemec   Tako je bil neki Josip Misset,  ki je  izvrše* val v Brodvju  v  Galiciji   18   let   mesarski obrt, potrjen in je 1. maja 1916. dodeljen 27. pešpolku. Osem mesecev se je mož  boril na soški fronti, a ko se je izkazala, da je romunski držav* ljan, so ga — internirali.
*  Nečejo streljati. Na Angleškem živi vse polno 2idov. ki so ruski državljani in dolžni služiti v ruski ar-madi. Svoj čas je bil med rusko in angleško   vlado   sklenjen   dogovor, glasom katerega je angleška   vlada opravičena vzeti te ruske državljane v vojaško službo. Teh potrjenih Židov je 30.000. Vrli možje pa nečejo k vojakom.   Sklenili so na   posebiU konferenci, da se raje vrnejo na Rusko, kakor da bi služili pri   vojakihu Seveda je ta sklep tako   umeti,   da pač zapuste Angleško za čas vojne, na Rusko pa ne pojđejo, nego v kakp nevtralno deželo.
*  Moderniziranje poljske narodne nošnje. V Varšavi so ustanovili zvezo  za   nacijonaliziranje   oblačil. Načelo tega dela bo: Uvesti Je oblačila, ki bodo v skladu s predpisi este* tike   in   navadne   poljske   narodne nošnje; opustiti je vse iz inozemstva uvažane modne stvari; kmečka no-šo je prikrojiti tako, da ohrani   svoj narodni značaj, a se polepša in prila>-godi razmeram časa. Kdor pozna Izr redno eleganco   poljskega   ženstva, ki nič ne zaostaja za   angleškim   in franeoskim, ta bo pač težko   verje]; da bi ta propaganda imela kaj dostf uspeha.
*    Ćudaške   pogrebne   določbe. Pred kratkim je umri v Berolinu tr^ govec, ki je bil velik prijatelj veslao-nja;   v oporoki je določil, da morajo njegovo krsto spustiti v jezero Udanu.   V Strassburgu leta 1909.   umrli sodni predsednik je v oporoki dolcn čil, da ga morajo po smrti sežgati in nesti njegov pepel na vrh   velikega Kleka,     da     ga     veter     raznese. Norveški pisatelj E. si je dal vse svcn je spise stlačiti v en kos in je v opo* roki ukazal, da se mu mora ta   stis-njeni papir položiti v krsti pod gla* vo. Mizar Q. v Hamburgu je v opo>-roki dotočil, da morajo   v   njegovo krsto zabiti toliko žebljev, kolikor ja on v svojem življenju   izdelal   krst;' zabili so 3471 žebljev. V Reichenba-ehu v Sleziji je 1. 1912. umrla gospodična, ki je zapustila   mestu  znatno! premoženje, toda s pogojem, da pre-peljejo njeno truplo v Rim in je raz-stavrjo več dni v   Vatikanu,    poleg krste pa mora biti na potu in v Rimu in do pogreba v kletkah   več   belib golobov.
ie
m
185. štcv.
♦SLOVENSKI NAROD-, dne 14. avgusta 1917.
Stran 5.
• Ljubosumna Igralka. Gospa Leguillard de Belleville v Parizu, odlična igralka prvega francoskega gledališča, se je pred nekaj leti zopet po ročila z neznatnim igralcem Oeor-gesom VVillom. Ko ta ni mogel dobiti v Parnu angagementa, je potoval po malih mestih in se pri tej priliki več-krat spozabil ter doživel z raznimi igralkami kratke romane. Njegova soproga pa ga je vzlic svoji starosti strastno ljubila in ko se je vrnil, ga ]e napadla z revolverjem in nan] šti-rikrat ustrelila. Razprava o tem zločinu je bila senzacijonalna za Pariz. Kuharica Je sicer izpovedala, da je obtoženka neznosna ženska in blaz-noljubosumna, a druge priče so o Ijnbezni obtoženke povedale toliko lepega !n ginljivega, da je bila gospa — oproščena.
Pri glavobolu, omotic1, tesnobi v prsih, utripanju srca zadostujejo včasih že male množine naravne Franz-Josef grenčice, da urede izpraznenje telesa, kar pospeši tuđi tek in spanje in vse prikazni tesnobe izginejo.
Dariia.
Za Rđeč! križ. Zastop za Kranjsko v Ljubljani vzajemno zavarovalne banke .Slavlja" je podaril 100 K deželnemu in gospejnemu pomožnemu društvu Rdečcga križa, za kar se društvo tim potom zahvaljuje   najprisrčnejše.
Aprovizačnemu zakladu za prehrano ubožnih slojev ljubljanskih poklonil je neimenovan đobrotnik, kakor že ponovno, vnovič znatno svoto 500 K.
Za velove in sirote. Gospa Marija Joras darovala   je   odškodnino   za   oddane   kovine   v
znesku S K za vdove in sirote padiih vojtkov. G.   Josip   Zidar   je  cV           kakor  .M-
čaino vojasko nastanitveno             ^no,   katero
bi imel prejeti za mesec julij 1917 za prostore v hiši ob Dunajski cesti Št 3! v znc-sku 77 K 50 vin. v štirih jednakih delih: 1) vdovam in sirotani padiih Ljubljanča-nov, 2.) za mestno aorovizacijo ubožnih slojev, 3.) vojnocskrbovalnemu uradu in 4.) Rde-čemu križu.
O priliki poroke g. Jožefa Mlinarja in g. Ivanke Pećnik pri sv. Hemi, se je nah^alo K 15 za goričke begunce. za kar se .Posre-dovalnica" najtopleje zahvaljuje.
Za oslepele vojake. Gospa Angela Agno-la, trgovka v Ljubljani, je darovala v spomin svojega pokojnega soproga v sk'^d za ravod
ta slepc 200 K. V isti namen: Osobje tvrdke A- Krisper v Ljubl;ani je darovalo v sklad za nameravani deželni zavod za slepc 62 K kot preostanek zbirke za venec pok. gospici Juliji Serjak, da?je je pcsJal g St. Jenko, vikar v Pograjah (Istra) v isti namen 16 K.
