U D K -U D C
0 5:6 24
GP »TEHNIKA« —  LJUBLJANA 
S to lpn ica  C na Trgu re vo lu c ije  
(pred dovrš itv ijo )
GRADBENI VESTNIH
L J U B L J A N A ,  A P R I L  1970 
LETNIK 19, ŠT. 4, STR. 101— 136 4
L ju b lja n i
V S E B I N A - CONTENTS
Članki, študije, razprave 
Articles, studies, proceedings
Mnenje in kritika 
Opinions and positions
Iz naših kolektivov 
From our enterprises
Vesti iz inozemstva
News from foreign countries
LUJO ŠUKLJE:
Labilna pobočja................................................................................ ....  101
Unstable slopes
A. ZAJC - M. ŽIŽEK - L. A. JENČEK:
Kritična presoja merjenja gostote asfalta z radioaktivnimi izotopi 110 
The critical judgment of asphalt concrete density by radioactive 
isotopes
VLADIMIR ČADEŽ:
Pripombe h gradivu: Cestno omrežje in hitre ceste v SR Sloveniji 116
BOGDAN MELIHAR:
Plenarni sestanek predstavnikov projektnih organizacij......................... 117
Gradbena dejavnost v tujini v letu 1969 ...............................................  118
Splošni pogoji za opravljanje investicijskih storitev ............................ 118
Samoupravni sporazumi obvezni za vse graditelje avtoceste . . . .  118
ING. E. M.:
Polavtomatska kontrola napenjanja arm ature........................................... 119
Cestni nadvoz v obliki predora...................................................................... 119
Aluminijasta fasada na višini 2700 m ....................................................119
Nova črpalka za b e to n .................................................................................... 119
Poroton — nova keramična lahka o p ek a ...............................................119
Prikazi in ocene 
New books
Iz strokovnih revij in časopisov 
From technical reviews and 
newpapers
Vesti
News
Vesti iz ZGIT
News from ACE of Slovenia
B. F.
F lachdachhandbuch.................................
Gradbena mehanizacija in nizke gradnje
ING. A. S.:
Anotacije iz jugoslovanskih revij . . .
CIRIL STANIČ:
Strokovne v e s t i ...........................................
VALENTIN MARINKO:
Društvene vesti ............................................
Informacije Zavoda za raziskavo 
materiala in konstrukcij v  Ljubljani 
Reports of Institute for material and 
structures research in Ljubljana
ANTON GRIMŠIČAR:
Nekaj primerov uporabnosti preiskave materiala z DTA
120
121
122
123
124
125
O d g o v o r n i  u r e d n i k :  S e r g e j  B u b n o v ,  d i p l .  i n ž .
T e h n i č n i  u r e d n i k :  p r o f .  B o g o  F a t u r
U r e d n i š k i  o d b o r :  J a n k o  B l e i w e i s ,  d i p l .  i n ž . ,  V l a d i m i r  Č a d e ž ,  d i p l .  i n ž . ,  M a r j a n  G a s p a r i ,  d i p l .  i n ž . ,  d r .  M i l o š  M a r i n č e k ,  
d i p l .  in ž . ,  M a k s  M e g u š a r ,  d ip l .  i n ž . ,  D r a g a n  R a ič ,  d ip l .  j u r i s t ,  S a š a  Š k u l j ,  d i p l .  i n ž . ,  V i k t o r  T u r n š e k ,  d i p l .  in ž .
R e v i jo  i z d a j a  Z v e z a  g r a d b e n i h  i n ž e n i r j e v  i n  t e h n i k o v  z a  S l o v e n i j o ,  L j u b l j a n a ,  E r j a v č e v a  15, t e l e f o n  23 158. T e k .  r a č u n  p r i  
N a r o d n i  b a n k i  5 0 1 -8 -1 1 4 /1 . T i s k a  t i s k a r n a  » T o n e t a  T o m š ič a «  v  L j u b l j a n i .  R e v i j a  i z h a j a  m e s e č n o .  L e t n a  n a r o č n i n a  s k u ­
p a j  s  č l a n a r i n o  z n a š a  36 d in ,  z a  š t u d e n t e  12 d in ,  z a  p o d j e t j a ,  z a v o d e  i n  u s ta n o v e  250 d in .
VESTNIH ŠT. 4 — LETNIK 19 -  1970
Labilna pobočja*
UDK 624.131
Uvod
M n o g e  k a t a s t r o f a l n e  p o r u š i t v e  p o b o č i j  s o  p o ­
t e k a l e  z  v e l i k o  h i t r o s t j o .  N e k a t e r a  p o b o č j a  l e z e j o  
p o č a s i ,  l e t a  i n  l e t a ,  p o v z r o č u j o č  š k o d o  n a  t e h n i š k i h  
o b j e k t i h  i n  o g r o ž u j o č  j i h .  M n o g o  p a  j e  p o b o č i j ,  z a  
k a t e r a  k o m a j  v e m o ,  d a  s e  p r e m i k a j o ,  k i  p a  s o  v  
l a b i l n e m  r a v n o v e s j u .  P r i  o b č a s n i  v e č j i  o b r e m e n i t v i  
p r i č n o  l e z t i  s  p o s p e š e n o  h i t r o s t j o  a l i  s e  c e l o  p o ­
r u š i j o .
O b r a v n a v a l i  b o m o  l a s t n o s t i  t a l ,  k i  o d l o č a j o  o  
p o g o j i h  l e z e n j a  i n  p o r u š i t v e ,  o b r a v n a v a l i  b o m o  n a ­
p e t o s t n a  s t a n j a ,  p r i  k a t e r i h  p o b o č j a  d o l o č e n i h  l a s t ­
n o s t i  l e z e j o  i n  s e  r u š i j o ,  i n  s i l e ,  k i  t a  n a p e t o s t n a  
s t a n j a  p o v z r o č a j o .  O p i s a l i  b o m o  n e k a j  t i p i č n i h  v r s t  
l a b i l n i h  p o b o č i j ,  a n a l i z i r a l i  p o g o j e  l e z e n j a  i n  p o r u ­
š i t v e  i n  p r e g l e d a l i  m o ž n o s t i  s a n a c i j e .
Trdnost zemljin
N a v a d n o  o b r a v n a v a m o  s t a b i l n o s t  p o b o č i j  s  s u -  
p o z i c i j o ,  d a  s o  z e m l j i n e ,  k i  j i h  s e s t a v l j a j o ,  k o n t i -  
n u i ,  t o  j e  s r e d s t v a ,  v  k a t e r i h ,  s o  n a p e t o s t i  i n  d e f o r ­
m a c i j e  z v e z n e  f u n k c i j e  k r a j a .  V z e m i m o ,  d a  u č i n ­
k u j e  v  t a k š n e m  p o b o č j u  n a  d o l o č e n e m  m e s t u  n a  
e l e m e n t a r n o  p l o s k v i c o  z  d o l o č e n o  s m e r j o  n a p e t o s t  
p  p o d  k o t o m  <3 p r o t i  n o r m a l i  n a  p l o s k v i c o  ( s l i k a  1 ) .
LUJO ŠUKLJE
C e  p r e n e s e m o  t o  p l o s k v i c o  z  v e k t o r j e m  n a p e t o s t i  
v r e d  v  z a č e t e k  k o o r d i n a t n e g a  s i s t e m a ,  v  k a t e r e m  
s o  a b s c i s e  n o r m a l n e  n a p e t o s t n e  k o m p o n e n t e  a ,  o r ­
d i n a t e  p a  t a n g e n c i a l n e  n a p e t o s t n e  k o m p o n e n t e  r ,  
t e d a j  l a h k o  z  r a v n o v e s n i m i  p o g o j i  d o k a ž e m o ,  d a  s o  
g e o m e t r i j s k a  m e s t a  k r a j i š č  n a p e t o s t n i h  v e k t o r j e v  
m e d  t r e m i  t a k o  ' i m e n o v a n i m i  M o h r o v i m i  n a p e t o s t ­
n i m i  k r o g i ;  n j i h  s e č i š č a  z  o s j o  a  d o l o č a j o  g l a v n e
M o h r o v a  p o r u š i t v e n a  o v o j n i c a  z a  r a v n in s k e  s is t e m e
n a p e t o s t i ,  n a s t o p a j o č e  v  t r e h  p r a v o k o t n i h  s m e r e h  
z  n i č n i m i  t a n g e n c i a l n i m i  n a p e t o s t m i .
N a j p o g o s t e j e  r a z i s k u j e m o  s t a b i l n o s t  p o b o č i j  s  
p i i v z e t k o m ,  d a  s o  t o  r a v n i n s k i  s i s t e m i  s i l ,  t o  j e  
t a k š n i  s i s t e m i ,  p r i  k a t e r i h  s o  s i l e  v  v s e h  p r e r e z i h ,  
p r a v o k o t n i h  n a  d o l o č e n o  o s ,  e n a k e ,  v  s m e r i  t e  o s i  
p a  s o  n a p e t o s t i  n a  v s a k e m  m e s t u  p r e r e z o v  k o n ­
s t a n t n e  i n  d e f o r m a c i j e  n i č n e .  K r a j i š č a  n a p e t o s t n i h  
v e k t o r j e v ,  n a s t o p a j o č i h  v  o m e n j e n i h  p r e r e z i h ,  l e ž e  
z a  d o l o č e n o  m e s t o  v  p r e r e z u  n a  e n e m  s a m e m  n a ­
p e t o s t n e m  k r o g u .
V  m e h a n i k i  t a l  s e  o b i č a j n o  u p o r a b l j a  C o u l o m b -  
M o h r o v a  t e o r i j a  p o r u š i t v e :  P o r u š i t e v  n a s t o p i  p r i  
n a p e t o s t n i h  s t a n j i h ,  k a t e r i h  n a p e t o s t n i  k r o g i  s e  
d o t a k n e j o  n e k e  p o r u š i t v e n e  m e j n i c e .  T a  j e  z a  d o ­
l o č e n o  z e m l j i n o  z  d o l o č e n o  n a p e t o s t n o  i n  d e f o r m a ­
c i j s k o  p r e t e k l o s t j o  z n a č i l n a  č r t a  ( s l i k a  2 ) .  U g o t o v i ­
m o  j o  e k s p e r i m e n t a l n o .  I z k a ž e  s e ,  d a  j o  n a v a d n o  
d o v o l j  d o b r o  p r e d s t a v l j a  C o u l o m b o v a  p r e m i c a ,  k i  
j e  p o d  s t r i ž n i m  k o t o m  <p n a g n j e n a  p r o t i  o s i  n o r -
* Predavanje dne 7. 5. 1969 v okviru predavanj 
SAZU za širše občinstvo
m a l n i h  n a p e t o s t i  i n  o d s e č e  n a  o s i  t a n g e n c i a l n i h  
n a p e t o s t i  t  t a k o  i m e n o v a n o  k o h e z i j o  c :
t f  =  c  +  t a n  cp . a  . . .  1
Z e m l j i n  p a  n e  m o r e m o  i m e t i  z a  e n o s t a v n e  
k o n t i n u e .  Č e  s o  z a s i č e n e ,  s o  d v o j n i  s e s t a v i  t r d -  
n i n s k e g a  z r n j a  i n  k a p l j e v i n e  ( v o d e ) ,  k i  i z p o l n j u j e  
p r a z n i n e  m e d  z r n i ;  č e  s o  n e z a s i ć e n e ,  i z p o l n j u j e  
p r a z n i n e  d e l o m a  t u d i  p l i n  ( z r a k ) .  O b r e m e n i t v e  s e  
l a h k o  p r e n a š a j o  d e l o m a  p r e k  t r d n i i n s k e  i n  d e l o m a  
p r e k  k a p l j e v i n s k e  s e s t a v i n e .  P r e u d a r k i  p o k a ž e j o ,  
d a  s o  z a  p r e o b l i k o v a n j e  z e m l j i n  i n  s  t e m  v  k o n č n i  
k o n s e k v e n c i  t u d i  z a  n j i h o v o  t r d n o s t  o d l o č i l n e  s a m o  
t i s t e  n a p e t o s t i ,  k i  s e  p r e n a š a j o  p r e k  z e m l  j  i n s k e g a  
o g r o d j a .  Č e  j i h  r e d u c i r a m o  n a  p o l n e  p r e r e z e  ( » v o »  
t l o  z a  p o l n o « ) ,  j i h  i m e n u j e m o  e f e k t i v n e  n a p e t o s t i ;  
n j i h o v o  v r e d n o s t  d o b i m o  z  z a d o s t n o  n a t a n č n o s t j o ,  
č e  o d  c e l o t n i h  n a p e t o s t i ,  i z r a č u n a n i h  z a  k o n t i n u u m ,  
o d š t e j e m o  v s a k o k r a t n e  n a p e t o s t i  v  p a r n i  v o d i  ( o z .  
v o d i  i n  z r a k u  p r i  n e z a s i ć e n i h  z e m l j i n a h ) .
E f e k t i v n e  n a p e t o s t i  i n  n j i m  p r i p a d a j o č e  t r d ­
n o s t n e  p a r a m e t r e  o z n a č u j e m o  s  č r t i c o  p r i  z n a k u  z a  
n a p e t o s t  o z .  z a  s t r i ž n i  k o t .  C o u l o m b o v  z a k o n  p i š e ­
m o  v  o b l i k i :
t f  =  c ’ +  t a n  cp . cp’ . a  . . .  2
Č a s o v n e  s o v is n ic e  s p e c i f i č n i h  s f e r n i h  i n  d e v i a t o r s k i h  d e f o r 1- 
m a c i j  iz v e d e n e  i z  t r i a k s a l n i h  p r e i z k u s o v  z a  n e k o  b a r ja n s k o  
g l i n o
S t a b i l n o s t  p o b o č i j  r a z i s k u j e m o  n a v a d n o  t a k o ,  
d a  z a  d a n a  g r a v i t a c i j s k a  i n  h i d r a v l i č n a  p o l j a  i š č e m o  
v r e d n o s t  p a r a m e t r o v  c ’m  i n  t g  cp’m , k i  v z d o l ž  d o ­
l o č e n i h  k r i t i č n i h  p l o s k e v  a l i  v  d o l o č e n i h  k r i t i č n i h  
o b m o č j i h  o z .  p a s o v i h  u s t r e z a j o  h k r a t i  C o u l o m b o -  
v e m u  z a k o n u  ( 2 )  i n  s p l o š n i m  r a v n o v e s n i m  p o g o j e m .  
K v o c i e n t  m e d  d e j a n s k i m i  i n  r e z u l t i r a  j  o č i m i  ( » m o ­
b i l i z i r a n i m i « )  v r e d n o s t m i  t r d n o s t n i h  p a r a m e t r o v  
d o l o č a  p o t e m  s t o p n j o  v a r n o s t i  p o b o č j a  ( F ) :
t a n  cp' c ’
F = -------------m — . 3
t a n  cp'm  c ’m
Deformacijski pospešek kot kriterij kritičnosti 
lezenja
P o r u š n o  n a p e t o s t n o  s t a n j e  d e f i n i r a m o  n a j p r i ­
m e r n e j e  k o t  s t a n j e ,  p r i  k a t e r e m  p r i č n o  d i s t o r z i j s k e  
( d e v i a t o r s k e )  k o m p o n e n t e  d e f o r m a c i j ,  t o  j e  t i s t e
C o u l o m b o v a  p o r u š i t v e n a  p r e m i c a  (q>’ )  i n  le z n a  p o d r o č j a
k o m p o n e n t e ,  k i  n e  i z p r e m i n j a j o  v o l u m n a ,  p o s p e š e ­
n o  n a r a š č a t i ;  n a v a d n o  j i h  v  t e j  f a z i  s p r e m l j a  d i l a ­
t a c i j a ,  t o  j e  n a r a š č a n j e  v o l u m n a .
D o l o č e n i  v a r n o s t n i  k o l i č n i k i  F  >  1 ,  d e f i n i r a n i  z  
e n a č b o  ( 3 ) ,  t o  j e  d o l o č e n e  p r e m e  o v o j n i c e  n a p e t o s t ­
n i h  k r o g o v ,  i z h a j a j o č e  i z  i s t e  t o č k e  n a  o s i  o  k a k o r  
p o r u š i t v e n a  o v o j n i c a  ( F  =  1 ) ,  p r i b l i ž n o  r a z m e j u j e j o  
n a p e t o s t n a  s t a n j a ,  p r i  k a t e r i h  h i t r o s t  d i s t o r z i j s k i h  
d e f o r m a c i j  s  č a s o m  n a r a š č a  ( p o d r o č j e  m e d  o v o j n i ­
c a m a  cp’ i n  < p % ) , o d  n a p e t o s t n i h  s t a n j ,  p r i  k a t e r i h  s e  
h i t r o s t  s  č a s o m  n e  i z p r e m i n j a  ( m e d  cp ’a  i n  cp 'z) ,  d n  t a  
o d  s t a n j ,  p r i  k a t e r i h  h i t r o s t  s  č a s o m  u p a d a  (< p ’ m  <  
cp'o) ( s l i k a  3 ) .  M n o g i  l a b o r a t o r i j s k i  e k s p e r i m e n t i  n a ­
v a j a j o  k  t e m u ,  d a  v  t e m  s l e d n j e m  p o d r o č j u  ( cp’m  <  
<p’ ž )  i z l o č i m o  s  p r e m i c o  <p' 1 š e  p o d r o č j a  n a p e t o s t n i h  
s t a n j ,  p r i  k a t e r i h  u p a d a  h i t r o s t  d i s t o r z i j s k i h  d e f o r ­
m a c i j  o b r a t n o  s o r a z m e r n o  s  č a s o m ,  k j e r  s o  t o r e j  
d e f o r m a c i j e  s o r a z m e r n e  l o g a r i t m u  č a s a ,  k i  j e  p o t e ­
k e l ,  o d k a r  j e  b i l o  a k t u a l n o  n a p e t o s t n o  s t a n j e  v z p o ­
s t a v l j e n o .
Č e  p r i  i z p r e m e m b a h  n a p e t o s t n i h  s t a n j  v  p o d ­
r o č j u  cp’ m  <  cp' 1 m e r i m o  n a  v a l j a s t i h  v z o r c i h ,  i z p o ­
s t a v l j e n i h  r a d i a l n o  s i m e t r i č n i  o b r e m e n i t v i  (02 =  03 
<  01) ,  t a k o  l i n e a r n e  o s n e  ( s i )  k o t  v o l u m e n s k e  d e ­
f o r m a c i j e  («v) ,  l a h k o  u g o t o v i m o ,  d a  n a v a d n o  e n e  i n  
d r u g e  n a r a š č a j o  z  l o g a r i t m o m  č a s a  ( p r i m e r  n a  s l i k i  
4):
t  .
eid =  (eid)i +  A  d logio “  . . .  4
t i
E v  t
T ~  =  e° =  (e°) i +  A °  logio ~  . . .  5.S T.1
S p r e m e m b a  p a r a m e t r o v  d e f o r m a c i j  i n  h i t r o s t i  d e f o r m a c i j  v  
o d v i s n o s t i  o d  n a p e t o s t n e g a  s t a n j a  p o  k o n s o l i d a c i j s k i h  č r t a h  
n a  s l i k i  4
Z a  t a k š n a  n a p e t o s t n a  s t a n j a  l a h k o  i z r a z i m o  v  
k o o r d i n a t n e m  s i s t e m u  s  s r e d n j i m i  v r e d n o s t m i  n a ­
p e t o s t i  ( t a k o  i m e n o v a n i m i  s f e r n i m i  k o m p o n e n t a m i  
1
n a p e t o s t i )  00 ’ =  ' ( o ’ i  +  2 o ’ 3)  k o t  a b s c i s a m i  i n  d i -
s t o r z i j s k i m i  ( ? d )  o z .  s f e r i č n i m i  ( t ° )  k o m p o ­
n e n t a m i  d e f o r m a c i j  k o t  o r d i n a t a m i  d e f o i r m a b i l n o s t  
z e m l j i n  z  d r u ž i n o  k r i v u l j :
( t ld) l =  f i  (00', ep’m) . . .  6
A d =  U  (o°’, ep’m) . . .  7
(«°)l =  fs O0 ’, ep’m) . . .  8
A °  =  f 4 { o ° \  q>’m) . . .  9
S l i k a  5  p r e d s t a v l j a  d r u ž i n e  t a k š n i h  k r i v u l j ,  k i  
s e  d o b e  i z  s e k u n d a r n i h  ( l o g a r i t e m s k i h )  v e j  k o n s o l i ­
d a c i j s k i h  k r i v u l j  p o  s l i k i  4  i n  s e  n a n a š a j o  n a  o b r e ­
m e n j e v a n j e  v z o r c a  n e k e  n o r m a l n o  k o n s o l i d i r a n e  ( t o  
j e  p r e d h o d n o  n e  p r e o b r e m e n j e n e )  g l i n e .
P r i  o b i č a j n i h  a n a l i z a h  s t a b i l n o s t i  p o b o č i j  s e  d e -  
f o r m a b i l n o s t  z e m l j i n ,  k a k o r  j o  i z r a ž a j o  p r i k a z a n e  s o -  
v i s n i c e ,  k v a n t i t a t i v n o  n e  u p o š t e v a .  S  p r i k a z o m  p r i ­
m e r a  t a k š n i h  s o v i s n i c  s m o  ž e l e l i  l e  o p o z o r i t i ,  d a  s o
o d n o s i  m e d  d e f o r m a c i j a m a  i n  n a p e t o s t m i  v  z e m l j i ­
n a h  n e l i n e a r n i ,  v i s k o z n i  i n  d e f o r m a c i j s k o  a n i z o -  
t r o p n i ,  t j .  d a  s o  d i s t o r z i j s k e  i n  v o l u m e n s k e  ( o z .  
s f e r n e )  k o m p o n e n t e  d e f o r m a o i j  o d v i s n e  o d  d i s t o r z i j ,  
s k i h  i n  o d  s f e r n i h  k o m p o n e n t  n a p e t o s t i .  N e l i n e a r n i  
i n  v i s k o z n i  u č i n k i  s e  p r i  p r e k o r a č e n j u  m e j e  q>’\  i n ­
t e n z i v n o  p o v e č a j o .
N a š a  l a b o r a t o r i j s k a  i n  t e r e n s k a  i z k u s t v a  n a ­
v a j a j o  k  s k l e p o m ,  d a  j e  r a z l i k a  ep’2 —  ep’ 1 v  s p l o š ­
n e m  m a j h n a ,  d a  j e  p o d r o č j e  l e z e n j a  s  k o n s t a n t n o  
h i t r o s t j o  ( m e d  ep’ 2 i n  c p \ )  o z k o  i n  d a  s e  p o r u š i t v e n a  
p r e m i c a  ep’ s t r n e  s  p r e m i c o  ep’3,  č e  l e  o b r e m e n i t e v  
p r i  n a p e t o s t n i h  s t a n j i h  z  o v o j n i c o  e p \  d o v o l j  d o l g o  
t r a j a .  T o  p a  p o m e n i ,  d a  j e  l a h k o  v s a k o  l e z e n j e  s  
k o n s t a n t n o  h i t r o s t j o  k r i t i č n o ,  t o  j e ,  d a  l a h k o  s  č a ­
s o m  p r e i d e  v  l e z e n j e  s  p o s p e š k o m  i n  v  p o r u š i t e v .
