255. številka.
Ljubljana, v soboto 7. novembra.
XVIII. leto, 1885.
Ifthaja vsak dan »večer, inimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avBtri jsko-ogersko dežele ta v ne leto 15 fcld., za pol leta 8 t;l<l., /. i četrt leta 4 gld., u jeden m»*s. «• 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za j eden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na doni računa ne po
10 kr. za mesec, po   0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnjo ho od Četiristopno petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 hr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. —Rokopisi se no vračajo.   Uredništvo in npravnišlvo je v Rudolfa KirbiSa hiti, „Gledali&ka stolba". Upravnistvu naj m- blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznauila, t. j. vse administrativne stvari.
„kneza združene Bolgarske". Da bode tak prevrat prouzročil še daljše narede na Balkanu, bili so v Londonu preverjeni, ter upali so na ta način razdreti prijateljstvo mej Avstrijo in Rusijo in ustanoviti močno zjedinjeno Bolgarsko, katera bi Ituse zadrževala od Carigrada. Hkratu so hoteli dve stvari doseči.
Načrt, kako izvesti prevrat, napravili so v Londonu letošnjo pomlad, ko je bil knez Aleksander tja potoval na svatbo svojega brata. Ker je pa knez verder dvomil, da bi hotel narod proti volji Rusije kaj začeti, peljal se je po Kromeriškem shodu h Giersu v Franzensbad, da so potem njegovi agenti narod sleparili, da se je z Giersom dogovoril o tej stvari, in da je ruska pomoč že zagotovljena.
Seveda je ruske državnike jako razjezil ta prevrat, ker se je zgodil brez njih volje in bi utegnil mnogo škodovati Rusiji. Jezni pa Rusi neso bili na bolgarski narod, ampak le na kneza in njegove pomagače, da so se dali rabiti za orodje sovražnikom Rusije. Posebno so pa Ruse razkačila poročila, katere so prouzročitelji Plovdivskega prevrata razširjali po listih, da so prav za prav Rusi pod? pihali ustajo, pa je poprej buknila, kakor so želeli in drugače, kakor so želeli. Ta vest imela je namen razdreti;s'dobre razmere mej cesarskimi vlastmi, kajti Avstrija in Nemčija bi ne mogli biti več tako prijazni z Rusijo, ko bi mislili, da ta brez njijine vednosti snuje tako prekueije. Mnogi ruski lisi, ki so bolj ali manj z vlado v zvezi, so naravnost zahtevali, da se odstrani knez. Ko je pa bolgarski narod kazal v prvem trenutku velike simpatije do kneza, Rusija ni hotela staviti tega predloga.
V Peterburgu pa vender neso opustili misli, da bi kako odstranili kneza Aleksandra, ampak sklenili so to doseči prej ali slej po drugem potu. To se bode prej ali slej posrečilo. Rusija ne more in ne sme trpeti, da bi Bolgare vladal knez, kateri bi ne poznal hvaležnosti do nje in bi se dal rabiti zdaj temu zdaj onemu proti njihovim osvoboditeljem, da le zadovolji svojemu častihlepju. Tega Rusi tudi zategadelj dopuščati ne smejo ker prijateljstvo z Nemčijo morda ne bode trajno, ter se zna razrušiti po smrti cesarja Viljema.
V Rumuniji vlada že knez,  ki  je v bližnjom i sorodstvu s prusko kraljevo rodbino, in ko bi še na
bolgarskem prestolu sedel vladar, ki bi se dal rabiti proti komur koli, bi nemški upliv kedaj utegnil na Balkanu spodrivati ruskega. Da bi Nemčija kdaj skušala prisvojiti te kraje, seveda ni misliti, a utegnila bi tam utrditi svojo trgovino in tudi v teh krajih sejati svojo kulturo ter jih odtujiti slovan-stvu, saj je znan nemški „Drang nach Osten."
Tako se tudi da razlagati, zakaj da Rusija tako odločno zahteva status quo ante. Misli namreč, da bi Bolgari potem sami spodili kneza. Ker se pa obnovljenju status quo ante utegnejo staviti prevelike zavire, poslužili se bodo Rusi morda še nekega druzega sredstva. Kakor znano Rusi neso nasprotniki združenju, ampak samo to hočejo zavarovati, da iz združene Bolgarske ne nastane kaka Rusom nasprotna država. Prej ali slej bi bili Rusi sami dognali združenje. Morda bi bili to celo dognali po mirnem potu, pred vsem se o tem sporazumeli z Avstrijo, kajti v interesu obeh držav bi bilo, da bi složno postopali na Balkanu, morda bi pa bili poslali svoje vojake na bojišče, ko bi si bili doma zboljšali svoje razmere.
Zategadelj je tudi mogoče, da so Rusi poslu-žijo istega sredstva, da se znebo njim nepovoljnoga kneza in uničijo angleški upliv mej Bolgari, katerega so se poslužili Angleži. Vsaj iz Vzhodnje Ru-melije so poroča, da se tam začenja neka stranka, katera ni zadovoljna s tem, kar so Bolgari dosegli. Nezadovoljna je ta stranka, da bolgarska vlada prepoveduje agitacije, da bi se v Makedoniji podpibala ustaja. Posebno je pa ta stranka neki nevoljna, da je že bolgarska vlada hotela odstopiti nekaj okrajev Srbom. Res, da knez Aleksander in njegova vlada sedaj, ko vidita, kako mnenje vlada mej narodom, zatrjujeta, da ne odstopita nobenega okraja Srbskej; toda protiagitacija jo začeta in čo je Rusi zares, kakor trdijo nekateri, podpirajo, jo lahko mogoče, da nam pove brzojav nekega dno, da je nova ustaja vrgla kneza, ter je ustanovljena, mesto Rusiji sovražne, Rusiji prijazna združena Bolgarija brez kneza Aleksandra.
To se ve da so še sedaj samo ugibanja, kajti "ikdo ne more vedeti, kako se stvari še na dalje razvijo. Posamična znamenja pa kažejo, da Rusi spoznavajo, da se prejšnje stanje no bode dalo več obnoviti na Balkanu, da bode treba ustanoviti kaj novega.   Več ruskih listov poudarja, da treba iz-
Rusija in bolgarski knez.
S tem, da je spor zaradi afganske meje poravnan, še nasprotje mej Rusi in Angleži ni odstranjeno. Posebno angleški konservativci, ki so sedaj na krmilu, zelo sovražijo Rusijo. Vsakdo se še spominja, s kakimi očitanji in uprav surovimi izrazi je Salisburv, ko je še bil v opoziciji, obsipal Rusijo. Res, da sedaj Salisbury in njegovi tovariši javno tako ne kažejo svojega sovraštva do Rusov, zato pa tem energičneje delujejo na skrivnem. Vsako sredstvo njim je dobro, da le morejo Rusiji kaj ponagajati.
Zadnja orijentalska vojna je Rusom pobrala mnogo denarja, Turčija pa tako neredno plačuje vojno odškodnino, da če tako dalje pojde, bode prej minulo sto let, predno bode izplačana, če bodo sploh Turki še tako dolgo v Evropi. Jasno je tedaj, da Rusija potrebuje mini, da zopet utrdi narodne-go-spodarske razmere in da, ker se je poslednja leta jako razširila, novopridobljena ozemlja uredi, da bodo prinašala kaj dobička. Treba jej je graditi železnice, kopati kanale, da novopridobljene kraje odpre ruskej trgovini, da bodo ruske tovarne od tam dobivale surovine ter se tako povzdigne ruska obrt-n'ja. To je pa le v miru mogoče.
Da se pa zagotovi mir, sprijaznila se je ruska vlada s sosednima državama Nemčijo in Avstrijo. S poslednjo državo posrečilo se jej je sprijazniti se, akoravno precejšen del prebivalstva te države, Mad-jari namreč, ne želi tega prijateljstva, akoravno je v Rusiji samej močna stranka, nasprotna Avstriji. Vse te težave so premagali ruski državniki, da le zagotovo domovini miren in blagodejen razvoj. Posebno se je utrdilo avstrijsko-rusko prijateljstvo v Kromeriži.
Ti dobri odnošaji Rusije s sosednjimi državami so pa v oči boli angleške konservativce zlasti Salisbury-ja. Sklenili so porabiti prvo priliko, da razderd to iskreno prijateljstvo. Na Balkanu se avstrijski in ruski interesi popolnem ne skladajo. Zategadelj mislili so si v Londonu, najbolje je, ako ondu podpihumo kake homatije, in kmalu bosta si Rusija in Avstrija navskriž, ter mirni razvoj in okrepčevanje Rusijo bode močeno.
Prilika se je kmalu ponudila. Znano je, da Bolgari žele zjedinenja, bolgarski knez je pa jako častiželjen,  zatorej  bi mu nad vse prijal naslov
LISTEK.
Potopisne arabeske.
XXIII.
Evo me, gospod urednik, globoko tu doli v košatih dobravah bivše Vojniške Krajine!
No, to sem se Vam navozil pošteno — izpod Fruško Gore na sotočje Stud ve in Bosuta. Iz Divoša proti jugozapadu skoz Bingulo in Erdevik, od ondot po polji doli v Kukojevce, katoliško selo ob cesti mej Vinkovci in Mitrovico, po istej cesti gori proti večeru v pravoslavno vas Bučince, kjer smo se zasukali poševno doli na jug, preko samo -nib, močvirnatih pašnikov, po katerih so se pasle ogromne črede konjev in goveje živine. In vam je bila precej težavna vožnja, in če hočete, tudi nevarna! Ne samo, da se nam je voz ugrezal do osi v inahovje in blato, katero so konji na nekaterih mestih jedva prebrcdli, vsj)rejcmali so nas po vsej poti divi i ovčarski psi, velikanske besne zverine, ob-skakovaje v visokih loVih naš voz ter kazoči nam udvoiijivo svoje ostre zobo.   Da si Vam je bil to
kaj dražesten prizor, ipak nam to posiljeno spremstvo ne ugajalo nič kaj posebno: prime-li Vas tak razlučen „pnsjidlakec", ni se Vam, bogme! mnogo smijati, zlasti, ker so njih gospodarji-ovčarji Bog ve kje tam doli na drugem konci pašnika. Ali ti se Vam v svoji lenobi ne zmeno mnogo za Vaš krik, temveč še ponosni so, češ, da imajo toli vrle pse-čuvare. Jedina pomoč o napadu teh kosmatinov je — ako nemate revolverja, da bi jednega ali dva iz-mej njih položili v travo, — da se u se dete na zemljo ter počakate, dokler Vas ne odreši kak usmiljen pastir; kajti sedečega, kakor mi je zatrjeval voznik, ne dotakne se Vas nobedna teh zlobnih mrcin.