•       .       •
Upravništvu naših listov so poslali: Za „Družbo   %v.   CIrila  In   Metoda"
namesto cveik na   krsto  un:r!emu   prijatelju g. Franu   Rozmanu   20   K Lojze   Vernik.   Kokalj Viktor in Zun Uroš darujeta K 2-40. Srčna hvala!
Umrli S0» v Ljubljani:
Đk7. avgusta: Matija Simlovčič, pešec, na obrtni ŠolL — Hedvika Rožič, žena sli-karja, 27 let, Mala čolnarska ulica 7.
Doe 8. avgusta: Peter Š ka far, posestnilc, 50 let, Crna vas 23.
Dne 9. cvgusta: Helena Dežman, mestna uboga, 73 let, Japljeva u!. 2. — Alojzij Na-than, Čmovojnik, v Marijanišču^
Dne 10. avgusta: Franc Novak, uslužbe-nec drž. železnice, 31 let, Šolska ul. 245-
Dne 11. avgusta: Franc Rozman, c. kr. kontrolor v p., 72 let, Resljeva cl, — Drago Peternel, sin žel. sprevodnika, 4 mes., Celovška cesta 22.
Dne 19. avgusta: Ferdinand Linzmenvr, črnovojnik, v Marijanišču. — Benzian Ensel, pešec, na obrtni soli.
V   deželni   bolnfšnici:
Dne 5. avgusta: Jera Kastelic, žena kaj-!arja, 63 let
Dne 6. avgusta: Bogumila Babnik, hči posestnika in trgovca.
Dne 8. avgusta. Karolina Vilhar, žena nadučitelja, 4^ let — Ivan JeriČ, bivši dclavec, 50 let
Izdajatel] fn odgovorni urednik:
Valentin Kopitar, Lastnlna in tisk »Narodne tlskarnet
Velika
ubera   rofcavie   in   rconovrstnih parfemov
O. &<Sl^ ČJS1O
Kesto družabnice
al! ?cmo~ pri gospodinjstrn. tiče mlafta
Cospa,   samo   pn   najodličnejših   rodbmah, brez plačila.   Ponudbe   naj   se   pošiljaio   na
uprav. *SL Nar.« pod Jla «ttol# I«74",
Koštanje? in hrastov les
Tsaho maotin«,  o4 10 em tobo« Ioati naprej, te«pl p# BaiTiiH oesl
Josip Cizel, na Polzelit
Štajersko.                     2374
Vozna Mm
%    -
pritikline, poprave, == emajliranje   in    poniklanje
IzTršnfe točno in ceno    1311
A. Weissberg, Dunaj IIf
Untere Donaaitraua 23 S. HT    Cenik  odd.   1   zastonj.
Popravila inpreobleke ::  točuo in ceno.   ::
Popravila in preobleke :;    točno inceno.  ::
Najcenejfto
dežnike
in solnčnike
domačeea   izdelka  priporoča
tvornica  dežnikov in  solnčnikov
Jos. VIđmar
Ljubljana
Pred Skofijo 19 — Presernova ulica 4.
| JTarodna 1
I knjigama |
v Ijubljani
presernova ulica štcv. 7.
1   priporoča   '
kancelijski, konceptni,   9okn-
mentni, mimstrski, pisemski,
ovilni in banrani papir
Rcuete s plsemskln poDlrlem.
Zrgovske knjiie
v yseh vc1iko«tht Crtane z eno ali z dvema kolonama, vezane v papir,
platno ali polusnje.
D9jcmalne knjižice ^ ™w*m Zalaga solskHi zvezlcov in risank. Zavitke za araJe v vseh veiikostih.
—  Velika izber-------
vsah    pltarnliklh    potr^biftln,
srtnčnlkov, peret, peremikov,
radlrk,     kamenćkov,    tabli c,
OObic, CrnlU ItC
JartC M *oIe in umetnike.
------ Razglednice —
pokrajinske,   humoristične,   umet
n!5ke vseh vrst od naipreprostejiih
do najfnejših.
Albumi za slike in dopisnice,
vezane v pili in v umje
—— Peezfjske knjige ——
Fodobice u otrokc Cescai oktirćki za nugUlaicc
Risalic kske, tritoMU, paMi, risabu ravnib, tiše, fopift
Kottsi bi tntifld.
Zahvala.
Za obile izraz? iskrenoga sočutja, ki smo jih prejeli po-Todom smrti naScga srčno Ijubljeotga očeta, starega očeta ia taita, gospoda
bivSesa posestnika na Ukanjah
prem nule^a v prc gnanstvu v Mckionogu,se tem potom najsrč-oeje zahvaliujemo
Pcsebno izrekamo zahvalo pČ. duhofščini v Mokronogu in pč. g. Iv. Hladniku, dež. in dri poslancu, za udeležbo pri pogrebu, velec. občmstvu iz Mokronoga ter pregnaocem iz GuriSke za obilo spremstvo k zadnjemu počitku.
Riheoberg  Mokronog-Ust]e, 9. avg  1917.
Družine: Strancar, Arh9 Stibitj.
¥ 7 •       • J        •             v elegantni obliki priporoča
VlZlinlCC Narodna tiskarna.
Strojl za strlženle las a 10 K. Britve od 2—10 E. Brlvskl aparati, brlvske kline
nalbollšo kakavostl po najolifib cenab pri
A.  WEISSBERG9   Dunaj   ll9
Untere Donaustrasse 23 $.
Specijalni cenik odd. IV. gratis.       Za trgovce en groš cenik. MT    Nad 50 let  obstoječa    ~^g            I
parna barvarijainkemicno snaženje oblek I
^^^ apretura sukna ^^^   I Liubijana,      Anf AH Rnr        Qmc*     I
SeUnburgova ni. 6.       MIIIUII 1111%         Barska ulica 40. I
I     Postretba vestna fn točna,                            Na|niijo cene.     I
Podplati
se ohranijo, (e se  na nove ali malo po* noiene ievlfe  pritrdljo nabitkl iz usnja.
Za en par z ieblllčkl cena                   232
za otroke      za dame in dečke       za gospode
28—35                36-42__________40-46
K 120                 B l'5O                   K 1-80
Dobe se v lalogi (evliev MPEKOM
PETER KOZINA & Ko., Ljubljana,
Breg, naiproti Sv. Jakoba mostu.