Razvoj področij vzdržnega lezenja
R a z s e ž n o s t  i n  o b l i k a  p o d r o č j a  o z .  p a s u ,  v  k a -  
t e r e m  z e m l j i n a  ( h r i b i n a )  v  p o l b o č j u  l e z e  z  n e p o j e -  
r n a j o č o  h i t r o s t j o ,  s t a  o d v i s n i  o d  t o p o g r a f i j e  i n  s t r a -  
t i g r a f i j e  p o b o č j a ,  d e f o r m a b i l n o s t n d h  k a r a k t e r i s t i k
ta n - tari cp\
P o g o j  z a  o b s t o j ,  š i r i n o  i n  g lo b in o  i le z n e g a  p a s u  v  o d v i s n o s t i  
o d  n a g ib a  p o b o č j a  <$ p r i  d o lo č e n e m  r a z m e r j u  m e d  te ž o  v o d e  
Y i n  m o k r o  t e ž o  z e m l j i n e  y ;  l e z n i  p a s  j e  d e f i n i r a n  k o t  p a *s ,
v  k a t e r e m  le z e  z e m l j i n a  v  s p o d n j e m  d e l u  s k o n s t a n t n o  h i ­
t r o s t j o  ( rp'g  ^  <p'g ) ,  v  z g o r n j e m  p a  p o j e m a  h i t r o s t  le z e ­
n j a  p o č a s n e je  k o t  o b r a t n o  s o r a z m e r n o  v  č a s u  ^  ^
C e  j e  r a z m e r j e  z  : h  m a n jš e  o d  r a z m e r j a  v  k r i t i č n e m  ( r e z -  
n e m )  p a s u ,  s e  l e z e n je  r a z v i j a  s  p o j e m a jo č o  h i t r o s t j o  i n  n i  
k r i t i č n o ;  č e  j e  r a z m e r j e  v e č je ,  n a s t o p i  h i t r a  p o r u š i t e v .
s e s t a v n i h  z e m l j i n  ( h r i h i n )  i n  o d  n a p e t o s t n i h  p o l j  v  
p o b o č j u .  V l o g o  n a p e t o s t n i h  p o l j  b o m o  p o j a s n i l i  n a  
e n o s t a v n e m  p r i m e r u  z e l o  d o l g e g a ,  h o m o g e n e g a  p o ­
b o č j a  z  e n a k o m e r n i m  n a g i b o m  p o v r š j a  p o d  k o t o m  
<5. S u p o n i r a l i  b o m o ,  d a  j e  g l a d i n a  p r o n i c u j o č e  p o d ­
t a l n i c e  v  g l o b i n a  h  p o d  p o v r š j e m  s  p o b o č n i m  p o ­
v r š j e m  v z p o r e d n a .  V z a m e m o ,  d a  s e  v  d o l g e m  o b ­
r a v n a v a n e m  d e l u  p o b o č j a  n a p e t o s t i  o d  g r a v i t a c i j ­
s k e g a  p o l j a  s i l  n a d  v o d n i m  p o v r š j e m  t e r  o d  k o m b i ­
n a c i j e  g r a v i t a c i j s k e g a  i n  h i d r a v l i č n e g a  p o l j a  s i l  p o d  
v o d n i m  p o v r š j e m  v  c e l o t i  p r e n a š a j o  n a  p r e r e z e ,  k i  
s o  s  p o v r š j e m  v z p o r e d n i .  T e m  n a p e t o s t i m  k o n j u g i ­
r a n e  n a p e t o s t i ,  u č i n k u j o č e  v z p o r e d n o  s  p o b o č n i m  
p o v r š j e m  n a  b o č n e  p l o s k v e  e l e m e n t o v ,  u s l o č e n i h  v  
s m e r i  n a p e t o s t i  n a  p l o s k v i c e  s  s m e r j o  p o b o č j a ,  i z -  
n a j a j o  p o  n a š i  s u p o z i c i j i  s a m o  o d  o b t e ž b  n a  v r h u  
p o b o č j a  i n  s e  v  o b r a v n a v a n e m  d e l u  p o b o č j a  n e  i z -  
p r e m i n j a j o .
Z  e n o s t a v n i m  r a č u n o m  ( S u k l j e ,  1 9 6 7 )  l a h k o  z a  
t a k š n e  s u p o z i c i j e  d o l o č i m o  g l o b i n o  z ,  v  k a t e r i  s o  v  
t l e h  b r e z  k o h e z i j s k e g a  d e l e ž a  t r d n o s t i  ( c ’ =  o )  n a ­
p e t o s t n i  v e k t o r j i  n a g n j e n i  p o d  k o t o m  cp’m :
7w
Z 7
h  t a n (5 fi jv)
t a n (P m l 7 j
(1 jv) t a n  d< < 1l 7 J t a n  cp’m
N a  s l i k i  6 j e  z a  k o l i č n i k  =  0 , 5  p r i k a z a n a7
z  t a n  cp'm
s o v i s n i c a  m e d  k o l i č n i k o m a  ~  i n - - - - -  . C e  v z a -h  t a n  d
m e m o ,  d a  s e  r a z v i j a  i n t e n z i v n o  l e z e n j e  v  p o d r o č j u  
n a p e t o s t n i h  s t a n j ,  k a t e r i h  M o h r o v i  k r o g i  s e g a j o  v  
o b m o č j e  m e d  o v o j n i c a m a  cp’\ i n  cp’3 ( s l i k a  3 ) ,  l a h k o  
p o  s o v i s n i d  n a  s l i k i  6 d o l o č i m o  g l o b i n o  i n  š i r i n o  
l e z n e g a  p a s u .  U g o t o v i m o ,  d a  j e  t a  p r i  d o l o č e n i h  
v r e d n o s t i h  cp’ 1 i n  cp’3 t e m  g l o b o k e j š i  i n  t e m  š i r š i ,  
č i m  m a n j š i  j e  p r i  d o l o č e n i  g l o b i n i  h  n a g i b  p o b o č j a  
a l i  č i m  v e č j a  j e  p r i  d o l o č e n e m  n a g i b u  d  g l o b i n a  g l a ­
d i n e  p o d t a l n i c e  h ;  p r i  t e m  t o l m a č e n j u  s u p o n i r a m o ,  
d a  s p o d n j a  m e j a  l e z n e g a  p a s u  s o v p a d a  s  t r d n o  p o ­
b o č n o  p o d l a g o .  S e v e d a  p a  s t r a t i g r a f s k i  i n  v z n o ž n i  
d e f o r m a c i j s k i  p o g o j i  o m e j u j e j o  t u d i  m o ž n o  g l o b i n o  
p a s u .  C e  s e g a  p o d t a l n i c a  v s e  d o  p o v r š j a  p o b o č j a
z
( h  =  o ) ,  g r e  k o l i č n i k  ~  v  v s a k e m  p r i m e r u  č e z
v s e  m e j e ;  k r i t i č n i  p a s  l e z e n j a  s e g a  t e d a j  o d  p o v r š j a ,  
n a g n j e n e g a  s  t a n  ( 5 = 1 ------"  t a n  cp' 1, d o  g l o b i n ,
l y  .
k i  j i h  o m e j u j e j o  s t r a t i g r a f s k i  i n  v z n o ž n i  k i n e m a t -  
s k i  p o g o j i .
C e  v z a m e m o  k o t  d r u g i  e k s t r e m  t l a ,  k a t e r i h  
t r d n o s t  n i  o d v i s n a  o d  n a p e t o s t n e g a  s t a n j a  (cp’ =  o ,  
c ’ = } =  o ) ,  d o b i m o  n e  g l e d e  n a  g l o b i n o  h  g l a d i n e  p r o ­
n i c u j o č e  p o d t a l n i o e  z a  g l o b i n o  i n  š i r i n o  l e z r . e g a  
p a s u  p o g o j :
z3 — zi =
C3 — ci
y  s i n  <5 c o s  d . . . 12
č e  s t a  C3 i n  C i  s t r i ž n i  n a p e t o s t i ,  k i  o m e j u j e t a  p o d ­
r o č j e  i n t e n z i v n e g a  l e z e n j a .
Z a  z e m l j i n e  s  95’ = ) =  o ,  c ’ = j=  o  l a h k o  o b  d a n i h  
s u p o z i c i j a h  d o l o č i m o  l e z n e  p a s o v e  z  g r a f i č n o  k o n ­
s t r u k c i j o  ( Š u k l j e ,  1 9 6 9 ) .
R a z l i č n i  t o p o g r a f s k i ,  s t r a t i g r a f s k i ,  t e k t o n s k i  i n  
h i d r o l o š k i  p o g o j i  v p l i v a j o  n a  r a z v o j  p o d r o č i j  ( p a ­
s o v )  i n t e n z i v n e g a  l e z e n j a ,  n a  n j i h o v o  v e l i k o s t  i n  
o b l i k o  t e r  n a  z n a č a j  k o n č n e  p o r u š i t v e ,  č e  d o  n j e  
p r i d e .  V  g l a v n e m  p a  o s t a n e j o  u č i n k i  g l a d i n e  p o d ­
t a l n i c e  i n  k o h e z i j e  p o d o b n i  u č i n k o m ,  k i  s m o  j i h  
o b r a z l o ž i l i  z a  p o e n o s t a v l j e n e  p o g o j e ,  p r i v z e t e  v  
z g o r n j i h  r a z m o t r i v a n j i h .
Vrhunska in preostala (rezidualna) trdnost
S  p r e d h o d n i m  p r i k a z o m  o d n o s o v  m e d  d e f o r ­
m a c i j a m i  i n  n a p e t o s t m i  p a  n i s m o  š e  z a j e l i  v s e h  
t i s t i h  p o j a v o v ,  k i  s o  z a  r a z v o j  l e z e n j a  i n  p o r u š i t v e  
o d l o č i l n i .  E n a  i n  i s t a  z e m l j i n a  i m a  l a h k o  r a z l i č n o  
t r d n o s t  g l e d e  n a  s v o j o  g o s t o t o  i n  k o n s i s t e n c o ;  t i  d v e
S l i k a  7
S t r i ž n e  k a r a k t e r i s t i k e  p r e k o n s o l i d i r a n i h  g l i n
s t a  p o s l e d i c a  p r e d h o d n e  p r e o b r e m e n i t v e  i n  s t o p n j e  
s e k u n d a r n e  v o l p m e n s k e  k o n s o l i d a c i j e  p r i  p r e d ­
h o d n i  i n  s e d a n j i  o b t e ž b i ,  v č a s i h  p a  t u d i  p o s l e d i c a  
c e m e n t a c i j s k i h  u č i n k o v  a l i  —  p r i  n e k o h e r e n t n i h  
z e m l j i n a h  —  p o s l e d i c a  v i b r a c i j s k i h  u č i n k o v .  D i -  
s t o r z i j s k e  d e f o r m a c i j e ,  p r i  k a t e r i h  p o r u š i t e v  n a s t o ­
p i ,  s o  n a v a d n o  t e m  m a n j š e ,  č i m  v e č j a  j e  t r d n o s t  
z e m l j i n e .
K o  j e  t a k š n a  p r e k o n s o l i d i r a n a  z e m l j i n a  p r i  d o ­
l o č e n i  d e f o r m a c i j i  d o s e g l a  s v o j o  » v r h u n s k o  t r d n o s t «  
( s l i k a  7 ) ,  n u d i  z u n a n j i m  o b r e m e n i t v a m  š e  v e d n o  
n e k i  o d p o r ,  k i  p a  z  n a r a š č a j o č o  d e f o r m a c i j o  u p a d a ,  
d o k l e r  n e  d o s e ž e  n e k e  k o n č n e  v r e d n o s t i  » p r e o s t a l e  
( r e z i d u a l n e )  t r d n o s t i « .  N a v a d n o  j o  n a r e k u j e  o d p o r  
p o  p o r u š n i h  p l o s k v a h  d i s k o n t i n u i t e t e  d e f o r m a c i j ,  
k i  s o  s e  i z o b l i k o v a l e  p o  p r e d h o d n i h  v e l i k i h  d i s t o r -  
z i j s k i h  d e f o r m a c i j a h ;  s p r e m l j a  j i h  d i l a t a c i j a  z e m ­
l j i n e .
R a z l i k a  m e d  v r h u n s k o  i n  r e z i d u a l n o  t r d n o s t j o  
j e  t e m  v e č j a ,  č i m  v e č j a  j e  p r e k o n s o l i d a c i j a  z e m l j i -
ne. Vendar pa je ta razlika pogosto lastna tudi nor­
malno konsolidiranim zemljinam. Zlasti pri tako 
imenovanih »občutljivih« glinah je lahko izredno 
velika; pri nekaterih skandinavskih glinah presega 
kvocient med obema trdnostima vrednost 50 in tudi 
200.
Dosedanji dolgotrajni laboratorijski preizkusi 
niso dedi skladnega odgovora na vprašanje, ali 
vrhunska trdnost s trajanjem napetostnega stanja 
v prirodnih pogojih drendranja upada. Ker pa ve­
čina preizkusov kaže, da so deformacije ob porušit­
vi pri dolgotrajnejši obtežbi enake ali manjše kakor 
pri kratkotrajni obtežbi, lahko pričakujemo, da se 
bo v dolgi dobi prirodnega lezenja vrhunska trd­
nost zmanjšala.
Trme razpokane gline, to je prekonsolidirane 
gline, ki so preprežene z razpokami in drsami od 
tektonskih sil, predhodnih plaznih premikov, peri­
odičnega razsuševanja in drugih učinkov, kažejo 
pri laboratorijskih preizkusih zelo različne vredno- 
sti vrhunske trdnosti; odvisne so od tehnike preiz­
kusa, od velikosti vzorca, od števila in orientacije 
razpok v vzorcu, od hitrosti obremenjevanja in od 
neenakomernosti gline glede na zmavost in mine­
raloški sestav. V prirodnih pogojih, v katerih je za­
četno kritično napetostno polje mnogo razsežnejše 
in zajema sistem številnih in različno usmerjenih 
razpok, lahko sistem razpok intenzivneje vpliva na 
deformabilnost pobočja in se lahko porušitev razvi­
je drugače kot pri laboratorijskem preizkusu.
Progresivna porušitev v zemljinah določene vrste
V zveri z zgaraj obravnavano odvisnostjo med 
deformacijami ter napetostmi pred porušitvijo, 
vrhunsko trdnostjo in trdnostjo po porušitvi je za 
razvoj lezenja in porušitve pobočij zelo pomembna 
postopna porušitev pobočnih zemljin. Postopna po­
rušitev se razvije zaradi koncentracije neugodnih 
napetostnih stanj v določenih delih pobočja. Kon­
centracijo neugodnih napetostnih stanj lahko po­
vzroči tudi v pobočjih homogene sestave neugodna 
konfiguracija pobočja in neugodna razporeditev 
celotnih gravitacijskih in hidravličnih sil ob danih 
kinematskih oz. deformacijskih pogojih. V tleh 
heterogene sestave z neenako deformabilnostjo se­
stavin v območju do vrhunske trdnosti, v timih 
razpokanih glinah in v razpokanih, deloma razkro­
jenih kamninah je dispozicija za razvoj postopne 
porušitve posebno ugodna.
Če je v tleh enakšne sestave poprečno nape­
tostno stanje vzdolž nekega potencialnega napetost­
nega pasu večje od rezidualne trdnosti in stacio­
narno, si lahko dolgotrajnost postopne porušitve 
tolmačimo samo z učinkom počasnega lezenja na 
zmanjšanje vrhunske trdnosti. Zaradi oscilacij hi­
dravličnih napetostnih polj pa obremenitev po­
bočja navadno ni stacionarna. Krajšim periodam 
intenzivnega postopnega rušenja, ki nastopijo po 
hudih padavinah, po preplavitvi vznožja pobočja z
vodo iz akumulacij ali zaradi neugodno usmerjenih 
sil pronicnih tlakov odtekajoče podzemne vode po 
nagli izpraznitvi akumulacij ali ki sovpadajo s ča­
som začasnih statičnih ali dinamičnih preobreme­
nitev, sledijo dolgi presledki z ugodnejšimi nape­
tostnimi stanji. Tedaj postopno rušenje spet zasta­
ne, pobočje se spočije, spet se utrde opne vezane 
vode okrog tankih glinastih zrn in jih močneje po­
vežejo.
Čim intenzivnejše so periodične obremenitve 
in čim neugodnejše je tudi poprečno napetostno 
stanje, tem prej bodo v pasu intenzivnega leze­
nja kotne deformacije tako narastle, da se bo na 
mestih največjih fleksur v pasu razvila ploskev dis­
kontinuitete deformacij, drsina. Vzdolž drsine pa­
de trdnost na rezidualno vrednost, če  poprečna 
obremenitev presega rezidualno odpornost, mora­
mo pričakovati naglo porušitev, preden se je drsina 
razvila po vsej dolžini pasu. Če pa poprečna obre­
menitev rezidualne odpornosti ne presega, lahko 
leze pobočje dolgo dobo še potem, ko se je gladka 
drsina razvila skozi vse pobočje.
Na sliki 8  so prikazane srednje strižne obreme­
nitve, ustrezajoče srednjim normalnim tlakom 
0,35 kp/cm2, kot ordinate k abscisam časa do poru­
šitve za nekatere primere porušitev umetnih ukop­
nih pobočij v londonski terciarni trmi razpokani 
glini; diagram je pripravljen po podatkih Skempto- 
novih analiz (Skempton, 1964). Vidimo, da je čas 
porušitve tem krajši, čim večja je poprečna obre­
menitev pobočja. Obremenitev naravnih pobočij, ki 
lezejo dolga desetletja ali celo stoletja, je blizu re­
zidualni trdnosti.
Takšne primere lezenja imamo pri nas v slični 
terciarni glini, ki jo imenujemo si vica. Posledice le­
zenja se kažejo npr. v deformaciji tlačnega voda 
pri centrali Vintgar na desnem bregu Radovne ali 
na pritisku plaznih gmot proti strugi pod slapom. 
Pri polaganju drenaž na pobočju je bila razkrita v 
globini okrog 3 m drsina na dolžini kakih 100 m. 
Analiza stabilnosti (Šuklje in Sovine, 1957) je poka­
zala, da je poprečna obremenitev vzdolž drsine 
blizu rezidualni trdnosti in bistveno manjša od 
vrhunske trdnosti. Podobne drsine so bile razkrite 
pri sanaciji pobočja nad podzemno strojnico v Mo­
stah (Šuklje in Sovine, 1957).
S l i k a  8
Dolgotrajna trdnost londonske gline po Skem ptonovih analizah
Sličnega značaja je lezenje številnih prirod­
nih pobočij v preperinskih površinskih plasteh na­
šega istrskega in primorskega eocenskega, fliša. V 
skladu z našimi predhodnimi teoretičnimi preudar­
ki se razvije drsina navadno tik ob kontaktu s trd­
no flišno podlago, to je najpogosteje v globinah 
okrog 6  m, pa tudi do 12 m in le izjemno več. Re­
zidualni strižni kot, kakor se dobi iz stabilnostnih 
analiz ob upoštevanju hidravličnih potencialnih 
polj deževnih period, znaša navadno od 16° do 2 0 °, 
nagib pobočij pa glede na globino podtalnice od 
8 ° do nagiba, ki je blizu kota rezidualne trdnosti. 
Pri tehničnih posegih v pobočja lahko nastanejo 
napetostna stanja, ki s svojimi strižnimi kompo­
nentami v smeri kritičnih potencialnih drsin prese­
gajo rezidualno trdnost. Takšna pobočja, prično lezti 
v bolj ali manj širokem pasu lezenja in se porušijo, 
preden se je ob počasnem lezenju izoblikovala zvez­
na drsina.
Podrobna analiza porušitve je bila podana za 
flišno pobočje z nagibom okrog 13° pod železniško 
progo pri Lupoglavu v Istri (Suklje, 1953). Možno 
je, da je bila v tem pobočju drsina ob trdnem kon­
taktu formirana že pred gradnjo proge; porušila se 
je ob deževnem vremenu pod učinkom dodatne ob­
težbe z novim nasipom.
Sanacija z drenažnim sistemom je bila uspešna, 
ker je zaradi razpokanosti oziroma razkosanosti 
flišna pireperina dokaj propustna.
Shem atični prikaz razvoja porušitve heterogenih  pobočij: (a) 
odvisnost trdnosti od deform acij za tri sestavne hribine p o­
bočja; (b) lezn i pas
Postopna porušitev heterogenih pobočij
Pri heterogeni sestavi pobočij so pogoji za po­
stopno porušitev posebno ugodni. Pojasnimo si jih 
na shematiziranem primeru po sliki 9 (a) in (b). Pri­
kazano je pobočje, ki je v pretežnem zgornjem de­
lu sestavljeno iz manj odporne zemljine C, v spod­
njem delu pa iz manjšega deleža menjajočih se slo­
jev trdnejše hribine B in najtrdnejše hribine A. 
Odvisnost trdnosti teh zemljin (hribin) od deforma­
cij je za neko srednjo vrednost srednjih normalnih 
tlakov a ° ’ prikazana kot sovisnica kvocienta razlike 
ekstremnih glavnih napetosti in o ° ’ ter distorzij - 
skih oz. njim sorazmernih kotnih deformacij y. Če­
prav smo predhodno ugotovili, da so distorzijske 
deformacije odvisne ne le od nagibov linearnih 
ovojnic Mohrovih napetostih krogov, ampak tudi 
od srednjih glavnih napetosti (slika 5), bomo v na­
daljnji interpretaciji veljavnost diagramov po sliki 
9 (a) posplošili za vsa napetostna stanja, ki se raz­
vijajo v pasu intenzivnega lezenja.