S pašniških „močvartf, po katerih so se bile sprehajale visokonoge čaplje, rode in raznovrstno ptice-močvarnice, zavedla nas je cesta skoz bujno grmovje v prostrano dobravo, kjer nas je objela senca mogočnih tisočletnih hrastov, razprostirajočih svoje košate veje nad nami. Neka sveta plahost obhaja človeka pri pogledu teh drevesnih velikanov, pod katerimi so se v teku stoletij vršili mnogovrstni mračni in grozni prizori.   Moj   voznik mi je
j pripovedni marsikak krvav dogodek iz nekdanjih j turških vojen ter mi z živimi bojami naslikal gra-j ničarsko in hajduško življenje, vršočo se nekoč po teh somračnih šumah. Pravil mi je tudi o raznih tolovajskih zlodejstvih. No, zdaj Vam tukaj ni več takšne nevarnosti! Mirno so se pasla brezštevilna jata ovac in svinj po zelenem lesovji, brezbrižni pastirji pa so piskali na svoje vrule milotožne narodne nape ve. Za tem ali onim grmom naletite sicer kakega — volka, toda ne bojte se ga: zdaj v poletji, ko mu je na izbero izobilje tečnih jagnet in prascev, ne povoha Vas ta večni gladnež niti od daleč . . .
Naposled smo se pripeljali iz gozda na svetlo planoto, po kateri se vije kot sinji trak reka Bo-sut. In glejte! z onostranskega njegovega brega pozdravljalo nas je prijazno selo — Morović.
To selo stoji na sotočji omenjenega Bosuta in Studve, pol na brdu, a pol v dolini, razgrinjajoči se mej navedenima rekama. Prebivalcev ima nekoliko črez ? 200 duš,   katoliške in pravoslavne vere.
Kakor sem Vam 1>;' že povedal v XVI. ara-I besk«, bila je po mnenji prevzvišenega \ladike Stross-
vesti obširne spremembe na Balkanu, spremembe katere se ue bodo raztegovale samo na združenje Bolgarov.
Od več strani se zagotavlja, da Rusija ne bode dopustila, da bi turške čete zasele Vzhodnjo Ru melijo. Če so te vesti resnične, tedaj skoro ni misliti na obnovljenje prejšnjih razmer. Vsaj potem ni nobenega, da bi prisilil Bolgare ra/družiti se. Najbrž bodo ruski državniki skrbeli, da se tudi Srbska in Grška kako odškodujeat, da bosta potem mirovali.
Knez Aleksander se pa ne bode dolgo obdržal na prestolu, ko bi se mu tudi posrečilo srečno prestati sedanjo krizo. Novejša poročila iz Peter-burga svedočijo, kako ga črti car. Sedanji ruski vladar je jako energičen mož, zategadelj je verjetno, da bode porabil prvo priložnost, da zameni kneza Aleksandra s kako povoljnejšo osobo, katera bode znala bolje ceniti rusko prijateljstvo in katere prva skrb bode, da se ohranijo prijateljske razmere mej Rusijo in Bolgarijo.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 7. novembra.
l>czcliii z hori se bodo sklicali koncem tega meseca in bodo zborovali do božica.
2. in 3. dne t. m. zborovala je v trgovinskem ministerstvu konferenca ol»i*liiili mul/oi'-nikov. Udeležili so se jo vsi obrtni nadzorniki. Posvetovali so se, da bi se za nekatere obrtnije dovolil dvanajsturni delavnik mesto jednajsturnega. Nadalje se je pretresevalo, da bi se podaljšalo dovoljenje za porabo mladostnih delavcev in žensk. Poudarjalo se je, da bi se ustanovil fabriški red za skupine sorodnih industrij. Formulah za statistiko o delavskih nezgodah so se odobrili. O nadzorovanji tobačnih tovarn vrše se dogovori mej finančnim in notranjim ministerstvom.
Ker Hrvatski sabor sklepa stvari, ki neso povoljne narodu in se sploh tako obnaša, da noben pravi Hrvat ne more ž njim biti zadovoljen, vlada v Zagrebu velika nevolja in se je bati, da bi vladni pristaši pri kakej priliki ne bili insultovani. Zategadelj vlada in saborska večina že premišljujeta, da bi se sabor preselil v Osek, kjer še narod ni tako zaveden.
Državno finančno ministerstvo neki namerava uradnike v lloMiii in Hercegovini imenovati za stalne. Zato se bode pa za ti dve deželi upeljal nov penzijski statut. To kaže, da hoče Avstrija ti dve deželi vedno tesneje spojiti z državo.
^'giasfije 4Bažav4b.
Konferenca se je zato neki tako dolgo odlašala, ker se je Turčija bala, da bode brez vspeh".
V Carigradu so se bali, da ne bi po nevspešnem izidu konference navstala velika vojna, ter bi zgubil sultan vse dežele v Evropi. Zlasti Angležem in Francozom v Carigradu ne zaupajo, ker se potegujejo za Bolgare. Turški državniki celo sumijo, da sta se Francija in Anglija sporazumeli, da se razdeli evropska Turčija mej Bolgare, Srbe, Rumune in Grke.
V Carigradu mislijo, da bi Italija in Avstrija tudi privolili v razdelitev.
Veliko pozornost v vseh političnih krogih vzbudila je vest, da je knez ho Iga r* k i na povelje ruskega carja izbrisan iz zapisnika ruskih generalov a la suite. Tako ponižanje se še nobenemu vladajo čemu knezu doBedaj ni prigodilo. Kakor se sodi, hotela je s tem Rusija pokazati Bolgarom, kako sovru/i kneza in da od nje nemajo pričakovati nobene pomoči tako dolgo, dokler jih vlada ta knez.
Govori se že, da je Rušila pripravljena priznati zje-d ine nje, ako le Bolgari vržejo Aleksandra s prestola. Rnaki častniki bi se potem takoj vrnili v Bolgarijo. Ta nkrvp ruskega carja, ki je ponižal bolgarskega kneza je gotovo kaj neprijetno dirnol Angleže Baš Anglija najbolj podpira kneza Aleksandra, in prevrat v Plovdivu je le angleško delo, sedaj je pa Rusija nakrat bolj ali manj omajala kneževo stališče. Bolgari že iz verskega stališča ne bodo toliko marali za kneza, ko ga jo tako ponižal car, ki velja za zaščitnika pravoslavne vere.
Turčija ima v Evropi zbranih bojnih čet: 233 batalijonov, <K) eskndronov in 45 baterij t. j. okolu 140.000 mož, 4500 konj in 270 topov. Na-mestnih in posadkinih čet je v eviopskej Turčiji: 32 batalijonov, 23 eskadronov in 26 baterij s 20.000 puškami, 1500 konji in 150 topovi. Pri Drinopolji je 64 batalijonov, 24 eskadronov in 9 baterij; v Rodopskej okolici na vzhodnjorumelijskej meji: 80 batalijouov, 25 eskadronov in 15 baterij; na Koso-vem polji: 45 batalijonov, 10 eskadronov in 39 baterij. Na grškej meji ima Turčija pa 35 batalijonov, 6 eskadronov in 6 baterij.
Grafiki vseučiliški profesor Gustav Meyer dobil je te dni spomenico, katero je podpisalo več veljavnih Albancev. Objavil je to spomenico v Graški „Tagesposti". Ta spomenica pravi, da bi bil najboljše sredstvo za razvoj združene severne in južne Albanije avstrijski protektorat. Avstrija ne bi skušala raznaroditi Albancev, ampak bi povsod snovala šole z narodnim jezikom in gledala na to, da vse deli Albanije napredujejo in se popolnem mej sabo spoje.
Dopisi.
Iz Tesla 6. novembra. [Izv. dop.] Volitve za mestni in deželni zbor so razpisane in bodo v okolici v 13. dan decembra, v mestu pa bodo volile: četrta skupina 30. novembra, tretja skupina 4. decembra, diuga skupina 0. decembra, prva sku- I pina 11. decembra Italijanska stranka je po društvu „Prc.gres.so" že objavila oklic na volilce, v katerem pa ni nič posebnega povedanega, niti obljubljenega. Italijani so letos precej potlačeni in v skrbeh pričakujejo izid volitve, ker je letos število vo-lilcev pomnoženo za tistih 380, katerim je državno sodišče priznalo volilno pravico. Po znani lokavosti Italijanov sme se pričakovati, da bodo nove volilce ali nepravilno razdelili, ai pa kaj druzega storili, da bi nastala zmešnjava in oni laglje zmagali. Naj že izpade volitev kakor hoče, po razsodbi državnega sodišča dobil je naš mestni statut luknjo, po kateri utegne nam še marsikaj dobrega doleteti. Sicer pa je to še le začetek in naša prizadevanja so zelo težavna, ker imajo Italijani še vse v rokah — moč in denar.
Društvo „ Edinost" je že začelo svoje delovanje po okolici, pričakujemo, da jej bode sreča bolj mila, nego pred tremi leti, da spravi več svojih v zbor, posebno, ker je sedaj „Concordia" po vsej okolici ob kredit in zaupanje.