Sijajna veseloigra z veselo Uzo U/eisse v
jin ttnui"' «■ i"*.
Terek 14.,       sreda 15M       ietrtek 16. avgusta :
¥eliki  dobitek.
Detektivska  veseloigra v štirih  oddelkib. V glavni  vlogi  Liza Wel5S€.
CJr.f Lei> Td^tci!                        CJ^ef Leu Tel^tci!
ŽIVI  MRLIČ.
Drama. Roman  spisal fjrof LEV TOLSTOL
Poleg tega Se drugi sijajni ffilmi. PREDNAZNANILO:
V petek 17. avgusta ob 4.f pol 6. in 7. zvečer
velike sUvnoitne predstave povodom rojstnega
dne cesarfa Karla:
Naš tesar.
Najnovejši Irincmatograii^i posaetki is življenja našega cesarja.
Senatorjeva volitev.
Velika detektivska drama. Na slavoejši detektiv
Izobražen Hgovet
sprejme za čas vojne savpno m«sto kot
poslovodja, blagajnik ali primemo. Kavcija na razpolago. — Prijazne ponudbe pod „Ifatboljie  relerenca   2623"   na upravn-
»Slov.   Naroda«.                                       2623
JLpff ^^      vsen vrs* 2a orade, ^^^r^ft     druStva, trgovce i td.
L^5 t ^n*on Čem*,
f^^^    _^^    gra?cr ia izdeloratelj ^tez***^        ka?enkOTih   StampllIJ
LlflJAtlJI, Dvorski trg Iter. 1.
| Franc Furlan |
$                  Basledsik Faschiogeie Tim                  m
| kl]ačavničarstvo I § zaloga štedHnlkov |
|               senaha|a:           125 f
§ yimbrožev trg štev. 9.1
ni
t LHiiDl Đunalska cesta II
Velika zaloga
steklenlne, porcela-
na, svetilk, zrcal,
ilp, kozar cev, vr čko v
Ltd.
gostiinlška in kavarnar-ska namizna posoda
po najnižjih  cenah.
Parno barvarstvo
ter kemično čišćenje in snaženje oblek.
Apretura sukna.
JOS. REICH
PoOansKi nasip - Ozka Blita II4. Sprejemališče
Sdcnburgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
Ivan Bizovičar
nmetni in trgovski vrtnar
Ljubljana      839 Kolezijska ulica št 16
priporoča svojo bogato dpremljeno
vrtnarstvo   ter   okusno    iidelane
vence. šODke in trakove.
::      Izposoievanje     :: ob mrt^aSklh odrlh
■ drevesne  ovetlice,
■ bakor   tndi   najfi-nejie dekoraoiitke I cvetlioe sa dvorane ::    In balkone.    :: I
Vsakovrstne sadike do najžlahtnejših cvetlic in zelenjadi. Sprejemam na-ročila na deželo. Vsa na-ročila se izvršujejo točno I in solidno.             I
Bnolavke: L Bliovićar, c Yrtnar, Mnblfana. :: j
staan 6_________________________________________________________.SLOVENSKI NAROD', dne 14. »gusta is*i7.                                                                                                   185. stev.
MSLA VILA nJBKST.
vrtom sa aa.e mirni stranki bres otrok
▼ S8t«m.                                                .'682
Ponuđbe pod V9vila 2682" na upravn. »Slov. Naroda«.
LOKAL
* Ljubljani, se liče za tako] ali poznefe.                                       26si
Pismene ponudbe   pod „Lokal  2681S na upravn. „Slov. Naroda«.
Mirna  stranka  brez  etrok  išče
stnnouanjs z I fMm
fa knhinio   za november t  L   Ponudbe
pod ^november 2671M m upravn. »Slov.
Naroda«.                     2671
Moderno opremljeni parni ml:a Weiss Bela, Belatincz,   Ogrsko,  :šće  treznega la* ■ ¥*8 š& 9% «* L^a
samskega stanu. Začetna mesečna p'ača K 120*— In prosto stanovanje. Znati mora slovensko in nekoliko nemško govoriti. Ponudbe naj se pošiljajo na zgoraj omenjeni naslov.                       2675
lijalii io dpi8
oba višje šcle, iščeta stanovanja s hrena pri boljŠi rodbini, če mogcče s kLi-vjrjem — Pism. ponudbe pod |Skla« Vir 2683" na upravn. »S!ov. Naroda«.
__    Kot   ^___
po^lcucdje,   ^njigoiiedjc, blegcjniH
▼ofaičlne prost, s&zisc, x mnof7ol?4aint iprićeveli in aaftol;šimi referencani, iell premeni*l mesto. — Pi m. re: v^e na  upr.  »Slov.  Nar.«   pcd  „posiofcdja  2540".
Lk pravsoa Mm
tiraata, |di« za ekstrakcijo, od 8 cm na-
prej, močne veje in debla od 1 do 21 2 metra dolge, tuđi kole, svežs a!i suhe, !;upu'e po vagonih po najvišj h cena^i za t?-vojšnjo ali dobavo do konca leta Fracc kumite, Eoajice proti takojSnjemu plačsiu.
Usojam si tem petom nazna-Bffi, da nadaljir'era
sllkorsho eijrt.
NajnovejŠi vzorci na raspolago. Delo kakor cene solidne. Pismece po-nedbe za mesto in deželo. Priporočam se za dela najtopleje.
LJUBLJANA, 12. aTgusta 1917. S odličnim spoStovarren
Molf Perko, Ljubljana, Stari trg 9.1
neva : VILA. :
Kje. pove upravn. »Slov. Naroda«. 2615
Rontoarlsttnla
z večietno prakso, teli sp remeni ti mada.