Suponiramo, da je v prvi fazi pas kritičnih na­
petostnih stanj v vseh treh hribinah enako širok in 
poprečne kotne deformacije enako velike, obreme­
nitev pa tolikšna,, da je ob zgornjih pogojih v naj- 
odpomejših slojih A dosežena vrhunska trdnost; 
ustrezni stopnji mobilizacije v zemljinah B in C sta 
označeni na sliki 9 s praznimi krožoi. Po porušitvi 
sloja A se ob nadaljnjem lezenju napetostna sta­
nja pregrupiraj o tako, da si v nekem času, ko je 
angažirana že vrhunska trdnost slojev B, korespon­
diraj o v diagramih točke označene s polnimi krož- 
ci. Pri tem vzamemo, da narekujejo nova napetost­
na stanja v zemljini C postopno oženje pasu kritič­
nega lezenja. Po porušitvi slojev B se lezenje nada­
ljuje; odpor že porušenih slojev A in B se nadalje 
manjša, odpor najšibkejše, a najbolj razsežne zem­
ljine C pa vedno bolj mobilizira,. Če je ta odpor 
dovolj velik in ploskev, na kateri se mobilizira, 
dovolj razsežna, lahko prične hitrost lezenja, poje­
mati, toda samo pod pogojem, da se je na račun 
večje mobilizacije trdnosti sloja C napetostno sta-
o ’ i — a’3
nje tako izpremenilo, da padejo količniki
ou
za sloje A in B toliko nizko pod A oz. B, da posta­
ne tudi v teh slojih lezenje pojemajoče; sicer lah­
ko lezenje s konstantno ali naraščajočo hitrostjo 
toliko napreduje, da se izčrpa tudi vrhunski odpor 
zemljine C, čeprav ne hkrati po vsej dolžini kri­
tičnega pasu. Takšno stanje je prikazano na sliki z 
dvojnimi krožci. Sledi hipna porušitev, preden se 
je po vsej dolžini kritičnega pasu izoblikovala 
zvezna drsina s počasnim lezenjem.
Zelo podoben lezni pas, kakor je naskiciran 
na prikazani shemi (slika 9), je bil s sondažnimi 
raziskavami in z meritvami premikov ugotovljen za 
plazno pobočje pri Zalesini v Gorskem Kotaru ob 
železnici Zagreb—Rijeka, kjer leze okrog 3 milijone 
m3 hribin že vsaj dve desetletji, ne da bi se poboč­
je dokončno porušilo (Nonveiller in Šuklje, 1954). 
Lezni pas je pretežno razvit v tektonsko zelo po-
Slika 10
Pas intenzivnega lezenja v plaznem  poboCju nad železniško  
progo pri Zalesini v G orskem  Kotaru; po N onveilleru  
in šu k lje tu , 1954
škodovanih zgornjih rabeljskih slojih, sestoječih 
zlasti iz poroznih dolomitov, skrilavih laporjev in 
peščenjakov. Ob vznožju je širok okrog 7 m, proti 
vrhu pa je očitno zožen, ker je ob odlomnem robu 
izoblikovana gladka, enovita drsina (slika 10). Pre­
miki površja, približno enako veliki po vsem po­
vršju, so že leta 1954 presegali 4 m, največja hitrost 
premikov pa je znašala v letih 51/52 nad 70 cm 
na mesec. V poznejših letih se je hitrost zmanjšala 
na velikostno stopnjo 1  cm na mesec, ker so se na­
petostna stanja izboljšala deloma zaradi spontane­
ga prehoda in deloma zaradi umetne preložitve po­
bočnih mas v stabilnejšo lego, deloma pa zaradi 
učinka prirodnega (od razrahljanja gmot) in umet­
nega dreniranja na formiranje ugodnejšega hidrav­
ličnega polja. Stabilnostna analiza je pokazala, 
da je poprečno napetostno stanje pri največji hi­
trosti lezenja ustrezalo premi ovojnici napetostnih 
krogov, nagnjeni — pri nični koheziji — pod kotom 
25°, če smo upoštevali izmerjeno gladino podtalni­
ce, in 28°, če smo upoštevali verjetno gladino, ki se 
je formirala po velikem deževju ali po stalitvi sne­
ga. Analiza je že 1. 1953 opozorila, da se lahko s 
postopno porušitvijo odpornost tektonsko poškodo­
vane skalnate hribine reducira na odpornost, ki jo 
ima njena s preperino pomešana razdrobina.
Primer progresivnega loma skozi različne hri­
bine predstavlja tudi razvoj splazitve slemena Gra- 
dot (slika 11), ki je 1. 1957 zatrpala dolino reke Va- 
taše v Makedoniji. Okrog 20 milijonov m3 neogen- 
skih rahlo vezanih peskov in prodov oz. peščenja­
kov in konglomeratov, pokritih z andezitskimi tufi,
IiuUmi-4 - ------;--------i
100 O 100 200m
Slika XI
Plaz Gradot v M akedoniji, geološki presek in  zdrsina; 1 — 
andezitski tu l, 2 — pesek in  gramoz, dobro vezana, 3 — k on ­
glom erat, 4 — pesek in  gram oz, slabo vezana, 5 — gramoz, 
rahlo vezan, 6 — m elj z m eljasto  peskastim i v ložk i, 7 — g li­
na; po Šukljetu  in  Vidmarju, 1961
je zdrsnilo po zelo blago nagnjeni podlagi iz neo- 
genske jezerske gline vzdolž kontakta z nad njo 
ležečo meljasto plastjo. Progresivni lom se je tu 
pričel pred mnogimi desetletji, morda celo stoletji, 
z razpoko v kapi iz andezitskiih tufov. Verjetno je 
nastala tudi v trmih peščenjakih in konglomeratih 
zaokrožena ploskev diskontinuitete že davno pred 
katastrofo, v tem ko navaja zelo nizka rezidualna 
trdnost gline (cpx — 1 0 °) in hiter potek splazitve 
(okrog 15 minut) k domnevi, da se je v podlagi for­
mirala drsina šele na koncu dolgotrajnega lezenja; 
s hitrostjo kaka 2  cm na leto je napredovalo dolga 
desetletja, kajti najstarejši ljudje pomnijo razpoke
Slika 12
Situacija konture plazu in m erskih točk na plazu nad pre­
grado V ajont. Po M iilleru (1968), slik a  7a, str. 26
Slika 13
Geološki profil skozi plaz nad pregrado V ajont (med profilom a  
e in  d po slik i 12): a  površja pred sp lazitvijo, b površje po 
splazitvi, c drsina; B oolitsk i apnenec form acije  doggter- 
malm, 1 m alm  v  splošni form aciji, 2 zgornji maj m in  Spod­
nja kreda. Reproducirano po M iilleru (1968), slik a  4. B—B, 
str. 15
ob odlomnem robu plazu. Ce suponiramo napetost­
na stanja z ovojnico pod kotom 38° v peščenih in 
prodnih slojih (brez upoštevanja kohezije), so bila 
napetostna stanja v leznem pasu v glinasti podlagi 
v poprečju pod ovojnico z nagibom 18° (pri nični 
koheziji).
Katastrofalna zdrsnitev nad pregrado Vajont 
(tloris na sliki 12) je zajela okrog 300 milijonov m3 
hribin. Drsina (sliki 13 in 14), kakor je bila ugo­
tovljena s sondažnimi raziskavami po katastrofi, 
je vsa formirana v apnenčasti gornjejurski (malm) 
in spodnjekredni formaciji z rožencem in z mili-
S l i k a  14
V ektorji prem ikov m erskih točk proiciranih na profila d in  
e po slik i 12. Po M üllern (1968), slika  7b, str. 27
Slika 15
Sovisnost m ed padavinam i (1), g lad ino vode v jezeru (3), pre­
m iki v  cm  (5) in  srednjo hitrostjo prem ikov v cm/dan (4) na 
plazu pred  pregrado Vajont. Po N onveilleru  (1967), slika 1, 
str. 4
metrskimi, redkimi lapomatimi medplastnimi filmi 
(slika 13). Stabilnostne analize, izvršene po kata­
strofi ob upoštevanju podzemne vode od akumula­
cije in od padavin, so pokazale vzdolž končne drsi- 
ne poprečni nagib napetosti pod kotom okrog 2 2 °.
Iz velikosti ogromne energije, ki se je sprostila 
ob splazitvi, vrgla splazele gmote daleč na nasprot­
ni breg in povzročila katastrofalni vodni val, pa 
sklepajo, da je rezidualna odpornost ustrezala kotu 
10°. To si lahko po dosedanjih spoznanjih o trdnosti 
zemljin tolmačimo samo s prisotnostjo glinastih 
sestavin v leznem pasu.
Odlomni rob plazne školjke (sl. 12) je bil opažen 
že pozimi 1. 1960 kmalu po pričetku polnitve aku­
mulacije in iz vektorjev premikov, ki so jih merili 
od julija 1960 do katastrofe 9. oktobra 1963 (slika 
14), bi bilo mogoče položaj lezne ali drsne cone že 
pred katastrofo približno določiti. Absolutna veli­
kost premikov je že jeseni 1962 ob gladini akumu­
lacije na koti 700 v nizvodni (zahodni) polovici 
školjke presegala 2 m (sl. 15), 14 dni pred zdrsni- 
tvij-o pa je mestoma presegala 4 m. Hitrosti premi­
kov, ki so ob vsakokratni polnitvi akumulacije re­
lativno naraščale, so znašale ob prvi polnitvi do 
gladine 650 m 2,75 cm/dan, pri prvi polnitvi do 
kote 700 1,4 cm/dan, teden dni pred katastrofo pa 
pri listi gladini po izpraznitvi s kote 710 že več kot 
3 cm/dan.
Možnosti sanacije labilnih pobočij
Labilna pobočja je mogoče sanirati, če uspe z 
raztežiitvijo vzglavja ali z obtežitvijo vznožja plazu 
izboljšati gravitacijsko polje ali z drenažo ugodno 
preoblikovati hidravlično polje sil. V izjemnih pri­
merih lahko z injekcijskimi deli izboljšamo trdnost 
hribin ali utrdimo zemljine s stabilizacijskimi sred­
stvi.
Drenaže imajo uspešen neposredni učinek na 
odvajanje vode samo v dovolj propustnih zemlji­
nah, dalje v zemljinah in kamninah z razpredenim 
sistemom dovolj širokih kontinuimih razpok ter v 
primerih, ko z njimi presekamo peščena in gra­
mozna gnezda, nahajajoča se sreda malo propustnih 
zemljin. Ce so dovolj globoke in dovolj na gosto 
razporejene, lahko tudi v malo propustnih zemlji­
nah koristno učinkujejo s tem, da ugodno preusme­
rijo filtracijske gradiente podtalnice. Namen drenaž 
pa ni popolna osušitev drsne ploskve, ki navadno 
tudi možna ni. Pripisovanje takšne svrhe izvira iz 
zmotnega mnenja, da povzroča drsenje pobočnih 
gmot razmočitev njihove podlage in da učinkuje 
voda le kot nekakšno mazivo. V globinah, v katerih 
se razvije lezni pas in v njem eventualno drsina, so 
tla navadno stalno vlažna tako, da se ta vlaga s 
padavinami bistveno ne menja. Učinek podzemne 
vode je mehanski učinek na izpremembo celotnega 
polja sil.
Pogosto pa v mejah ekonomskih ali tehničnih 
zmogljivosti nobenega od navedenih načinov sana­
cije ni mogoče dovolj uspešno uporabiti in človek, 
kot je zapisal neki japonski raziskovalec plazov, 
nemočen gleda, kako vrag plazu opravlja svoje raz­
diralno delo. Ce pa so pri tem ogrožena človeška 
življenja in večje dobrine, je v takšnih primerih
toliko bolj potrebno, da na podlagi podatkov te­
renskih in laboratorijskih preiskav ter računskih 
analiz raziščemo vzroke in mehanizem lezenja ter 
uvedemo, stalno opazovanje premikov na smotrno 
zasnovani mreži površinskih in globinskih merskih 
točk. Vsako lezenje z dalj časa trajajočo konstant­
no hitrostjo je nevarno, lezenje s pospešeno hi­
trostjo pri stacionarni obremenitvi pa napoveduje 
bližajočo se katastrofo.
S l o v s t v o
L. Müller, New Considerations on the Vaiont Slide, 
Felsmechanik und Inganieurgeologie, Vol. VI/1—2, 1— 
91, 1968.
E. Nonveiller and L. Šuklje, Landslide Zalesina, 
Proe. European Conference on Stability of Earth 
Slopes, Stockholm, 1, 107—121 (1954); ponatisnjeno v 
Geotechnique, Vol. 5, 143—153 (1955).
UD K  624ÜS1
GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, ,1970 (19)
St. 4;, STR, 101—109
Lujo Šuklje:
LABILNA POBOČJA
Obravnavali smo lastnosti tal, ki odločajo o sta­
bilnosti naravnih področij. Upoštevajoč pospešek de­
formacij kot kriterij porušitve smo analizirali vpliv, 
ki ga ima kombinirani učinek težnosrtnih in hidrav­
ličnih potencialnih polj na pojavo, globino in širino 
leznih področij. Pokazali smo, kako usklajenost defor­
macijskih hitrosti v različnih delih leznih pasov do­
loča pogoje postopne porušitve pobočij, ki sestoje bo­
disi iz enakšnih ali uslojenih tal, katerih trdnost upa­
de potem, ko je 'bila prekoračena neka vrhunska 
vrednost. Podali smo primere, ki so osvetlili proces 
črtnega ali področnega lezenja naravnih pobočij in 
značaj porušitve, če po lezenju nastopi, in razprav­
ljali smo o vlogi periodičnih ali aperiodičnih variacij 
intenzivnosti napetostnih polj pri hitrosti lezenja in 
pri razvoju porušitve. Pregledali smo metode razisko­
vanja pobočij, ki lezejo, in možnosti sanacijskih ukre­
pov.
E. Nonveiller, Zur Frage der Felsrutschung in Va- 
jomt-Tal, Felsmechanik und Ingenieurgeologie, VoL 
V/l, 1967, 2—9,
A. W. Skempton, Long term Stability of Clay 
Slopes (4th Bankine Lecture), Geotechnique, 14, 77-101 
(1964).
L. Šuklje, Plaz pri Lupoglavu v eocenskem flišu, 
Gradbeni vestnik (1953), 133—138,
L. Šuklje and I. Sovine, Landslides in Tertiary 
Clay in the Upper Sava Valley, Proc. Yug. Soc. Soil 
Mech. Found. Eng., Nos 13—14 (No 14), 17—25 (1957).
L. Šuklje and S. Vidmar, A Landslide Due to Long 
Term Creep, Proc. 5th Int. Conf. Soil Mech. Found. 
Eng., Paris, 2, 727—736 (1961).
L. Šuklje, Mehanika tal, Ljubljana 1967 (480 str.).
L. Šuklje, Rheological Aspects of Soil Mechanics, 
London 1969 (571 str.).
UDC 604.131
GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1370 (19)
NR. 4, PP. 101—109
Lujo Suklje:
UNSTABLE SLOPES
Soil properties have been presented controlling the 
stability of natural slopes. Considerig the strain acce­
leration as failure criterium the influence of the com­
bined effect of gravitational and hydraulic potential 
fields on the appearance, depth and width of creep do­
mains has been analysed. The compatibility of strain 
velocites in various parts of creep zones has been 
shown to govern the conditions of progressive failure 
of slopes consisting of uniform or stratified soils whose 
strength drops after passing a peak value. Exam­
ples have been given illustrating line-and zone creep 
of natural slopes as well as the character of the 
subsequent failure when occurred, and the role of peri­
odical or aperiodical variation of the intensity of stress 
fields on the creep velocity and the development of the 
failure has been discussed. The methods of investigat­
ing creeping slopes and the possibilities of remeady 
measures have been reviewed.
Kritična presoja merjenja 
z radioaktivnimi izotopi
UDK 625.85:658.562
gostote asfalta
A. ZAJC. DIPL. IN 2., M. ŽIŽEK, DIPL. INŽ.
TN L. A. JENCEK, DIPL. INŽ.
UVOD
V gradbeništvu so čedalje bolj iskane hitre in 
nedestruktivne merilne metode določenih fizikalnih 
količin, ki odločujoče vplivajo na kvaliteto izvaja­
nih del. Take metode omogočajo po eni strani ob­
sežno kontrolo in s tem zbiranje velikega števila 
podatkov, ki statistično obdelani dajo zelo realno 
sliko o objektu, po drugi strani pa nam prav za­
radi hitrosti dovoljujejo hitro in efikasno ukrepa­
nje v primeru neustrezne kvalitete (1 ).
Gostota asfalta ima pri gradnji cest velik vpliv 
na kvaliteto in s tem na trajnost cestišča (2). Kla­
sične metode, ki jih danes pretežno uporabljamo, 
so destruktivne in dovoljujejo ugotavljanje gostote 
le piri mrzlem asfaltu. Od tod sledi:
— s klasičnimi meritvami le ugotavljamo sta­
nje asfaltne prevleke, ko ne moremo na noben na­
čin več obstoječe stanje spremeniti, torej izboljšati 
v primeru preslabe zbitosti;
— zaradi destruktivnosti lahko ugotavljamo 
gostote le na zelo malo mestih vozišča in posledica 
tega je, da je dobljena slika kvalitete lahko močno 
drugačna od resnične.
Obe ugotovitvi predstavljata veliko slabost kla­
sičnih metod.
Uporaba metode za merjenje gostote asfalta z 
radioaktivnimi izotopi je odpravila slabosti klasič­
nih metod, ker je nedestruktivna, zelo hitra in 
omogoča ob specialni izvedbi elektronike merjenja 
gostote asfalta v temperaturnem območju od 
—17° C do +150° C, kar nam praktično dovoljuje, 
da lahko s takim inštrumentom zasledujemo go­
stote od razgrnitve asfalta s finišerjem, prek va­
ljanja, do hladnega stanja. To pa nam prinese po­
leg možnosti obsežne kontrole in ukrepanja ob pre­
slabi zgostitvi še reševanje vprašanja pravilnega in 
najekonomičnejšega načina vgrajevanja. Z denzi- 
tometrom, tako tudi imenujemo aparaturo za dolo­
čevanje gostote z radioaktivnimi izotopi, lahko 
merimo gostote poljubno debelih asfaltnih plasti. 
Rezultat vsake meritve je »poprečna« gostota as­
faltne mase, ki se nahaja v volumnu, katerega pre­
mer je enak diagonali osnovne ploskve sonde, viši­
na pa je določena z dosegom žarkov-/, ki zavisi od 
geometrije sonde.
Meritev gostote asfalta je preprosta, če je de­
belina plasti večja od dosega žarkov-/ in je asfaltna 
masa po celi plasti homogena. Morebitne nehomo­
genosti popačijo rezultat, ki se zato bolj ali manj 
odmakne od realne vrednosti. Merjenja gostot plasti 
tanjših od dosega žarkov-/ so kompliciranejša, ker 
vpliva tudi gostota podlage. Pravo gostoto dobimo 
iz izmerjene s korekcijo, ki omenjeni vpliv podlage
odpravi, seveda pa moramo za to poznati določene 
parametre.
Iz omenjenega sledi, da je metoda zelo uporab­
na, saj ni praktičnih omejitev za njeno aplikacijo. 
Ob tem pa se pojavita dve vprašanji: točnost takega 
določevanja gostote asfaltnih plasti in določitev 
ustrezne korekcije pri meritvah gostot asfaltnih 
plasti, tanjših od dosega žarkov-/.
V zvezi s prvim vprašanjem naj omenimo, da 
imamo vrsto napak, ki vplivajo na točnost meritev 
z denzitometrom. Glede na njihov izvor jih delimo:
a) napaka zaradi statistične fluktuacije radio­
aktivnega razpada,
b) napaka zaradi sprememb v električnem 
vezju,
c) napaka zaradi slabega kontakta sonde in 
merjenca na stični ploskvi,
d) napaka zaradi nenatančnosti umerilne pre­
mice, ki inherentno obsega tudi napako klasičnih 
meritev,
e) napaka zaradi nehomogenosti merjenca.
Pri ustreznem izvajanju meritev: podaljševa­
nje časa merjenja, umerjanje aparature pred vsako 
serijo meritev, skrbna izbira merskega mesta itd., 
je vpliv nastalih napak na rezultate močno zmanj­
šan, tako da po ocenah znaša relativna napaka 
okoli 1  %, kar predstavlja absolutno napako 
± 0,02 kg/dm8. Seveda pa je ta ocena precej pro­
blematična, saj so razen napake zaradi statistične 
fluktuacije radioaktivnega razpada, ki je matema­
tično dostopna, vse ostale napake slučajnostne, tako 
da je njihov vpliv na točnost meritve od mesta do 
mesta različen.
Zato smo skušali poiskati odgovor na obe za­
stavljeni vprašanji iz serije izotopskih in klasičnih 
meritev gostot, ki smo jih opravili na istih mestih 
asfaltnih prevlek cestišč.
1. TEORETSKE OSNOVE
Neposredni rezultat izotopske meritve je šte­
vilo pulzov na merjenem asfaltu. Da bi dosegli 
večjo točnost meritve, torej zmanjšali vplive raznih 
izvorov napak, umerjamo denzitometer pred vsako 
serijo meritev na granatnem standardu in kot 
končni rezultat izotopske meritve jemljemo raz­
merje števila pulzov na merjenem asfaltu N proti 
številu pulzov na standardu Ns
N,
Umerilna krivulja opisuje, kakšna funkcija 
merjene gostote je to razmerje:
R = R (o)
V najbolj splošnem primeru bi bila omenjena 
zveza krivulja, vendar pa znane zakonitosti povrat­
nega sipanja in absorpcije žarkov-/ kažejo, da 
mora biti ta odvisnost v območju gostot 1,5 kg/dnv’ 
do 2,6 kg/dm3 linearna (3) in jo torej lahko pišemo
R =  A +  B p
Ta odvisnost pa velja direktno le za meritve 
pri plasteh, debelejših od dosega žarkov-/. Pri me­
ritvah tanjših plasti je iz te relacije dobljena go­
stota n, ki jo na omenjeni plasti registrira sonda, 
in jo z gostoto tanke vrhnje plasti, ki jo hočemo 
določiti, izrazimo takole:
P = Po + g (x, £><» A  g)  A g
če je:
g  — izmerjena gostota,
Q0 — gostota zgornje plasti,
A g — razlika gostot zgornje plasti in podlage,
X — debelina zgornje plasti,
(x, po, A p ) — funkcija, ki opisuje odvisnost po­
pravka gostote od debeline zgornje plasti in razlike 
gostoto zgornje plasti in podlage.
Ce se spomnimo na zastavljeni vprašanji, je 
jasno, da bo točnost izotopskih meritev gostote tem 
večja, čim boljše bosta določeni umerilna premica 
in funkcija g (x, g 0, A g ) .
Umerilno premico in funkcijo g (x, g 0, A  g )  bi 
lahko določili iz meritev na primerno pripravljenih 
asfaltnih standardih s točno določenimi gostotami, 
ki bi bili dovolj veliki in homogeni. Ker pa z njimi 
nismo razpolagali, smo si pomagali z drugo mož­
nostjo, da smo določili iz serije istočasnih izotop­
skih in klasičnih meritev gostote na istih mestih 
asfaltne plasti s statističnimi metodami tako ume­
rilno premico in tako funkcijo g, da je bilo ujema­
nje med klasično in izotopsko določenimi gostotami 
optimalno.