Gosp. Peter Persić, finančni uradnik, baje ne bode v Skednji kandidoval, ker ga je zadela britka rodbinska nezgoda. — Društvo ,,Tržaški Sokol1' prične letos svoje plesne vaje v nedeljo 15. t. m. v salonu ,,Monte Verde". Plesni odsek ne bode imel toliko troškov, kakor lani, ker so nove moči popri-jele in so odstranili i iredento vskega učitelja, ki se je bil nekako v naše kolo urinil. Mislim in upam, da bode udeležba mnogobrojna, ker le potem je pričakovati po volj nega in veselega vspeha in navdušenja za našo sveto stvar. — Ruska korveta, ki
je v 5. dan t. m. priplula v našo luko, ostane zaradi popravil za več časa tukaj.
Iz Tlet like 5. nov. [Izv. dop.] Tudi za nad okraj ustanovi se v kratkem poddružnica družbe sv. Oirila in Metoda. Pooblaščenec ustanovnega odbora družbinega sklical je ustanovni zbor na 9. t. m. popolodne ob 3. uri in ga je tudi politiški oblasti naznanil. Zborovalo se bode v čitalnici. Slišimo radostno, da je podpisanih mnog» u8tanovn#rov in da naša poddružnica sčasom tudi. pokrovitelja dobi. Čnstito svečenstvo in zanesljivi, rodoljubi naj se složno poprimejo dela in naša poddružnica bo svojemu pnkl.cn dostojno odgovarjala. — Tudi v Čr-nomlji snuje se poddružnica, ta bo še posebno važna, kajti na meji je, kjer se poje ^Kočevska himna", in kjer stoji glasovita trdnjava BMavrl"r katero hodi leto na leto inspicirat in utrjevat generalštab šulferajnov. — Nekemu velikemu in debelemu agitatorju iz Novega Mesta se je sinoči — žal na samo Korlovo — v tukajšnji krčmi poštene slovenske korenine pripetilo nekaj regiiega* moral si je namreč o polunoči prenočišča iskati, ker je preveč po „Knotzovo" peroriral in s pestmi po mizi udrihal. Zdaj pojde v Ribnico, gorje, gorje Rib-ničanom, ako ne bodo Korla velikega poslušali!
Iz Vrhniškega okraja 6. novembra. [Izv. dop.] Gospod urednik! Mnogo se je že v Vašem cenjenem listu pihalo o bedah, prouzročenih po raznih vremenskih nezgodah, ki tarejo ubozega kmeta. Dovolite tudi meni nekoliko prostora, da Vam potožim naše reve in nadloge, saj veste, da je človeku lažje pri srci., ako najde poslušno uho, kojemu more potožiti svoje bolečine.
Že koj začetek letošnjega leta bil je malo prida, kajti snega palo je toliko, kakor že več let prej ne. Po naših gozdih s šilovnatim drevjem napravil je sneg toliko škode^ da je spomladi vse križem ležalo polomljenega drevja. Na polji pognila so so nam ozimna žita in tudi po vrlih ni bilo najti nepoškodovanega drevesa.
Po letu nam je vihar, o kojem ste v Vašem cenjenem listu poročali, popolnil, kar je sneg zamudil Po gozdih ruval nam je stara drevesa, na polji pokončal turšico in ajdo, doma pa prekuceval kozolce, odkrival druga gospodarska pos.opja ter združen s silnim dežjem, pokvaril nam že spravljeno krmo.
Ali letošnja jesen je pa kar izredna. Mi bar-jani smo sicer vajeni vode, vsaj smo tudi že izgubili vse upanje, da se bode kdaj obrnilo na bolje. Vendar kar je preveč, — je le preveč l Deževno vreme branilo nam je spravljati otavo, krompirja pognila je v vedni moči več kot polovica na njivi, ostali pa gnije po kletih, da ga nam ne bode do*-stajalo v prepotrebni živež. Z veliko silo ujelo se je nekoliko dnij, da je bilo mogoče spraviti nekaj ozimnega žita v zemljo. Pa bolje bi bilo, ko bi še tega ne storili.
Dež pa le vedno lije in lije. Zatvornice neba so se morale pokvariti, kajti bati se nam je, da doživimo letos drugo izdajo vesoljnega potopa.
Ljubljanica izstopila je letošnjo jesen le sedmič (!) iz svoje struge, ter se razlila po njivah in travnikih, premenivši vse barje v veliko jezero,
'&ti$T Dalje v prilogi.
maverja v Morovići stolica sv. Metoda, kar mi je potrdil tudi tainkajšoji katoliški župnik, opozo-rivši me na starodavno cerkvo sv. Trojice na katoliškem pokopališči, ki se nahaja na iztočni strani sela. Ta cerkva, ki ima golo, neometano zidovje iz temuorjave opeke, vzgrujena je prvotno v čistem gotskem slogu in vidi se jej na očrnelem obličji, da jo je obsevalo solnce skoz dolgo tisočletje. Nekako zamaknen motril sem to čestitljivo svetišče, kjer je prepeval božjo slavo v milozvočni staroslo-venščini uzvišeni naš apostol, katerega tisočletnico
so letos njegovi nasledniki proslavljali--tužne nam
majke! — s tujim, mrtvim jezikom.. .!
Da se je ta Moroviška cerkva v teku tolikih vekov znatno spremenila, je naravno; zlasti zvonikov vršič in pa cerkvena streha sta se izneverila prvotnemu gotskemu kroju. Košato drevje objemlje zdaj to starodavno vzgradbo In ob vznožji se mu vrstijo samotni grobovi; in dočim mu ozadje za slanja gosta dobrava, blišči se mu tukaj ob ospredji Bosuta gladko zrcalo . . .
Ad vocem Bosut! To Vam ni morda tekoča reka, temveč umetni vodotok (kanal), kateri so skopali še Rimljanje, uapeljavši vanj vodo iz Save da-
leč gori po brezreeni planjavi tja pod Vinkovce kjer se zasuče nazaj doli na jug in se pri Štitarji zlije zopet v Savo. Rimljani so ta vodotok imenovali Bacuntius. Jednak vodotok je i Studva, ki se tu ob Morovići spaja z Bosutom. Po tema vodotokoma se prevaža les iz gozdov na Savo, od koder se odplavlja v širni svet. . .
Tu v Morovići se vidijo dobro ohranjene razvaline nekdanjega velikega Morović-grada, kateri v srednjem veku, počenši od 1. 1332 pripada rodbini Morović. Najznamenitnejši od te rodbine je bil Ivan Morovič, ban mačvauski, ki je bil za hrvatske ustaje zaveznik kralja Sigismunda, kateremu je 1. 1397. pomagal ukrotiti ustaše. Za nagrado mu je podelil Sigismund vsa posestva ustašev v vukovski in srem-ski županiji. Pozneje, ko 8e je 1. 1415. Ivan Morović z drugimi velikaši bojeval v Bosni proti vojvodi Hervoju, ujeli so ga ter ga odvedli v tnrško robstvo, iz katerega se je črez štiri leta sam odkupil s 40.000 gld. Ko je Morovičev rod bil izumrl, prišel je grad v last Brankovieev in po njih ga je prevzel 1. 150G Stepan Šiljanović . . .
Toda obrnimo se v sedanjost Moroviča in njegove okolice:  Ko se je naposled, po dvestoletnem
obstanku, razvoj ačila Vojniška Krajina, nestalo je tukaj divjega graničarskega življenja in na njegovo mesto je stopilo — gozdarstvo, drvarstvo in trgov-stvo z lesom.
Neizmerni, svetovno-znani slavonsko-krajinski gozdi so se razdelili v dve vrsti. Jeden del najlepših gozdov se je izločilo v poseben investicijski fond, kateri upravlja država.  Dohodki teh gozdov, to je skupljeni denar za prodani les, ki znaša na leto  okolu lVi  milijona goldinarjev, porabi se za amelijoracije Vojniške krajine: za osuševanje bar in močvar, za železnice in ceste ter prometna občila. Ostali gozdi so prepuščeni ljudstvu, oziroma občinam v prosto porabo. V to svrho so se združile posamične politiške občine v tako imenovane imovne občine.   Na tak način so nastale  imovne občine v Brodu, v Petrovaradinu, v Gradiški, Mitrovici itd. Brodska imovna občina na primer poseda 75.000Q oral gozdov, v skupni vrednosti za 35,000.000 gld. Na leto proda jedna taka občina lesa iz teh gozdov za 30.000 do 40.000 gld. Tudi okrog Morovića, zlasti pa na južni strani tja do Save in ob njej gori in doli, razprostirajo se bujne dobrave, polne velikanskih, po šest, osem sto, do tisoč let starih hra-
Priloga „Slovenskemn Narodn" št. 255. 7. novembra 1885.
iz kojega mole kot otoki le posamični griči in jez južne železnice.
Mej Bevkami, Logom, Goricami, jezom želez-ničnim ter Ljubljanico preplavljeno je samega polja več nego 1100 oralov.
Ubogi barjan, čemu se trudiš in delaš, ko je vse tvoje delo zaman! Zima se bliža, manjka ti žita in korenstva za te in tvoje otroke, krme in stelje za živino. Vse ti je večkratna povodenj pobrala. Zdaj ti je pa voda pobrala še vso ozimno setev, kojo si z velikim trudom spravil deloma že drugič v zemljo in z njo tudi vse upanje za prihodnje leto. Naj bi bila voda vendar tudi še davke odnesla!
Ako se vprašamo po uzrokih naših vodnih povodenj, iskati nam jih je na dveh mestih in sicer prvič na n e o d p u s 11 j i v e m odlašanji o s u-šenja barja, na koje neplodno polje se pa ne maram spuščati danes, kajti pisali ste o tem že mnogokrat, akopram zaman; drugi uzrok pa je jez južne železnice. Tudi o tem bilo je sicer že večkrat čitati po teh predalih, vendar si usojam nekoliko omeniti o tej zadevi.