Nastop takoj ali pozneje. Ponudbe pod „Marljiva, Cal!« 2678«
na upravn. »Slov. Naroda«.                    2678
P^F" Kupi se ~VM
po&rit, lahek bi dobre ohtanjea
koleselj
za enega konja. — Ponudbe pod „1. X. 2689" na upravn. »Slov. Nareda«.         2669
aV«-*^             čevalec kcren'n 51a balzasi
ne odrravi v 3 dneh brez bolečin Vaših knrjlk oćes, brad&vlc, oMlttuctf. Cena tončku z Jamstvenim pismom 1.75 S, 3   lončki    E   4*50,   6   lončkov S 7.50.   Na
stotine zahvalnih pišem in  priznanj. Eemenj,   — 7?o£tce(Sassa)   Postfach   I 12 307,Cersko.               3663
tfLlUui      ClSlIIO   velike   škatliice
iiia fraocosKo zoanie SS
Sukanecf   cvirm čm in bel.
CSrožje nogavice (Patent), št. i.
24  K. št.  2.  2s  K.  St. 3   32 K  za duc.
RazjSednlce ter vojne dopisnice
dobavSja tvrd ka
Osvald Dcbeic, Ljubljana,
Martinova cesta Stev. 19. Na debelo.           2462           Ma drobne.
Išcem v nakup:
D'iiatfl f'li/fl   če     možno    stare
Žlildld iillil, mojstre,     a    tuđi
novejše.   Pcsaniczne   dobre    objekte ali ćele zbirke.
B^faanift    ročne risbe, radtrunffc. HCHU|!Z2,  akvarele itd.
f/n* fin  in biblioteke. Stare tisko-R!!j:8y vine in noveiša dela.
Ste Mu tat ^«rt
nevine', staro   5tek!enino»   porce-lan, pećnice   in podobe   iz voska
ter plačarn primano dobre cene.
Večje zbirke   ogledam  na mestu.
Ponudbe na
Fran MaSota,
antikvar in prodajalec omstnin
Sunaj IV., Wie8encr JCauptstr. 22.
-^   ČEBULA — ČESEN   -^-
Kakovske-ogrs^? pokrafiae releprl-aa kakovcsl, dobro dosorel, tr?«i»a sa simske messce odd?^a in razi^iHa v vsak: moci'r. od 11" kg dmlf« (provoza prosto tuđi isven Tranjs e dri.ee) sa t-govce lavođe 5n bcJaica, takoi ter ¥ toku sieseca avgasta po v primeri pdiiavno ogrrske viađc znartsliniraBih cea« prosto Lfnblfana, solidno kalhslir. ▼ vrećali po 59 kg Iranko vreće, veletrgovina
rv. A* Martrr.anc?a nas!« Avj. Tomaiič, LJu8»l|ana.       2597
Si>ref3is zasfopnske (tuđi dame)
99 Kranjsko  in  Koi-ošmo, s dobfimi  zvszami  pH zasebnih odjemalclh sprejme prvovrsten  umetniiki zavod  pod ugodnim!  pogoji.  Podpora z
reklamo zasigurana  UznetniSki zavod                         2680
F. L. Cbamrar!a9 Đnnaf SV.9 Wttrasergafie 43.
St 10 724                                                                                                      3684
V zmislu sklepa občinskega sveta deželoe^a stolnega mesta Ljubljane z dne 17. juliia 1917 se razoisuie prodala sta^bišč I, II la III mosta* parcele it 99 1 kaiastr. obalne Gradišće ob Cesti ca Sožaik v skupni izmeri 2304 m2 poton ofertne dražbe. Rtflektantje za nakup imenovanih stavbišč naj svoje pismene ali ustrnene ponudbe vlože do TŠ&atega 31« «▼-§OSta 1917 pri podpisanem mestnem m gistratu.
Natančneja pojasnila daje mestni gospodarski urad ob navadnih urad-nib urafa.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 9. avgusta 1917.                                            |
Zamahe
note in stare, kapi vsak« ■»•§!■• tvrdka ,, L|«bl|ansaui lateMJa pr«Mi«vlk SMMik«T JUaVtal * ______ K«, HlMIlM.         2278
laiietia ialoia sandali H laUlina otroških vozičkov
zime.
M. Paklč
v Ljubljani.
psiuii t ni7?tjim
Šablona   s   1S   monograml,   pri*
Berna   za   namiznt   prte,   servl-
•te,   iepne   robe«   In   vseh   vrst
perllo se dobiva pri
TONI JAGER
Cnbljasa, Ziiovska ulica stev. 5
modni otelile
: za gospode :
Ljubljana,
Franca Jožefa cesta 3.
Voja&ke in uradniške i uniforme:
H.            po meri
^^  v najkrajšem časti.
SSSSSSI------------------------                                                                                                        ..   —-------------------
L. HIKUSCil
Ljubljana, Mestni trg 15
pnporoča svojo veliko tzber
dežnikov in solnčnikov.
Popravila se izvrSujejo točno in solidno
50 K nagrade
dobi, kdor mi preskrbi kolikor mogočc kmalu stanovanje   v Šiški,   obstoječe   iz 2—3 sob.
Obvestila pod JJL i. ISSvP na upravn. »Slov. Naroda«.                2666
Porcelan, steklo
ter emajl, kuhinjsko posodo
razpoiSlia dokler kaj zaloga
Osvald Debeic,
i|ul»ljana9  Martinova ces. 15.
2461
Vinski kamen
sohe gobe, kom no, med« vosek, svete £b suho sadie, smrekove storie, sploh v»e deielne in gozd-De prideike, kakor tndi vl&ska sode In ¥§e vrste praznih vreč, kapi Tiako množino po najvišlih cenah veletrgovina     2482
Anton Kolenc, Celje.
KONJAK
destiliran   ix   via«   lastn«ga   pridelka
Pri oslabelosti od starosti in žeiodčnin tež-kočah ie iz vina destiliran star konjak že stolet a znano preizku^eno okrepčilo. 12 let Starega v 4 pullitrskih steklenicah po'ljem franko za 4u K, mlajšega 3 letnega, čudovito bolečine tolažeče vdrgavalno sredstvo zoper trgan{• v vđlfc, 4 jollitrske stekle-mce 32 K  2 litra vinskega igaaja 28 K.
Benedikt Hertl, veleposestnlk,
graščina GoHče pri Konjicah, Štajersko.