2. MERITVE
Meritve gostot asfaltnih plasti smo izvajali na 
različnih cestah v Sloveniji z denzitometrom znam­
ke Nuclear Chicago, ki ima doseg 5 cm. Na izbranih 
mestih smo najprej izmerili gostoto asfalta z de- 
zitometrom. Na vsakem merskem mestu smo opra­
vili po štiri meritve tako, da smo vsakič sondo za­
sukali okoli sredine proti prejšnji legi za 90° in 
tako ugotovili, če je porazdelitev asfaltne mase po 
vsem merjenem volumnu homogena. Ce so bile raz­
like izmerjenih gostot večje kot 4 °/o, smo smatrali, 
da so neenakomernosti v območju merjenega vo­
lumna prevelike in na takem mestu meritev nismo
izvajali, temveč poiskali drugoi mesto v bližini, ki 
je našim zahtevam ustrezalo. Neposredno po izo­
topskih meritvah so bili iz cestišča odvzeti valji 
s premerom 15 cm, na katerih so bile opravljene 
klasične meritve gostot in debelin posameznih 
plasti.
Na homogenost merjenca smo, kot je razvidno 
iz opisa meritev, močno pazili. Vzrok temu je dej­
stvo, da so velikosti merjencev za klasično in izo­
topsko določanje gostote močno različne, kar sledi 
že iz primerjave njihovih premerov, ki so 15 cm pri 
izvrtanih valjih za klasično določanje gostote in 
45 cm pri volumnih zajetih pri izotopskem merje­
nju, kair pomeni, da bi prisotne nehomogenosti 
praktično onemogočile komparacijo rezultatov, dob­
ljenih po obeh metodah.
Ker so meritve pokazale, da je distribucija as­
faltne mase v volumnu, zajetem pri meritvah, ho­
mogena, lahko dobljene rezultate med seboj pri­
merjamo. Vendar pa komparacije nismo izvedli za 
vse izmerjene rezultate. Glede na morfološka opa­
zovanja izvrtanih valjev smo ugotovili, da so ne­
katere klasično določene gostote problematične. 
Predpostavili smo, da vzorci, ki vsebujejo zelo votle 
sisteme, ne morejo dati pravilnih gostot, ker so 
prostornine slabo določene. Parafin namreč lahko 
delno zapolni votlinice na površini valja, zato je 
izmerjena prostornina premajhna, gostota pa pre­
velika. Slabo pa je določena gostota po klasični 
metodi tudi pri valjih, ki vsebujejo slabo zlepljene 
plasti. V stičnem območju plasti je bilo precej praz­
nin, ki so bile v izotopskih meritvah upoštevane, v 
klasičnih pa ne, ker je bilo to območje vzorca pri 
ločevanju plasti z žaganjem uničeno'. V obeh pri­
merih bi bile klasično določene gostote prevelike in 
je zato primerjava gostot v takih primerih popol­
noma nedopustna.
Tako so nam ostale gostote, določene klasično 
in izotopsko na 62 merskih mestih in te smo upo­
rabili za nadaljnjo obravnavo.
3. DOLOČITEV UMERILNE PREMICE 
IN FUNKCIJE g (x, po, Ag )
Kot smo že v teoretskih osnovah omenili, je 
umerilna premica podana z enačbo:
R = A + Bo,
kjer je merjena gostota
p =  Po + g (x, po, A g )  A g
Pri tem veljata za funkcijo g naslednja robna
pogoja:
g (x, p0, do) = 1 pri X =  0  cm
in g (x, po, A g )  =  0 pri x > 5 c m
Ob upoštevanju vseh naših meritev določimo 
parametre umerilne premice in funkcije g istočasno. 
Umerilno premico pa lahko določimo tudi neodvis-
no od funkcije g, če upoštevamo samo take meri­
tve, za katere lahko izraz za gostoto zreduciramo 
kar v p =  po- To pa velja za meritve, opravljene 
na dovolj debelih plasteh (x >  5 cm), in za meritve 
na plasteh, ki so tanjše od 5 cm, če je razlika med 
gostotami merjene plasti in podlage dovolj majhna, 
da je drugi člen v izrazu za gostoto zanemarljiv. 
Pri naših meritvah smo ocenili, da pri poprečni 
debelini vrhnje plasti x =  3 cm velja aproksimacija 
o =  po, če je zip <  0,05 kg/dm3. Funkcija g (x, p0, 
A o) opisuje odvisnost popravka gostote od debeline 
zgornje plasti x, gostote zgornje plasti p0 in razlike 
gostot zlo. Ker spremenljivki p0 in zip na funkcijo 
g le malo vplivata, jo lahko v prvem približku ob­
ravnavamo le kot funkcijo x, torej g (x). Seveda 
veljavnost robnih pogojev ostane. Pravo obliko 
g (x) ne poznamo, mora pa nam biti jasno, da je 
oblika g (x) povezana s prispevkom informacij h 
gostoti iz od sonde različno oddaljenih slojev asfalt­
ne plasti. Če si namreč -asfaltno plast mislimo raz­
rezano na infenitezimalno tenke sloje, bodo manj 
oddaljeni od sonde prispevali več informacij h go­
stoti kot bolj oddaljeni. Za prispevke informacij pa 
ni nujno, da bi z globino linearno upadali.
Zato smo funkcijo g iskali kot kakršno koli 
linearno ali kvadratno odvisnost od debeline mer­
jene plasti X. Eksperimentalno določeno funkcijo g 
kot odvisnost izmerjene gostote od debeline mer­
jene plasti za določen p0 in za določeno razliko go­
stot zip pa podaja tudi diagram v navodilu za. upo­
rabo aparature (3).
Če vse predvidene oblike funkcije g vstavimo 
v izraz za gostoto in tako dobljene različne izraze 
za o upoštevamo v splošni obliki umerilne premice, 
potem ob upoštevanju rezultatov vseh meritev do­
ločimo parametre za umerilno premico in za raz­
lične oblike funkcije g. Tista umarilna premica in 
tista oblika funkcije g, ki bosta imeli parametre 
najboljše določene in ki bosta izotopska merjenja 
najbolj približali klasičnim meritvam, bosta naj­
bolj pravilni.
Tako smo funkcijo g (x, p0, zip) poizkusili po­
iskati v naslednjih oblikah:
1 . kot je podana v navodilu za uporabo apa­
rature,
2 . kot splošno linearno funkcijo1 x,
3. kot splošno kvadratno funkcijo x,
4. kot kvadratno funkcijo x z upoštevanjem 
robnega pogoja,
5. kot linearno funkcijo x, kjer je x,nax še 
odvisen od p0  in zip.
3.1 Presoja pravilnosti funkcije g (x) podane 
v navodilih za uporabo
Rezultira j očo gostoto, ki naj bi jo pokazala 
izotopska meritev, smo izračunali po enačbi
p =  po + g (x) zip
Funkcijo g (x) smo določili iz diagrama, nave­
denega v navodilih, njene vrednosti pa podaja ta­
bela 1 :
Tabela 1: Vrednosti funkcije g (x) pri različnih 
debelinah merjene asfaltne plasti.
X (cm) 1 2 3 5 4
A O  > 0 0,73 0,48 0,27 0,13 0,04
A o <  0 0.60 0,44 0,26 0,13 0.04
Koeficienta Ai in Bi smo določili na dva na­
čina :
a. iz rezultatov meritev, za katere velja o = p0,
b. iz rezultatov vseh meritev.
Vrednosti koeficientov v prvem slučaju so
Ala = 3,080
B la = — 0,774
F =  296
v drugem pa
Alb =  2,919
B ib =  — 0.720
t = 28.4
t = _  17,4
t =  26,2
t = — 15,4
F =  237
Pri tem pomenita t — pomenljivost posa­
meznih parametrov in F — signifikanco regresije.
Poizkusili smo še, ali bi morda dobili boljše 
ujemanje med gostotami določenimi klasično in z 
izotopi, če bi bila umerilna krivulja kvadratna ali 
pa kubična funkcija. Izkazalo se je, da ujemanje 
ni pri nelinearnih oblikah funkcije R =  R (p) nič 
boljše od ujemanja pri linearni odvisnosti med R 
in p, kar ponovno potrjuje že znano dejstvo, da je 
umerilna krivulja premica.
3.2 Določitev in preizkus linearne oblike 
funkcije g (x)
Najenostavnejša aproksimacija funkcije g (x) 
je linearna in jo pišemo v obliki
g (x) x .-nax ~  x  
X.nax
ki je v soglasju z zahtevanima robnima pogojema. 
Tako gostoto pišemo:
oziroma
o =  p„ + (1 — kx) A o ,
in jo upoštevali v splošni obliki umerilne premice: 
R  =  A i +  B ip
če je k = 1
x  max
2 e iz prejšnjih izvajanj sledi, da ni pričakovati 
da bi g (x) bila linearna funkcija x in je torej taka 
oblika le najenostavnejša aproksimacija, za katero 
bi pa želeli, da bi se z dejansko g (x) vsaj v za 
meritve najvažnejšem območju čim bolje ujemala. 
Ker pa je za meritve brez dvoma najinteresantnejši 
interval 1 cm < x <  5 cm, saj asfaltnih plasti tanj­
ših od 1  cm praktično ni, in ker je željeno, da se 
premica pravi funkciji predvsem prilega v tem ob­
močju, ni nujno, da bi bdi izpolnjen robni pogoj 
g (x) =  1 pri X = 0 cm. Zato lahko linearno apro­
ksimacijo g (x) pomnožimo s koeficientom ( 1  +  a), 
ki bo njeno strmino spremenil tako, da bo ujema­
nje v željenem območju čim boljše. Gostoto, ki jo 
pišemo
P = Po + (1 +  a) (1 — kx) A o  
vstavimo zopet v enačbo umerilne premice
a 3 = 2,924 t = 27,6
b 3 = — 0,721 t = — 16,3
C3 = 0,249 t = 0,64
D3  = — 0,462 t = — 1,82
E3 = 0,0917 t = 2,30
F = 75,8
Vrednosti t kažejo, da sta koeficienta A3 in B 3 
dobro določena, ostali pa mnogo slabše in jih torej 
ne moremo smatrati za zanesljive. To tudi pomeni, 
da vzeta oblika ne ustreza funkciji g (x).
3.4 Določitev in preizkus kvadratne oblike 
funkcije g (x) z upoštevanjem robnega pogoja
Funkcijo g (x) upoštevamo v obliki kvadratne 
funkcije, ki zadovolji robni pogoj g (0 ) = 1  in iz­
raz za p pišemo:
R = A2 + B2 [Po +  (1 +  a) (1 — kx) Ag]  
in jo preuredimo
R =  A -2 + B2 (p0  + A g )  + C2zlp +  D2A g  x
Izračun nam da za koeficiente sledeče vred­
nosti:
a 2  = 2,971 t = 27,3
b 2 = — 0,740 t = — 16,3
c 2 = 0,383 t = 0,75
D-2 = 0,0234 !« \ t  = 0,75
F =  96,6
Vrednosti t kažejo, da sta dobro določena le 
glavna koeficienta A2  in B2, koeficient C2  je še 
vedno dobro določen, čeprav mnogo slabše kot A2 
in B;>, D -2 pa je praktično nedoločen. Odtod sledi, 
da z linearno odvisnostjo zveza med g  in x ni do­
volj dobra.
3.3 Določitev in preizkus splošne kvadratne 
oblike funkcije g (x)
Splošna kvadratna oblika odvisnosti med g  in 
X je :
g  =  Q0 +  (a +  bx +  cx2) A g
Č e  to vstavimo v enačbo umerilne pi'emice in 
dobljeni izraz uredimo, dobimo naslednjo enačbo:
R = A3 + B?,p0  +  C3A g  + Dädp x +  E 3AQ x2
g  =  g 0 + (1 + bx +  cx2) A g
Z  vstavitvijo izraza za gostoto v enačbo umerilne 
premice dobimo:
R = A4 +  B4 (p„ + Ag) +  Ci A g x  +  D4dpx2 
Vrednosti koeficientov so:
A4 = 2,919
B4 = — 0,719 
C i  = 0,299
D4 =  — 0,0617
t  =  22,0
t =  — 12,9 
t  =  0,66
t  =  — 0,31
F = 88,9
Iz vrednosti t zopet povzamemo, da, sta A4 in 
B4 dobro določena, ostali koeficienti pa ne, kar je 
zcpet dokaz o neustreznosti oblike g (x).
3.5 Določitev in preizkus funkcije g (x, g 0, A g ) ,  
ki je linearno odvisna od x
Doslej smo upoštevali, da je funkcija g odvisna 
samo od x. Vendar pa je verjetno, da g 0 in A o  tudi 
nekoliko vplivata nanjo. Zato smo g (x, g„,  A g )  po­
izkusili izraziti kot linearno funkcijo x, kjer bi bil 
doseg xraax še odvisna od g„ in A g .  Tako velja za 
gostoto.
g  =  p0 +  A g  (a + bx)
kjer pa b ni konstanta, ampak je funkcija p0  in A g ,  
saj smo predpostavili, da je debelina vrhnje plasti, 
pri kateri na meritev gostota podlage več ne vpliva, 
odvisna od omenjenih količin. Tako b pišemo:
b2
b — b0 + bi p0  + -----
m
Z  izračunom so določene vrednosti koeficien­
tov zgornje enačbe:
Ce vstavimo b v p, tako dobljeni p pa v R in koe­
ficiente združimo, dobimo končni izraz:
R =  A5 +  B5 Oo +  C5 zip +  D5 —— X +  Eö A o  X +  G5 Oo A o  x
Me
Vrednosti za koeficiente so: Tabela 7: Rezultati klasičnih in izotopnih meritev na 
istih vzorcih
a 5 = 2,914 t = 21,7
b 5 = —  0,717 t = —  12,8
c 5 = —  0,562 t = —  3,50
Dr,= 0,706.10-3 t = 0,33
Es = 0,336 t = 0,65
Gs = —  0,101 t = —  0,44
F =  52,7
Iz vrednosti t-jev zopet sledi, da sta dobro do­
ločena le koeficienta A5 in B5 , ostali pa slabo, kar 
ni presenetljivo, saj smo že v naprej pričakovali, 
da A g  in g 0 le malo vplivata na potek funkcije g ( x ,  
£><» A g )  in tako nam ti rezultati torej potrdijo, da 
g (x, p„, A g )  popolnoma zadovoljivo opišemo s pri­
bližkom g (x).
4. OCENA REZULTATOV
V naših izračunih smo določili koeficiente 
enačb, ki smo jih dobili iz splošne enačbe umerilne 
premice z upoštevanjem raznih izrazov za merjeno 
gostoto.
Izračuni kažejo, da sta dobro določena le koe­
ficienta A in B, ki sta dejansko parametra enačbe 
umerilne premice. Ostali koeficienti, iz katerih bi 
določili parametre funkcije g, pa niso bili dobro do­
ločeni za nobeno obliko, v kateri smo poizkusili 
funkcijo g izraziti.
Vrednosti parametrov A in B so praktično ena­
ke, razen v primerih la  in 2 , kjer prihaja do manj­
ših odstopanj. To lahko pojasnimo v primeru la 
s tem, da smo koeficienta določili iz relativno 
majhnega števila meritev, ki so bile porazdeljene 
v majhnem intervalu gostot, v primeru 2  pa je bila 
linearna aproksimacija funkcije g nekoliko pre­
groba.
Končni vrednosti parametrov umerilne premice
sta:
A =  2,92 in B =  — 0,72 
in je enačba umerilne premice:
kjer je
R = 2,92 — 0,72 g  
g  =  Qo + g (x) A g
g (x) smo preizkušali v različnih oblikah, ven­
dar pa nam upoštevanje nobene oblike bolj ne pri­
bliža izotopskih merjenj klasičnim meritvam kot 
funkcija g, ki je podana v tabeli 1. Zato smatramo, 
da je ta dovolj dobra in jo lahko uporabljamo.
Tabela 2 podaja rezultate klasičnih in izotop­
skih meritev na istih vzorcih. Izotopske gostote 
smo določili iz umerilne premice, ki je bila dolo-
St
.
vr
ti
n
e
C
es
tn
o
p
od
je
tj
e
G
os
to
ta
iz
ot
op
sk
i
m
er
it
ev
k
g/
d
m
s
G
os
to
ta
k
la
si
čn
a
m
er
it
ev
k
g/
d
m
3
X cm G
os
to
ta
p
od
la
ge
k
g/
d
m
3
6 1 2 ,425 2 ,403 3,2 2 ,4 2 7
7 1 2 ,45 2 ,457 2 ,5 2 ,4 0 0
8 1 2 ,155 2 ,197 1,9 2 ,3 5 3
9 1 2 ,24 2 ,269 1,8 2 ,3 8 6
12 1 2 ,3 8 5 2 ,417 1,6 2 ,3 7 3
78 2 2 ,47 2 ,439 3 ,6 2 ,491
79 2 2,35 2,371 3,0 2 ,3 2 2
80 2 2 ,4 0 5 2 ,4 0 8 2,3 2 ,492
81 2 2 ,3 8 5 2 ,3 5 4 2,5 2 ,4 3 3
41 3 2 .1 0 2 ,157 2,0 2 ,4 1 2
4 2 3 2 ,275 2 ,297 1,3 2 ,4 1 2
43 3 2,29 2 ,3 3 5 1,2 2 ,4 2 2
44 3 2,40 2 ,400 3 ,0 2 ,4 0 6
45 3 2 ,3 1 5 2 ,342 2,3 2 ,4 3 7
46 3 2 ,3 6 5 2 ,385 2 ,3 2 ,4 3 2
47 3 2 ,415 2 ,460 2 ,0 2 ,4 3 0
48 3 2 .40 2 ,4 0 0 1,2 2 ,4 1 6
49 3 2 ,28 2 .285 1,7 2 ,2 9 4
50 3 2 ,2 8 5 2 ,318 2 ,0 2 ,3 3 1
51 3 2 .2 6 5 2,277 1,6 2 .3 4 9
1 4 2.31 2 .346 2,6 2 ,5 3 0
2 4 2 .31 2 .385 1,8 2 ,5 0 2
3 4 2 .37 2 ,399 2.6 2 ,5 3 4
4 4 2 ,36 2 ,366 2,6 2 ,5 8 6
5 4 2 .28 2,252 2,7 2 ,5 1 0
52 4 2 ,30 2 ,286 3.3 2 ,3 1 2
53 4 2 ,2 9 5 2 ,250 2,7 2 ,2 9 0
54 4 2 ,31 2 ,287 3,0 2 ,4 0 9
55 4 2 .30 2 ,283 2,3 2 ,4 0 0
13 5 2 ,4 8 5 2 ,486 2,4 2 ,5 2 0
14 5 2 ,4 8 5 2 ,485 3,2 2 ,4 9 4
15 5 2 ,435 2 ,465 2,8 2 ,4 9 7
16 5 2 ,445 2 ,433 3,3 2 ,4 5 5
17 5 2 ,46 2 ,4 5 9 3,6 2 ,4 7 3
18 5 2 ,4 3 2 ,428 3,5 2 ,4 9 2
19 5 2 ,4 2 2 ,422 4 ,9 2 ,4 6 2
20 5 2 ,3 2 2 ,398 3,2 2 ,4 5 1
21 5 2 ,35 2 ,415 4,4 2 ,471
22 5 2 ,3 2 5 2 ,385 7,1
23 5 2 ,4 2 5 2 ,440 3,9 2 ,4 3 7
2 4 5 2 ,4 2 5 2 ,4 3 4 2,7 2 ,4 8 6
25 5 2 ,42 2 ,462 3,2 2 ,4 7 6
26 5 2 ,4 6 2,463 3,1 2 ,4 3 2
27 5 2 ,4 3 2 ,4 4 5 3,8 2 ,4 4 0
28 5 2 ,3 8 2 ,417 3,7 2 ,3 5 6
56 6 2 ,2 6 5 2 ,288 3,0 2 ,3 2 8
58 6 2 ,29 2,300 2,9 2 ,329
59 6 2 ,2 1 5 2 ,262 2,3 2 ,2 5 9
60 6 2 ,1 9 2 ,228 2 ,4 2 ,2 6 4
61 6 2 ,3 9 2 ,3 4 5 2 ,5 2 ,2 8 3
62 6 2 ,3 6 5 2 ,350 2,6 2 ,2 8 3
63 6 2 ,2 7 2 ,293 3,0 2 ,2 4 9
66 6 2 ,2 6 2,255 2,5 2 ,250
67 7 2 ,1 8 5 2 ,1 5 0 3,2 2 ,3 4 3
68 7 2 ,41 2,387 2 ,6 2 ,4 8 7
69 7 2 ,5 0 2 ,4 3 9 3,5 2 ,4 8 8
70 7 2 ,4 6 2 ,451 2 ,4 6 3
72 7 2 ,4 6 2 ,446 5,0
74 7 2 ,4 0 5 2,383 2,5 2 ,4 6 4
75 7 2 ,4 2 5 2,381 2 ,6 2 ,4 9 6
76 7 2 ,3 7 5 2 ,3 4 2 2,1 2 ,4 4 6
77 7 2 ,4 2 5 2 ,384 3,8 2 ,441
čena v prejšnjem poglavju ob upoštevanju korek­
cij za debelino. Tudi debeline merjenih plasti in 
gostote podlage navaja tabela.
Za primerjavo rezultatov tvorimo diference 
med izotopsko in klasično določenimi gostotami. Ce 
iz dobljenih razlik določimo relativna odstopanja, 
ugotovimo, da je pri 62 meritvah v 32 primerih 
ujemanje boljše kot 1 %, v 23 primerih boljše kot 
2 °/o in v 7 primerih boljše kot 3 °/o. Ustrezna stan­
dardna deviacija je s =  ± 0,033 kg/dm3, kar spet 
pri poprečni gostoti 2,30 kg/dm3 predstavlja 1,4 °/o. 
Seveda pa nam mora biti jasno, da to deviacijo 
sestavljata napaki izotopskih in klasičnih meritev.
Diagram 1 prikazuje primerjavo klasično in izo­
topsko določenih gostot. Dobljene točke dokaj do­
bro ležijo okoli premice y =  x, interesantno pa je, 
da se točke, ki ustrezajo meritvam na asfaltih raz­
ličnih cestnih podjetij ponekod vidno grupirajo na 
eni strani premice. Očitno je zlasti za meritve na 
asfaltu cestnega podjetja 3 in cestnega podjetja 7, 
da se točke zbirajo samo na eni strani premice 
y =  X, v prvem slučaju pod in v drugem nad. Pri 
ostalih meritvah je grupiranje manj očitno. To si 
lahko razlagamo s tem, da uporaba različnih agre­
gatov, ki se razlikujejo po kemični sestavi in po 
obliki, in različnih biitumenov, ki se tudi razlikujejo 
po kemični sestavi, nekoliko vpliva na odgovor 
števca, torej na meritev. Odtod sledi, da vpliv sicer 
ni velik, nam pa nekoliko poslabša natančnost me­
ritve, če meritve na poljubnem vzorcu izvrednotimo 
z našo umerilno premico, ki velja za poprečne raz­
mere. Takoj nam pa je jasno, da lahko v slučaju
večjih del z istovrstnim agregatom in bitumenom 
z za ta material izdelano umerilno premico točnost 
meritev še izboljšamo.