Ta jez se razteguje od Goric do »Žalostne gore" ter deli vse barje v zgornji in spodnji del. Vsega skupaj ima na barji tri odprtine in sicer glavni most čez Ljubljanico, most čez staro strugo Ljubljanice, „Stržen" imenovano, in slednjič most pri Goricah. Prva dva mosta sta lesena po ameriškem sistemu stavljena, ter bi se morala prosto nositi, kar je bilo tudi pogojeno pri grajenji železnice, kajti vsaka v strugo reke zabita podpora ovirala bi prosti odtok vode.
Ker pa so podstave tega mostu tako negotove, da se vedno posedajo, podpirali so most vedno bolje in bolje z novimi v strugo zabitimi podporami. Zlasti pri glavnem mostu so te podpore tako goste, da morejo čolnarji o velikih vodah le z največjim trudom spraviti svoj čoln na spodnjo stran mostu.
Koliko nesreč nam je zabeležiti na trn kraji, ne le na blagu, temveč tudi na človeškem življenji!
Vodstvo južne železnice je po dolgem moledovanji od strani zadetih občin vendar le uvidelo te neprilike, ter namerava pri strani odpraviti nekaj podpor, zato je pa zgostiti na sredi. Koliko pa bode s tem pomagano in ali ne bode zgoščenje podpor na sredi v največjem curku Ljubljanice preveč jezilo že itak preveliko vodo, kazale bodejo poznejše skušnje.
Most čez „Stržen" je glede povodenj brez pomena, ker tam se ne odteka skoro prav nič vode.
Zadnji most pri Goricah ima pa zopet svojo posebno važnost, kojo so že davno spoznali, kajti o tem pričajo razne komisije in ogledi, ki so se vršili na tem mestu. Pod tem mostom pelje pot iz Goric na Podpeč; poleg pota pa je struga, koja naj (!) bi požirala vodo, kar se je nabere nad jezom. Pa žal, da tega ne stori.
Kdor je imel priliko ogledati si sedanjo povodenj, lahko se je prepričal o nedostatkih. Kadar se namreč struga Ljubljanice napolni, teče voda po glavnih jarkih, kakor na pr. po Bovškem jarku nazaj ter zalije nekoliko nižjo ravan mej Bevkami, Logom in Goricami. Od tod si išče pota pod Goriškim moBtom, pa zaman, ker struga je tu pre-
stov. V dokaz njihove silne visokosti in debelosti bodi Vam naslednje: Na Peštanski razstavi bil je letos velikansk sod, izgotovljen iz cepljene, čiste, brezgrčne hrastovine, ki je vzrastla v krajinskih gozdih. Doge tega so da so 17 l/i čevljev dolge in 7l/a palcev debele — s čimer je dosežena naivišja stopinja hrastovinske cepljivosti.
Na jesen, po zimi tja doli do vspomladi je tukaj v Moroviči in njega okolici bujno življenje in silno živahen promet. Tu je na tisoče drvarjev mej njimi velika množina naših „kranjskih Janezev", in vsakovrstni trgovci, agenti, mošetarji, dobavniki in prekupci iz vse širne Evrope Vam mrgole tu na obrežji Bosuta in Studve. Po ves teden poje neusmiljena sekira po brezkončnih logih, v nedeljo pa hite gozdarji in drvarji sem v prijazni Morovie, kjer se zabavajo, pijo in prepevajo do ponodeljske j utrne zore . . .
Iste dni so se v Morovičani pripravljali na vsprejem preuzvišenega svojega vladike Strossma-yerja. Toda meni je bilo odriniti pred njegovim prihodom!
V Moroviči.
Prostoslav Kretanov.
ozka in preplitva, ter ne more požirati tolike množine vode, akopram voda pod mostom silno dere. Največ vode pa se nabere mej zadnje omenjenim mostom in onim čez „Stržen". Ko bi se tu na pr. pri profilu 4450 napravil predor, mogla bi velika večina vode odteči. Saj je tudi že pred zgradbo železnice na tem mestu imela voda svoj odtok. Tak predor bi sicer ne mogel popolnem zabra-njevati vsake povodnji, vendar koristil bi toliko, da bi se voda v jednem dnevu odtakala, dočim se-d;ij stoji ves teden po polji, ter popolnem uniči vsako setev.
Omenjeni predor in odprava podpor glavnega mostu bi bili sredstvi, koji bi nam barjauom neizmerno koristili.
Znano mi je sicer, da se na kompetcntnem mestu ne bode oziralo na take nritožbe, vendar sprožena je vsaj misel, tudi si potem ne moremo očitati, da ne bi bili odkrili nedostatkov ter vsaj deloma naznanili sredstev v odpravo vsakoletnih pogostih povodenj.
Iz i['momlja 5. novembra. [Izviren dopis.] (Požar.) V soboto zvečer je naznanjal žalostni glas zvonov in tužno trobenje tukajšnje požarne hrambe, da preti prebivalcem ogenj. Vso mesto bilo je najedenkrat na nogah, in ljudje so vreli v temni noči na kraj požara. Bila je prava zmešnjava v tako črni noči, kakor je bila v soboto, ker po ulicah mesta ni gorela nobena svetilnica, in ljudje so butali in trkali z glavami drug od druzega. Več ljudij si je glave razpraskalo in ranilo, neki c. kr. uradnik pa, ki je hitel na kraj požara, je butnil s svojo glavo in si razbil očala ob dolgo in težko le-stvo, ki je slonela Čez polovico ulice na cesto, katere seveda ni videl v tej egiptovski temi. Nihče ne veruje, kakšen strah popade Črnomaljce, kedar zaslišijo zvon, ki jim ogenj naznanja. Temu se ni čuditi, kajti mesto obstoji večjidel iz lesenih s slamo ali z deskami kritih hiš, in majhen požar upepeli lahko vse mesto. K sreči je bil sedaj ogenj kmalu pogašen, in škoda ni velika. Želeti bi bilo, da bi županstvo, ki preskerbljuje razsvetljavo, za naprej bolje skrbelo za razsvetljavo mestnih ulic, in pa da pri popravljanji hiš ne bodo stale lestve ali kaj druzega čez polovico ceste, da se hujša nesreča ne prigodi.
Domače stvari.
— (Bivši Praški župan gos p. dr. To-maš Čern^) poslal je z ozirom na letošnji obisk Slovencev gosp. Ivanu Hribarju pismo, v katerem med drugim pravi: „Bili smo vsled prihoda Slovencev, naj bližnjih naših sorodnikov, jako razvese-ljeni in posebno jaz se sedaj, ko sem se odpovedal časti župana Praškega, z veliko radostjo spominjam, da je ravno za mojega uradovanja Praga bila tako mnogokrat zbirališče gostov iz sesterskih slovanskih dežel."
— (Volitve v Tržaški mestni zastop, oziroma deželni zbor) so razpisane Volitve se imajo vršiti po teh le določbah glede časa, kraja in postopanja.   1. Za volitve štirih mestnih skupin je določena svetovalnica v drugem nadstropji ma-gistratovega poslopja,  in sicer tako, da bo volila a) četrta skupina 30. novembra t. 1. od 9. ure do-poludne do 2. ure popoludne; b) tretja skupina 4. decembra t. 1. od 9. ure dopoludne do 2. ure popoludne in 5. decembra od 9. ure dopoludne do 2. ure popoludne; c) druga skupina 9. decembra 1.1. od 9 ure dopoludne do 1. ure popoludne; d) prva skupina 11. decembra t. 1. od 9 u-e dopoludne do 1. ure popoludne; Vsaka teh volilnih skupin ima voliti dvanajst udov v mestni sv6t. 2. Volitve v okolici se bodo vršile v šestih volilnih okrajih 13. dec. t. 1. od 9. ure dopoludne do 2. ure popoludne in se bodo shajali volilci v spodaj omenjenih prostorih, in sicer: a) volilci prvega volilnega okraja v ljudskej šoli v Škednji; b) volilci druzega volilnega okraja v Ijud-skej šoli Villa Revoltella pri Lovci; c) volilci tretjega volilnega okraja v ljudskej šoli v Vrdelji; d) volilci četrtega volilnega okraja v ljudskej   šoli v Rojanu; e) volilci petega volilnega v ljudskej šoli v Trebčah; f) volilci šestega volilnega okraja v ljudskej šoli v Prošeku.   Vsak teh volilnih okrajev bo volil jednega zastopnika.   Volitve vsake skupine in vsacega volilnega okraja bo vodila posebna volilna komisija, obstoječa iz jednega uda mestnega sveta kakor načelnika in štirih  za volitev opravičenih občinskih udov; tej  komisiji se pridruži od deželnega namestništva poslani komisar.
„ Edinost".
— (Vabilo na Sokolski večer,) kateri bode v nedeljo 8. novembra 1885 v restavraciji Ljubljanske čitalnice po sledečem sporedu c. kr. vojaške godbe in članov „Sokola": 1. Rab & Schram-mel: „Vindobona", koračnica. 2. Nagovor g. staroste „Sokola". 3. Flotov: „Marta", ouvertura. 4. Suppe: „Titania", valček. 5. Rih. Eilenberg: „Das erste Herzklopfon", komad za salon. G. Zieh-rer: „Liebesbrief, polka franc'ise. 7. Ambrož: »Optrettensehan*, potponri. 8. Dillinger: „Maritana", valček.   9.  Mayerbeer:    „Finale   iz Hugenotov".
10. J.   N   Klal:    „Edehveiss",   polka mazurka.
11. (V.ibulka: „Pesein, ki jo Rita poje", solo na rog. 12. MillbVker: .. Feldprediger", četvorka. 13. Ed. Strauss: „Mit Vergnttgen*, polka brza. Med god-benimi točkami se bode vrstilo petje, ki ga oskrb-ljujo jeden oddelek gg. čitalničnih pevcev. Zabavno berilo: ,,Pmximus tuus '. preskrbi ..Sokolov" tajnik. „Klepetec", komičen prizor, bode pa skrbel za smeh. Ustopnina /.a neude po 30 kr. od osebe. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Z ozirom na mnogovrstni in vrlo zanimivi spored vabi na obilno udeležbo.