Prodam in dam v najem
dva vagona lota sa kurjavo aH la steljo, tri fotografiine aparata« prav dobra in poceftl, veHkosti 13—18, 9-12 bi 6 9 ter oddam voliko skla* diiio sa do 150 vagonov krompirja ali Jabolk, ki $m da s maUmi stroikl prodolatl In Je pripravno tuđi sa vHo9 eventualno ie tudl prodam. Več pri lastniku Anton Maverfn« posastnikn, hotel Vaga, Ltnblfana 7 (ilsfca), CelOFika cesta SL 26. Pismeno se odgovori samo, če se priloži znamka za 30 vin. ali pa dvojna dopisnica.             2664
|           Z radostjo Vam   naznanjam,  da
j    je Vaš creme
VUNOKE
katerega rabim že daljSo dobo, izmed vseh cremov, ki rih poznam, naibolj§i   I in morem ga priporočati kar naj bolj vroče in z mirno vestjo   vsakemu. —   | Njegova  prednost je v tem, da nima mašćobe,   torej   ne   masti,  se   posuši    ! takoj in dela polt zeto  ne2no,  svezo i    in   ne bleSčečo,   kar je   gotovo  želja ▼šake  dame,  ki se   briga za  svojo zunanjost.
Marija Bogvcka,
članica  opere  Nar. gledal. v Pragi.
I^deluje:  Lsboratorl) Hera, Praga-   i VrsoTice, Halek. mh 35, tcL 6443.   [
Veliki  lonček 3 K,  srednji K l'50t za   i poskuSnjo  60  vin    —   Pošilja  se po   | poSti proti vposlatvl   znezka z dodat* kom 60 vinarjev za porto.
Zaloga v Ltubljani: Lakama U. pL Trnkoesv.                 2084-XI.   |
■9* Velika maloga najmotfernejslh  alantnlkov. "Vi
IVIUUUliG in čepiće
v najnovejših fasonah in v veliki izberi
IVA- SOKLIČ.
iMa-Prlstnl Panama-tlamnlkl od 9 K do 90 K.  JU
I    Trgovski pomoinik
I zmožen slovenskega in nemškega jezika v
govoru tn pisavi, se sprejme  tako] pri
Konimntm dnstvn v Eropt, kaaior so
nasloviti toxadtvne proiala,  2580
(■V    Sprejme se    "V0
ključavničarski vajenec.
Glince liev. 9.         2614
B?i \m zi tapetniško ibit
sprejme tvrdka        2617
J. J. NAGLAS v Ljubljani,
Zaradi  naknpa obrtnih  delavnle SafT"   prodam   "M     2650
vilo z vrtom
v Ljubljani, Cesta na Rožnik, vila 41.
STANOVANJE
v L natUtroplo, 2 iobl( knbln|a In pri« tllsllne, se zamonja.
Protlponudbe n^»   upravn. »Slov. Nar.« pod „Sredi mesta 2667*.                 2667
(PT   l^če ae   "99
stanovanje  in   hrano
za  dva dlfaka,  eventualno ie   da tndi
neka] tiveia. — Kdo  pove upravu. »Slov.
Naroda«.                     2652
Postrežnico
veščo tuđi nekoliko kuhe,  B"F" lŠ5e
fotograf Thurn, Latermannov drevor
2672
Pomožna uradnica
te sprelme za dobo vojne. Zahteva se znanje nemškega in slovenskega jezika. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe s p repi si spričeval pod „Nastop takol 2665" na upravn. »Slov. Naroda«.      2665
Gospodinja
ve§ča hišnega, kuhinjskega in poljskega gospodarstva, brez otrok, se sprefme takof pod ugodnimi pogoji v blizini Celja. Ponudbe pod „gospodinja 2647" na upravn. »Slov. Naroda«.                     2647
Absolventinja
kl la dovršila trgovski tečaf i odllko,
vešfta vseh kontoarsklh del, slovensko
In nentike stenograitle  ter stro] ep Is]a,
fteU slnibenega mosta v kaki ptsarnl.
gro tndi na doftolo.          2616
Kdo, pove upravn. »Slov. Naroda«.
i jm u >m. m
poleg hotela »Triglav«, 7 sob, 2 kuhinje, 2 gospodarskim poslopjem z 2 sobama in hlevom za 6 konj ter vrtom, se takoj za 30.000 kron proda. Električna luč in vodovod vpeljana. Torexl|a torove, Mltno 3, Bled                      2658
2—3   mebiovano   solc6noleto6e
~   SOBE  —
co moino a knbln|o( liče proti dobri plaći zakonski par brez otrok sa sredo avgnsta ali 1. septentber. Ponudbe pod „ Stranka bres otrok / 2595 ■ na upravn. »Slovenskega Naroda«.         2595
ajaj-   liitj wm nm nakup   "W
iiiša z vrtom v Ljubljani.
Kupna cena po dogovora se izplača takoj pri sklepu pismene kupne pogodbe. Ponudbe, katerim Je priložiti kolikor mogoče natančni popis lege niše in pa zemljeknjižne podatke, sprejema upravniStvo »Slov. Naroaa« pod V9naknp 2631^.               2631
Molka ali U i(
za biro, s večletno prakso ter proda* |alO€ z dobrimi izpričevali se iščeta za neko večjo tukajSnjo galanterijsko trgovino. Ponudbe pod „Bbrlloll" na upravn.  »Slov. Naroda«.       2651
Trgovci!                                  6ostilnllarjl!
KOCKE za juho!
zelo  dobre vrste, 1000  sa 27 M, Haiboljše kocke za golaš, 1000 kock 40 K. NalboRSe kocke za kimel-Juho, 1000 kock 40 K.
pošilja proti povzetju alt predplačilu tvYđka
IVAN UREK, Ljubljana,
M«stni to« Ww. 13.           2596
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
u D«lnlifc« gl»wnic» 10,000.000 fcf.  m                                 8tl*Hai*jaVa   llliCfl   MaVa   2a                                  Bwtwl tonail  »hro.lo^aOO.OOO fcron.
Poslovalnica a kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice lr Splitu, Celovcu, Trstfif Sarajevu. Gorici sedaj v Ljubljani, in Celju.
'                                                                  Spt«|t)»»«                                       -            —!             I  ffap»]t ki pni»]i im vnt* vniatstath pa^rfev, fiMaclra varKoi dobava in dovoijuje
W'°"   VJ*^'/^ £J£?'  "*""      I    ^P«-o^i^o»3«fe^   kredite.