5. ZAKLJUČEK
Iz rezultatov klasičnih in izotopskih meritev 
gostot asfalta smo določili enačbo umerilne premice
R = 2,92 — 0,72 g
in najbolj ustrezno obliko funkcije g (x, g 0, A g ) ,  ki 
jo rabimo za izračun korekcij pri določevanju go­
stot asfaltnih plasti tanjših od 5 cm. Najbolj ustre­
zna je oblika, ki je podana v tabeli 1 .
Z denzitometrom izmerjene rezultate smo iz- 
vrednotili ob upoštevanju ustreznih korekcij in pri­
merjava tako dobljenih gostot s klasično določenimi 
kaže dobro ujemanje. Določena umerilna premica 
omogoča merjenje gostote poljubnih merjencev s 
precejšnjo točnostjo, saj je standardna deviacija 
regresijske premice le ± 0,033 kg/dm3, kar pomeni 
da se klasične in izotopske meritve v 6 8  % razlo­
čujejo za manj kot 1,5 % in v 95 % za manj kot 
3 °/o. Ker pa je ta razlika določena tako z napako 
klasične kot z napako izotopske meritve, je torej 
napaka same izotopske meritve precej manjša.
Na napako pa poleg napake samega izotop­
skega merjenja in napake klasične meritve vpliva 
še sestav merjencev, ki ni bil pri naših meritvah 
vedno isti. Zato lahko izračunano umerilno pre­
mico vzamemo kot poprečno umerilno premico, s
katero lahko precej točno izmerimo gostoto poljub­
nih asfaltnih plasti.
Izkaže pa se smotrno, da bi ob gradnji večjih 
objektov, kjer bi se uporabljala vedno isti agregat 
in asfalt, določili novo umerilno premico, ki bi 
omogočila še ‘precizne j še meritve.
Omenimo lahko še, da se pri meritvah na ob­
jektih, kjer sestava merjencev ni konstantna, odsto­
panja v obe smeri pri statistični obdelavi rezultatov 
delno kompenzirajo.
UDK 685.85:658.562
GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (19)
St. 4', STR. >110—116
A. Zajc — M. Žižek — L. A. Jenček:
KRITIČNA PRESOJA MERJENJA GOSTOTE 
Z RADIOAKTIVNIMI IZOTOPI
Presoja merjenja gostote asfalta z radioaktivnimi 
izotopi je bila izvedena iz primerjave klasičnih in izo­
topskih meritev na istih mestih asfaltnih plasti. Na­
drobna matematična obravnava dobljenih rezultatov 
kaže, da je ujemanje obeh metod merjenj zelo dobro, 
saj je standardna deviacija regresijske premice 
± 0,033 kg/dm\
m n e n j e  in k r i t i k a
PRIPOMBE H GRADIVU: CESTNO OMREŽJE IN 
HITRE CESTE V SR SLOVENIJI — NAČRT RAZVO­
JA (DECEMBER 1969).
Cestni Sklad SR Slovenije je dostavil Zvezi grad­
benih inženirjev in tehnikov Slovenije elaborat o raz­
voju cestnega omrežja in hitrih cest v  Sloveniji v 
mnenje in pripombe. Predsednik Zveze ing. Vladimir 
Čadež je ob sodelovanju kompetentnih strokovnjakov 
naše Zveze in nekaterih naših vidnih znanstvenikov 
sestavil strokovno mnenje na predloženi elaborat, ki 
ga tukaj v celoti objavljamo.
Uredništvo
Načrt razvoja cestnega omrežja in hitrih cest v  
SR Sloveniji, ki ga je izdelal Cestni sklad SRS, pred­
stavlja eno izmed osnov za regionalni plan Slovenije. 
Skrbno izdelano gradivo in številni podatki, ki SO' 
zbrani in prikazani v obsežni dokumentaciji, so dra­
gocen prispevek k bodočemu reševanju vedno bolj 
pereče problematike razvoja cestnega omrežja v naši 
ožji in širši domovini. Zaradi izrednega finančnega 
napora, ki bo potreben za realizacijo razvoja cestnega 
omrežja v bližnjem in daljšem obdobju, so v elabo­
ratu zbrane osnove, ki so pogoj za uspešno reševanje 
te problematike.
Pri načrtovanju razvoja hitrih cest v  SR Sloveniji 
smo mnenja, da je treba poleg republiških interesov
B i b l i o g r a f i j  a
1. Jenček, L. A., Zajc A., Gradbeni vestnik št. 3 
(1969), 70;
2. Evaluation of Nuclear and Other Device Methods 
for Obtaining Bituminous Paving Densities, Sixth an­
nual paving conference Connecticut Bituminous Con­
crete Producers Association (1964);
3. Asphalt Concrete Density Gauge, Nuclear Chica­
go, Publication No 712140 (1966).
UDC 625.85:658.562
GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (19)
NR. 4, PP. UlO—116
A. Zajc — M. Žižek — L. A. Jenček:
THE CRITICAL JUDGMENT OF ASPHALT CON­
CRETE DENSITY MEASUREMENTS 
BY RADIOACTIVE ISOTOPES
The judgment of asphalt concrete density measure 
mentis by radioactive isotopes was carried out by com- 
parision of classical and isotopic measurements for the 
same asphalt concrete.
The mathematical treatment of results in detail 
indicated a good agreement of both metods, with an 
standard deviation of regression straight line of 
± 0,033 kg/dm3.
upoštevati dejstvo, da je naša republika del jugoslo­
vanskega prostora in da povezuje tudi važne prometne 
tokove dela evropskega cestnega omrežja med sosed­
njimi državami. Avto ceste v cestnem križu tvorijo 
hrbtenico in bazo za regionalni razvoj Slovenije.
Osnove za njihovo načrtovanje lahko danes za­
vestno in na daljše obdobje sami urejamo. Zato mo­
rajo biti takšne, da zagotove na dolgo obdobje dolgo­
ročne rešitve, ki bodo usklajevale ožje in širše inte­
rese. Iz teh razlogov se nam zdi, da bi bilo primemo, 
da bi cestni križ Slovenije poleg slovenskih interesov 
v ožjem smislu zagotovil najprimernejšo povezavo z 
osnovnim cestnim omrežjem ostalih republik in da bi 
istočasno omogočal prometnim tokovom sosednjih dr­
žav, da se vključijo v naše cestno omrežje, ne pa, da 
ga obidejo. Tak koncept osnovnega cestnega križa bi 
lahko dal za daljše obdobje čvrsto osnovo za bodoče 
detajlno urejevanje prometnih poti v  Sloveniji.
Iz elaborata o hitrih cestah in iz grafičnih prika­
zov te med seboj usklajene tendence niso dovolj raz­
vidne in dobimo vtis, da je osnovno cestno omrežje 
Slovenije izbrano le z aspekta razvoja Slovenije v 
ožjem smislu z izrazitim poudarkom na ekonomiki. 
Pri tem je vzeto kot osnova za bodoči razvoj cestnega 
omrežja obstoječe stanje cestnega omrežja, ki je re­
zultat industrijskega razvoja Slovenije za časa Av­
strije, ki si ga v tistem času nismo mogli sami krojiti.
Iz teh razlogov se nam zdi, da bi bilo treba v 
osnovnem cestnem križu predvsem poudariti smer 
Gorica—Postojna—Ljubljana—Zagreb kot povezavo
zahod—vzhod, ne pa prikazati od Razdrtega več ena­
kovrednih krakov proti morju in Gorici, kar zameglju­
je osnovni koncept povezave Padske nižine z vzhodom.
V zaključkih simpozija v  Mariboru o nacionalnem 
in mednarodnem pomenu hitre ceste Šentilj-—Gorica 
je bilo izraženo prepričanje, da je v okviru hitrih cest 
v  Sloveniji prav cesta Šentilj—Gorica tista, ki povezuje 
najbolj naseljene in najbolj aktivne predele Slovenije 
in njene urbanske centre, hkrati pa odpira perspektivo 
močnejšega razvoja tudi nekaterim območjem, po ka­
terih naj bi potekala. Zaradi tega bi močno prispevala 
ne le k razreševanju perečih prometnih vprašanj, am­
pak tudi k smotrnemu usmerjanju povezav in gravita­
cijskih tokov na način, ki naj učinkovito poveže slo­
vensko družbeno in gospodarsko življenje. Istočasno 
pa bi potek trase od Gorice do Šentilja v  največji 
meri odprl slovenski prostor mednarodnim prometnim 
tokovom. Če pri tem upoštevamo povezavo Ljubljana 
—Zagreb v okviru cestnega križa, dobimo tako osnov­
no povezavo z ostalimi republikami naše države.
Zato smo mnenja, da je treba v  elaboratu o raz­
voju hitrih cest dati potreben poudarek osnovnemu 
kraku Gorica—Razdrto-—-Postojna. Ta naj ne bi bil 
razviden samo iz grafičnih prikazov trase kot priori­
tetne (poglavje 9,1 — -priloga 1), ampak tudi pred­
vsem iz dinamike izgradnje omrežja AC odseka Raz­
drto—Nova Gorica, ki naj ne bi bil zgrajen šele ob 
koncu obdobja graditve hitrih cest, ampak v  času, ki 
ga bo med drugim narekovala novo zgrajena avto cesta 
Villesse—Gorica, ki bo v  kratkem gotova, in glede na 
pričakovani prevoz blaga skozi Gorico, ki je že danes 
po tonaži največji od vseh prehodov na jugoslovansko- 
italijanski meii (stran 55). Pri tem niso toliko bistveni 
elementi te hitre ceste na odseku Gorica—Razdrto, 
kot smer in pomembnost te trase, kar je tudi v skladu 
z intencijo gradnje ceste Šentilj—Goriča, za katero je 
skupščina SR Slovenije sprejela lansko leto poseben 
zakon. Ker želimo v našem interesu odpreti pota med­
narodnim prometnim tokovom, tudi smatramo, da je po­
trebno zgraditi odsek Hoče—Šentilj neposredno za 
gradnjo odseka Hoče—Levec. Terminski razmak 10 let 
je verjetno predolg.
Osrednja zveza inženirjev in tehnikov Slovenije 
in nekatere strokovne zveze, med njimi ZGIT Slove­
iz naš i t i  ko lek t i vov
PLENARNI SESTANEK PREDSTAVNIKOV 
PROJEKTIVNIH ORGANIZACIJ V
V Podvinu pri Radovljici so predstavniki projek­
tivnih organizacij 9. n  10. aprila t. 1. razpravljali o na­
slednjih vprašanjih:
1. Stanje angažiranosti projektivnih organizacij in 
njihova problematika.
2. Dolgoročni razvojni program projektive v SR 
Sloveniji.
3. Samoupravni sporazumi v  gradbeništvu.
4. Splošni pogoji za opravljanje investicijskih sto­
ritev.
5. Samoupravni akti projektivnih organizacij.
6. Varnost projektantov na gradbiščih.
1. V prvi točki dnevnega reda je bilo ugotovljeno, 
da so za leto 1969 samostojne projektivne organizacija 
v Sloveniji (24 anketiranih) planirale investicijskih 
storitev vsega skupaj v  vrednosti 73,7 milijonov dinar­
jev, izvršile pa so jih v vrednosti 92,7 milijonov, to-
nije, so že lansko leto stopile v stik s prejšnjim pred­
sednikom Cestnega sklada SRS in predsednikom mest­
nega sveta ing. M. Košakom z namenom, da jih opozore 
na nujnost reševanja križišča cestnega križa Slovenije, 
ki se nahaja na področju širše Ljubljane. Dobili smo 
zagotovila, da se intenzivno dela na pripravah in na 
čimprejšnji realizaciji poteka hitrih cest na področju 
Ljubljane.
Ni nam znano, če so do leta 1983 Ln 1982, ko bosta 
predvidoma končana sektorja hitrih cest skozi Ljub­
ljano, tj. Črnuče—Dolgi most in Vižmarje—Cikava, 
predvidene kakšne prehodne rešitve za nujno po­
trebno razbremenitev vedno večjega prometa skozi 
Ljubljano. Zdi se nam, da se to vprašanje prepočasi 
rešuje in da je realizacija gradnje teh odsekov časovno 
preveč odmaknjena.
Kakršnekoli hitre odločitve, ki bi jih bilo treba 
sprejeti, če se že danes ne vrše intenzivno pripravljena 
dela, ne bi zagotovile optimalnih rešitev za urejevanje 
najpomembnejšega prometnega vozlišča Slovenije.
V elaboratu je dobro prikazano poglavje 12,26 — 
nadzor nad gradnjo in kvaliteto del, ki ga praviloma 
opravljajo izvajalci in inštituti. Mnenja smo, da bi ob 
tej priliki kazalo opozoriti, na zaostalost industrije 
osnovnega gradbenega materiala (cement, bitumen, 
kamniti agregati, izolacijski materiali itd.). Ta indu­
strija proizvaja ne dovolj kvaliteten material in še 
tega v  nezadostnih količinah.
Elaborat naj bi dal tem proizvajalcem materialov 
smernice za njihov razvoj v smeri večjega asorti­
mana, večjih količin in predvsem primerne kakovosti.
Zaradi deficitarnosti tega materiala in drugih raz­
mer kontrola in ukrepi za zagotovitev primerne kva­
litete še niso dovolj učinkoviti. Menimo, da ni treba 
posebej poudarjati, da slaba kvaliteta materialov ne 
more dati dobre kvalitete gradbenih del.
K poglavju Projektiranje mostnih objektov bi 
opozorili na potrebo po čimprejšnji izdaji tehničnih 
predpisov za obremenitve mostov, ki naj bi se uporab­
ljale enotno pri gradnji avto cest ob upoštevanju ino­
zemskih predpisov o obremenitvi mostov, ki veljajo 
za gradnjo avto cest.
Če je le mogoče, bi se bilo treba izogibati začas­
nim predpisom in spreminjanju obtežb mostov po po­
sameznih fazah izgradnje avto cest.
Predsednik ZGIT S loven ije: 
V ladim ir Čadež, dipl. ing . gradi).
rej za četrtino več. V 13 evidentiranih birojih pri 
gradbenih podjetjih pa so planirali vrednost realizacije 
v višini 12,6 milijonov dinarjev, izvršili pa so jih za
15,4 milijonov. Vrednost sklenjenih pogodb za letošnje 
leto znaša pri samostojnih projektivnih organizacijah
35,1 milijonov dinarjev, pri birojih gardbene operative 
pa 6,1 milijonov dinarjev.
V primerjavi z letom 1968 je bila lanska realizaci­
ja projektivnih podjetij za 38 %> večja, pri tem pa je 
izredno porastel tudi delež neplačanih situacij v celot­
nem dohodku. Projektivne organizacije so imele po­
prečno 1244 zaposlenih. Poprečno so dosegle na zapo­
slenega lani 66.510 dinarjev dohodka, predlanskim pa 
56.057 dinarjev.
V razpravi so ugotovili, da je bila lani projektivna 
dejavnost zelo neenakomerna, kar zlasti velja za spe­
cializirane organizacije, kot npr. za projektiranje cest. 
Ker ni dolgoročnih in srednjeročnih razvojnih progra­
mov, dobivajo projektanti naročila od investitorjev po­
vsem stihijsko, tako da jih je včasih preveč, včasih
premalo. Investitorji so v primerjavi s prejšnjim ob­
dobjem še slabše pripravljeni na lastne investicije, 
zahtevajo izredno kratke izdelavne roke, medtem ko 
se dela po navadi na gradbiščih že izvajajo'. Udeleženci 
so zahtevali, da dobe projektanti v naši družbeni skup­
nosti tisto vlogo-, ki jim pripada in jo imajo projek­
tanti v vsem svetu, t.j. vlogo samostojne gospodarske 
dejavnosti kot enakopravni partner vseh, ki sodelu­
jejo v investicijski graditvi. Izvolili so člane odbora 
projektivne dejavnosti v okviru Biroja gradbeništva 
Slovenije z nalogo, da pripravi in obdela posamezna 
vprašanja (pereča), ki se nanašajo na projektivo, ter 
s konkretnimi predlogi in nenehnimi akcijami ob pod­
pori vseh pro j. organizacij prispeva k uresničitvi ome­
njenih teženj.
2. V razpravi o dolgoročnem razvojnem programu 
projektive SR Slovenije je bila podana informacija, da 
bi posebna komisija pripravila predlog in tudi zgo­
ščen povzetek. Predlog je treba še dopolniti zlasti s 
področja ekonomike, strokovnega izobraževanja ter ka­
drovanja v projektivi, nakar bo naloga glavne komisi­
je, da izdela dolgoročni razvojni program za vse grad­
beništvo Slovenije, vključno s povzetkom in ustrezni­
mi ekonomskimi pregledi, ter ga predloži Republiški 
gospodarski zbornici, ki je nosilec celotne nalo-ge za 
vse gospodarstvo Slovenije.
3. V zvezi s samoupravnimi sporazumi v  gradbeni 
operativi so udeleženci sestanka obravnavali predlog 
pododbora za p-rojektivo pri RO sindikata gradbenih 
delavcev. Sklenjeno je bilo, da se z manjšimi dopol­
nitvami predlaga projektantskim organizacijam, naj 
sprejmejo:
1. sporazum o posto-pkih za samoupravno dogo­
varjanje in načelih za izvajanje samoupravnih spora­
zumov v gradbeništvu in IGM;
2. ustrezni del, ki se nanaša na projektivo, spora­
zuma o najnižjih obračunskih osnovah za delitev oseb­
nih dohodkov in vrednotenju dela v -kalkulacijah, ka­
terega so lani decembra podpisala gradbena podjetja.
Ostali sporazumi za projektivo so v  pripravi. Do­
bršen del razprave je bil namenjen ceniku projektivnih 
storitev, katerega bi morali vsekakor upoštevati kot se­
stavni del v  samoupravnih sporazumih projektivnih 
organizacij.
4. O splošnih pogojih za opravljanje investicijskih 
storitev (glej poseben sestavek).
5. Statuti in pravilniki projektivnih organizacij o 
medsebojnem delovnem razmerju ter drugi interni 
akti so večinoma še vedno v dovršitveni fazi — pred 
sprejetjem. Skladno s predpisi pa je treba sedaj iz­
delati pravilnik o sistemizaciji delovnih mest.
6. Da bi vskladil dejansko prakso v  zvezi z zago­
tovitvijo varnosti projektantov, kadar so po službeni 
dolžnosti na gradbiščih, z obstoječo zakonodajo, je bil 
pripravljen predlog posebnega dogovora med projek­
tivnimi organizacijami in podjetji gradbene operative. 
Večina organizacij je ta dogovor podpisala, vendar so 
bili nekateri mnenja, da takšen poseben dogovor ni 
nujno potreben, ker mora gradbeno podjetje kot osnov­
ni izvajalec skrbeti za varstvo vseh, torej tudi pro­
jektantov, ki delajo na gradbišču, s tem, da si le-ti 
sami poskrbijo potrebna zaščitna sredstva npr. čelade, 
škornje, itd.
Udeležba na plenarnem sestanku projektivnih orga­
nizacij je bila izredna, razprava pa zelo koristna in 
uspešna.
GRADBENA DEJAVNOST V TUJINI V LETU 1969
Podjetja gradbene operative Slovenije so lani (po 
podatkih Zavoda za statistiko) izvršila v  tujini gradbe­
nih dei v skupni vrednosti 355 milijonov dinarjev. Dela 
so bila izvršena v  Alžiriji, Avstriji, Belgiji. DR Nem-
čiji, Franciji, Nizozemski, Italiji, Iraku, Libiji, Siriji, 
Tuniziji, Turčiji, Švici in ZR Nemčiji, torej kar v 14 
državah. Tako po vrednosti, kakor tudi po poprečnem 
številu v tujini zaposlenih delavcev naše gradbene ope­
rative je daleč na prvem mestu ZR Nemčija, sledi Libi­
ja in druge. Vsa dela so podjetja izvršila s poprečno 
2831 delavci, od tega je -bilo 2023 delavcev iz SFRJ.
Vrednost projektivnih storitev za tujino je lani 
dosegla 4,8 milijonov dinarjev in sicer za Libijo, Ma­
dagaskar ter ZR Nemčijo. Pri tem je bilo poprečno 
zaposlenih 37 projektantov in ostalih. Največji delež 
odpade na Libijo-, za izvajanje nadzora 4.000 stanovanj.
SPLOŠNI POGOJI ZA OPRAVLJANJE 
INVESTICIJSKIH STORITEV
Poslovno združenje projektivnih organizacij KOP- 
ROJEKT — Zagreb je pripravilo osnutek »Splošnih 
pogojev za opravljanje investicijskih storitev«. Načelno 
so o osnutku razpravljali že tudi na prej omenjenem 
plenarnem sestanku predstavnikov projektivnih orga­
nizacij Slovenije v  Podvinu. Ugotovili, so, da je izde­
lava takšnih splošnih pogojev izredno potrebna in nuj­
na naloga, saj bo z njimi izpolnjena velika vrzel, ki 
sedaj povzroča vrsto poslovnih težav in tudi nepotreb­
nih pravnih sporov.
Biro gradbeništva bo ob sodelovanju slovenskih 
projektivnih organizacij koordiniral napore, da bodo 
splošni pogoji čimprej sprejeti in objavljeni.
SAMOUPRAVNI SPORAZUMI OBVEZNI ZA VSE 
GRADITELJE AVTOCESTE
Naslednji dan po splošnem podpisu pogodbe o iz­
vršitvi del na odseku avtoceste Vrhnika—Postojna je 
bil v  Domu sindikatov Slovenije v Ljubljani sestanek 
predstavnikov grupacije ter podjetij, angažiranih na 
tem velikem gradbišču.
Podpredsednik R. O. sindikata gradbenih delavcev 
ing. Janez Brezovec je vse seznanil z vsebino samo-’ 
upravnih sporazumov v gradbeništvu, ki so jih lani 
decembra podpisali predstavniki slovenskih gradbenih 
podjetij. Pri tem je poudaril, da je izvajanje teh sa­
moupravnih sporazumov obvezno tudi za vse izvajalce 
iz drugih republik, kar je v skladu tudi s stališčem 
centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije. Zla­
sti je opozoril na izvajanje »Sporazuma o najnižjih 
obračunskih osnovah za delitev -osebnih dohodkov in 
vrednotenju dela v kalkulacijah«. Po tem sporazumu 
morajo znašati obračunske osnove za delitev osebnih 
dohodkov v  letu 1970 na uro najmanj:
za nekvalificirane d e la v c e ............................3,12
za polkvalificirane d e la v ce ............................3,65
za kvalificirane d e la v ce .................................5,00
za visokokvalificirane d elavce .......................5,80
Predstavniki izvajalcev iz drugih republik so me­
nili, da ne bo posebnih ovir za izvajanje tega sporazu­
ma, ker imajo že sprejete ali pa bodo v kratkem spre­
jeli podobne medsebojne sporazume tudi -pri njih. Se­
veda pa bodo vsi izvajalci del na AC Šentilj—Gorica 
odsek Vrhnika—Postojna dolžni izvajati tudi ostale 
samoupravne sporazume, podpisane s strani slo­
venske gradbene operative, kot npr. »Sporazum o mi­
nimalnih standardih pri urejanju stanovanjskih domov, 
pro-vizorjev in delavskih naselij za gradbene delavce«, 
dalje »Sporazum o zaposlovanju in izobraževanju grad­
benih delavcev« ter ustrezno tudi druge sporazume.