Odbor „Sokola".
— (Doktorjem prava) bil je v 7. dan t. m. v Gradci promoviran gospod Ivan Presker, c. kr. avskultant pri okrožni sodniji v Celji.
— (Nemška temeljitost.) „Wiener Illustrirte Zeitung" ima v 6. številki popis in podobo letos otvorjene jame na „Babjem zobu". Nemška temeljitost prekrstila je ime „ Bab ji zob" v „Babska zuba".
— (Zadruga brivcev in frizerjev) ustanovila se je v Ljubljani: Načelnik je g. Josip Obreza, načelnika namestnik g. Ivan Bol ta v z ar, odborniki gg.: Josip B likovnik, Paskal Damja-novič in Josip Gradiš. Pravila predložila so se deželni vladi.
— (Premembe pri vojaštvu) Naša konjica dobila bode mesto do sedanjih nepraktičnih in vsled hitre obrabe jako dragih rudečih hlač druge iz temnomodro-sivega sukna. Vendar se bo to le polagoma upcljalo, ker je v zalogah in skladiščih še precej dosedanjih rudečih hlač hranjenih. Tudi pri topničarstvu se bo oprava nekoliko spremenila; dobilo bo namreč kožuhe, kakor jih ima že konjištvo, pri katerem se je ta obleka kot jako pripravna in lična skazala.
— (Nesreča.) Včeraj zvečer pal je obče-znani meščan, hišni posestnik in trgovec z moko g. Andrej Do l i nar po stopnicah svoje hiše tako nesrečno, da si je razbil nos in možgane tako pretresel, da je po mnenji zdravnikov malo upanja, da bi 5G letni mož še ozdravel.
— (Konjsko meso) pričel je danes na Rimski cesti v g. Kalistra hiši prodajati iz Maribora došli konjski mesar Kafer. Kilo konjskega mesa velja 28 kr. Mož menda, kakor v Mariboru, tudi v Ljubljani s konjskim mesom no bodo obogatel.
— (P o 1 j o d e I j s k o m i n i s t o r s t v o ) je pogojno dovolilo, da so smejo uvažati ameriško in sploh take trte, katerih trtna uš ne uniči.
— (Iz Idrije) poslali so nam „davkop.ače-valci" pritožbo, da je sredi mesta dolga brv, ki drži pri g. Nagodetu čez Nikovo, že dva meseca brez držajev. Ker je mej tem časom že pet osob z brvi v vodo palo in se več ali manj poškodovalo, naj bi se vender držaji brez odlašanja napravili.
— (Nesrečen lovec.) G. Pr. Kranjec, trgovec v Mlinskem pri Kobaridu, šel je v 3. dan t m. s tovarišem na lov. Domov grede pade tovariš, puška so sproži in svinčene kroglice zadenejo Kranjca v desno ledje, da pade na tla in je še tisti dan umrl. Ranjki bil je zelo priljubljen, zato je ta nesreča ljudstvo zelo pretresla.
— (Čudna prikazen.) Izredno marljivemu sadjerejcu, že večkrat odlikovanemu čebelarju in živinorejcu gospodu Alojziju Deklevi v Postojini cveto jablana v njega vrtu, kot v razviti vzpomladi. Razvidno je, da vlada sedaj pri nas zavidanja vredno milo podnebje.
— (Iz Vidma na Štaj erskom) se nam piše, da ima posestnik France Habinec iz Kremena mlado, 7 mesecev staro srnico, katero bi rad oddal kakemu prijatelju nedolžne divjaščine. Živalica je krotka tako, da se vsak otrok more ž njo po otročje zabavati. Omenjeni g. bi jo rad dal po niz-kej coni (5 gld), ker njemu so smili usmrtiti jo. Kdor bi imel veselje to nedolžno stvar dobiti, naj se kmalu oglasi pri omenjenem gospodu.
— (Literarno-zabavno društvo „Triglav") ima svojo II. redno zhorovanie
dne 7. t. m. v gostilni Neu-Graz in sicer ob 8. uri
zvečer. Dnevni red. I. Čitanje zapisnika. II. Poročilo odborovo. III. Poročilo revizorjev. IV. Razgovor o Freširnovi slavnosti. V. Volitev predsednika. VI. Volitev novega odbora. VIII. slučajnosti. Gosti dobro došli!
Telegrami   Slovenskemu Narodu":
Dunaj 7. novembra. "VViener-Zeitung: Cesar vsprejel je ostavko naučiiega ministra barona Conrada ter mu podelil veliki križ Le-opoldovega reda in ga imenoval dosmrtnim članom gospodske zbornice. Ministrom za uk in bo^oeastje imenovan je dvorni svetnik dr. Gautsch pl. Frankenthurn, ravnatelj Terezija-nišča in orijentalske akademije.
Cetiuje G. novembra. Zastopniki tujih vlastij bo povabljeni, da se v nedeljo udeleže srebrne poroke kneževe. Sestanek zastopnikov nema politiškega namena. ■
Bukurešt G. novembra. Campineano, minister vnanjih zadev, je odstopil. Bratiano prevzel je začasuo njegov portfelj.
Razne vesti.
* (Ogerska deželna razstava,) o ka-tcrej je bilo toliko hrupa in reklame, je sedaj zaključena in računi so pokazali, da je nad dva milijona gold. primanjkljaja.
* (Največi dijamant.) V južni Afriki našli so nedavno dijamant, ki po velikosti in čistosti presega vse dosedaj znane velike dijamante. Težak je 47o karatov, dočim ima »Veliki mogul" perzijskega šaha le 280, „Orlov" v žezlu ruskega carja 195, angleški „Kohinor" le 1028/4 in francoski „Regent" le 136 7/s karata. Novi dijamant poslali so v Amsterdam tirmi Metz, da ga obrusi in misli se, da bode tudi biušen še vedno največi.
Tujci:
6. novembra.
Pri Nlonnt pl. Lind z Dunaja. — Krk iz Brna. — Dr. Reichvvein iz Hrvatskega. — Franki z Dunaja. — Bayer iz Celovca. — pl. Urbanitzky iz Pulja.
Pri Malici* Schandru iz Sarajeva. — Pelz iz Trsta. — Dedem iz Linca.
Pri cesarji avstrijskem: Bchwelz iz Zagreba. — Bergkiind iz Litije.
Meteorologično poročilo.
I	CaB opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
6. nov.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	729-70 mn. 729-10 mn. 733-75 mn.	80* G 10-21 C 10-6° C	z. svz. m. svz. m. svz.	dež. obl. obl.	6*5 ran. dežja.
Srednja temperatura 96°, za 3-79 nad normalom.
Vremenako-poročilo 6. nov. Zračni tlak je precej pal. V zahodnej in vzhodnej Evropi je zračni tlak Se vedno precej velik, v srednji nižji, jako nizek pa na jugu. Vetrovi bo samo ob Jadranskem m-.rji precej močni, sicer pa slabi. Nebo skoro povsod oblačno in deževno. Temperatura se ni dosti premenila. Morje se le malo giblje. — Pričakovati oblačno in deževno vreme le z neznatno pre-menibo temperature.
3D-u_3a.a,jsls:a, "borza,
dne" 7. novembra t. 1.
(Izvirno telegrafičuo poročilo.) Papirna renta.........
50/„ marčna renta........
Akcije narodne banke......
Kreditne akcije........
London............-■*•?
Napol.......... t •
C. kr. cekini..........
Nemške marke........
4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld Državne srečke iz 1. 1864 100 gld.
Ogrska zlata renta 4°/0......^&
„    papirna renta 5°/0 ......
59/0 štajerske zemljišč odvez oblig . -Dunava reg srečke 5°/„ . . 100 gld Zemlj. obč avstr. 4l/j0/0 zlati zast listi . Prior, oblig Elizabetine zapad železnice Prior, oblig Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke.....100 gld
Rudolfove srečke.....10 „
Akcije anglo-avstr banke .   ,   120 „ Trammway-društ velj. 170 gld a. v. . .
82 gld.		—	kr.
82	n	30	p
109	n	—	n
	n	30	n
8B8	r	—	n
2i-0	n	80	n
125	n	05	n
9	n	97	n
5	t)	95	n
61	n	75	1
126	n	75	|
171	n	60	1
96	n	05	*
90	n	30	B
104	n	—	n
116	n	25	n
125	n	—	n
115	n	—	n
106	n	50	t
176	n	25	n
17	n	80	n
97	»	25	n
184	■	25	»
Zahvala
vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za obilno dokaze sočutja pri smrti našega preljubega sina, oziroma brata
IVA NA
zlasti „Ognjegasnemu društvu v Verdu', koje se je tako mnogobrojno udeležilo poprebi. Verd 5. novembra 1885.
(666) Rodbina Bebec.
Poslano.
Ker nekateri trošajo vest, da sem jaz dal priobčiti v „Slov. Narodu1* inscrat „Oženi 1 bi se", izjavljam s tem, da se rečeni inserat ne tiče moje
OSobe. (660—2)
V Šiški, 4. novembra 1885.
Boštjan. Tome,
gostilničar in mesar.
V H»©mlnir^u* na cesti v Oohruo odda se
S   I. j ;i n u \ i»i j« in
žaga v najem.
Kaj  več se  izve pri  lastnici Luntroi--jovi v Ijc?iii1>oi**j-ii. (.657—2)
Iščo se
trgovski pomočnik
za prodajalnico z mešanim blagom na deželi.
Ponudbe sprejema upravništvo tega lista.    (613—.'J)
Zahvala in priporočilo.