Zdravnik želodca.
! Mfiffli Mi
Je posefcnaat i*lođta»f m llkarfa iz zdravilalk rutlii, katari Is-borno vpUva preli slafcMtfa* * ialodcn tar rad! taaja * nabeai družini   »«   bi   aaai   manjkati.
^^■^— •■■■■■■-B^^BMAaAaAd
Tovarna pohišfva J. J. Nagas
Ljubljana, Kongresni trg št. 12.       126
Haivečja zaloga pišlva
za spalne In fedUso   sobo, galona  ln gosposk*
fobe.   Freproge,   zastorjl,   modrocl  na *xu3*
ilmnatl modroci, otroiU vozlčU itđ.
Za dame!           Za dame!
Najugodnejši nakup!
Proda]am radi velika lalogo  blue od oavadne do najflnejšega kroja
po  znatno   znižanih   cenah.
Specijalna trgovina za bluze
AntOflija   Sitar, Ljubljana, Selenburgova ulica 1.
Ivan Jax & sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 15
priporcča svojo bogato zalogo
Mi Mi
<■ rodbino ia obrt.
Urezu afoi M za vezenje i M.
Pisalni stroj i „ADLER",
pietilni stroji
vtch    vetikostl
Najveija slovenska hranilnica!
Mestna hranilnica ljubljanska
LJUBLJANA, Prešernova ulica št 3
1© imela koncem leta 1916 vlog ........   E 55,000*000'—
hipotečnih in občicskih posojil ........   N 30,600000-
rtzervnega zaklada    ............   n     1,900 000'—
Sprejema vtoge vsak detavnik In jlh obrestuje najviSje po
4%
večje In nestalne vlogo pa po dogovora.
Branilnlea Je pupilarno vama 1b sto(i pod kontrolo
c. Itr. deželne vlade«
Ia varčenje ima Tpeijane lične domaie hranltnike.
Posofa na  zamlfisća  in  poalopja  na Kraniskem  proti   5%f  is^on Kranjske  pa  proti   5 74% obrestlm  ln  proH  najmanf 1 %   oiiroma
* 4 % odplačevanjn na dolg.                              159
V podpiranle trgovce? in obrtnlkov ima ustanovljeno
mr Kreditno druJtvo. ^t
Pnbkove zamatte
nove ia rabljene a K 6 50 za kgkupi
B. Mtllor. •ratee,   Sekatfett-
fOaae   U*   PoŠlje   se  lahko  tndi    po povietju.                   O692
plc^Horjl^i mcj^tcr
▼ee let pri tvrdki  Bborl, se pri-
poro6a  alavneoin  oboinatv« kot
invalid sa                2215
stambena ln pohUtvena
pleskarska dela.
Delavnica: Oražem, Breg it 6.
Kupujem in proSajam:
bod i si pobiit¥o9 atoklonino, io-loio, nUlco, porcolna, oroftfo, podobo, star đonarp splok vso, kar ]o  aa|ouui|  M lot  staro.
Obenem kupim staro zobovje. Posredujem za hiše, zemliišča itd.
Albert Derganc
brivec ln koncesMon^ranl starinar
Ljubljana, Frančiškanska ulica TO.
Losne kite
■afbollše kakovosti po 8, 10, 12, 14 in 16 kron; lasao podloge Erepp ali Pythoa in laane mrežice ▼ vsek karvab; „NBHIL" barva za lase in brado od Dr. Drallea rjava, temnorfava ali orna po 2 in 4 K ltd.y vse ie solidno,  zanesltfvo  blago priporoča
Šteffan Strmoli
Ljubljana, Pod Trančo št. 1.
Pozor I Zaradi vpokUcsafa v vofaako slttžbovanit je lokal odpirt imo sa prodalo blaga ln ilcar vsakl dan tamo od 9 do > 2 f ln v nodei|o od 9 do 11 «re dopoldan.
|    Gonoktein. ' i
>            Najnovejše,    i^kušeno     sredstvo
]    brez vbri'gavanja croti kapavcu   (tri-i   peiju),   belemu   toku,  črevesnemu in I   mehurnemu  katarju   itd., priznan na 1   kltnikah in uneijan na teh Ie zdrav-   i niskih    znanstvenih     receptarijih    za    i leto   1915.                                      2130
Berliner Re zept-Tasc hcn-t   buch fGr Pracktische Arzte na strani   ! 17 in 128. Berliner   All^em. med.    | Zentra! - Zeituncsrezept - Taschenbuch    | ,    na strani 5. Bud^pester Orvosi  Zseb-naptdr es   K6ziK5ny   na   strani 12 in 153. F rom mes Oeste rre ic h. Med. Kal. und Rezept Taschenbuch na str. 53 in  129. Leipziger und Wiener    , Therapeutische  Lcistungen. Let 1913   j na strani 68. Praški receptanj  čeSkih   ; zdravnikov   na   strani    171.    Prager   i Rezeptarium   des   Zentralverelncs deutsch. Artzte in B5hmen na str 172 z opazko:   Da es   die   Magenschleim-!    haut nicht   altenert,  besonders   beim j    langerem Gebrauche wie bei Cystidis |    zu empfehlen.  Schnrrers   Taschen-!   buch der Theraoie na str. 230. Stein    | Schntiders  Arztlicher   Taschenka-lenđer. Verzeichnis der neuesten Arz-reimittel na   str. 28.   Wiener   Rezept-Taschenbuch fdr   praktische Arzte na str.   17   in   222.   VViener   Rezept-Ta-   j schenbuch fur  Ziviiarzte na str.   127.   j WQrzburger,   die   Nebenwirkungen der midernen Arzneimittel. VII. Gruppe    , Na   str. 157.  GONOKTEIN   ne   kvari   i želodca, na draži   ledvic in  ne izziva toksičnih   exanthem.   Dobi se  v vseh   j večjih lekarnah. SkatFjica K 6—.
Zahtevajte    literaturo    in    prospekt
j   Ljubljana: Lekarna Trnkocsy.
Zagreb;   Lekiraa    „Salvator*4    S. KiHelkach, Jela61ć«v trg.
|    Proizvaja:  Farniako!o§ko-keiDiCfli   1 a bori-    i !          torij .HERA". Prafa-Vridvice 552.