Bogdan M elihar
vesti  iz inozemstva
POLAVTOMATSKA KONTROLA NAPENJANJA 
ARMATURE
V Inštitutu za nafto v Gruznecku (SZ) so izdelali 
napravo, imenovano kontaktni tenzometer, ki omogoča 
distaneno merjenje mehanskega napenjanja armature. 
Z njo se lahko avtomatsko izključuje dovod energije 
konstrukciji, ki se napenja v trenutku, ko se doseže 
predvidena natezna obremenitev. Naprava je sestav­
ljena iz razdelilnika in izvršnega mehanizma. Razde­
lilnik, ki služi za zaznavanje deformacij v armaturi in 
za vključevanje izvršnega mehanizma, je sestavljen iz 
prižemalnikov, ki so medseboj zvezani s sistemom tele­
skopskih cevk, mikro skalo in mikrometričnim vija­
kom, ki omogoča kontrolo velikosti raztezanja oz. na­
penjanja armature.
Izvršni mehanizem sam predstavlja relejno-kon- 
trolni sistem, ki je zvezan s mikro stikalom razdelil­
nika in toikovodom za dovod energije nateznemu stro­
ju. Na armaturo se pred napenjanjem pritrdi razdelil­
nik in iz skale mikrometričnega vijaka se registrira 
odštevek pri sprožitvi mikro stikala.
Delovanje napetosti med mehanskim napenjanjem 
presojamo po velikosti deformacije armature na bazi 
razdelilnika in ga določimo iz razlike odčitanih vred­
nosti po sprožitvi izvršnega mehanizma. Velikost nape­
tosti, ki ustreza izmerjeni deformaciji armature, se do­
loči iz modula utrditve jekla; ta se dobi z mehansko 
preiskavo armature in se primerja z navedbami mano­
metra hidravličnega. valja.
Da se avtomatsko izključi dovod energije napenjal­
ne naprave v trenutku, ko se doseže predvidena nape­
tost, se vključi blokiranje tokovoda, ki upravlja rele 
in zatič mikrometra se oddalji od mikro stikala za raz­
daljo, ki ustreza podaljšanju armature pri določeni na­
petosti. Avtomatsko stabiliziranje določene sile med 
nujnim časovnim presledkom se izvrši pri izključenem 
blokiranju tokovoda, ki upravlja rele.
Kontrolni tenzometer se lahko upravlja za kontro­
lo napetosti pri elektrotermičnem načinu napenjanja 
armature. V SZ ga uporabljajo v Gruznecki tovarni že- 
lezobetonskih konstrukcij pri izdelavi montažnih pred­
napetih nosilcev. S to napravo lahko merijo napetosti 
s točnostjo do ± 2  — 3 °/o.
Beton i železobeton 197c; 3
CESTNI NADVOZ V OBLIKI PREDORA
Za izdelavo nadvoza zvezne ceste 72 prek želez­
niške proge v Connecticutu (ZDA) so uporabili izvirno' 
idejo: prek proge so zgradili predor, nanj nasuli zem­
ljo in prek tega hribčka izpeljali cesto, ki preseka 
dvotirno progo pod kotom 74°. Konvencionalna rešitev 
bi bila sezidati dvojni most s tremi loki z razpetino 
po 38 m; vendar so se odločili za sklepni obok z nasi­
pom, kar je pocenilo gradnjo za okoli eno četrtino.
Za lok obočne konstrukcije prek proge so uporabili 
neoprene pri izdelavi nepropustnih membran, tesnil in 
ležajev. 207 m dolgi obok je izdelan iz 115 parov mon­
tažnih delov iz napetega betona, ki so široki po 1,80 m, 
debeli 0,46 m in visoki le, 76 m. S pomočjo primernih 
dvigalnih naprav so jih vstavili v  34 m široke funda­
mente, ki tečejo po vsej dolžini tunela. Neoprenski le­
žaji, ki imajo U obliko in se vstavljajo na konce obo­
ka pa preprečujejo premike posameznih montažnih 
enot po vzdolžni smreri predora vzporedno s tiri.
Ker se da neopren, ne da bi izgubil svoje fizikalno- 
mehanske lastnosti, oblikovati, se je izkazalo pri pre­
našanju obremenitev. Neoprenski ležaji (blazinice) so
vstavljeni tudi v stike na vrhu oboka. Ploskve med in 
pod sklepnimi ležaji iz masivnega neprena so izpolnje­
ne z neoprensko mahasto gumo. Za tesnjenje fug med 
posameznimi polovicami oboka so nalepili 305 mm ši­
roke in 3,2 mm debele plošče iz neoprena.
Vsa dela so izvršena brez prekinitve železniškega 
ali cestnega prometa.
Strassen und T iefbau 1970/2
ALUMINIJASTA FASADA NA VIŠINI 2700 m
Pri gradnji žičnice Dachstein (Avstrija) je dobavila 
in montirala tvrdka Waagner Biro za gorsko postajo v 
višini 2700 m fasado iz aluminija. Na tej višini so tem­
perature tudi do — 40° C. Vdiranje mraza se da prepre­
čiti le s tem, da je notranja aluminijska konstrukcija 
ločena od zunanje aluminijske obloge s profilom iz 
umetne mase.
Aluminijasta fasada, ki ima nad 1260 m2, je di­
menzionirana za hitrost vetra okoli 180 km/h. Ekonom­
ska plat takšne konstrukcije je zelo ugodna: da se 
lahko montirati, prištedi se na ometu in plesku, obe­
nem pa je fasada dobro zaščitena pred vremenskimi 
vplivi.
Kot prva tvrdka v  Evropi je Waagner Biro dokazal, 
da dopuščajo gradbeni deli iz aluminija gospodami na­
čin gradnje.
B auzeitung 1969/TCH
n o v a  Čr p a l k a  z a  b e t o n
Tvrdka AZAR-G.m.b.H. iz Kassa je tudi v Evropi 
uvedla novo napravo za transporti ran je in brizganje 
betona. Betonska črpalka K II dela po t. im. betonskem 
mokrem prizgalnem postopku za brizganje betona. Z 
njo se strojno transportira do 8 cbm/h gotovega betona 
z velikostjo zrna 15 cdn^ 16 mm na višino 40 m, ali pa 
vodoravno na večkratnih razdaljah s pomočjo cevi 
svetle širine 65 m. Vgrajena izravnalna črpalka ima 
veliko zmogljivost. Transportiranje, ki ga lahko urav­
najo na 2 do 8 cbm/h, kot tudi zelo enostavno uprav­
ljanje dajeta tej napravi široko uporabno polje kot 
npr. polnjenje fug, (pri elementih iz armiranega beto­
na), polnjenje opažne opeke itd. S pnevmatskim uprav­
ljanjem se da prekinjati curek betona kot tudi trans­
portiranje finega betona za vmesne stene.
Nasprotno cd dosedanjega postopka brizganja be­
tona se v tem primem ne uporablja zrak za prenaša­
nje ampak za brizganje, s čimer se zmanjša poraba 
zraka od dosedanjih 1 cbm/min na 3 do 6 cbm min.
Omeniti je treba še, da je odstranjena nevarnost 
silikoze z brezprašnim brizganjem.
B auzeitung 196&/798
POROTON — NOVA KERAMIČNA LAHKA OPEKA
Pod imenom »Poroton GZ 220« je dala na trg tvrd­
ka Wienerberger-Ziegelfakriks und Baugesellschaft no­
vo porozno lahko opeko velikega formata 25 X 25 X 22 
centimetra in s težo 9 kg.
Poroton opeko izdelujejo po Femhofovem postop­
ku, ki je zaščiten v 32 državah. Pri tem se predelani 
surovi glini primeša pred bnitketiranjem penasti poli- 
stirol v obliki finih perl. Pri žganju izpari sredstvo za 
penjenje in tvorjenje por brez ostankov in tvori luk­
njice (pore), ne da bi material pokaL
Poroton združuje vredne lastnosti keramične opeke 
in prednosti lahkih gradbenih materialov.
B auzeitung 19«V7S» 
Ing. E. M.
prikazi  in ocene
Karl Moritz:
FLACHDACHHANDBUCH
(Priročnik o ravnih strehah. Bauverlag GMBH, Wies­
baden — Berlin. 3. pregledana izdaja, 736 strani DIN 
A5, 434 slik in 57 tabel. Vez. DM 54).
Ravne strehe kot oblikovni element modeme ar­
hitekture si ne moremo več odmisliti niti iz nove sta­
novanjske gradnje, kot tudi ne iz gradnje industrij­
skih objektov. S tretjo izdajo tega priročnika je za­
ložba Bauverlag oskrbela arhitektom, inženirjem, stati­
kom, pa tudi strokovnjakom za strehe in izolacije zelo 
uporabno pomagalo za načrtovanje, oblikovanje, kon­
strukcijo in izvedbo ravnih streh. Tudi nova izdaja 
nudi izčrpne obdelave vseh detajlnih vprašanj in pro­
blemov. Knjigo odklikuje zelo pregledno podajanje 
snovi Vsebuje tudi prav številne primere za brezhib­
ne konstrukcije ravnih streh in njih izvedbo z vsemi 
nadrobnimi in fimkcionalnimi opisi razpoložljivih grad­
benih materialov in konstrukcijskih elementov. V novi 
izdaji je tekst prirejen tudi glede na najnovejše nor­
me in standarde.
Napake in poškodbe, ki se vedno znova pojavljajo 
na ravnih strehah, imajo skoraj vedno vzrok v grad- 
beno-fizikalnih nepravilnostih. Ker še vedno nimamo 
na razpolago ustreznih predpisov o oblikovanju ravnih 
streh glede na zakonitosti toplotnega dušenja, toplotnih 
napetosti, difuzije pare itd., je tudi v tej knjigi precej­
šen obseg zavzela obravnava vzrokov in predvidenih 
možnosti za pojavljanje različnih napak in poškodb na 
ravnih strehah.
Nadaljnja pomembna prednost priročnika so mno­
ga skrbno premišljena navodila in uporabnostna pod­
ročja za najrazličnejše konstrukcije ravnih streh.
Na temelju svoje dolgoletne izkušnje in svetoval­
ske dejavnosti pri načrtovanju in oblikovanju ravnih 
streh je avtor lahko zbral množico spoznanj, virov za 
napake in predlogov za izboljšave, ki jih obravnava v 
svoji knjigi.
Tudi nova izdaja je razdeljena v dva dela. Del A 
vsebuje fizikalne zakonitosti o prehodu toplote, o pro­
računu toplote, o difuziji pare, o raztezkih itd., s pri­
meri in rezultati.
Del B vsebuje številne zglede praktičnega obliko­
vanja ravne strehe s popisi detajlov in funkcionalnih 
posebnosti, ob upoštevanju materialov, ki prihajajo 
pri gradnji ravnih streh predvsem v  poštev.
S tem imajo strokovnjaki spet na razpolago pri­
ročnik, ki povsem ustreza sedanjemu spoznanju o kon­
strukcijskih in gradbeno-fizikalnih problemih ravnih 
streh.
Iz vsebine, ki jo podajamo v  naslednjem, je raz­
vidna širina in izčrpanost obravnavane tematike.
I. Fizikalne in grodbeno-tehnične osnove oblikova­
nja ravnih streh
Proračun toplotnega režima pri gradnji ravnih 
streh
Tehnične danosti in možnosti
Fizikalne in tehnične zahteve
Praktični proračun rosenja in difuzije
Toplotne napetosti in toplotno dušenje v gradnji 
ravnih streh
Strešni beton in ustrezna lega parne zapore
Vrste parnih zapor pri ravnih strehah
Zračno-difuzijske plasti pri gradnji ravnih streh.
II. Praktično oblikovanje ravne strehe
Splošna presoja konstrukcij 
Dvoplastne ravne strehe
Podrobna pojasnila za praktično oblikovane ravne 
strehe
Raztezna fuga v ravni strehi
Materiali za strešno kritje in njihova uporaba
Načini kritja s strešno lepenko
Metalne kritine
Azbestcementne valovite plošče 
Valovite plošče iz plastičnih mas 
Valovito pleksi steklo 
Valovito mrežno steklo 
Izravnalne mase
Opečne kritine — skrilne kritine
Organski in anorganski materiali za dušenje
Odvod vode z ravnih streh
Osvetljevanje
Zračenje
Prednost zgradb z ravnimi strehami 
Splošni tehnični predpisi, del C: 
strešno-krovska dela DIN 18338, kleparska dela 
DIN 18339, asfaltne Obloge DIN 18354.
B. F ,
Milan Jančikovič:
GRADBENA MEHANIZACIJA IN NIZKE GRADNJE
V skupni izdaji Višje tehnične gradbene šole in 
Društva gradbenih inženirjev in tehnikov Zagreb je v 
začetku marca tega leta izšla knjiga pod zgornjim na­
slovom. Knjiga vsebuje 257 strani teksta, 255 slik in 
skic in XIV tabel. Format knjige je 24 X 17 cm, cena 
50 din.
Knjiga je avtorizirani učbenik za študente Višje 
tehnične gradbene šole v Zagrebu in njene področne 
oddelke v Splitu, Osijeku, Karlovcu in Banja Luki, na 
katerih se predmet »Gradbena mehanizacija« predava 
skozi dva semestra s fondom predavanj 120 ur. Prav- 
tako je knjiga namenjena obiskovalcem seminarja 
»Organizacija in mehanizacija graditve«, ki že dvanaj­
sto leto prireja Društvo gradbenih inženirjev in teh­
nikov v Zagrebu. Razumljivo je, da lahko knjiga ko­
ristno služi v praksi tudi vsem drugim gradbenim inže­
nirjem in tehnikom.
Skupaj z izdajo knjige »Gradbena mehanizacija I 
Visoke gradnje« iz leta 1966 sestavlja zgaraj navedeno 
delo zaokroženo celoto.
V II delu knjige so Obdelana naslednja poglavja:
I. Uvod v mehanizacijo pri nizkih gradnjah
II. Stroji za zemeljska dela:
—• stroji za izkop zemeljskih materialov (bagri, 
buldožerji, skreperji, grederji)
— stroji za nakladanje in transport zemeljskih 
materialov
— stroji za utrjevanje tal.
III. Stroji za delo v steni (pnevmatsko orodje, 
globinski vrtalni stroji, vrtalni stroji za izvlačenje je­
dra itd.).
IV. Stroji za gradnjo cest:
— stroji za izdelavo bitumenskih vozišč 
—• stroji za izdelavo betonskih vozišč
— stroji za stabilizacijo tal
— stroji za površinska obdelavo vozišč
— stroji za vzdrževanje vozišč
V. Stroji za gradnjo predorov:
—• mehanizacija za gradnjo predorov z miniranjem
— mehanizacija za betoniranje tunelske obloge 
—• mehanizacija za vrtanje tunelov brez eksploziva
(mehanski izkop predorov).
VI. Stroji za temeljenje (fundiranje)
VII. Stroji za polaganje in vzdrževanje zgornjega 
ustroja železnic:
— stroji za obdelavo gramoznega zastora
— stroji za obdelavo pragov in tračnic
—• stroji za izmenjavanje tračniiških slogov in za 
vzdrževanje zgornjega ustroja.
VIII. Gradbene črpalke.
IX. Zaščita pri delu z gradbeno mehanizacijo 
XI. Zbirka obrazcev za proračun učinka strojev.
Abecedni register strojev I. II. knjige.
Popis literature.
Knjiga je po oceni komisije za recenzijo zelo do­
bro ocenjena, ker nudi popolni vpogled v današnje sta­
nje sodobne mehanizacije in v njeno aplikacijo pri 
tehnološkem procesu graditve.
Med novostmi, ki v dosedaj objavljeni strokovni li­
teraturi tega področja še niso bile publicirane, navaja­
mo:
—■ uporabo laserskih naprav pri težki gradbeni 
mehanizaciji
— uporabo elektronske nivelirne avtomatike pri 
strojih za gradnjo cest
— stroje za zimsko službo na cestah
— mehanizacijo pri vrtanju tunelov brez eksplozi­
va.
Z izdajo te knjige je naša strokovna literatura bi­
stveno obogatena na dosedaj precej skromnem, toda 
važnem področju gradbeništva.
Naročila za knjigo sprejemajo:
Školski gradjevinski centar, Zagreb, Aleja parti­
zanskih pilota 1.
Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov, Zagreb, 
Berislavičeva ul. 6/1.
B .  F .
iz s t rokovnih revij in ča sop i sov
NAŠE GRADJEVINAKSTVO — Beograd, 1970. ŠT. 3.
Dr. M. R u b i n s t e i n ,  prof. univ. v Los Angelesu, 
USA.
Mr. V. S im  o n  č e ,  docent univ. u Skopju: Analiza 
konstrukcija metodom sila i metodom deformacija 
koristeći parcijalnu dekompoziciju. Str. 49-57, 3 sl.
Ing. A. F l a š a r :  Difuzija vodene pare kroz zidove od 
opeke obradjene plastičnim malterom. Str. 58—62, 
7 sl., 2 tab.
Ing. V. K a b a n o v ,  ekspert UN: Montažno-monolit- 
ne konstrukcije u hidrotehničkoj izgradnji. Str. 63 
—68, 10 sl.
Stručne knjige i časopisi Str. 68—71.
Simpozium evropske komisije za gradnje u seizmič­
kim područjima. Str. 71—72.
Kratki izvodi i anotacije. Str. 72—a.
GRADJEVINAR — ZAGREB, 9170. ŠT. 2.
Ing. H. K o 1 h : Studija nove železničke veze Karlovac 
—Krasica—Rijeka. Str. 53—59. 3 sl.
Prof. Ing. K. T o n k o v i ć :  Udarac vozila. Str. 64—65. 
3 sl.
Prof. Dr. Ing. L. Š u k 1 j e : Razvitak mehanike tla u 
poslednjih 20 godina. Str. 60—63.
S naših i inozemnih gradilišta. Str. 66.
Kratke vijesti. Str. 67—68.
Kongresi i sastancd. Str. 69—74.
Iz Saveza GIT Hrvatske. Str. 75—76.
Obavijesti. Str. 76—77.
Iz inozemnih časopisa. Str. 78—80. 8 sL 
Informacija br. 5 industrija cementa i azbestcementa, 
Anhovo. Str. XV.
IZGRADNJA — Beograd. 1970. ŠT. 4.
Akademik prof. Ing. B. Z e ž e 1 j : Dalji razvoj siste­
ma IMS. Str. 3—7.
Ing. M. Č a n a k :  Funkcionalni aspekti stambenih 
zgrada u sistemu IMS. Str. 8—15, 7 sl.
Ing. P. P e t r o v i č :  Arhitektonsko i urbanističko ob­
likovanje objekata sistema IMS. Str. 16—26, 14 sl.
Ing. arh. M. Č a n a k :  Primena sistema IMS za gra- 
djenje objekata z ajavne namene. Str. 27—33, 8 sl.
Ing. B. P e t r o v i č :  Statička i dinamička ispitivanja 
konstrukcije sistema IMS sa prikazom uti čaja 
zemljotresa u Banjaluci. Str. 34—44, 20 sl.
Ing. M. B a n i č  : Dalji razvoj konstruktivnih i drugih 
elemenata sistema IMS. Str. 45—54, 15 sl.
Ing. S. M i l o s a v l j e v i č :  Zvučne i toplotne karak­
teristike sistema IMS. Str. 55—62, 15 sl.
Ing. A. F l a š a r :  Tehnologija proizvodnje elemenata 
sistema IMS. Str. 63—72, 16 sL
Seminar o eroziji bujičnih tokova i rečnim nanosima. 
Str. 73.
Vesti i saopštenja. Str. 73.
Pregled mesečne periodike i knjiga. Str. 73—74.
STANDARDIZACIJA — Beograd, 1970. ŠT. 3.
Pregled standarda o kontejnerima. Str. 49—52.
Pregled standarda o železn. vagonima za prevoz i o 
prevozu UIC — transkontejnera. Str. 52—54.
Anotacije predloga standarda. Str. 54—56.
Iz Jugosl. zavoda za standardizaciju; izveštaj o tiska­
nju standarda. Str. 57—59.
Medjunarodna standardizacija. Primljena dokumenta­
cija. Str. 60—61.
Informacije Medjunarodne organizacije za standardi-1 
zaciju ISO. Str. 62—65.
Novi objavljeni Jugosl. standardi — od 9. 10. 1969. do
6. 11. 1969. Str. 66—68.
DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO I 
ARHITEKTURU — Beograd, 1970. ŠT. 191.
ILG —• 409. Savet za gradjevinarstvo Savezne privred­
ne komore. Informacija o radu XXXIV. 6 str. 
DGA — 1059. Elasto-plastična reakcija nasutih brana 
na dejstvo zemljotresa. 10 str.
KIG — 87. Klasifikovani indikatori za gradjevinarstvo. 
8 str.
TKD — 155. Cene gradjevinskog materijala u augustu 
1969. 16 str.
TKD — 156. Cene gradjevinskog materiala u sept 1969. 
14 str.
DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO 
I ARHITEKTURU — Beograd, 1970. ST. 192.
ILG — 410. Proizvodnja u gradjeviimar stvu do kraja 
novembra 1969. g. 4 str.
ILG — 411. Lični dohoci u gradjevinarstvu in ostalim 
oblastima privrede u oktobru 1969. g. 2 str.
DGA — 1071. Problemi planiranja u industrijalizova- 
nim organizacijama. 16 str.
DGA — 1072. Medjusobna zavisnost nosivosti, zbijeno- 
sti i vlažnosti finozrnastih zemljanih materiala. 6 
str.
DGA — 1073. Sunčevo zračenje za gradsku atmosferu 
na 45° s. š, i dobici toplote u klimatizovanim pro­
storijama. 10 str.
DGA — 1074. Spojnice i njihovi konstruktivni proble­
mi. 12 str.
DGA — 1081. Sadržaj časopisa »Dokumentacija za 
gradjevinarstvo i arhitekturu« za 1968. g. s str.
DGA — 1082. Sadržaj časopisa »Dokumentacija za 
gradjevinarstvo i arhitekturu« za 1969. g. 2 str.
KIG — 88. Klasifikovani indikatori za gradjevinarstvo. 
10 str.
TKD — 157. Cene gradjevinskih radova u četvrtom 
tromesečju 1969. g. 8 str.
DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO 
I ARHITEKTURU — Beograd, 1970. ST. 193.
ILG — 412. Drugi kongres Medjunarodnog društva za 
mehaniku stena. 2 str.