Zahvaljujoč se za mnogostransko zaupanje mojim častitim kupovalcem in nainičevalcem izmej meatjan-stva in velecastite duhovščine, si usojam naznanjati, da imam za
J
m ziSkO sezono
v lalogi najboljše angleško, francosko in moravsko blago in 30 priporočam tedaj volečustitemu p. n. občinstvu za narejanje oblek pO najin >dernej-šem kroji z zagotovilom jako reelne in kolikor mogočo cene postrežbe. (509—9)
Z veli-sp«»štovanjem
v Ljubljani, Gledališko ulice it. 6, v Pau-schin-ovej hiši.
o I i-eva, esenca za zel deleč,
)'{■:■■ Vitehri pripravlja;        1 ""'
G. PIC COLI,f|i v Ljubljani-
O/ilravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem
in zdravniških spričeval bolezni v želodcu in trebuhu, bodenje, krč, želodečno In premen-javno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico,
migreno itd. In je najboljši pripomoček zoper
gliste pri otrocih. Pošilja Izdolovatelj po pošti v škatljlcati
po 12 steklenic za 1 gld. 36 tjovc. Pri većem Številu dobi se primeren odpust.
Cena steklenici 10 novo.
(348—28)
Marijinceljske I kapljice za želodec,
nppresežno izvrstno zdravilo zoper vse bolezni v želodci,
in nepreielno zoper neslast do   jedi,  slabi želodeo, smrdečo sapo, napihno-\ nje, kislo podiranje, 661-
• i pasje,  katar v želodci, . zgago, da se ne nareja
pesek in pšeno in slez, r/'-/ zoper zlatenico,  gnjua in '¥ * bljuvanje,  da glava ne ;\ ';. boli, (če  izvira   bolečina iz pfe^j želodca),  zoper kr6  V že-lodoi,   preobloženje ie-. lodca z Jedjo ali pijačo, črve, zoper bolezni na vra-
• niol. .letrab in zoper zlato
žilo.
Grl (i vna Kf»l<>ija: Lekar C, llra«I.>. KreniBier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako 80 rabi, stane fl^"- :t > ki: ^W
Frave ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na Dunajske j cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Kizzoli, lekarna Josip Bergmann. V Postoj ni: Anton Le ban. V Gorici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielmo. V Celj i: le! ar J. K u p f e r s c h m i e d. V K r a □ j: lekar D r a g. S a v n i k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar At Roblek. V Sežani: lekar Ph. Ritschel V C r no tu 1 j i: h kar Ivan H laže k. V Škofjej Loki: lekar Karol Fabiani. V Reki: lekar A nt. Mizzan.
SvaritGV! Ker se v zadnjem času naš Izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisnene besede: Echte Mariazaller Magentropfen — Brady & Dostal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z mišim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitka, n« kfttorom je podoba Marijinceljske matere božje, mora bili poleg te podobo utisneno sod-niJHko spravljeno varstveno zuitmenje iu zavoj mora biti zapečaten z naiim vurstvenim sname, ujem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki n-'-majo teh znakov istinitosti, naj so zavržejo kot po-narejeai in prosimo, naj so nam taki slučaji takoj naznanijo, d t bodo sodni jski kaznovani izdelovalci in Vodajalei. (DO-39)
V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI
sta ravnokar izšli knjigi:
Pariz v Ameriki.
Roman.   Francoski spisal lienf Lefebrre.  Poslovenil * * * Stat nominis uttibra.   Ml. 8*. 535 strani).   Stane 60 kr., po pošti 70 kr.
Za dragocenim korenom.
Povest iz življenja kitajskih pogozdnikov.   Spisal A. J. Maksuuot'.   Poslovenil       P.   Ml. 8°,   141   Btranij. Stane 2<r> k>\, po poŠti 30 kr.
Nič več odlašati.
Svetovno znane žobrake, katero sem na nekej dražbi kupil za polovico prave vrednosti in so jih vsled obja"e že mnogo pokupili z vseh delov sveta, prodajem, dokler jih je kaj po
samo gld. 1.50
JaltO dolge, zelo debele In široke nerastrglflve
ž©»rake
z barvastimi krajci, debelo kakor deska; 190 cm. dolge, 130 cm. široke z različnimi krajci, jpko debele, zares ne-ra«>gljive, la. baze po gold. 1 75, najboljšo bnžo jako fino pa po gld, 1.95.
Nadalje je še v zalogi: *~»<M> dl\annJlltorle lMimenilft kosma-tili lijakarMkili plalit
z raznimi barvastimi progami in krajoi, kompletnih, jako iinili, samo po gld. 2.G0. 1'oscbno priporočevati izvoščekom. Nadalje imam za razprodajo:
400 posteljnih odej
iz najfinejše burett svile v veličastnih barvah, rudečih, modrih, rumenih, zelenih, pomerančastin, progastih, dosti dolfrih za vsako posteljo po gld. 3.75, dvojii-a samo gld. 7.—.
Na stotino zahval in opetovanih naročil od od merodajnih osob, izmej katerih sem že nekatere objavil, so v moji pisarni vsakateremu na blagovoljen ogled in mislim nekatera taka zahvalna pisma in Opetovane naroSbe, došle poslednji čas, kmalu objaviti. Vsako blago, ki ne ugaja, vzame se brez ugovora nazaj. (630—2)
Naslov: \Vehewaaren-Manufactur •I. II. llaliiiiovicz
Wien, III. Bez., Hintere Zollamtsstrasse Nr. 9.
SO     - "-r^^^tw^^TlfflllllillilillHIMIlMMMMMMM
Skozi 40 let preskušeno!
C. kr. avstr. izklj. pri v. prva ameriško in angleftko patentovana
Anatherin zobna in ustna voda
»r. J. Cf. POPP<ii,
0. kr. dvornega zdravnika za zobe na Dunajl,
Ta odlični preparat se jo v 40 letih, odkar ob* Stoji, razširil in pridobil veljavo še zunaj Evrope. Nje^a poraba so je posebno dobro pokazala proti \ saltrs'inuii zubobolju« | roti vsem boleznim mehkih delov v ustih, proti majajočiin so zobom, lahko krvavečemu zobnemu mesu, bramorici in skorbutu. Raztaplja Blez in s tem ovira narejanje zobnega kamna, osveži usta in boljša ukus v ustih in korenito prežene vsak zopern duh. Olajšajo zobljeuje pri iiiujliuili otrocih, služi kot varovnluo sredstvu proti difleritidi in kot izpiruliin vodu. z« Krit* pri kroničnih boleznih vratu in je neizogibno potrebna pri rabi mineralnih vod.
Spričevala visocih medicinskih avtoritet so priznala nje neškodljivost in priporočljivost in jo zapisuje mnogo glasovitih zdravnikov. Velika steklenica velja gld. 1.40, srednja gld. 1.— in mala 60 kr.
stori po kratkoj rabi z anutlicrlu zobuo yodo
zobe bele in blesteče ter jih ohrani zdravo.   03 kr.
i. f pasta s prijetno aromo, v škatljicah po
J g1 «8 Kbl. 1.22.
- °- S paNtu, arom., nareja zobe blestečo in
£ i    belo.   3') kr.
g    ^ |j1oiii1>m., s čemer si vsak lahko sam
I N plombira otle zobe.  Zavitek velja gld.
Popp-ovo med. milo iz zelišč.
Žo 18 let bo rabi z velikim vspehom zoper vsakovrstne spuščaje, zlasti hraste, lišaje, pege, luskino na glavi in v bradi, ozebljine, potenje nog in garje. Cena 30 kr. (321—3) Dobiva se v Ljubljani pri lekarjih J. Svvoboda, V. Mayr, U. pl. Trnkoozv, E. Birschitz, G. Piccoli, dalje pri trgovcih C. Karinger, Vaso PetričiČ, Ed. Mahr, P. Lass-uik, bratje Krisper; v Postoj ini: Fr. Baccarich, lekar; na Krškem: P. Poiuches, lekar; v Idriji: J. "VVarto, lekar; t Kratiji: K. Savnik, lekar; v Škofjej Loki: C. FabianJ, lekar: v Kočevji: J. Braune, lekar; v Ajdovščini: M. Gugliehno, lekar; v Litiji: J. Beneš, lekar; v Metliki: Pr. Wacha, lekar; v Iiadovljici: A. Roblek, lekar; v Novem mestu • J. liergman, D. KldloU, lekarja; v Kamniku: J. Močnik, lekar; v Trebnjem: J. Rup-reeht, lekar; v Cmomlji: J. Blažek, lekar; v Vipavi: A. Leban, lekar
1' n. občinstvo se prosi zahtevati izrecno v. kr. (Tvornega zdravnika za zobe Popp-a preparate in vzeti sami) tuke, ki imajo mojo varstveni znamko.
Yoč no nareja I cev in pro lajalcev na Dunaji in lnspruku bilo jo  nedavno  obsojenih  k občutnim kaznim. "W
W^^L
Plznsko zimsko pivo.
Usojamo si s tem naznanjati, da ee bode toča r Cilje našega zimskega piva. pričelo s III. iio*emInom t. 1.
in pričakujemo z veseljem obilnih naročil.
Meščanska pivovarna v Plznn,
ustanovljena leta I* f£.
Glavna zaloga v Gra&ci pri F. SCHEDIWY,
(663 — 1)
Annenstrasse 13 „
Dr. SpraiiRor-Jpve
kapljic« m.m >i< lodr«.
Tajni medicinski in dvorni snvetnik dr. Biicking, medicinski sovetnik dr. 4'olin, dr. Miiiiuing in mnoge druge zdravniške avtoritete so je preskusile in je M izvrstno domaće (ne tono sredstvo priporočajo proti VBem Želodčnim in trebušnim Boleznim. Pomagajo takoj proti migreni, krču v želodci, onieđleviei. glavobol ju, trelmhohnljn, zaslizenju, zelodčnej kislini, vziliguvanjn, omotici, koliku, škrnleljiiom itd., proti llatej žili, zapretju. Hitro in brez bolečin meče in povrnejo slast dOJeđij. l'oskusite samo I malim in prepričajte se sami. JedtlH stekl. 50 in 30 kr.