1   Bobavitel) votnega iBlnistrstva ln    i j     Vojno zdravstvenoga mdrmftaaja.      !
~ Torama taliti banr. laka io Ua ~
--------------.^----        — —        ..       —----_..
BRATA
likoslikada. lakirana, sf a? boa
Proda jalnica i
Miklošičeva   ulica   št. 6. nasproti hotela „Union1*.
Mm
EBERL
in poitrena pleskana;.
121
Delavnica i
Igriška ulica štev« 6.
Električna sila.
$vo;e častite odjemcuce
vljudno prosim, da se na) pri nakupu orožja in municije vsakdo izkaže s posebnim dovoljenjem od c. kr. okrajnega glavarstva ali od c. fer. državne policije v Ljubljani, da ima pravico do orožja in municije. Ne da bi se izkazal s tem dovođenjem, ne smem prodati orožja ali municije, kakov tuđi ne popravljati  orožja.
Za časa vojne se cenifd ne razpošiljajo.
Fran Sevčik
puškar in trgovec z orožjem v Ljubljani.
134
Hajboll laolmlv Ia najbollil ilov. lluitrovul tedalk 101
I!like!4!
ki priobčujejo vsak leden amnoflo lamlmlvlli »lik s bo)iič in o drugih važnih aktuafoh domaćih in tujih dogodkih. ter obilo zanimivega čtiva: pesml, povesti, fako KSOlmlT, lep detektivski roatan, poučne članke in crtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljudnega znanstva.                                                                              118
„TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in natrankarski Dustrovaa tcdnfk, M jt pocveCen Ic zabavi in pouku.                                                                                                                        ;
„TEDENSKE SLIKE" bi naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka j^ostlina, kavama, bf*v-j nica, vsako društvo itd. Zahtevajte,, TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivajte naročnikov.        !
„TEDENSKE SLIKE" stanejo  četrt  leta  K 3-—   pol leta  K 6.— in ćelo leto K 121—w Naročniki  dobe  kot  nagrado  slike Prešerna, Jurača,   OregorCiča  in Aškerca   ter  tođi lapaj zanimive knjige.  Naročite si   „TEDENSKE SLIKE" tako]!                                                           ]
PoSjite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko „TEDENSKE SUKE** farezpU£ao k|j poJtnine prosto na otfed.                          Upravništvo Usta „TEDENSKE SUKEM
Llnbliaaa, Frmnćlskanska «Uea 10/L
XXXVII. občni zbor
Kmetske posojilnice ljubljanske okolice
Mglstrt)YaM sadrage z neomejeno zaveza y Llabljanl
ki se vrši
dne 30. avgasta  1917 ob 3. uri pop. v posojilnični pisarni, Dunajska cesta štev. 18.
Dnevni redi
1.  Nagovor predsednika.
2.  Poročilo ravnateljstva.
3.  Poročilo nadzorstva.
i.  Odobritev letnega računa.
5.  Razdelitev čistega dobička.
6.  Volitev predsednika, podpredsednika in treh 5lanov n ateist val
7.  Voli te v treh članov nadzorstva.
8.  Predlogi zadružnikov.
V Ljubljani, dne 14. avgusta 1917.
2668                       -                                                             llaćaUtvo-
Podružnica Ljubljana. IADRANSKA   RANKA Podružnica Ljubljana.
Oelniika slamka: K 12.000.000. •'^**^'***1^*^****      U^lill\n Reierv«: ekreg K 1,000,000.-.
obrestovanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira u mora-                  rMratalM :             mAJA: čeke, nakaznice in akreditive na vsa ta- in inozemska mesta.
toni. Rentni davek plač« banka iz svojega.                             ££T"'k      SSuSi"        *AJB PBDIMMl! na blago, ležete v javnih skladišnih.
KUPU« Dl itfg^Efc^ ^108*"6 Wir|e M' " "•*•       S3T.w*        SSS?k       nmaUi I«, »arotila in iih imšnje najkulantneje.
Brzojavni naslovi JADRAMaiUI.                             - .    '                   M                                         Telefon it. 257.
Stran 8.____________________________________________»SLOVENSKI NAROD', dne 14, avgusta 1917.___________________________________________________185. Stev.
Kostanjev les
od 1 m dolgosti,  IO cm debelosti naprej v deblih in pole-nih kupi po najvičji ceni tvrdka:                  96
J. Pogačnlk, Linblfaaa, Mar. TeraziSe cesta 13.
Srbešico, izpušiaie
odpravi  kar   najhitreiše   „Dr.   Fiescha originalno rujavo mazilo".   Mali   lonček  K  160, veiiki  K 3*-,   dru*;nska            1853
porcija K 9*—. Dobiva se
v lekami „ori zfafem ?e!e?*ye\ tW\m trg, Ljubiiana.
PRVA Ei!!i I11L1 MM »
parfumerija, fotografična manufaktura itd.
0IiIast¥2D0 koncosllonlrana orođasa stnuir.
Ustanovljena leta 1897«
3nton l^ane
Ljubljana, liderska ulica 1.
Ceniki ri razpolago.              Ceniki na raznolago.
Isa^iis blago!
V pari pr^no in brezkalno
posteljno perje iii puh
prlporola trgovina s posteljnim perjem In puhom
Uubfjana, Mestni trg štev. 8
Ustanovljena 1866.                               Ustaacvl^ana SS88.
POZOR 1 Hereeina konknrenca primasa na trg za nliko ceio nanol ali nić ctište-zo blago, Te** ^eria se drže ?og?sto ostanki mesa Inaesnaga, ki ivižuje tato <2r Ji3.;:io -rlpataore da se rai7i;eo
Učinke la aioljL
je sklenitev življenskega zararovanja pri c. kr. priv. zavar. družbi Avstr;jski Feniks najugcdnej*at kajti vojna nevarnost je v zavarovanju taUof T poX«2em •bS6ffH Vifetaf ne da bi bilo k obitajni premiji potreba plačevati kake doklade.
Druiba goji vsakovrstna   življenska  zavarovanja   po  najnovejših   kom-binacijah  in priznano nizkih  tarifih.