DGA — 1075, Dosadašnja aktivnost, rezultati i prob­
lemi u samoupravnom i društvenom dogovaranju 
u gradjevinarstvu i industriji gradjevinskog ma­
teriala. 8 str.
TKD — 158. Cene gradjevinskog materiala u oktobru 
1969. g. 14 str.
KIG — 89. Klasifikovani indikatori za gradjevinarstvo. 
16 str.
vest i
Poročilo s seje Zveze gradbenih inženirjev in teh­
nikov Jugoslavije, ki se je vršila marca 1970 v Beo­
gradu.
V merilu nadaljnjega razvoja gradbeništva Jugo­
slavije je treba trajno vztrajati, da se v  vseh republi­
kah zopet uvede polaganje strokovnih izpitov.
Vpliva naj se na študijske programe vseh vrst 
šol, da bodo vsi diplomanti ob zaključku obvladali 
vsaj en tuj jezik.
Slovenija in Makedonija lahko prevedeta »Teh­
nični gradbeni koledar« zveze v  svoj jezik za lastno 
izdajo. Klišeje bi posodila Zveza iz Beograda.
V Sloveniji se čuti močno pomanjkanje vseh stro­
kovnih kadrov, vse od dipl. gr. inž. pa do nekvalifi­
ciranega delavca.
Slovenci pripravljamo posebno strokovno ekskur­
zijo v Makedonijo in na Kosovo.
Vse republiške zveze naj o svojem sodelovanju s 
strokovnimi krogi, in društvi v zamejstvu obveste 
Zvezo in vse republiške zveze. Vse, kar posamezna 
republiška zveza izda — Gradbeni vestnik — biltene —
DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO 
i ARHITEKTURU — Beograd, 1970. ST. 194.
ILG — 413. Proizvodnja u gradjevinarstvu u 1969. g. 
4 str., 5 tab.
ILG — 414. Lični dohoci u gradjevinarstvu i ostalim 
oblastima privrede u novembru 1989. g. 2 str. 
DGA — 1076. Analiza osnova stanova — rad studenata 
Arhitektonskog fakulteta u Beogradu 1968—69. 
školske godine. 10 str., 25 sl.
DGA — 1077. Sinteza niskotermičnih cemenata. 12 str., 
2 sl., 20 tab., bibliografija.
DGA — 1078. Odredjivanje veličine senke pomoću no- 
mograma. 4. str.
DGA — 1079. Proračun debljima slojeva za pojačanje 
od bitumenom obavljene kamene sitneži. 12 str. 
DGA — 1082. Iznalažanje najpogodnijih prefabriko- 
vanih tipskih mostova i propusta. 2 str.
KIG — 91. Sadržaj klasifikovanih indikatora za gra­
djevinarstvo za 1969. g.
1. Predmetni registar. 24 str.
KIG — 92. Sadržaj klasifikovanih indikatora za gra-/ 
djevinarstvo za 1969. g.
2. Autorski registar. 8 str.
TKD — 159. Cene gradjevinskog materijala u novem­
bru 1969. g. 16 str., 1 tab.
DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO 
I ARHITEKTURU — Beograd, 1970. ST. 195.
ILG — 415. Stambena izgradnja u društvenom sekto­
ru u 1969. godini. 2 str.
DGA — 1083. Industrijalizacija gradjenja u odnosu na 
arhitektonska svojstva višespratnih stambenih 
zgrada sa osvrtom na pojave u regionima na putu 
razvoja. 12 str.
KIG — 93. Klasifikovani indikatori za gradjevinarstvo. 
18 str.
TKD — 160. Cene gradievinskog materiala u decembru 
1969.
Ing. A. S.
Naše brane — itd. naj se v dveh izvodih dostavlja 
vsem republiškim zvezam in Zvezi v Beogradu.
Tovariš ing. Vujovič iz ZJS, je poročal, da bo 
letos izšla revija predpisov tehnične regulative Jugo­
slavije.
V uredniški odbor revije »Naše gradjevinarstvo« 
se imenuje tov. ing. Sergej Bubnov, kot predsednik na­
še Zveze pa tovariš predsednik ing. Čadež Vladimir.
Na Zvezi v Beogradu je uvedena dežurna služba. 
Naslednja seja bo v Sarajevu.
*
Urbanistično društvo Slovenije je priredilo v de­
cembru 1969 posebno javno razpravo »Teze o temeljih 
politike urbanizacije in prostorske ureditve«.
Strokovnjaki Urbanističnega inštituta SRS, uni­
verze, stanovanjskih podjetij, projektantskih podjetij, 
Zveze ekonomistov, Zveze gradbenih inženirjev in teh­
nikov, Zveze arhitektov, Biroja za regionalni plan, 
podjetij za urejanje zemljišč idr. so podali smiselne
pripombe k tezam, ki so bile objavljene v posebni, 
priročni brošuri.
Ob zaključku je tovariš ing. Boris Mikoš, sekretar 
sveta za urbanizem SR Slovenije, povzel, da so pred­
ložene teze sprejemljive v merilu federacije, da je pa 
treba pustiti možnost, da jih posamezna republika 
prikroji v  posameznih členih po svojih specifičnih 
potrebah in trenutnem razvoju in standardu.
Našo Zvezo sta zastopala tovariša Ciril Stanič in 
ing. Branko Vasle.
*
Podjetje »COMMERCE« v Ljubljani je povabilo 
predstavnike vseh gradbenih podjetij v Sloveniji in 
predstavnike Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov 
Slovenije k predavanju in demonstraciji o sodobnem 
načinu sestavljanja proračunov in obračunskih situa­
cij na posebnih računskih strojih.
Predstavniki splošnega gradbenega podjetja iz 
Gorice so v poljudni obliki prikazali na praktičnih 
primerih, kako se na strojih računa, v kakšnem času 
in s kakšno točnostjo.
Verjetno si bodo posamezna podjetja ali pa bazen­
ska podjetja nabavila prikazane stroje.
*
Poslovno združenje stanovanjskih podjetij Slove­
nije in Gradbeni center Slovenije sta priredila repu­
bliški strokovni posvet »O bodočih zasnovah stano­
vanjskega gospodarstva SR Slovenije« februarja 1970 
v Kopru.
Po uvodem nagovoru o nalogah in namenu po­
sveta tov. ing. Borisa Mikoša, rep. sekretarja za urba­
v e s t i  iz ZE IT
POROČILO
s V. seje glavnega odbora Zveze gradbenih inženirjev 
in tehnikov Slovenije 2. marca 1970, ki jo je vodil ob 
85 °/o udeležbi predsednik Zveze ing. Vladimir Čadež.
Člani glavnega odbora, ki so gradivo prejeli že 
pred sejo, so v prvem delu in po uvodni obrazložitvi 
razpravljali o obračunu dohodkov in izdatkov Zveze 
ter Gradbenega vestnika za leto 1969. Zatem pa so 
obravnavali osnutek proračuna Zveze gradbenih inže­
nirjev in tehnikov Slovenije in Gradbenega vestnika 
za 1970 leto. Sledilo je še poročilo predsednika Zveze 
o izvajanju programa Zveze v letu 1969 in orientacij­
skem programu Zveze za leto 1970.
Preteklo delo — realizacija proračuna ZGIT Slovenije
Proračun Zveze je bil uresničen v višini 362.012,55 
din, Gradbenega vestnika pa v višini 199.141,08 din — 
skupaj je proračun Zveze in Gradbenega vestnika za 
leto 1969 znašal 561.153,63 din.
Člani G. O. so obravnavali bilančno poročilo za 
1969 ter so ga v celoti sprejeli. Sredstva, ki so bila 
na temelju osnovnega koncepta poslovanja Zveze za­
gotovljena, so bila v odnosu na realizacijo proračuna 
Zveze in Gradbenega vestnika, ki je znašala leta 1968 
441.398,59 prekoračena za 119.755,04 din. To povečanje 
sredstev proračuna je doseženo z večjim prizadevanjem 
članov — vseh organov Zveze in pa velike večine grad­
benih in projektantskih podjetij, ki po svoji moči pod­
pirajo delovanje Zveze in njenih aktivnih članov. To pa
nizem, so strokovnjaki iz Gradbenega centra, stano­
vanjskih podjetij in univerze prikazali vse najvažnejše 
teme iz tekoče stanovanjske problematike, ki so po­
sebno obdelane in zajete v zbirnem elaboratu, ki ga je 
izdelal Gradbeni center Slovenije.
V razpravi »Kakšna naj bo bodoča stanovanjska 
politika SR Slovenije oz. bodoča zasnova stanovanj­
skega gospodarstva«, so govorniki kritično obdelali 
trenutno stanje stanovanjske gradnje, ki zahteva ta­
kojšnjo družbeno pomoč 'in hitrejše ukrepanje ob 
negativnih pojavih, ki se dnevno porajajo na terenu.
Ob zaključku so zborovalci soglasno sprejeli 
smernice za nadaljnje delo, ki jih vsebuje obdelano 
gradivo in so jih govorniki še obogatili s terenskimi 
dogajanji.
Društvo za ceste SR Slovenije je imelo januarja 
1970 svoj drugi občni zbor.
V polni dvorani »Kluba ljudskih poslancev« so de­
legati iz vse Slovenije izbrali novo upravo, obravnavali 
delovni program in sprejeli jasne zaključke.
V pestrem razgovoru so udeleženci podprli uvodne 
besede tov. ing. Miloša Poliča, ki je v nagovoru obde­
lal vso perečo cestno problematiko v naši republiki.
Za novega predsednika je bil izvoljen tovariš 
Vojan Polak, za podpredsednika tov. ing. Miloš Polič 
in tovariš ing. Krivina Zdravko, za tajnika pa tovariš 
Stane Štrbenk.
V strokovne komisije republike in federacije so 
izvolili nad 60 splošno znanih strokovnjakov.
Glasilo društva bodo še nadalje »Naše ceste«, ki 
ga izdaja Poslovno združenje letnih podjetij SR 
Slovenije.
V. g . t. Ciril Stanič
je tudi omogočilo večjo aktivnost v izvajanju programa 
Zveze.
Nadzorni odbor, ko je pregledal poslovanje Zveze 
in Gradbenega vestnika, je predlagal glavnemu odboru, 
da izreče priznanje za obseg in doseženo kvaliteto 
Gradbenega vestnika ter za druge uspehe vsem čla­
nom, ki so pri tem sodelovali in ki so vložili za to 
potrebne napore.
Po oceni nadzornega odbora daje poslovanje glede 
na dohodke in izdatke tele rezultate:
D o h o d k i :
1. Planirana članarina članov je bila dosežena v 
višini 67 <’/o, ker so društva v Mariboru, v Celju, v No­
vem mestu, v Kočevju in v Kamniku obdržala celotno 
članarino za poslovanje svojih društev. Pripominjamo, 
da v  celotni članirini znaša strošek za Gradbeni vest­
nik 94°/o, za članarino pa ostane ostalih 6%>.
2. Povečana je bila vsota kolektivne članarine za 
25 »/o.
3. Neporavnana članarina ter naročnina za Grad­
beni vestnik za študente je bila dosežena le 62,5 °/o. V 
bodoče bi bilo potrebno to postavko dohodka temelji­
teje proučiti.
4. Reklamni oglasi in naslovne strani za Gradbeni 
vestnik so bili doseženi s 63 °/o nad predvidenimi. Takš­
na aktivnost je tudi predvsem omogočila redno izha­
janje našega glasila.
Predvidena postavka za seminarje in ekskurzije je 
bila glede na predviden načrt za leto 1969 prekoračena 
za 90 %>, kar kaže na splošno aktivnost tako članstva 
kakor Zveze.
6. Ostali dohodki (prodaja literature .in strokovnih 
publikacij) so bili doseženi 66 “/o.
7. Dohodki za kongres Zveznega društva konstruk­
torjev Jugoslavije so znašali 8.194,00 dinarjev (kongres 
je bil izveden v organizaciji Zveze GIT Slovenije).
I z d a t k i :
1. Izplačani bruto osebni dohodki stalnih delavcev 
Zveze so bili manjši za 5.275,10 dinarjev od planiranih. 
Stroški zunanjih sodelavcev so bili tudi manjši od 
predvidenih za 28%.
2. Materialni, izdatki so bili prekoračeni za 54 %. V 
proračunskih stalnih postavkah materialnih izdatkov 
so bili doseženi celo prihranki kakor na primer: na­
jemnina, pisarniški material, nabava pisalnega stroja, 
poštni stroški, potni stroški itd.
Glavnino prekoračenja materialnih stroškov pred­
stavljajo neplanirani stroški za seminarje ter ekskur­
zije.
3. Izdatki za kongres društva konstruktorjev Jugo­
slavije so znašali 77.373,70 dinarjev.
Bodoče delo — proračun Zveze za leto 1970
Glavni odbor Zveze je vsestransko presodil pred­
log proračuna Zveze GIT Slovenije in Gradbenega 
vestnika.
K proračunu so bila priložena in podana pojas­
nila in potrebne utemeljitve. Postavka osebnih dohod­
kov je bila usklajena s stališči, ki jih je do delitve 
OD za leto 1970 zavzel N. O. Zveze.
Predlog letnega proračuna Zveze GIT Slovenije 
znaša 300.000.— din (povprečje realizacije zadnjih treh 
poslovnih let +  10%).
Izdatki so planirani v enaki višini. Med izdatki 
sta predvideni dve novi postavki — nabava računskega 
in razmnoževalnega stroja v višini 6.500.— din.
Proračun Gradbenega vestnika 1970 je predlagan 
v višini 200.000.— din. Dohodek naj bi se tudi povečal 
iz prispevkov del. organizacij iz sredstev za izobra­
ževanje.
Izdatki so planirani v isti višini 200.000.— din s 
tem, da se oibseg GV poveča za 25%, izda pa 8 enojnih 
in 2 dvojni številki.
Skupna vsota obeh proračunov za leto 1970 znaša
500.000.— din,. V odnosu na realizacijo proračuna Zveze 
GIT in Gradbenega vestnika je proračun za leto 1970 za 
32.875,95 din oz. le  za 6.2% manjši.
Glede na celotni plan dohodkov in izdatkov, ki 
je v letu 1969 znašal 416.000 din, se plan dohodkov in 
izdatkov 1970 v  višini 500.000.— din poveča za 84.000.— 
oz. za 20 %.
Povzetek zaključkov z redne V. seje G. O. ZGIT
Po obsežni razpravi glavnega odbora Zveze je ta 
sprejel in potrdil predloženo bilanco poslovanja za 
leto 1969:
— sprejel proračun dohodkov in izdatkov Zveze 
v višini 300.000.—■ din. Gradbenega vestnika v višini
200.000.— din;
— odločil, da se akontacije osebnih dohodkov v 
letu 1970 povečalo za + 10%.
— da se izkazana razlika iz poslovanja za IV. kon­
gres v  višini 1.578,48 din nakaže JDGK — v Beograd;
— odobril nakup računskega in razmnoževalnega 
stroja;
— G. O. je sprejel še nekatere sklepe, ki zadevajo 
organizacijo Zveze In njeno poslovnost.
Poročilo o izvajanju programa Zveze gradbenih 
inženirjev in tehnikov Slovenije za leto 1969 je podal 
predsednik Zveze ing. Vladimir Čadež,
Aktivnost Zveze in konkretne akcije so bile opi­
sane v Gradbenem vestniku št. 10/11-69, zato jih ne ob­
jav jamo.
Poleg tega je Zveza z Zavodom za raziskavo mate­
riala in konstrukcij priredila 3-dnevni seminar o pro­
blematiki sodobne tehnologije betona in materialov za 
beton, seminar o problemih urbanizma pa po progra­
mu, ki ga je sestavil naš član — republiški sekretar 
ing. B. Mikuš.
Glavni odbor se je tudi strinjal s pripombami na 
zakon o ureditvi določenih vprašanj s področja gra­
ditve investicijskih objektov. Poročilo je podal ing. 
B. Vasle — predsednik komisije.
Predsednik zakonodajno-pravne komisije skupšči­
ne SR Slovenije je želel dobiti pripombe na osnutek tez 
zakona o javnih cestah. Ta naloga je bila poverjena 
ing. M. Marussigu.
Na posebno željo posebne komisije na skupščini 
SR Slovenije za revizijo zakonodaje s področja grad­
beništva sta bila ,s strani Zveze GIT imenovana ing. F. 
Čepon (visoke gradnje) in ing. M. Marussig (nizke grad­
nje).
Pripombe na elaborat o perspektivnem razvoju 
gradnje energetskih objektov v Sloveniji, bo v sodelo­
vanju z našo Zvezo izdelal skupaj s sodelavci strokov­
njaki ing. J. Mušič.
Zveza je tudi izdala, tako kot ostale republike, 
anketo o strokovnih izpitih. Večina predlaga, da se iz­
piti vrše pri Zvezi. Pri nas je ta zadeva urejena tako, 
da Zveza organizira pripravljalne seminarje za stro­
kovne izpite za kandidate, ki opravljajo strokovne izpi­
te pri izpitnem odboru Gospodarske zbornice Slovenije.
Realiziran je bil sklep, da ise s problematiko grad­
bene regulative seznani zvezni sekretar za gospodar­
stvo dr. B. Jelič, ki je pokazal vse razutaevanje za re­
ševanje problemov, ki jih je na tem področju potrebno 
še urediti. Komisija, ki jo sestavljajo predstavniki vseh 
republik (za našo republiko ing. Čadež) bo po potrebi 
Sodelovala v pripravah za izdajo nove gradbene zako­
nodaje.
Ing. Bubnov je postal predsednik jugoslovanskega 
društva za antiseizmično grajenje ter organiziral kon­
gres tega društva v Slavonskem Brodu po potresu v 
Banja Luki.
Konec leta 1969 je Zveza poslala poseben dopis 
vsem direktorjem gradbenih in sorodnih podjetij v 
Sloveniji, v  katerem je bilo prikazano stanje in delo­
vanje Zveze. Ta dopis je imel namen, da zagotovi tudi 
v bodoče pomoč gradbenih podjetij pri akcijah, ki jih v 
interesu naših članov izvaja naša Zveza, in da se še 
naprej zagotovi redno izdajanje Gradbenega vestnika.
Glede prostorov strokovnih zvez je v teku akcija 
ZIT Slovenije, da stopi v  stik s pristojnimi republi­
škimi organi. Naša Zveza podpira vsa prizadevanja 
osrednje zveze IT, da se vprašanje prostorov strokov­
nih zvez ustrezno reši v skladu z vlogo naših organi­
zacij.
Valentin Marinko-
INFORMACIJE ™
Z A V O D A  Z A  R A Z I S K A V O  M A T E R I A L A  I N K O N S T R U K C I J  V L J U B L J A N
Leto X I 4  Serija: PREISKAVE APR IL 1970
Nekaj primerov uporabnosti preiskave materiala 
in polkvantitativno določanje karbonatov, dolomita in kalcita, 
s pomočjo diferenčno termične analize (DTA)
Splošno je znana uporabnost metode DTA za 
določanje vrste glin kaolinitne, ilitne in montmo- 
rilonitne skupine.
Od enostavne pečke (npr. po Stegemiillerju) z 
ročnim upravljanjem, z enakomernim ogrevanjem 
voltmetra po izkustvenem programu in po vizual-
Sl. 1. DTA nekaterih znanih glin. Navadna naprava 
Hitrost 150 C m in.
nem odčitavanju s pomočjo ure in mili voltmetra, 
poznamo danes že povsem avtomatske DTA napra­
ve. Z njimi je mogoče nastaviti program s poljubno 
hitrostjo in občutljivostjo ter z avtomatsko regi­
stracijo podakov s pomočjo fotopapirja ali pisača.
Sl. 2. DTA m ineralnih  agregatov, m alt 
in azbestnih 'zdelkov. Ostalo enako kot pri sl. 1
Sl. 3. Studi] Lafarge betonov
ZRMK že od leta 1952 uporablja take naprave 
za določevanje raznih mineraloških sestavin v ma­
terialih.
Seveda so možnosti vsake naprave omejene in 
ima vsaka tudi svoje negativne in pozitivne strani. 
Najbolj idealna je naprava, ki vrši istočasno več
•/. •/.
Sl. 4. P o lkvantitativno določanje dolom ita in  kalcita.
z DTA. Ostalo kot pri sl. J.
vrst meritev istega materiala. Na primer diferenčno 
termično analizo, termogravimetrično analizo in še 
dilametrično analizo (krčenje ali nabrekanje mate­
riala).
V priloženih diagramih je o možnosti najbolj 
preproste ročno in vizualno upravljane naprave 
prikazanih nekaj značilnih diagramov keramičnih 
surovin pri segrevanju od 925 do 1000° C.
Iz njih vidimo, da ima na primer glina iz Aran- 
djelovoa (sl. 1) med 500 in 600° C več endotermnih 
odklonov, ki kažejo predvsem na mineral kaolinit 
(odklon pri 600° C) s primesjo Hita (odklon pri 
550° C) in še nekega drugega minerala (odklon pri 
530° C). Glina »Blatuža« ima značilno konico pri 
580° C, ki bolj kaže na ilit kot na kaolinit. Glina 
»Kameniti oglavak« ima poleg kaolinita tudi ilit. 
Bolj čisti kaolinitni glini sta »Boka — Zah. Nem­
čija« in kaolinitna glina iz Bolgarije. Splošno je 
znana sedleška kaolinitna glina (Zettlitz) iz Češke. 
Za primerjavo je na koncu še manj čista halojzitna 
glina iz Mladenovca.
Razen glin je mogoče preiskovati z DTA 
tudi škodljive primesi proda ali drugih kamnitih 
agregatov, cementnih malt in raznih izdelkov iz 
mineralnih surovin. Tako vidimo na primer pri 
drobnih frakcijah proda Savinje (sl. 2), razen or­
ganskih (ekzotermni odklon pri 380° C), in glinastih
Sl. 5. Vrednosti odklonov pri 0,25, 50,75 in  100 % dolom ita oz. 75, 50, 25 in 100 % kalcita. 
Avtom atska DTA N etzsch. H itrost 20» C min.
snovi (številni manjši endotermni odkloni) večjo 
količino kalcita (endotermni odklon pri 900° C). 
Drobne frakcije pri apnenčevem agregatu iz Jajca 
vsebujejo veliko ilitno-kaolinitne gline. V cementni 
malti je možno ugotoviti predvsem pesek iz dolo­
mita, v naravni glinasto cementni malti pa razen 
tega še razne cementne minerale in pdrtlandit (od-
*A
DOLOMITA V «LIMCl
Sl. 6. Polkvantitativno določanje dolom ita (5 °/o—20 °/o). 
A vtom atska DTA N etzsch. H itrost 20» C min.
klon pri 450°). Azbestna lepenka iz amfibolskega 
azbesta ima tudi nekaj značilnih odklonov (pri 
750° C, 800° C in 930° C). Bolj značilni so odkloni za 
lepenko iz serpentinskega stragarskega azbesta. Na 
tej krivulji je prikazana tudi druga reprodukcija 
istega vzorca. Tudi na krivulji azbestne vrvice je 
mogoče ugotoviti serpentinski azbest.