I * i-i gospoi'u leknrji Mvobodi, pri Zlatem orlu, 11» l'r«'".ii(Horui trgu. >71K -861
	Nitmo Rlcliterjev			
14	PAIN-	EXPELLER		
	z ■■■ n rs ki m »u ne 1. (tiii.			
je pristni iti ta izdelek, katerj, kakor znano, nesređeno hitro ozdravi trganje in revmatizem. To skuieno domače sredstvo, katero se je že večkrat za doMfd okastalo, prodaja se po 70 kr. v skoro vseb lekarnah'. (Jluvua zaloga: Lekarna pri Zlatarn levti, Praga, Staro mesto. (<ns—-2) * V Ljubljani: E. Birsehitz, lekar. V Mari horu; J. W. Konig, lekar.
I i
9
Prememba
kupčijskega prostora. I
Uiojam si naznanjati mojim (Vsritim kupovuleom ^
in «1. občinstvu, da sera se preselil s 1. oktobrom j?
i/. KoIraeJM " a
v Spodnjo Šiško, \
v klet bfle nekdanje gostilne „pri Guzi j i",
sedaj lastnina gospoda Jenka, na desni strani ^
Celovške ceste. a
.S .spoštovanjem (573—10) Kk
J. C. JUVANČIČ, l
posestnik vinogradov na Bizeljskem in vin-
skl trgovec v Ljubljani. ^
H. BRANCHETTA
zaloga klobukov
v IJiiUljani, na ItoiigrcNiiem iv^ti si. 7,
polegr g'leđ.a.lišia., priporoča  svojo  bogato zalogo svilnatih in klobukov iz klobučine, kap, specijalitet klobukov za dečke,
slamnikov vsake vrste. (495—12)
CHAPEAUX-CLAQUES
domače tu inozemske i/.delke, po najnovejši obliki in faconu. Nnikiilniit.ii«*jMH postrežba »e /.:n.r"iav jn.
r A. RAlICHEB-jM 1
I zaloga čevljarskega blaga, |
ŽiilovHl&e uli«'«- št. I>. J
priporoča eastitemu občinstvu  svoje  lastnoročne Is-
'   delke  čevljarskega  b aga  za  uuspode,  gOSp« iu ta
l otroke v najlepših i/.del k i h In po n»jni4pTh oenah. ■
— Dalje opozarja imenovana firma na svojo bogato ♦
_                                         zalogo                         (608—7) _
f      čevljev za dečke in deklice, f
L.
ki se izjemoma po jaku zuižniic| eenl razprodaj.do.
, marčno
r
Q iz pivovarne
J1»rat?»v E4«*s!erjev (B—priporoča
?«    v zabojih tdo 25 in 50 steklenic I       A. MAYER-jeva |
g trgovina s pivom v steklenicah v Ljubljani. £
Tropinec in žganje iz vinskih drožij,
Ntiiro in novo blago, prodaja nn drobuo In «1 belo .TANKZ WA( ilNl^lt, posestnik zganjaruh-e v Modemu na Ogerskem. (B24—5)
Gostilnico v Mengšu
pri „Tonhu",
katero je prej imela Marija Kuralt, je odprl podpisani. V ceno postreže z Izvrstnim vinom iu dnbriml jedili, ter dobi se tudi prenoelMče. Priporoča se častitemu občinstvu
I'rune Vrhovnik«
(Gr>4—2) oštir.
J. ANDEIi-a
novoiznajdeni
prekomorski prah
umori
stenioe, bolhe, ščurke, mole. muke, mravljince, preslčke, ptične črvlde, splpij v«e ?.u-želke skoraj nemiravno hitro in gotovo tako.  da od Inielkine zalege no ostane nobenega sledn.
Pravi praiek so doniva v prodajaluici pri
•J. A*B».EI,-11,
,9]>i*i cVriioni
13, H ti s o v a (Dominikanska) ulice 13,
V LJubljani pri Albinu Sličarji, trgoveu. Zaloge na deželi imajo tam,  kjer so naznanjene po ' plakatih. (211—11)
Dunaj.
I., Bauernmirkt 11.
Dunaj.
L, Bauernmarkt 11.
Za sezono priporočam velikansko izber svilnatih baržunov in angleških plišev (peluchcs), poslednje v 4 bazah in v vseb barvah, nadalje za obleke ( in inpiee Mvetovnufetlnvne
baržunske tovarne v Lindenu pred Hanoverom
za to sezono nov" blngo
Lindenski Zephyr-Koeper-l3aržun,
katerega imam v 5 bazah in v vseh novih barvah. Ta baržun presega vse dosedanje podobno izdelke, v lepoti in vrednosti, posebno se s tam odlikuje, da ima veličasten blesk ter je neizrečeno voljen, pri tem pa ni težak tar ga na videz ne prekosi najflneJSI Lyonski baržun, a je mnogo trdueji in velja komaj četrtino cene onega.
Baržuni Lindensko tovarne bo odlikovani . najvišjimi priznanji, kakor tudi od Nj. cet*. Visokosti nadvo.vode Uaiuerju izmjenu I>uunJMko častno diplomo iu krnljevo prusko zlato dr/suio kolajno.
O nepremerljivej lepoti Lindenskih baržunov, pravi od oseinunjstik presujevaleev vsek uarodor »estavljcuo uradno Pkiludelpliljsko poročilo o odlikovuujlk Bledeče:
./rkan.jr in apretura sla prekrasna!   Barva lc»!»a, trajna, izvrstna iu
Varstvena znamka.
Samo ono blago, ki ima to znamko, "je pristno.-
talio harmonično blišćeća, da Je blago podobno svilnatemu ImiAimu. Popolna zmaga, kar ge tiče kakovosti in bai vc!
&mr- Te baržune prodajam na deželo samo prodajalcem na drobno, na željo so na razpolaganje kvalitetni uzorci in barvine
karte. ^Btj
Zahteva naj sc: za obleke in jopiče znamka L B L C »»/„ cm. fiirokosti, znamka L D flJ/eT cm. Sirokosti, — za llipanje in mo-ditttna dela znamka L A L B B "/ai cm. sirokosti, — za otrofje obleke, Niiknje za gospode Itd. znamka L B "/et cm. sirokosti, dvujue | debelosti, — crne baršune znamke L 1, L 2, L 3, L 4, L 6, L 6, L 7, L 8, L 9, L 10. (604—1*
4^201054
s
V, ur
: x t x x i i i x xx x x x x r^Ti x i x x x x xxxxxxxxxtx x x i i x x 1 i x x x % x x x i x i
HENRIK KENDA v LJUBLJANI.
Tovarniška zaloga kožuhunastili mufov
po originalnih tovarniških cenah, &a 1 do *# f/l*l. €4CWteje9 UaHor Kjer Koti.
Skungs, Castoret, Sealskin, zajec, planinski zajec, zličarski zajec, opice, Genoti, ris, kunec, astrahan, severni tič, pliš, sealskin s her-
melinom in na vse mogoče načine narejene, dalje (665-1)
vsake vrste kožuhunasti obrobki za ženske obleke.
Služba se išče.
Mladenič, ki je kupčijsko Solo z dobrim uspehom dovršil in zdaj za knjigovodjo služi, rad bi izpremenil svojo dozdanjo službo ter stopil v kako drugo, njemu bolj primerno. Posebno rad bi šel k Špediciji v kako tovarno, ali pa h kakemu drugemu podjetju za pisarja Ako treba, zmožen je tudi kavcijo položiti.
Ve6 o njem se iz prijaznosti poizve pri g. F. O. V Študentovskih ulicah it. 13 v LJubljani. (637—2)
V nedeljo novembra
vm- zadnji dan videti -w
T7- l^.otel-a. „Stadt "V^"iexi"
v uličnem lokalu, pritlično, uhod Fran Josipova oeita,
IZREDNA PREDSTAVA
19 letne herkulice, boriteljice m akrobatke
gospodičine ELEONORE
Dreflstaya
Vidi se od 10. ure zjutraj do 9. ure zvečer.
I. prostor 20 ltr-, II. prostor l6 kr. — Vojaki in otroci polovico. (636—5)
IVaJfiii.oj»i
med \ satovji
kilo po 80 kr.  1 kilo in več vkupe razpošilja se tudi po pošti proti predpošiljutvi zn ska ali proti povzetju. — Lesene škatlje, v kojih se razpošilja, se, ne zaračunijo.
OROSLAV DOLENEC.
(■llcdn ličke ulice.
(547—7)
rlN u j l> o I j še bliigol Velika zaloga       (698-4) I Klobukov
za gospode  od 3 golti. 20 kr. više, za clačl-e od 1 golti. 50 kr. više.
Zaloga srajc in spodnjih hlač za gospode, vratnikov, kravat i. t. d.
J. SOKLIC,
v Ljubljani, Gledališke ulice li. št. 0. i Vnanja naročila se hitro in v ceno izvrše. M "> a j )>o i j s.- i> i i i ^- < > : fmBJ
Čiščenje in zboljšanje vina.
Najgotovejše, najhitrejše iu najcenejše sredstvo za čiščenje iu zboljšanje vina in poprav1 janjo bolnega vina je
prava francoska galerta
tvrdke COIGNET &t C v Parizu, Lyonu, Marseilla.
To zajamčeno sredstvo z navodilom, kako Je rabiti, se vedno dobiva pri tvrdki
A. ILUMMIAII' v ljubljeni.
pisarna v Tavčar-Jevi palači.   (587—10)
Največja zaloga
Šivalnih strojev.
JAN. JAX,
f li bi j n n a,
HOTEL EVROPA.
Na ih«'n«mh«> obroke po>
4  tlo 5  gltl. (513-tO)
Šestletno jamstvo. Pouk brezplačno.