Zastopniki   in   priložn  stni   posredovale!   po vseh   krajih   sprejemajo se pod prvo vrstni mi  pogoji.
BrezplaČna in takoj^nja pojasnila daje:
Generalni žeste? l Br. pilu. ziroanuflne tiružUe
„AVSTRSJSHI FEMIKS"
= v Ljuh!|aetiy Sodna  ulica St. 1. =
Ap^fnut Dolino iillM Oljdb
umetni  in trgovski vrtnar
swe!!ilni salon
san^o Pod Tre^co št. 2
Velika   zaloga   suhih   vencev.
Izdavanje SopKov, vencev, trakov i. t tf. Znnanla naročila točno.
Vrtnarija na  Tržaški   cesti  št. 34.
Prati MmrotU UubljfiBt
Sloweii9k«            1085
folie naroilfle pisni
sa E 1-30 ali 1-80 m   *•*•   ie.
Trn po»ti 3t v. ▼•& Nailirta darHo!
JOobrs britve In      I IPMAT1   ZA  STRIŽENJF LAS. I. a britev iz  srebrastega jekla    j K 3. 4,  5 ;   varnostni   brivski aparati ponikljani  K 3, 5 ; 1     &             znamka .Perfekf z 6 klinami,
|      A            K   12,  15,   20;    Dvorezne   re-    i
i      "           zervne kline tucat K 4*50,5. 6
j         -          Prima aparati za   striženje   las    ■
9, 11,  12 K. Premeni dovolje-    | ^^       na ali denar nazaj.   Pošilja po ^S^            povzetju ali predplačilu
^Pt             c. in kr. dvorni   zaloŽnik,
f I       Jan Konrad   izvozna tvrdka,   i I      A* T          Most št. 1667, (Brox) Češko.       ;
m     1        Glavni katalog vsakomur gratis    I 1    f      1                      in franko,                   j
■A  aZBIRO pošilja tuđi na  dezdo: x asne                                      2652
BI   II 1 P  P1***^  ioplce,
I   II   I L   krlla» ■»••t«m«f
I    U  f I    noćne Halj«tp«.
I   BI I   I    rilo.modnaprtd
LULI  mm\%tiportaeklo-
bnUeinsteintke. ^etosolidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Stari trg 9. Lastaa hita.
Fine
otroške oblekce
^: in krstne oprave, u
Preiv C Daliiil Preiv Gorici. I .  UCllJCl Gorici.
Ljubljana, Stari trg $t. 28.
^JF~j$ćš^ Možka io ženska
HwiP-dvokolesa
V^v^^'S^'   N^ij^      s staro pne/matiko,
iivalni itroi'u gramofoni,
električae   iepne   gTotUka   že
kompletne od 2 K. NaibolJSe baterije.
Posebno niska cena sa preprodajalce
jUfehanicna delavntea no Starem trsu št. 11
v fhiiiivn hiši poleg goriške kleti.
Ijpepelijle Dadoiio
mm      •                  •
U
ŠKROB
kJ 1\ 1\ \J KM
(štirko)
da se brez pranja, brez skrob-ljenja ter brez likanja lahko očisti vsak ovratnik in manšete.
Dobiva se povsodi.
Glavna zaloga pri tvrdki
f^iEan Hočevsr
Ljubljana Sw. Pežra cesta 28.
istotam dobit«
kriače za ribanje.
Na deb«lol                  Na debele!
Baterije, svetiljke, žarnice.
Vido Bratovi, Ljubljana,
______Stari trg štev. 4.
—=—= Kneza Auersperga —=====
termalno kopnlišče Toplice na Krnnttkem
Zelezniška posta,a Straia-Toplice.         Sezija od 1  mala do 1. oktobra. BOffati rađloakt   vrOiGl 37° naravne topline Izborno učiokujejo pri re¥Dlif
gtlitii, nevralgiiah (iscbias), eksndatita Itd. Basint, separatne In lutne
kopelji, eloktroteraplla« masaža $ lepa lega, gozdnata okolica, sobe za tujce, resta racija.  Prospekte in pojasnila daje ravnateljstvo brezplačno.        1554
f
Jtfesfm trg št. tO.               ^    '<?
1r      Brci kookttrcikAl    ^
F. L Popper čevlji ^m               WtMwAcff      HMWMtel    aaaM   ^rt
S JULIJI STOR, Ljubljana
•                PreSefatia aflet it t
A      t9faaaaU  ttf^fL  m taritte, a%9aa16Bt
C. la kr. dvonl zaloinlkl
A. Z ANKL SINOVI
L]abl]ana
Resljeva cesta 1.                Marijin trg 1.
priporoča  vse  vrste   Oliuatlll,   suhih  in
fasadnih barv, mavca, prašnega olja za tla, strofnega olja, mast za nsn|e, kolomaza, čoplčev, steklarskega klela
in vseh v to stroko spadajočih predmetov,
Stsaaml ■« raipvlago«
~                       0
Kmeisha posoillnlco ljubljanske okolice v Llublionl.
obreituje hranilne vloge po čistih *      m 11  01                  brez odbitka rentnega davka.
BaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaVHHaaaVaalBBVBaBBaa^                                                           ^H       ™ I           ^^ f                                         aalBBaaaaVBBaVBVBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaal
a^^ppjp^P^P^Pjpgpjp^P^Pjp^P^P^P^P^P^B^P^P^P^pjBjB^B^B^B^B^a^p^B^B^B^^B^^^^^^^^^^^^^^^viH           u ■■   """"■'^^^^^^^^^.^^.^^iM.^.^.^.^H.^.^i^i^i^i^HHPBiiiiPiPai.^.^.^MHii.^.^B^.^.^B^^^^'                                                                                ^■■■■■r ■■■■■■■                                       ■■                                                               aw                                                                                                                                                                    ^^^^^^^^^^^^^^^^'^^^^^'^'^^^^'^aBBBBBBBBBBaBBBBBBBBBBajBaaBvVBaBB^BlBavBBBB^BBBBBBBBaBBlBBBBaaBV^BBBBBBaBBaBBBl
Rezervni zaklad nad K 1,000.000.       *F / 4  / 0           Ustanovljena 1.1881.