Se bolj pomembno je včasih zasledovanje po­
javov preperevanja na raznih vezivih s pomočjo 
DTA. Razen že zgoraj omenjenih možnih analiz 
surovin in primesi v gramozu, savinjskem produ, 
so zlasti značilni endotermni odkloni v izolirani ce­
mentni malti (Lafarge) (sl. 3). Analiziran je bil tako
(N 491)
ENDOTERMNI ODKLON O / l )  v  mrr? , 2 0 ° /m'n , NETZSCH 1S00°C
Sl. 7. Vrednosti odklonov 5, 10, 15 in  20 % dolom ita v g lin ici.
sam cement dveh vrst kot tudi čista cementna 
malta iz teh dveh cementov. Možno je bilo zasle­
dovati prekristalizadj o teh cementov v časovnem 
razdobju 7 mesecev. Prikazanih je še nekaj tipičnih 
kompaktnih in nekompaktnih vzorcev betona iz 
Lafarge-cementa. Kompaktni imajo vsi močnejše 
odklone pri 120—230° C, nekompaktni pa majhne 
začetne odklone. Heksagonalni aluminat spremenjen 
v kubični aluminat (endotermna konica pri 2 0 0 — 
360° C) je seveda v takih primerih postal kritičen, 
četudi se ta pojavlja tudi pri kompaktnih betonih.
Seveda je možno z DTA tudi zasledovanje dru­
gih reakcij npr. vezanja apna s tufom in podobno.
V nadaljnjem bi želeli pokazati tudi nekaj 
možnosti polkvantitativnega določanja dolomita in 
kalcita. Ker je taka analiza z DTA zelo preprosta 
in hitra, se je pri orientacijski oceni teh dveh mi­
neralov zelo radi poslužujemo. Prav bo prišla zlasti 
pri hitri oceni nevarnosti dolomitne reakcije pri 
»alkalnih« betonih.
'A
KALCITA V AUWCI
Sl. 8. P olkvantitativno določanje kalcita (5—20 "/o). Avtomatska 
DTA N etzsch. Hitrost 20« C/min.
200 400 600 800 1000 1200 UOO 1600
ENOOTERMNI ODKLON V mn? ( V 2 I ,  » “/m in  , NETZSCH 1500»C
Sl. 9. V rednosti odklonov 5, 10, 15 in  20' »/o kalcita v  glinici.-
Za osnovo smo vzeli enkrat zmes kalcita in 
dolomita (25, 50, 75 in 100 %) (sl. 4 in sl. 5), drugič 
primes dolomita ali kalcita v drugih snoveh (v ko­
ličini 5, 10, 15 in 20 %) (sl. 6 , sl. 7, sl. 8 , sl. 9). Mi 
smo vzeli za inertno primes žgano glinico. Zaradi 
različne nasipne teže v posodicah je primerjava v 
tem primeru nekoliko manj natančna, vendar s 
kontrolo teže je možno napako korigirati.
Na osnovi izmerjenih krivulj in izračunanih 
ploskev odklonov lahko pri čistih karbonatih (do- 
lomit-apnenec) s precejšnjo natančnostjo določimo 
količino enega ali drugega, medtem ko je to v raz­
nih zmeseh zaradi možnih reakcij tudi drugih mi­
neralov taka natančnost seveda veliko manjša.
Z navedeno informacijo smo želeli opozoriti 
še na nekatere možnosti, bi jih ima diferenčno 
termična analiza v preiskavi raznih materialov.
Geol. Anton Grimšičar
vam
svetuje
L J
3.
»JUB« KEMIČNA INDUSTRIJA, DOL 
PRI LJUBLJANI
PLUTON fasadna barva je sestavljena iz 4 materialov.
MATERIAL 1 —  trajno elastična alkidna smola, obstojna 
za vremenske razmere.
MATERIAL 2 —  snov, ki omogoča ventilacijo.
MATERIAL 3 —  silikatna polnila.
MATERIAL 4 —  titan dioksid kot pigment.
PREDNOSTI: Pluton ni disperzija —  zato je trajno elasti­
čen, ne razpoka, je popolnoma obstojen za vremenske 
razmere in udarce dežja, ventilira in klimatizira zid, ne 
potrebuje grundiranja in fluatacije, prekriva drobne raz­
poke. Veže se na svež, zračno suh omet, beton, azbest- 
cement, plinski beton, penaste materiale, les itd.
NANAŠANJE: s premazovanjem, valjanjem, brizganjem.
PRIHRANEK: nadomešča razne drage prevleke zidu in 
barvne omete.
UPORABA: na starih in novih fasadah, vibrobetonu, goto­
vih elementih, na obešenih fasadah, vlažnih prostorih, li­
sastih stropih, premazih s terom, ploščah iz penastega ma­
teriala.
TEHNIČNI PODATKI ZA PLUTON
Pluton je trajno elastična barva za fasade, obstojna za 
vremenske pogoje in alkalije. Pluton ni disperzija, ne vse­
buje nobenih umetnih snovi in ni nagnjena k napetostni 
koroziji filma (to je tvorbi razpokic v filmu, ki ga pola­
goma mrežasto prepredejo, s čimer film izgubi svojo za­
ščitno lastnost).
Smola, ki jo vsebuje pluton, se ne umiii. Zato se lahko 
pluton brez grundiranja nanaša na svež omet, svež beton, 
azbestcement, plinski beton itd. Fluatiranje podlage ni 
potrebno.
Smola, ki jo vsebuje pluton, je tekoča v obliki emulzije. 
Vpijajoča podlaga torej filmu ne more odtegniti smole. 
Pri premazih za fasade na bazi topil pa vpijajoče pod­
lage povzroče osiromašenje vezil in upadanje obstojno­
sti za vremenske razmere in nepropustnosti za dež.
Za razliko od disperzijskih barv pluton pri tvorbi filma ni 
vezan na temperaturne omejitve. Lahko se uporablja do 
zmrzovanja. Pod mejo zmrzovanja se pluton ne sme upo­
rabljati, ker voda, ki jo vsebuje pluton, zmrzne. Po od- 
taljenju postane zmrznjeni pluton zopet uporaben. Močno 
segreta podlaga pa v nasprotju s disperzijskimi barvami 
omogoča dobro vezavo in hitro zatrditev.
Pluton vsebuje posebno snov, ki omogoča filmu potrebno 
prehodnost vlage za dokončno karbonatizacijo in klimati- 
ziranje ometa.
Visok procent kalijeve sljude, ki jo vsebuje pluton, služi 
kot polnilo. Sljudne luske se med seboj prekrijejo kot ope­
ka in tako tvorijo najboljšo možno zaščito filma pred škod­
ljivimi vplivi ultravioletnih žarkov.
Pluton je po strukturi fin in grob, oblike je pastozne. Do­
bavlja se v beli barvi ali po barvni karti. Tonira se lahko 
s pastami za disperzijske barve. Razredči se z vodo. Pri 
količinah, večjih od 200 kg, se pošilja obarvan po želji ali 
vzorcu kupca.
Potrošnja plutona je odvisna od stanja podlage in približno 
ustreza drugim vrstam fasadnih prevlek. Za pravilno po­
trošnjo se smatra količina 0,7 kg/m2.
Podrobne informacije vam posreduje naša 
tehnično informativna služba:
»JUB» kemična industrija
Dol pri Ljubljani
Telefon: 061/76 512, 76 513
Telegram: »JUB« DOL PRI LJUBLJANI
Žel. postaja: Ljubljana-Moste
NAVODILA ZA UPORABO
Pri delu je treba paziti na tri osnovna pravila.
1. Ne sme se uporabljati v dežju in nevarnosti zmrzovanja.
2. Ne sme se razredčevati.
3. Ne sme se delati mokro na mokro. Prvi premaz mora 
biti popolnoma suh.
Splošna navodila za uporabo pluton fasadne barve slede 
v Informacijah št. 4.
GRADBENO PODJETJE
Ljubljana. C elovšk a  c. 34
izvršuje vse vrste gradbenih in 
projektivnih del ter gradi 
stanovanja za tržišče 
solidno in poceni.
M e  g r a d
Gradbeno podjetje
tehnika
LJUBLJANA, VOŠNJAKOVA ULICA 8
gradi in projektira vse inženirske zgradbe, prodaja 
gradbene objekte na tržišču, izvršuje usluge tujim na­
ročnikom in prodaja lastne izdelke v  ekonomskih eno­
tah: obrata za zemeljska in betonska dela, opažarski 
obrat, zidarski obrat, železokrivski obrat, avtopark, 
mehanični servis, ključavničarstvo in obrat mehaniza­
cije, opravlja zunanjetrgovinski promet, izvaja investi­
cijska dela v  tujini.
ZASTOPSTVO ZA JUGOSLAVIJO
M r ^ \ r e l e ( n t
Q v u n *
C O M M E R C I A L  AND T E C H N I C A L  R E P R E S E N T A T I O N S  
K O M M E R Z I E L L E  UND T E C H N I S C H E  V E R T R E T U N G E N
ZAGREB, Draškovićeva 13
tel. 416 499, telex 21-336 YU zit Zg
Kalušićeva tel. 417 474, 417 276
Servis za vzdrževanje in popravila
—  tehnični nasveti
Skladišče notranje trgovine in
konsignacija
Predstavništva:
Beograd, Maršala Talbuhina 79 
Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 19 
Leskovac, Koste Stamenkoviča 5
Kaspar Winkler+Co.
KEMIJSKI PROIZVODI ZA UPORABO V GRADBENIŠTVU
—  betonski dodatki za vse namene
—  vodotesni in plastični ometi
—  hitrovezoča sredstva za tesnjenje predorov pred vodo
—  zaporne mase —  kiti eno- in dvokomponentni na bazi 
epoksi
—  zaščitne izolacije in premazi na bazi epoksi, poliester, 
siilikoni
—  drugi proizvodi za uporabo pri saniranju gradbenih 
objektov
Predor Gratkorn: severni portalIzvedba zapore z Binda materiali
A L I V A  A K T I E N G E S E L L S C H A F T  
B A D E N  ( S C H W E I Z )
Univerzalni ALIVA-stroji za izvedbo operacij:
—  transport betona
—  brizgani beton
—  brizgana malta (torkret)
peskarjenje
ZASTOPSTVO ZA JUGOSLAVIJO
O r u r t t l a S l i A ,
C O M M E R C I A L  AND T E C H N I C A L  R E P R E S E N T A T I O N S  
K O M M E R Z I E L L E  UND T E C H N I S C H E  V E R T R E T U N G E N
ZAGREB, Draškovićeva 13
tel. 416 499, telex 21-336 VU zif Zg
Kalušićeva tel. 417 474, 417 276
Servis za vzdrževanje in popravila
— • tehnični nasveti
Skladišče notranje trgovine in
konsignacija
Predstavništva:
Beograd, Maršala Taibuhina 79 
Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 19 
Leskovac, Koste Stamenkoviča 5
SCHWING
FRIEDRICH WILH. SCHWING GMBH
BAUMASCHINENFAFRIKEN
4680 WANNE — EICKEL
—  hidravlične pumpe za transport betona —  hidravlični bagri za specialne namene
—  univerzalni samovzpenjalni žerjavi —  dvigala, elektro vitli itd.
Hidravlična premična roka z daljinskim 
upravljanjem
Osnovna dejavnost:
Pumpe za beton 
Kapacitete:
po tipu od 8— 50m3/uro 
Tipi:
gradbiščne, samohodne, priključne 
Transportna dolžina: 
horizontalna 30 m, vertikalna 90 m
Popolnoma avtomatski dvocilindrični 
hidravlični sistem
ABS- PUMPENFABRIK ALBERT BLUM 5201 SCHEIDERHÖHE/ BEZ. KÖLN
—  podvodne električne pumpe
—  za zamuljeno vodo
—  za fekalno vodo
—  za čisto vodo
—  specialne pumpe za uporabo v gradbeništvu
Lite vodovodne in
Proizvajajo se po postopku centrifugalnega 
litja, s čimer je zagotovljena kompaktnost osnov­
nega materiala in druge prednosti, ki izhajajo 
iz takega načina litja.
Vodovodne cevi se proizvajajo z dvema 
vrstama spojev:
1. spoj z mufo (KOLČAK), tesnjenje z žele­
zom od 0  50 do 0  700 mm,
2. spoj z navojem (UNION), tesnjenje z gu­
mastim prstanom in matico od 0  50 do 0  500 mm.
Matica in gumasti tesnilni prstan se dobav­
ljata skupno s cevmi in sta njihov sestavni del.
kanalizacijske cevi
Kanalizacijske cevi se izdelujejo v dimenzi­
jah od 0  50 do 0  200 mm.
Fazonski komadi za vodovodne cevi se prav 
tako proizvajajo z dvema vrstama spojev:
1. spoj z mufo (KOLČAK),
2. spoj s prirobnico (PRIROBNICA).
Cevi in fazonski komadi se toplo premazu- 
jejo z notranje in zunanje strani z zaščitnim 
premazom, ki je obstojen proti vplivu korozije 
in ne vsebuje nikakih snovi, ki bi bile škodljive 
za zdravje.
Proizvajalec:
RUDARSKO-METALURŠKI KOMBINAT 
ZENICA - Zenico
Telefon 21244, lokol 224 -  Telex 42121 •  Predstavništvo: Beograd Topličin venae 3/11
*2
2^
Specializirano trgovsko podjeije 
z gradbenim materialom
GRAMEX
Ljubljana, Kurilniška 10
Höganäsove keramične obloge v industriji
V skandinavskih državah in v zahodni Evropi, 
kakor tudi pri nas, je že znano ime podjetja Höga- 
näs AB Švedska, enega od najstarejših proizvajal­
cev keramičnih izdelkov za industrijo na svetu. 
Danes se ta firma ukvarja med drugim predvsem 
s proizvodnjo gradbenega keramičnega materiala, 
kakor tudi materiala za zaščito pred korozijo. S
svojo skoraj stoletno proizvodnjo keramičnih plo­
ščic za obloge v industriji in za potrebe na splošno 
v gradbeništvu ima firma za seboj velike izkušnje 
v njihovi pravilni uporabi, katere temeljijo na štu­
dijskih proučevanjih v laboratorijih.
Proizvodnja in uporaba keramičnih ploščic v 
svetu z vsakim dnem izredno narašča, pri tem je
KERAMIČNA KISLINSKOODPORNA TLA V PREHRAMBENI INDUSTRIJI
2 MANJ MOČENA TEA
T IP  3 IZRAZITO MOKRA IN POGOSTO PRANA TLA 
Z VELIKO OBRABO
TIP A IZRAZITO MOKRA TLA Z VELIKIMI KOLIČINAMI
VODE IN TEMIKALIJ
J'oramirne ploščico N °450
pri nas v Jugoslaviji predvsem važna prehrambena 
industrija; s porastom sanitarnih zahtev je prišlo 
do velikega povpraševanja industrijske keramike, 
ki je pri nas ni. Pojem industrijske keramike — 
to je keramike za oblogo tal in sten, katere last­
nosti so vpijanje vlage pod 1  °/o, odpornost za kis­
line vsaj 98,5 '°/ff, debelina min. 15 mm (da bi bila 
zavarovana globina rege najmanj 12 mm), tlačna 
trdnost vsaj 1 2 0 0  kg/cm2 in estetski videz.
Polaganje takšnih ploščic v današnjih velikih 
industrijskih halah lahkih konstrukcij zahteva po­
seben tehnični način in sicer stabilnost poda z 
ozirom na kemijske in mehanične vplive glede po­
rabe kakor tudi vodonepropustnost ter izpolnjeva­
nje sanitarnih in estetskih zahtev. Za dobro oblogo 
niso zadostne samo kvalitetne keramične plošče, 
temveč je potrebna še ustrezna kvaliteta membra­
ne, malte za polaganje ter kita za zapolnjevanje 
reg. Da bi se preprečila eventualna pokanja, dvi­
ganja ali popuščanja lepila plošč, je potrebno iz­
birati ustrezno konstrukcijo poda (glej Konstruk­
tion und Verlegung von Höganäs Böden in der Le­
bensmittelindustrie) .
Za vse večje prostore se principialno loči no­
silna konstrukcija od keramične obloge, kar se do­
bi z dvojno potietilensko membrano. Površine več­
je kot 1 0 — 2 0  m2 se razparcelirajo z dilatacijskimi 
polji na manjše površine. Velikokrat dilatirana po­
vršina je odvisna od temperature, količine vode, 
kemikalij in od nosilne konstrukcije. Kot material 
za dilatiranje se uporablja elastični kit Habenit 
E-41. V nekemijski industriji se polagajo plošče v 
cementno malto granulacije 0,1—8 mm. Za stik med 
ploščicami in malto se uporablja OH-kaša. Tla­
kom, ki niso izpostavljeni pogostemu pranju (npr.
skladišča), ni potreben večji padec kot 0,5 °/o. Padec 
se nikoli ne izvaja v malti, v katere se polagajo 
ploščice, temveč že v podlagi. Fugiranje ploščic se 
vrši s pomočjo OK - mase ali Habenita OS - ultra.
Tla z večjo količno vode in kemikalij (mlekar­
ne, pivovarne, proizvodnja sadnih sokov in dr.) mo­
rajo imeti vodonepropustno izolacijo (primer 750 + 
Habenit E-43). Padec mora biti od 0,75 %> do 1 
Fugiranje ploščic se vrši z Habenitom OS - ultra, 
ali redkeje z OH - maso. V prostorih, kjer pride do 
večje koncentracije kislin, se več ne uporablja ce­
mentna malta za polaganje, temveč Habenit E-433 
ali pa kakšna druga vrsta specialne za kisline od­
porne malte tipa Höganäs. Habenit E-433 je ela­
stična masa na bazi poliuretanske gume, katera je 
vodonepropustna in skupaj s kemičnimi ploščicami 
zelo odporna na vpliv kislin in lugov nižjega kon­
centrata, hkrati pa je elastična.
Podložni beton za tla, kjer se polaga izolacija 
primera 750 in Habenita E-43, mora biti zglajen, 
marke 300 in, preden se nanese membrana, suh in 
čist.
Za tla se uporabljajo Höganäs plošče 450 gelb 
tlačna trdnost več kot 1800 kp/cm, vpijanje vode 
pod 1 %, odpornost za kisline več kot 98,5 °/o. Tam, 
kjer obstoji nevarnost drsenja (klavnice, servisi, 
tovarne olja idr.), se lahko uporabljajo protidrsne 
Höganäs plošče serije 500—600 GK ali FK s sili­
cijevim karbidom v masi. Za restavracije in eks­
kluzivne prostore priporočamo ploščice 500 in 600, 
kakor tudi glazirane TT ploščice. Za oblogo verti­
kal in bazenov za plavanje priporočamo neglazi- 
rane in glazirane ploščice serije 440, kakor tudi se­
rijo TT-ploščice.
ZA VSE NASVETE IN NAKUP SE LAHKO OBRAČATE NA SPECIALNO TRGOVSKO POD­
JETJE »GRAMEX« LJUBLJANA, KURILNlSKA 10, KJER VAS BOMO POSTREGLI Z BOGATO 
IZBIRO GRADBENEGA MATERIALA NA DROBNO IN DEBELO.
mmS• l’ /-v
gradbeno podjetje 
OBNOVA 
ljubljana, titova 39
-  tel. 320-841
projektira in izvaja vse vrste visokih 
in industrijskih gradenj; gradi sta­
novanja za tržišče po montažnem 
sistemu ali sistemu litega betona
Prevozna betonarna TIP PM 250
Tehnični podatki:
kapaciteta: 9 m3/h svežega betona 
deponija gramoza: 200 m3 
instalirana moč: 25 kW
M ERE:
med prevozom:
dolžina 6500 mm
višina 3800 mm
širina 2500 mm
med obratovanjem:
dolžina min. 6500 mm; maks. 6730 mm 
višina min. 4530 mm; maks. 4930 mm
širina min. 2500 mm;
višina izpusta min. 2100; maks. 2500mm 
teža med prevozom 8300 kp 
potovalna hitrost: 40 km/h 
Oprema:
1. Protitočni mešalec s prisilnim mešanjem 250 1
2. Delilna zvezda za 4 frakcije
3. Ročni skreper
4. Tehtnica za gramoz
5. Polnilna posoda s poševno progo
6. Tehtnica za cement
7. Pnevmatska instalacija
8. Komandna miza
9. Vodni števec s priključkom 1 V»"
10. Štirje kosi mehaničnih dvigalk
Vsa omenjena oprema je montirana na šasiji z odstav­
ljivim prednjim in zadnjim kolesnim stavkom. Ostala 
oprema, tj. silos za cement 30 ton, polž, podstavek 
tehtnice in podaljšana montažna stena zvezde, se pre­
važajo posebej. Dimenzije betonarne v prevoznem 
stanju so v dopustnih mejah cestnoprometnih pred­
pisov.
Betonarno montirajo 4 delavci v enem dnevu. Dvigamo 
jo s 4 mehaničnimi dvigalkami. Cementni silos je sa- 
mopostavljiv. Za delovanje betonarne sta potrebna 
dva delavca. Njeno delovanje je polavtomatsko. De­
lavec ob komandni mizi regulira doziranje gramoza, 
medtem ko drugi upravlja ročni skreper. Vse ostale 
operacije so popolnoma avtomatizirane. Minimalni pri­
tisk vode je 3 atm; voda mora biti brez primesi — iz 
vodovodnega omrežja ali filtrirana.
Asfaltna baza GRADIS 
AB 2-15
Uporabljamo jo za proizvodnjo asfalta pri grad­
nji in popravilu manjših in srednjih cest.
Suh material doziramo težinsko, s kompletno 
bazo pa upravlja en delavec prek komandne 
plošče.
T e h n i č n i  p o d a t k i :  
dolžina 26 500' mm 
širina 11 500 mm 
višina 7 005 mm 
teža ca. 19 500 kg
priključna moč instaliranih elektromotorjev 
ca. 40 kW
Za gradbeno operativo izdelujemo v Kovinskih obratih Ljubljana in Maribor stroje in opremo:
Iglasta dvigala — Ročne skreper je — Mehanične dozatorje 18m3/h in 30m3/h — Pralne valje 
12m3/h in 20m3/h — Dehidratorje 7 m3/h in 12m3/h — Nakladalne naprave za beton 4,5 m3 —
Stabilne in prevozne betonarne — Protitočne mešalnike PM 250 in PM 500 — Mešalnike malte 
MM 150 — Asfaltne baze AB 2-15 — Cestne pihače — Razporne stojke ter drugo strojno opremo 
po naročilu.
Opravljamo generalni remont lahke in težke gradbene mehanizacije, Wacker-Servis, ter stavbno 
ključavničarska dela.
KOVINSKI OBRATI LJUBLJANA IN MARIBOR