Kdor pristno Brnsko volneno blago
dobivnti želi, obrne naj se z zaupanjem na (517—10)
iiuJMttii*oJM4»  Kriisho lii-mo asu. siiliuo
Meter po 2—7 gld.    MORITZ BUM v BRNU.
Ustanovljeno 1822. ■■■■■■■ HSKZTST^
Direktno prek morja dobivano, jako ceno najnovejšega pridelka izvrstno
kolonijalno blago, delikatese, ribe,
po pošti poštnine prosto na vsako poštno postajo pri znane j nujreelnejšej postrežbi (661—1) |A. v. gld jI A.v.gld.
v čednih vrečicah po 43/4 ko. netto. suro? oprni. v • i.I prima Klb-, pr. ko. . . . 2.00 Moeca, jako fin, žlahten, goreč , .|5.15|6 25 1W" K,mJar J debel Ural-, „ „ ... 8.00 Menado, rujav, jako fin, debel. . ,[6.26 6.30 i Polni slauiki, novoliol., vel. pošt. aod 1.60 (Vvlou-Peri, najfinejši, močan . . .5.15 6/20 Tolsti slauiki, novi, veliki, 510 v sodu 1.60 Plantaž.-Cey Ion, brilanten, lep . .14.755.80 Tolsti slauiki, novi, maj h., 90 ■„ . 1.25 Dunajska mešanica, prav izvrstna;4.75|5.80 n i e-nlnln \ najbolje, najfinejle, ko. 1.50 Kuha, modrozelen, močan, lep 4 25 5.201 MA])' s,irm 11 / 'J»/2 ko. &.75 in 5 ko. 5.00 Zlati Java, jasno rujav, fin, močan 4.80 5.801 Pov. kanibale, t'., okajene, poit. '/ab. 1.90 Java rumen, debel, mil, močan . . 4.40'5.40 iraj.. „.„*.„.; nnin?. \ 200 ca. 2,/i ko. zab. 1.16
.4006.00F"*6 l,nMmi l10'01,/8 zab. 2.00 4 zab. 8.(50 . 3.60 4.50 Losos-slaniki. del., 16 ohdr/.e, prek., zab. 2*00 .3.40 4.20 r;i .; lml. \ 45 velikih v pošt. zab. -J.00
.3.00 3.75 k!l^' l,0V- sl;liukl /2  zab. 3.80,   1   »b. 6.60 .3.20 4.00 Družinski čaj, najfinejši, ko. 4.00, ti", ko. li 50 40, t'. 1.15   .lumnjku-Ittim, pristen, star, 4 litre stkl. 5.00 Mandelnl, sladki, veliki, \\'., 5 ko.-vrečiea 4.U0 \ unilija. IV., 3 veliki štg. 3G kr., 12 štg. 1.15
Perlmocca, izdaten, fin, močan
Java zelen, jako lep......
SantoH, 11'., zelen, močan, lep . Santos, t'., izdaten, močan . . . Campinos, jako fin, močan, čist Namizni riž, najfinejši 1 60, ft". 1 Perl-Tapioca-Sago, prist. vzhod, ločuj., l.tio Sultanov«' rozin«'. IV., brez pesek. . .2.1;"
■     .--------. - - -.       — tj——■  ■ ■ — ■ -"      ........j.., >- ■ ^..... ■ n   — ----1 —
Figova kava in Karlsbadska dišeča kava astuega izdelka, karton l/4 ko. samo 1"» kr, Kdor več vkup vzame in prodajalcem se cena zniža. Popolni cenik zastonj in franko.
E. H. Schulz v Altoni pri Hamburgu. Uilanovljeno 1864. Prod ponarejanjem u svari.
^mmam Altona-Hamburška parna pražnica za kavo in tovarna figove kave. mm^m
I
N
EUSTEIN-ove
I><>mlii<ll£«>fJoiLe
KRI ČISTEČE PILE
L
SVETE ELIZABETE.
Holj«l 0<1 vaoli poilulniUi izdolkov, nimajo to pustilji! ItU skotHji n ijtt i< srhi; »(tjii.spr.inrjr rul'IJ" zi'1't-r buluzni v organih Hpodnjoffa dola telosa, pruhnjalno mrzlico, liolozni u jcoli. v mofl jiinili in isnike bol«wnij čistijo kri in luhko odpravljajo blato.   Ni g* zilravilu, ki bi l)ilo lioljuo in pri tuin popollUMU neškodljivo zoper
telesno &ain*etje9
gotovi vir vseli boloznij. Knr bo poaladkorjono, uživajo jib radi tudi otroci. To pilo ao odlikovano z Jako vantniinlpintiidiii ilroriii-f/ii srrliiih-tt 1'ithit.
D0~ •/ '0«i »kntljicu u J/i ptfami rrljti M kr. — Zavitfk, osem ukalljic 1'JO )>l/. vilfn
iin t no i f/Ut. «. r. -9u (689—>6) 0,,n     nn i r, \   Vgaka SkatlJicH, ki iii'-ma firme : Apo1htHt€ tu m JCIIJG •   /,/ilif/<n   Leopo?*f in   na zadnjoj strani tiri«« ruistrtiu   stutmke, ju ponarrjenttt  tur  svarimo,   naj   se no kupuje.
Jfatilf ur morn ilnltro, <la ktlo ur >tt>hi slithij/it, lU'Ujillv-iniiu tili rt-hi ukoiHJ'>''</" l~it'lkti. Vsakdo naj izrecno r.alileva .\t imtrhmrih zubrtinilt j>il, to imajo nii zavitku tur ikivimuIu za rabo f<«/*'f/ utojfrl jtotljiin
<;iion;i  zaloga   na  I>nuajl:   Apotbeke  .,/.11111 11«- i       ;>   Leopold*4 des i*li. Efenstein, Eebe der 1'lankon- untl N|>ifg«*lguM«o.
V ii(Ui>i;tin» bo dobivajo pri gospodu lekarjl ^ialirijel l*iccc"li.
Z*?
Noben cilinder več ne bode počil!!
! sireščasti in kroglasti cilinilri
PATCMT MARIJAM
(z varstveno znamko) dobivajo se samo v c. kr. tovarniškej zalogi
trgovina s steklom,     (r'56—4) *v X-jjiJilolja,xa.i, Stari trg* št_ 15.
Pred ponarejenimi cilindri brez varstvene znamke se svari.
Vfc*      "S!ln"Sft",W"^""^1 W *W"      *js»* u~-'      ■^,» m^f m^j m^*
■ t  ■ /*i i * ■ i^Bi^%«i^^i^%if*ai^B il^^ir^t ir^t      sr^t ir^ir^s ■™»sr*§ if*L*
Latama TBMI0CZY
zraven rotovža v Ljubljani,
h k rat u
HOMEOPATIČNA LEKARNA,
zaloga vseh domačih in tujih specijalitet, "t»ti
priporoča Bledeče izdelke. • Vsakemu izdelku pridene bo navod, kako je rabiti.
GLICERINSK0 MILO, a 18 in 12 kr., kakor MANDELN0V0, PEŠČENO MILO itd. FRANCOSKO ŽGANJE, 1 mahi sto-klenica 80 kr., 1 velika steklenica 40 kr. BALZAM ZA OZEBLINO, 1 steklenica 80 kr. PARIŠKI PRAŠEK ZA DAME, beli in redeči, a 30 iu 40 kr. RUM,   ki ga neposredno dobivamo, a
30, 60 kr. in 1 gld. SALICILNA USTNA VODA IN ZOBNI PRAŠEK, 1 steklenica 50 kr., 1 škatljica 30 kr., do sedaj nedosegljiv izdelek, ki so pa ne sme zamenjati s salioilno kislo ustno vodo in zobnim praskom. TRPOTCEV SOK IN CUKRČKI, proti kašlju, hripavosti itd., ki so se že dostikrat za dobro izkazali, 1 steklenica 50 kr., 1 škatljica 30 kr., kakor tudi
ANATERIN USTNA VODA, 1 steklenica 40 kr. BABY P0VVDER,  Stupa za otroko in odraščeno debele ljudi, 1 škatljica 80 kr. BERGERJEVA KOSMETIČNA INZDRA-
VILSKA MILA. VIJ0LĆNO GLICERINSK0 MILO,40 kr OBRAZNO LEPOTiLO, imenovano „Damen-
toilette*, 1 steklenica 30 kr. P0MADA ZA LASE,  pO katerej lasje hitreje rastejo, p<> prof. Pithu, a 60 kr. TINKTURA ZA LASE, po katerej lasje hitre jf rastejo, a 85 kr. TINKTURA ŽA KURJA OČESA, 1 steklenica 4o kr. s čopičem vred. K0LINSKA VODA, v originalnih steklenicah ;'i  "lii kr. m  1 gld. ŠMARNICNI PARFUM, 1 steklenica 1 gld., kakor tudi drugi parfumi po proizvoljnih cenah. MALAGA VINO, katero neposredno dobivamo, v steklenicah po 30, G0 kr. in 1 gld. 10 kr. MALAGA S CHIN0, proti pomanjkanju slasti do jedi itd., 1 steklenica 70 kr. MALAGA Z ŽELEZOM, proti bledici, pomanjkanju krvi itd., 1 steklenica GO kr. SLAJEVI CUKRČKI, a 10 kr. in po pto-i/.voljenih cenah.
PELINOVI. SLIŽNI, GUMI IN SALMIJA- |
K0VI CUKRČKI po proizvoljenih cenah. ČAJ RUSKI, katerega neposredno dobivamo, v zavitkih po 80 in 50 kr. 0GERSK0 MAZILO ZA BRADO, originalni zavitek, (novo), se nikdar ne posuši, a 20 kr.
ZOBNI PRAŠEK IN ZOBNA PASTA razne vrsto.
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Z e l e z n i U ar.
aOT- Ti izdelki in druge tu neomenjene specijalitete prodajajo se ♦ po ceni in razpošiljajo slednji dan po pošti. (644—2) *
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne".