A M
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 25	___________Ljubljana, sobota 28. junija 1986	Cena 400 dinarjev	Leto Xi.HI
1228.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pri delu
Razglaša se zakon o spremembah ni dopolnitvah zakona o varstvu pri delu, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 28. maja 1986.
St. 0100-2/86
Ljubljana, dne 28. maja 1986.
Predsednik
France Popit 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pri delu
1.	člen
V zakonu o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 32/74 in 16/80) se 1. člen spremeni tako, da se glasi:
»Varstvo pri delu se izvaja po tem zakonu, predpisih, izdanih na njegovi podlagi, in drugih predpisih v:
—	temeljnih in drugih organizacijah združenega dela;
—	pogodbenih organizacijah združenega dela, kmetijskih in drugih zadrugah in v drugih oblikah združevanja dela in sredstev;
—	delovnih skupnostih organizacij združenega dela, kmetijskih in drugih zadrug, poslovnih skupnosti, bank in zavarovalnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in njihovih združenj, v delovnih skupnostih družbenopolitičnih organizacij ali drugih družbenih organizacij in društev;
—	delovnih skupnostih organov družbenopolitičnih skupnosti oziroma družbenih skupnosti in državnih organov in pri
—	delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov.
(v nadaljnjem besedilu: organizacija združenega dela in skupnost)«.
2.	člen
2.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Šteje se, da je varstvo pri delu zagotovljeno, če delavci v organizacijah združenega dela in skupnostih izvajajo predpisane tehnične, zdravstvene, socialne, vzgojne, pravne in druge varstvene ukrepe, upoštevajo normative, standarde in tehnične predpise ter ob ustrezni pazljivosti, ustrezni strokovni in delovni sposobnosti pri opravljanju svojega dela uporabljajo predpisane varstvene priprave in naprave.«
3.	člen
3.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Varstvo pri delu uživajo vse osebe, ki so zavarovane za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljnjem besedilu: delavci).«
4.	člen
V prvem odstavku 4. člena se za besedami »službe varstva pri delu« črta vejica in dodajo besede »ali druge oblike organiziranega opravljanja strokovnih nalog s področja varstva, pri delu«; za besedo »normativi« se vstavijo besede »standardi in tehnični predpisi«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Nosilci samostojnega osebnega dela zagotavljajo varstvo pri delu delavcem, katerih delo uporabljajo kot dopolnilno, na podlagi kolektivnih pogodb. Nosilci samostojnega osebnega dela zagotavljajo varstvo pri delu sebi v skladu z določbami tega zakona, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in drugimi predpisi.«
5.	člen
5.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Organizacije združenega dela in skupnosti upoštevajo predpisane varstvene ukrepe, normative, standarde in tehnične predpise pri projektiranju, konstruiranju, graditvi objektov, pri projektiranju in izvedbi tehnoloških procesov, pri projektiranju, konstruiranju in izdelovanju 'delovnih priprav in naprav ter sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu, kakor tudi drugih sredstev, strojev in naprav ter snovi, ki se uporabljajo pri delu ali so kakorkoli povezane z delom (v nadaljnjem besedilu: sredstva za delo).
Organizacije združenega dela in skupnosti upoštevajo predpisane varstvene ukrepe, normative, standarde in tehnične predpise tudi pri uvozu sredstev za delo.«
6.	člen
6.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Vzgoja in izobraževanje v zvezi z varstvom pri delu sta sestavni del vseh izobraževalnih programov in njihovega izvajanja ter uvajanja v delo in strokovnega usposabljanja delavcev v organizacijah združenega dela in skupnostih. Seznanjanje z varstvenimi ukrepi, normativi, standardi in s tehničnimi predpisi morajo delavci vključiti v organizacijo in vodenje delovnega procesa.
Izvajanje In uspešnost usposabljanja v organizacijah združenega dela in skupnostih nadzira organ inšpekcije za delo.«
7.	člen
Za 6. členom se doda novi 6.a člen, ki se glasi:
»6.a člen
Organizacije združenega dela in skupnosti pri urejanju in uresničevanju varstva pri delu upoštevajo stališča in predloge medicine dela. V ta namen organizacije združenega dela in skupnosti sodelujejo z zdravstvenimi organizacijami glede vprašanj, ki so pomembna za urejanje in uresničevanje varstva pri delu in za izvajanje nalog medicine dela.«
8.	člen
V	7. členu se za besedami »organizacije združenega dela« vstavita besedi »in skupnosti«.
9.	člen
V	prvem odstavku 8. člena se za besedama »poklicnih bolezni« vstavi vejica in besede »drugih bolezni v zvezi z delom«; beseda »sposobnost« se nadomesti z besedo »zmožnost«; besede »predpise sprejemajo delavci v organizaciji združenega dela s samoupravnimi sporazumi in drugimi splošnimi akti« pa se nadomestijo z besedami »ukrepe, urejajo in določajo delavci v organizacijah združenega dela in skupnostih s samoupravnimi splošnimi akti«.
10.	člen
9. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Ce organizacija združenega dela in skupnost s svojim samoupravnim splošnim aktom spremeni ali nadomesti z izvršilnim predpisom določen ukrep ali normativ, mora .o tem obvestiti organ inšpekcije za deio. Organ inšpekcije za delo lahko zahteva poseben preizkus in predlaga razveljavitev takšnega ukrepa ali normativa, če se ugotovi, da s samoupravnim splošnim aktom predvideni varst\'eni ukrep ali normativ ne zagotavlja varstva pri delu v takem obsegu kot z izvršilnim predpisom določeni varstveni ukrep ali normativ«.
11.	člen
Za 9. členom se dodajo novi 9.a, 9.b, 9.c, 9.d, 9.e, 9.f, 9.g in 9.h členi, ki se glasijo:
»9.a člen
Organizacija združenega dela in skupnost, ki projektira sredstva za delo, priloži k tehnični dokumentaciji tudi elaborat, v katerem opredeli nevarnosti in škodljivosti za poškodbe ali zdravstvene okvare delavcev, ter navede ukrepe za njihovo odpravljanje oziroma omejitev, predpisane vrednosti, ki zagotavljajo varstvo pri delu, in predpise, ki te ukrepe in varnost določajo (elaborat o varstvu pri delu).
Organizacija združenega dela in skupnost iz prejšnjega odstavka priloži elaboratu o varstvu nri delu še izjavo o tem, katen "predpisani varstveni ukrepi, nor--mativi/standardi In tehnični predpisi so bili upoštevani pld~projektiranju sredstev za delo.
'	9.b člen
Organizacija združenega dela in skupnost, ki dela na gradbenih objektih, namenjenih za delovne in po-mozne prostore oziroma tehnološke procese, je dolžna izvajati dela v skladu s tehnično dokumentacijo. O tem, da je objekt zgrajen oziroma tehnološki proces izveden v skladu s tehnično dokumentacijo, izda pismeno izjavo.
ČeTe po ’ izdaji gradbenega dovoljenja tehnična dokumentacija ali pogoji gradnje tako spremenijo, da pomeni to za objekt, ki se gradi, spremembo elementov, ki vplivajo na varstvo pri delu, pripravi organizacija združenega dela ali skupnost iz prejšnjega člena tega zakona pred nadaljevanjem dela na gradbenih objektih ustrezne spremembe elaborata o varstvu pri delu.
Ce ni mogoče vzpostaviti tehnološkega procesa v skladu a projektom, organizacija združenega dela In skupnost pred izvedbo spremenjenega tehnološkega procesa pripravi spremembo elaborata o varstvu pri delu.
Spremembe elaborata o varstvu pri delu vsebujejo predvsem :
—	razloge, zaradi katerih so bile potrebne spremembe;
—	opredelitev nevarnosti in škodljivosti, ki izhajajo iz spremembe objekta oziroma tehnološkega procesa, in
—	ukrepe za odpravljanje opredeljenih nevarnosti in škodljivosti.
Organizacija združenega dela in skupnost priloži spremenjenemu elaboratu o varstvu pri delu novo izjavo iz drugega odstavka prejšnjega člena.
9.c člen
Organizacija združenega dela in skupnost, ki konstruira in izdeluje sredstva-za delo, izda o tem, da je upoštevala vse predpisane varstvene ukrepe, normative, standarde in tehnične predpise, spričevalo o varnosti. V spričevalu o varnosti mora navesti vse predpise, ki jih je upoštevala, in roke, v katerih je potrebno opravljati preiskave in preglede v skladu s 16. členom tega zakona.
9.d člen
Organizacija združenega dela in skupnost, ki izbere ponudbo za uvoz, pred sklenitvijo uvoznega posla zagotovi, da sredstva za delo izpolnjujejo vse zahteve glede varstva pri delu.
Organizacija združenega dela In skupnost pred uvozom ugotovi, ali so sredstva za delo izdelana v skladu s predpisanimi varstvenimi ukrepi, normativi, standardi ni tehničnimi predpisi. O tem izda pismeno izjavo.
V primeru, da ni predpisanih varstvenih ukrepov, normativov, standardov in tehničnih predpisov, mora organizacija združenega dela in skupnost pridobiti strokovno oceno o tem, ali sredstva za delo izpolnjujejo zahteve glede varstva pri delu.
9.e člen
Organizacija zdiuženega dela in skupnost opremi vsako nove izdelano sredstvo za delo z navodilom za varno uporabo, preizkušanje in vzdrževanje, napisanem v slojtenskem jeziku.
(^9.f\len
—•"V&Spubliški upravni organ, pristojen za delo, podrobneje določi vsebino listin iz 9.a, 9.b, 9.c in 9.d člena tega zakona in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati organizacije združenega dela in skupnosti, ki jih lahko izdajajo.
___	9.g člen
Ce organizacija združenega dela in skupnost sama ne more izdelati listin po 9.c, 9.d in 9.e členu tega zakona, naroči, da izdela listine pooblaščena organizacija združenega dela iz 25. člena tega zakona. V tem primeru mora biti v listini navedeno, da je izdelana po naročilu organizacije združenega dela in skupnosti.
9.	h člen
Pristojni organ inšpekcije za delo lahko preverja dokumentacijo o izpolnjevanju zahtev varstva pri delu. V ta namen lahko od pooblaščene organizacije združenega dela iz 25 člena tega zakona zahteva strokovno oceno IM:r ki so jih izdale organizacije združenega dela in skupnosti po tem zakonu.
Pooblaščena organizacija združenega dela iz 25. člena tega zakona, ki je po naročilu organizacije združenega dela ali skupnosti izdelala listine po tem zakonu, ne more izdati strokovnih ocen o teh listinah.«
12 člen
10.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Republiški upravni organ, pristojen za delo, predpiše splošne varstvene ukrepe in normative. Ce repub-
liski upravni organ, pristojen za delo, predpisuje posebne varstvene ukrepe in normative, izda izvršilni predpis v soglasju z republiškim upravnim organom, v čigar pristojnost pretežno spada področje, za katero se predpis izdaja.«
13.	člen
Za 10. členom se dodata nova 10.a in 10.b člena, ki se glasita:
»10.a člen
S splošnimi varstvenimi ukrepi in normativi se določajo pogoji, ki jih morajo izpolnjevati sredstva za delo, delovno okolje in metode ocenjevanja delovnega okolja, predvsem glede:
—	zagotavljanja zadostnih delovnih prostorov;
—	zagotavljanja varnih prehodov, transportnih poti in poti za evakuacijo;
—	opremljenosti z varstvenimi napravami in pripravami ;
—	varnosti pri delu z električnim tokom;
—	zagotavljanja varnega dela z nevarnimi snovmi;
—	zagotavljanja ustreznih toplotnih razmer;
—	zagotavljanja varstva pred hrupom in vibracijami;
—	zagotavljanja varstva pred nevarnim in, drugimi neionizirajočim sevanjem;
—	zagotavljanja ustrezne osvetljenosti;
—	zagotavljanja varstva pred zdravju in življenju nevarnimi snovmi;
—	zagotavljanja varstva pred biološkimi škodljivostmi ;
—	zagotavljanja neškodljivih fizičnih in psihičnih obremenitev;
—	metod za merjenje kemičnih, fizikalnih in bioloških škodljivosti in mikroklime.
10.b člen
S posebnimi varstvenimi ukrepi in normativi se določajo predvsem pogoji glede Starosti, spola, strokovne usposobljenosti, delovne zmožnosti, zdravstvenega, telesnega in psihofizičnega stanja ter drugih, sposobnosti, ki jih morajo izpolnjevati osebe pri delih oziroma nalogah, ki se izvajajo v posebnih delovnih razmerah, kjer obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare, ter načini izvajanja določenih del in delovnih postopkov z opredelitvijo dolžine trajanja tega dela ter varstvenih naprav in pripomočkov.«
14.	člen
Prvi odstavek 11. člena se spremeni tako, da se
glasi:
»Delavci urejajo varstvo pri delu s samoupravnimi splošnimi akti na podlagi tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, in drugih predpisov.«
V	drugem odstavku se beseda »združevanju« nadomesti z besedo »združitvi«; črtajo se besede »v skupnost temeljnih organizacij združenega dela oziroma«, za besedo »organizacijo« pa se dodajo besede »ali sestavljeno organizacijo združenega dela«.
V	tretjem odstavku se besedi »zasebni delodajalci« nadomestita z besedami »nosilci samostojnega osebnega dela«, beseda »dolžnosti« pa nadomesti z besedo »obveznosti«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Organizacije združenega dela in skupnosti s področja kmetijstva, ribištva ter gozdarstva in združeni kmetje urejajo s pogodbo pravice in obveznosti glede varstva pri delu, zlasti tiste iz 14., 15. in 16. člena tega
zakona.«
15.	člen
12.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Organizacija združenega dela in skupnost opredeli v srednjeročnem planu cilje in naloge za razvoj varstva pri delu. V letnem programu pa opredeli naloge izvajanja varstva pri delu in za to potrebna materialna sredstva.«
16.	člen
13.	člen se črta.
17.	člen
14.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Organizacija združenega dela in skupnost zagotovi, da je vsak delavec po programu teoretičnega in praktičnega usposabljanja ob prvi in ob vsaki kasnejši razporeditvi na dela oziroma naloge poučen o delovnih razmerah in nevarnostih pri delu, o varstvenih ukrepih, normativih, standardih in tehničnih predpisih, o sredstvih in opremi za osebno varstvo pri delu ter o njihovi uporabi, preizkušanju in vzdrževanju.«
18.	člen
V	prvem odstavku 15. člena se za besedami »organizacija združenega dela« vstavita besedi »in skupnost« ; besedi »mora opraviti« se nadomestita z besedo »opravi«.
V	drugem odstavku se za besedami »organizacija združenega dela« dodata besedi »in skupnost«, za besedami »zdravstvenih okvar« se doda vejica in besede »razen pri rudarskih delih, kjer je rok eno leto.«
19.	člen
Prvi odstavek 16. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Organizacija združenega dela in skupnost sme uporabljati samo takšna sredstva za delo, ki ustrezajo predpisom o varstvu pri delu in zagotavljajo delavcem varno delo.«
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Organizacija združenega dela in skupnost zagotovi periodične preiskave kemičnih, fizikalnih in bioloških škodljivosti ter mikroklime in periodične preglede ter preizkuse delovnih priprav in naprav.«
Tretji in četrti odstavek se črtata.
20.	člen
Za 16. členom se dodajo novi 16.a, 16.b in 16,c členi, ki se glasijo:
»16.a člen
Organizacija združenega dela in skupnost določita s samoupravnimi splošnimi akti:
—	delovne in pomožne prostore, v katerih je treba v določenih rokih in z določenimi postopki opravljati periodične preiskave;
—	delovne priprave in naprave, ki jih je treba v določenih rokih in na določen način periodično pregledovati in
—	dela oziroma naloge, pri katerih je treba uporabljati sredstva in opremo za osebno varstvo pri delu.
Pri tem upoštevata predvsem:
—	ustreznost konstrukcijskih in funkcionalnih elementov delovnih in pomožnih prostorov;
—	zahteve glede mikroklime in njene ustreznosti pri opravljanju del oziroma nalog;
—	uporabo, izdelovanje in predelovanje nevarnih ali škodljivih snovi, ali nastajanje takih snovi pri de-delovnem procesu;
—	nastajanje hrupa in vibracij;
—	nastajanje nevarnih sevanj, razen ionizirajočega sevanja;
—	zahteve dela glede ustreznosti naravne oziroma umetne razsvetljave;
—	da roki za opravljanje periodičnih preiskav in pregledov ne smejo biti daljši od treh let od namestitve nove delovne priprave in naprave, začetka uporabe delovnih in pomožnih prostorov in od spremembe tehnološkega procesa, razen, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno in
—	da roki za periodične preglede in preiskave ne smejo biti daljši od 24 mesecev, če se delovni in pomožni prostori, delovne priprave in naprave, sredstva in oprema za osebno varstvo pri delu uporabljajo v zvezi z deli oziroma nalogami, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem.
16.b člen
Inšpektor za delo lahko z odločbo odredi preizkus ali oceno pregledov ■ in periodičnih preiskav pri pooblaščeni organizaciji združenega dela iz 25. člena tega zakona oziroma odredi krajše roke in drugačne postopke periodičnih preiskav in pregledov, pregled in preiskavo še drugih delovnih priprav in naprav ter drugih sredstev za delo, če ugotovi, da gre za večjo nevarnost za poškodbe ali zdravstvene okvare.
Če se pri preizkusu periodičnih preiskav in pregledov iz prejšnjega odstavka ugotovi, da preizkus ni bil potreben, ker so rezultati opravljenih periodičnih preiskav in pregledov pravilni oziroma v mejah postavljenih normativov in standardov, organizacija združenega dela in skupnost ne nosi stroškov odrejenega preizkusa ali ocene preiskav in pregledov.
16.	c člen
Republiški upravni organ, pristojen za delo, določi enotno metodologijo za opravljanje periodičnih preiskav.
Republiški upravni organ, pristojen za delo, lahko zahteva od organizacije združenega dela in skupnosti, da pripravi strokovno podlago za enotno metodologijo in opredelitev pogojev za opravljanje periodičnih preiskav.«
21.	člen
17.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Na deloviščih, kjer opravlja dela hkrati več organizacij združenega dela in skupnosti, izvajalci del s pismenim dogovorom določijo skupne varstvene ukrepe in normative, skupno organizacijo varstva pri delu ter pravice in obveznosti delavcev, ki so odgovorni za zagotavljanje varnega delovnega okolja in varnih delovnih razmer.
Če na delovišču iz prejšnjega odstavka delajo tudi delavci nosilcev samostojnega osebnega dela, je dolžna organizacija združenega dela in skupnost v pismeni dogovor vključiti tudi zagotavljanje varstva pri delu teh delavcev in obveznosti takih nosilcev samostojnega osebnega dela.«
22.	člen
V	prvem odstavku 18. člena se besede »delovna mesta oziroma dela« nadomestijo z besedami »dela oziroma naloge«.
V	drugem odstavku se besede »takšnem delovnem mestu« nadomestijo z besedami »takšnih delih oziroma nalogah«.
23.	člen
Za 18. členom se doda novi 18.a člen, ki se glasi:
»18.a člen
Organizacija združenega dela in skupnost je dolžna pri določanju zdravstvenih in psihofizičnih pogojev, ki jih morajo delavci izpolnjevati za opravljanje določenih del oziroma nalog, upoštevati strokovna mnenja, stališča in ugotovitve medicine dela.
Pristojni inšpektor lahko v spornih primerih presoja primernost m ustreznost zdravstvenih in psihofizičnih pogojev, določenih v samoupravnem splošnem aktu organizacije združenega dela in skupnosti. O svojih ugotovitvah obvesti organ upravljanja organizacije združenega dela in skupnosti. Organ upravljanja je dolžan obravnavati ugotovitve ter predloge pristojnega inšpektorja in ga obvestiti o ukrepih glede določitve zdravstvenih in psihofizičnih pogojev, ki jih je sprejel.
Če organizacija združenega dela in skupnost ne ravna v skladu s prejšnjim odstavkom, pristojni inšpektor z odločbo odredi ustrezne ukrepe.«
24.	člen
21.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Organizacija zdi uženega dela in skupnost zagotavlja delavcem organizirano reševanje in prvo pomoč v primeru nesreče ali poškodbe pri delu.«
25.	člen
22.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Organizacija združenega dela in skupnost obvesti organ inšpekcije za delo o začetku svojega dela in o začetku dela katerekoli svoje delovne encte najmanj osem dni poprej, o začetku opravljanja posebno nevarnih in škodljivih del pa najmanj trideset dni poprej.
Organizacija združenega dela in skupnost k prijavi po prejšnjem odstavku priloži tudi program, v katerem opredeli potrebne varstvene ukrepe, normative, standarde in tehnične predpise, navede odgovorne delavce za izvedbo tega programa in določi njihove pravice ter obveznosti.
Organizacija združenega dela in skupnost, ki na podlagi sklenjene pogodbe o izvajanju del odda obrtni zadrugi ali nosilcu samostojnega osebnega dela posamezna dela, pred pričetkom izvajanja del o tem pismeno obvesti organ inšpekcije za delo.«
26.	člen
Za 22. členom se doda novi 22.a člen, ki se glasi:
»22.a člen
Organizacija združenega dela in skupnost je dolžna takoj obvestiti organ inšpekcije za delo o vsaki smrtni poškodbi pri delu, kolektivni nesreči, hujši poškodbi pri delu in o ugotovljeni poklicni bolezni ter o vsakem pojavu, ki lahko povzroča nevarnost za življenje ali zdravje delavcev pri delu.
Organizacija združenega dela in skupnost hkrati obvesti o vsaki smrtni in hujši poškodbi pri delu tudi pristojni organ za notranje zadeve.
Organizacija združenega dela in skupnost prijavi organu inšpekcije za delo in pristojnemu organu za notranje zadeve poškodbo pri delu in ugotovljeno poklicno bolezen iz prvega odstavka tudi, če gre za delavca, ki je delal na podlagi sklenjene pogodbe o izvajanju del, ki sta jo sklenila organizacija združenega dela in skupnost in obrtna zadruga ali nosilec samostojnega osebnega dela.«
27.	člen
V 23. členu se črtajo tretji, četrti in peti odstavek.
28.	člen
Za 23. členom se dodajo novi 23.a, 23.b in 23.c členi, ki se glasijo:
23.a člen
»Organizacija združenega dela in skupnost, v kateri so nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare večje, določi s samoupravnim splošnim aktom posebno službo za varstvo pri delu ali drugo ustrezno obliko organiziranega opravljanja strokovnih nalog s področja varstva pri delu.
Pri določanju oblike organiziranega opravljanja strokovnih nalog s področja varstva pri delu, njenega obsega in sestava upošteva organizacija združenega dela in skupnost tudi:
—	težavnost in zahtevnost delovnih procesov;
—	velikost organizacije združenega dela in skupnosti in število delavcev;
—	krajevno porazdeljenost posameznih enot organizacije združenega dela in skupnosti in
—	zahtevano strokovno usposobljenost delavcev za izvajanje nalog s področja varstva pri delu.
Več organizacij združenega dela in skupnosti lahko s samoupravnim sporazumom ustanovi skupno službo za varstvo pri delu ali drugo obliko organiziranega opravljanja strokovnih nalog s področja varstva pri delu ter določi njen položaj in način zagotavljanja sredstev za njeno delo.
Republiški upravni organ, pristojen za delo, določi osnove organiziranja službe za varstvo pri delu ali druge oblike organiziranega opravljanja strokovnih nalog s področja varstva pri delu ter strokovno usposobljenost delavcev, ki opravljajo naloge s področja varstva pri delu
23.b člen
Inšpektor za delo presoja ustreznost službe za varstvo p n delu ali druge oblike organiziranega opravljanja strokovnih nalog s področja varstva pri delu ter strokovno usposobljenost delavcev za opravljanje strokovnih nalog s področja varstva pri delu.
Inšpektor za delo obvesti organ upravljanja organizacije združenega dela in skupnosti o svojih ugotovitvah. Organ upravljanja je dolžan obravnavati ugotovitve in predloge inšpektorja za delo ter ga obvestiti o ukrepih, ki jih je sprejel.
Ce organizacija združenega dela in skupnost ne ravna v skladu s prejšnjim odstavkom, inšpektor za delo z odločbo odredi ustrezne ukrepe.
23.c člen
Organizacija združenega dela in skupnost v.samoupravnem splošnem aktu opredeli delovno področje službe za varstvo pri delu ali druge oblike organiziranega opravljanja strokovnih nalog s področja varstva pri delu in določi zlasti naslednje strokovne naloge:
—	organiziranje, usklajevanje in usmerjanje dela delavcev in pooblaščenih delavcev;
—	proučevanje varnosti delovnega okolja in delovnih razmer, pripravo varstvenih ukrepov in normativov ter spremljanje njihovega izvajanja in učinkovitosti ;
—	svetovanje in strokovno pomoč pri urejanju varstva pri delu v samoupravnih splošnih aktih, temeljnih planskih aktih, v letnih programih in drugih aktih;
—	pripravo navodil za varno delo;
—	predlaganje rokov in postopkov za periodične preglede in preizkuse delovnih priprav in naprav in
ekoloških razmer dela ter spremljanje izvajanja pregledov in preizkusov;
—	pripravljanje programov teoretičnega in praktičnega usposabljanja ter preverjanja znanja delavcev o njihovi usposobljenosti za varno delo in spremljanje izvajanja tega programa;
—	organiziranje varstva pri delu za opravljanje del z drugimi organizacijami združenega dela in skupnostmi ali določenih del na skupnem delovišču;
—	izvajanje notranje kontrole nad spoštovanjem predpisanih varstvenih ukrepov, normativov, standardov in tehničnih predpisov;
—	predlaganje rokov in del oziroma nalog za zdravstvene preglede delavcev v skladu s posebnimi predpisi ni v sodelovanju z medicino dela;
—	predlaganje organizacije prve pomoči ter reševanja v primeru nesreč ali poškodb pri delu v sodelovanju z medicino dela;
—	pripravljanje poročil o razmerah na področju varstva pri delu za organe upravljanja;
—	vodenje evidenc in sestavljanje letnih ni občasnih poročil o stanju in problemih varstva pri delu po posebnih predpisih;
—	poročanje pristojnim organom o začetku dela organizacije združenega dela in skupnosti, o začetku dela katerekoli enote ter o začetku opravljanja posebno nevarnih in škodljivih del, o hujših poškodbah pri delu, kolektivnih nesrečah in smrtnih poškodbah pri delu;
—	proučevanje vzrokov poškodb, poklicnih bolezni in drugih bolezni v zvezi z delom ter ukrepanje za odpravljanje vzrokov v sodelovanju z medicino dela;
—	sodelovanje pri pripravljanju listin po tem zakonu, predpisih, izdanih na njegovi podlagi, in drugih predpisih.«
29.	člen
24.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»V zvezi z izvajanjem strokovnih nalog s področja varstva pri delu sodeluje služba za varstvo pri delu ali druga oblika organiziranega opravljanja strokovnih nalog s področja varstva pri delu z organi upravljanja v organizaciji združenega dela in skupnosti in z organi inšpekcije za delo.«
30.	člen
Za 24. členom se doda novi 24.a člen, ki se glasi:
»24.a člen
Delavci službe za varstvo pri delu ali druge oblike organiziranega opravljanja strokovnih nalog s področja varstva pri delu morajo imeti visoko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri in strokovni izpit po posebnih predpisih.«
31.	člen
25.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Republiški upravni organ, pristojen za delo, lahko pooblasti organizacijo združenega dela in skupnost, ki izpolnjuje kadrovske, organizacijske, tehnične in druge pogoje, da kot pooblaščena organizacija združenega dela izvaja strokovne naloge varstva pri delu v skladu s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi in drugimi predpisi.
Pooblaščena organizacija združenega dela iz prejšnjega odstavka je dolžna republiškemu upravnemu organu, pristojnemu za delo, dajati poročilo o svojem delu, javljati vse spremembe glede delavcev, tehničnih, organizacijskih in drugih pogojev, ki lahko vplivajo na spremembo ali prenehanje pooblastilnega razmerja.
Republiški upravni organ, pristojen za delo, z Izvršilnim predpisom določi pogoje, ki jih mora izpolnjevati pooblaščena organizacija združenega dela.«
32.	člen
Za 25. členom se doda novi 25.a člen, ki se glasi:
»25. a člen
Organizacija združenega dela in skupnost lahko sama izvaja določene strokovne naloge v skladu s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi in drugimi predpisi, če izpolnjuje za izvajanje teh nalog enake kadrovske, tehnične in druge pogoje kot organizacija združenega dela iz prejšnjega člena.«
33.	člen
V 26. členu se drugi in tretji odstavek spremenita tako, da se glasita:
»Ko delavci v organizacijah in skupnostih določajo dela oziroma naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, določajo tudi njihove pravice in odgovornosti v zvezi z izvajanjem in zagotavljanjem varstva pri delu.
Delavci določijo s samoupravnim splošnim aktom pravice in obveznosti odgovornega delavca oziroma vodje delovnega procesa v zvezi z izvajanjem in zagotavljanjem varstva pri delu«
Dodajo se novi četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo:
»Delavec ima pravico in obveznost uporabljati varstvene naprave ter sredstva in opremo za osebno varstvo pri delu, skladno z njihovim namenom, pazljivo ravnati z njimi in skrbeti, da so v brezhibnem stanju.
Odgovorni delavec oziroma vodja delovnega procesa stalno nadzoruje ali se delavci med delovnim procesom ravnajo po ustreznih varstvenih ukrepih, normativih, standardih in tehničnih predpisih in ali jih pravilno uporabljajo.
Če odgovorni delavec oziroma vodja delovnega procesa ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega odstavka, stori s tem hujšo kršitev delovne obveznosti.
34.	člen
Za 26. členom se doda novi 26.a člen, ki se glasi:
»26.a člen
Organizacija združenega dela in skupnost s samoupravnim splošnim aktom določi prostore, v katerih kajenje ni dovoljeno.
Pri določanju prostorov, v katerih kajenje ni dovoljeno, upošteva organizacija združenega dela in skupnost tudi splošne zahteve zdravstvenega varstva delavcev, ki opravljajo dela oziroma naloge v zaprtih prostorih.«
35.	člen
Za 27. členom se dodata nova 27.a in 27 b člena, ki se glasita:
»27.a člen
Če grozi delavcu neposredna nevarnost za življenje ali zdravje, ker niso bili izvedeni predpisani varstveni ukrepi, normativi, standardi in tehnični predpisi, in v primeru, ko sredstvo za delo ni opremljeno s predpisanimi oziroma predvidenimi varstvenimi pripomočki ali napravami, ima pravico odkloniti delo ter zahtevati, da se nevarnost odpravi.
Če organizacija združenega dela in skupnost meni, da je delavec neopravičeno odklonil delo in postavil zahtevo v smislu prejšnjega odstavka, mora o tem obvestiti organ inšpekcije za delo. Ta mora brez odlašanja opraviti pregled in odrediti ustrezne varstvene ukrepe ali obvestiti delavca, iz katerih razlogov njegova zahteva ni utemeljena.
27,b člen
Delavci so dolžni v organizaciji združenega dela in skupnosti zagotoviti predpisane in dogovorjene pogoje za nočno delo, zlasti pa zagotoviti varstvo otrok, topel obrok v ustrezni kalorični vrednosti, prevoz na delo in z dela in zasedbo nočne izmene s strokovnimi delavci, ki so potrebni, da delo organizirano in nemoteno poteka.
Delavec ima pravico odkloniti nočno delo, če niso zagotovljeni ustrezni pogoji za to delo.
V	organizaciji združenega dela in skupnosti, kjer se opravlja delo v izmenah, morajo delavci poskrbeti za njihovo periodično izmenjavo. Pri tem sme delavec ene izmene delati ponoči nepretrgano najdalj en teden.«
36.	člen
V	prvem odstavku 30. člena se besede »republiški inšpektorat dela in občinski oziroma medobčinski organ inšpekcije dela (v nadaljnjem besedilu: organi inšpekcije dela)« nadomestijo z besedami »republiški in občinski organi inšpekcije za delo (v nadaljnjem besedilu: organi inšpekcije za delo)«.
Drugi in tretji odstavek se črtata.
37.	člen
Za 30. členom se dodajo novi 30.a, 30.b in 30.c členi, ki se glasijo:
»30.a člen
Nadzorstvo nad izvajanjem predpisov o delovnih razmerjih in varstvu pri delu v organih državne uprave ter v pravosodnih organih opravlja republiški organ inšpekcije za delo.
Način nadzorstva nad spoštovanjem predpisov o varstvu pri delu v organih za notranje zadeve predpiše republiški sekretar za notranje zadeve v soglasju z republiškim upravnirn organom, pristojnim za delo.
'30.b člen
Nadzorstvo nad izvajanjem predpisov o varstvu pri delu pri rudarskih delih opravlja rudarska inšpekcija.
30.	c člen
Nadzorstvo glede varstva pri delu članov posadk na ladjah in čolnih za gospodarske namene, razen ribiških ladij, opra vi ja inšpekcija za varnost plovbe.
Inšpekcija za varnost plovbe opravlja nadzorstvo po tem zakonu, predpisih, izdanih na njegovi podlagi, in drugih predpisih.«
38.	člen
31.	člen se spiemeni tako, da se glasi:
»Republiški organ inšpekcije za delo opravlja neposredno nadzorstvo glede varstva pri delu v okviru glavne in stranskih dejavnosti na področju industrije, kmetijstva in ribištva, gozdarstva, gradbeništva, prometa in zvez. razen glede varstva pri delu na ladjah in čolnih za gospodarske namene.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka opravljajo neposredno nadzorstvo glede varstva pri delu pri samostojnem opravljanju kmetijske, gozdarske in ribiške dejavnosti občinski organi inšpekcije za delo.
Republiški oigan inšpekcije za delo opravlja neposredno nadzorstvo glede varstva pri delu obsojenih oseb oziroma mladoletnikov, ki prestajajo kazen zapora ali vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom, in oseb, ki so v priporu, na prestajanju kazni zapora oziroma vzgojnega ukrepa, pa delajo v proizvodnih obratih gospodarske enote kazenskih poboljševalnih zavodov in prevzgojnih domov, v organizacijah združe-
nega dela in skupnostih ter pri nosilcih samostojnega osebnega dela, pri hišnih delih, organiziranih prostih aktivnosti ter pri delih in nalogah za vzdrževanje reda in čistoče.-«
39.	člen
V tretji točki prvega odstavka 32. člena se besede "•zasebnim delodajalcem in delavcem* nadomestijo z besedami »nosilcem samostojnega osebnega dela, delavcem in drugim osebam po 3. členu zakona«.
40.	člen
33.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Občinski organi inšpekcije za delo opravljajo vse
zadeve inšpekcije za delo, razen tistih, ki so po tem zakonu o pristojnosti drugih organov.«
41.	člen
34.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Inšpektor za delo oziroma organizacija združenega dela iz 25. člena tega zakona varuje kot uradno tajnost zaupne podatke, za katere zve pri svojem delu.
Inšpektor za delo varuje kot zaupen podatek tudi ime delavca, ki je prijavil nepravilnosti ali pomanjkljivosti v zvezi z varstvom pri delu v organizaciji združenega dela in skupnosti.«
42.	člen
35.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Občinski ali republiški inšpektor za delo za področje varstva pri delu mora imeti visoko izobrazbo ustrezne tehnične smeri in najmanj tri leta delovnih izkušenj v stroki, v kateri bo opravljal inšpekcijske naloge, ter strokovni izpit v skladu s posebnimi predpisi, ali višjo izobrazbo ustrezne tehnične smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj v stroki ter strokovni izpit v skladu s posebnimi predpisi.
Občinski ali republiški inšpektor za delo za področje delovnih razmerij mora biti diplomirani pravnik in imeti najmanj tri leta delovnih izkušenj ter strokovni izpit v skladu s posebnimi predpisi.
Organ, pristojen za imenovanje oziroma razrešitev občinskega inšpektorja za delo, si v tem postopku predhodno pridobi strokovno oceno republiškega upravnega organa, pristojnega za delo.
Občinski inšpektor za delo ne more opravljati zadev, ki niso zadeve občinskega organa inšpekcije za delo.«
43 člen
Črta se prvi odstavek 38. člena.
Drugi in tretji odstavek postaneta prvi in drugi odstavek.
44. člen
37., 38. in 39 člen se črtajo.
45 člen
40.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Inšpektor za delo je upravičen vstopiti v organizacijo združenega dela in skupnost, v obratovalnico nosilca samostojnega osebnega dela ter v delovne prostore in na zemljišča kmeta.«
46.	člen
41.	člen se črta
47.	člen
Črtata se prvi in tretji odstavek 42. člena.
48.	člen
43.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Če inšpektor za delo ugotovi neposredno nevarnost za življenje delavcev, prepove delo na ogroženih delih oziroma nalogah.
Inšpektor za delo lahko prepove opravljanje del oziroma nalog, na katerih je po meritvah ugotovljena neposredna ogroženost zdravja delavcev, niso pa Izvedeni ustrezni varstveni ukrepi ter upoštevanj normar tivi, standardi in tehnični predpisi.«
49.	člen
44.	člen se črta.
50.	člen
V	prvem odstavku 45. člena se besedi »zasebnemu delodajalcu« nadomestita z besedami »nosilcu samostojnega osebnega dela ali kmetu«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Če inšpektor za delo pri pregledu v organizaciji združenega dela in skupnosti ugotovi nepravilnosti pri urejanju in uresničevanju varstva pri delu, da organu samoupravne delavske kontrole poročilo o svojih ugotovitvah. V poročilu opozori na splošno stanje varstva pri delu, posebej glede predpisovanja varstvenih ukrepov in normativov, izpolnjevanja drugih obveznosti na tem področju in podobno.«
51.	člen
V	prvem odstavku 46. člena se za besedami »organizaciji združenega dela« vstavita besedi »in skupnosti«.
V	drugem odstavku se za besedami »organizacija združenega dela« vstavita besedi »in skupnost« v ustreznih sklonih.
52.	člen
47. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Organizacije združenega dela in skupnosti, nosilci samostojnega osebnega dela in kmetje hranijo vso dokumentacijo po tem zakonu, predpisih, izdanih na njegovi podlagi, in drugih predpisih.
Organizacija združenega dela in skupnost, nosilec samostojnega osebnega dela in kmet morajo hraniti dokumentacijo iz prejšnjega odstavka, dokler uporabljajo sredstva za delo oziroma dokler opravljajo delo na začasnem delovišču.«
53.	člen
V	prvem odstavku 48. člena se besedi »zasebni delodajalec« nadomestita z besedami »nosilec samostojnega osebnega dela«.
V	1. 'točki prvega odstavka se med besedama »kemičnih« in »bioloških« vstavi vejica in beseda »fizikalnih«. V 5. točki prvega odstavka se besedi »delovno mesto« nadomestita z besedami »dela oziroma naloge« v ustreznih sklonih.
V	7. točki prvega odstavka se beseda »nesreč« nadomesti z besedo »poškodb«; med besedama »ali poklicnih« pa se vstavi beseda »ugotovljenih«.
V	8. točki prvega odstavka se beseda »kooperaciji« nadomesti z besedama »izvajanju del«.
Za 8. točko prvega odstavka se doda nova 9. točka, ki se glasi:
»9. o nevafnih snoveh, ki jih uporablja.«
54.	člen
V	50 členu se besede -republiški sekretar za delo« nadomestijo z besedami »republiški upravni organ, pristojen za delo«.
55.	člen
51.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Z denarno kaznijo od 40.000 do 5,000.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek:
1.	organizacija združenega dela in skupnost, ki pri projektiranju sredstev za delo ni upoštevala predpisanih varstvenih ukrepov, normativov, standardov in tehničnih predpisov in ni predložila k tehnični dokumentaciji elaborata o varstvu pri delu ali v tem elaboratu ni izjavila, katere predpisane varstvene ukrepe, normative, standarde in tehnične predpise je upoštevala (9.a člen),
2.	organizacija združenega dela in skupnost, ki pri izvajanju del na gradbenih objektih, namenjenih za delovne in pomožne prostore oziroma tehnološke procese, ne upošteva tehnične dokumentacije in ki o tem ne izda pismene izjave, organizacija združenega dela in skupnosti, ki ne pripravi sprememb elaborata o varstvu pri delu, če to zahteva tehnična dokumentacija ali pogoji gradnje glede elementov, ki vplivajo na varstvo pri delu; organizacija združenega dela*in skupnost, ki ne pripravi sprememb elaborata o varstvu pri delu, kadar ni mogoče izvesti tehnološkega procesa v skladu s projektom, ali če v spremenjenem elaboratu o varstvu pri delu ne navede razlogov, zaradi katerih so bile potrebne spremembe, ne opredeli nevarnosti in škodljivosti, ki izhajajo iz spremenjenega objekta ali tehnološkega procesa, ne navede ukrepov za odpravljanje opredeljenih nevarnosti in škodljivosti ali ne poda izjave, katere predpisane varstvene ukrepe, normative in standarde ter tehnične predpise je upoštevala pri spremembi elaborata o varstvu pri delu (9.b člen),
3.	organizacija združenega dela in skupnost, ki pri konstruiranju in izdelovanju sredstev za delo ne upošteva predpisanih varstvenih ukrepov, normativov, standardov in tehničnih predpisov, ali ki ne izda spričevala o varnosti ali v spričevalu o varnosti ne navede predpisanih varstvenih ukrepov, normativov, standardov in tehničnih predpisov, ki jih je upoštevala (9.c člen).
4.	organizacija združenega dela in skupnost, ki izbere ponudbo za uvoz, pa pred sklenitvijo uvoznega posla ne zagotovi, da sredstva za delo izpolnjujejo vse zahteve glede varstva pri delu ali pred uvozom ne ugotovi, če so sredstva za delo izdelana v skladu s predpisanimi varstvenimi ukrepi, normativi, standardi in tehničnimi predpisi'ali o tem ne izda pismene izjave in v primeru, da ni predpisanih varstvenih ukrepov, normativov, standardov in tehničnih predpisov, ne pridobi strokovne ocene o tem ali sredstvo za delo izpolnjuje* Kihteve glede varstva pri delu (9.d člen),
5.	pooblaščena organizacija združenega dela, ki odkloni izdelavo listine po 9.c, 9.d in 9.e členu tega zakona, če jo je organizacija združenega dela ali skupnost naročila (9.g člen),
6.	pooblaščena organizacija združenega dela, ki odkloni izdelavo strokovne ocene (9.d in 9.h člen).
Z denarno kaznijo od 5.000 do 250.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela in skupnosti ali pooblaščene organizacije združenega dela, ki stori gospodarski prestopek iz prvega odstavka tega člena.«
56.	člen
52.	člen se črta.	t
57.	člen
53.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Z denarno kaznijo od 10.000 do 1,000.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela in skupnost, ki sredstev za delo iz 9.c in 9.d člena tega
zakona, ne opremi z navodilom za varno" uporabo, preizkušanje in vzdrževanje, napisanim v slovenskem jeziku (9.e člen).
Z denarno kaznijo od 5.000 do 100.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela in skupnosti, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«
58.	člen
54.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Z denarno kaznijo od 100.000 do 1,000.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela in skupnost:
1.	če nima urejenega varstva pri delu v skladu s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in drugimi predpisi (11. člen),
2.	če nima programa o poučevanju in vzgajanju o varnem delu in o preverjanju znanja oziroma če dopusti, da je na delo razporejen delavec, ki nima potrebnega znanja o varstvu pri delu za samostojno opravljanje, vodenje ali nadzorovanje del (11. in 15. člen),
3.	če uporablja take gradbene objekte oziroma delovne prostore, delovne priprave in naprave oziroma daje v uporabo taka sredstva in opremo za osebno varstvo pri delu, ki ne ustrezajo zahtevam predpisov o varstvu pri delu. ali če ne poskrbi za periodične preiskave kemičnih, fizikalnih in bioloških škodljivosti in mikroklime v delovnih prostorih oziroma če ne poskrbi za preglede in preizkuse delovnih priprav in naprav (16. člen).
4.	če s pismenim dogovorom ne določi skupnih varstvenih ukrepov in normativov ali skupne organizacije varstva pri delu ali pravic in obveznosti delavcev, ki so odgovorni za zagotavljanje varstva pri delu na skupnem delovišču, oziroma če v pismeni dogovor ne vključi tudi varstva pri delu delavcev, zaposlenih pri nosilcih samostojnega osebnega dela, in če ne sklene pismenega d,.govora o tem (17. člen),
5.	če pri določevanju zdravstvenih in psihofizičnih pogojev, ki jih motajo izpolnjevati delavci za opravljanje določenih del oziroma nalog, ne upošteva strokovnega mnenja, ugotovitev in stališč medicine dela (18.a člen),
6.	če ne obvesti organa inšpekcije za delo o začetku svojega dela in o začetku dela katerekoli svoje delovne enote najmanj osem dni poprej oziroma če ne obvesti organ inšpekcije za delo o začetku opravljanja posebno nevarnih in škodljivih del najmanj trideset dni poprej, ali če ne predloži posebnega programa varstvenih ukrepov, normativov, standardov in tehničnih predpisov ter če v tem programu ne navede odgovornih delavcev za izvedbo tega programa in ne določi njihovih pravic ler obveznosti oziroma, če pismeno ne obvesti organa inšpekcije za delo pred pričetkom izvajanja del, ki jih je oddala obrtni zadrugi ali nosilcu samostojnega dela (22. člen),
7.	če takoj ne obvesti organa inšpekcije za delo o vsaki smrtni poškodbi pri delu, kolektivni nesreči in hujši poškodbi pri delu in o ugotovljeni poklicni bolezni ter o vsakem pojavu, ki lahko povzroči nevarnost za življenje ali zdravje delavcev pri delu, oziroma če hkrati ne obvesti o vsaki smrtni in hujši poškodbi pri delu tudi pristojnega organa za notranje zadeve in če ne prijavi organu inšpekcije za delo in pristojnemu organu za notranje zadeve poškodbe pri delu in ugotovljene poklicne bolezni, tudi če gre za delavca, ki je delal na podlagi sklenjene pogodbe o izvajanju del, ki jo je sklenila z obrtno zadrugo ali nosilcem samostojnega dela (22.a člen),
8.	če ne pooblasti določenega delavca za opravljanje nalog s področja varstva pri delu ali če dopusti, da take naloge opravlja oseba, ki nima predpisane strokovne izobrazbe (23. člen),
9.	če ne organizira posebne službe za varstvo pri delu ali druge oblike organiziranega opravljanja strokovnih nalog s področja varstva pri delu oziroma če pri njenem organiziranju ne upošteva predpisanih pogojev in zahtev (23.a člen),
10.	če za izvajanje strokpvnih nalog po tem zakonu, predpisih, izdanih na njegovi podlagi, in drugih predpisih ne izpolnjuje zakonskih, tehničnih in drugih pogojev (25.a člen),
11.	če ne zagotovi potrebnih pogojev za nočno delo (27.b člen),
12.	če ne dovoli inšpektorju za delo vstopa v organizacijo združenega dela in skupnost oziroma v obratovalnico in v delovne prostore ter na zemljišča (40. člen),
13.	člen če v predpisanem roku ne sporoči, da je izvršila odločbo inšpektorja za delo (42. člen),
14.	če ne hrani vse dokumentacije po tem zakonu, predpisih, izdanih na megovi podlagi, in drugih predpisih ves čas, dokler uporablja sredstva za delo oziroma dokler opravlja dela na začasnem delovišču (47. člen),
15 če ne vodi predpisanih evidenc in ne daje poročil o stanju varstva pri delu po tem zakonu, predpisih, izdanih na njegovi podlagi, in drugih predpisih (48. člen).
Z denarno kaznijo od 2 500 do 30 000 dinatjev se kaznuje za prekršek (udi odgovorna oseba organizacije združenega dela in skupnosti, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena -
59.	člen
Za 54. členom se doda novi 54.a člen, ki se glasi:
»54.a člen
Z denarno kaznijo od 10.000 do 1,000.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pooblaščena organizacija združenega dela iz 25. člena lega zakona, če pri izdaji listin iz 9.g člena tega zakona ne navede, da jih je izdala po naročilu organizacije zdiuženega dela in skupnosti
Z denarno kaznijo od 5 000 do 100.000 dinarjev -e kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pooblaščene organizacije zdi uženega dela, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.<-
60	člen
55.	člen se spremeni tako, da se glasi:
->Z denarno kaznijo od 10 ()()() do 1,000 000 dinarjev se kaznuje posameznik, ki stori kakšno dejanje v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti iz 53 člena in 1., 2., 3. 5., 8. !!.. 12., 13, 14. in 15 točke prvega odstavka 54 člena lega zakona.«
61	člen
Prvi odstavek 56 člena se spremeni tako, da se znesek 1000 dinarjev nadomesti z zneskom 10 000 dinarjev.
Za 2 točko pt vega odstavka se doda nova 3. točka, ki se glasi:
-3 če dopusti, da se kadi v prostorih, v katerih kajenje ni dovoljeno (26 a člen) >-
3 točka prvega odstavka poslane 4 točka
Di ugi odstavek st spiemcm tako, da se znesek 500
dinarjev nadomesti z zneskom 2.500 dinarjev.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Z denarno kaznijo 10.000 dinarjev se kaznuje takoj na kraju prekrška nosilec samostojnega osebnega dela, ki stori kakšno dejanje iz prvega odstavka tega člena.«
62.	člen
57.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Z denarno kaznijo 2.500 dinarjev se kaznuje takoj na kraju prekrška posameznik:
, 1. če kadi v prostorih, v katerih kajenje ni dovoljeno (26.a člen),
2.	če ne uporablja predpisanih sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu ali če odstrani z delovne priprave ali naprave varnostni pripomoček ali napravo ali če ogroža svojo varnost ali varnost drugih delavcev (27. člen).
63.	člen
58.	člen se črta.
64.	člen
Ne glede na določbo 24.a člena tega zakona, lahko opravlja naloge službe za varstvo pri delu ali druge oblike organiziranega opravljanja strokovnih nalog s področja varstva pri delu tudi tisti, ki ob uveljavitvi tega zakona opravlja te naloge in je opravil strokovni izpit po dosedanjih predpisih.
65.	člen
Ne glede na določbo 35. člena tega zakona, lahko opravlja, naloge inšpekcijskega nadzorstva za področje delovnih razmerij tudi tisti, ki ob uveljavitvi tega zakona opravlja naloge inšpektorja za delo za področje delovnih razmerij več kot tri leta in je opravil strokovni izpit za inšpektorja za delo po dosedanjih predpisih.
66.	člen -
Organizacije združenega dela in skupnosti so dolžne v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona urediti varstvo pri delu v skladu z določbami tega zakona.
67 člen
Republiški upravni organ, pristojen za delo, izda izvršilna predpisa iz 23.a in 50 člena tega zakona najkasneje v treh mesecih, predpisa iz 9 f in 25. člena tega zakona pa v enem letu po uveljavitvi tega zakona.
68.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati 116., 117., 118. in 119. člen ter 21. točka prvega odstavka 223. člena zakona o delovnih razmerjih JUrad-ni list SRS, št. 24/83 in 5/86)^
69.	člen
30.c člen tega zakona se prične uporabljati šest mesecev po uveljavitvi tega zakona.
70	člen
Prečiščeno besedilo zakona določi Zakonodajnopravna komisija Skupščine SR Slovenije.
71	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS,
St 180-3/86
Ljubljana, dne 28 maja 1986.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Miran Potrč 1. r.
1229.
Na podlagi 5. točke 326. člena, 335. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 72. člena in tretjega odstavka 259. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 18. junija 1986 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji pogodbe med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Ljudsko republiko Madžarsko o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja s protokolom
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji pogodbe med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Ljudsko republiko Madžarsko o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja s protokolom, ki ga je Skupščini SR Slovenije predložila Skupščina SFR Jugoslavije.
St. ZS 422-6/86
Ljubljana, dne 18. junija 1986.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Miran Potrč 1. r.
1230.
Na podlagi 25. alinee 335. člena in 10. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, tretje alinee prvega odstavka 177. člena in tretjega odstavka 259. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 7. člena zakona o prvomajski nagradi dela (Uradni list SFRJ, št. 21-313/74), je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 18. junija 1986 sprejela
ODLOK
o izvolitvi dveh članov v Odbor za podeljevanje prvomajske nagrade dela
Za člana Odbora za podeljevanje prvomajske nagrade dela se izvolita:
Valentin Dvojmoč, predsednik Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije,
Srečko Meh, rudarski tehnik v Rudniku lignita Titovo Velenje.
St. 113-88/86
Ljubljana, dne 18. junija 1986.
Zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik Valentin Dvojmoč 1. r.
1231.
Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi Socialistične republike Slovenije in 102. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na prošnje obsojencev
ODLOK
o pomilostitvi obsojenih oseb
1.	člen
Izrečena kazen zapora se zniža
Kranerju Maksu, rojenemu leta 1958 v Trbovljah, se kazen dveh let in šestih mesecev zapora zniža za šest mesecev.
2.	člen
Izrečena kazen zapora se spremeni v pogojno obsodbo
Klinarju Sašu, rojenemu leta 1962 v Celju, se kazen enega meseca zapora spremeni v pogojno obsodbo s tem, da se kazen ne bo izvršila, če obsojenec v času dveh let ne bo storil novega kaznivega dejanja.
R e b i č u Josipu, rojenemu leta 1953 v Hromecu, občina Krapina, se kazen šestih mesecev zapora spremeni v pogojno obsodbo s tem, da se kazen ne bo Izvršila, če obsojenec v času dveh let ne bo storil novega kaznivega dejanja.
Tekstorju Ladislavu, rojenemu leta 1934 v Jelšah pri Otočcu, občina Novo mesto, se kazen enega leta zapora spremeni v pogojno obsodbo s tem, da se kazen ne bo izvršila, če obsojenec v času treh let ne bo storil novega kaznivega dejanja.
Št. 25-1/86
Ljubljana, dne 11. junija 1986.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
France Popit 1. r.
1232.
Na podlagi 22. člena zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 3-114/75, 8-487/78, 33-1608/80 in 16-1023/84) ter v skladu z družbenim dogovorom o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 29-1468/78) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na 7. seji dne 19. junija 1986 sprejel
SKLEP
o vplačilu dela sredstev solidarnosti na račun sredstev solidarnosti SR Slovenije
I
Organizacije združenega dela vplačajo na račun sredstev solidarnosti SR Slovenije pri službi družbenega knjigovodstva sredstva solidarnosti, ki se po zakonu o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 3-114/75, 8-487/78, 33-1608/80 in 16-1023/84) vodijo pa posebnih računih organizacij združenega dela, v višini 60 % obračunanega in doslej še nevplačanega zneska prispevka solidarnosti iz dohodka in iz osebnih dohodkov, ki je izkazana na računih sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v zaključnem računu za leto 1985.
II
Organizacije združenega dela vplačajo sredstva iz točke I. tega sklepa do 10. julija 1986.
III
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-04/82-1/62
Ljubljana, dne 19. junija 1986.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Dušan Šinigoj 1. r.
1233.
Na podlagi 79. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81, 34/83, 24/85 in 1/86) ter 15. člena statuta Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 15/83 in 14/84) sprejmejo samoupravne stanovanjske skupnosti občin v SR Sloveniji, Samoupravna interesna stanovanjska skupnost mesta Ljubljana ter Samoupravna stanovanjska skupnost mesta Maribor
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE DRUŽBENEGA DOGOVORA
o skupnih izhodiščih za oblikovanje stanarin in najemnin v letu 1986
1
Prvi in tretji odstavek 3. člena družbenega dogovora o skupnih izhodiščih za oblikovanje stanarin iri najemnin v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 2/86) se spremenita tako, da se glasita:
»Samoupravne stanovanjske skupnosti uveljavljajo diferencirano povečanje stanarin v letu 1986 s postopnim prilagajanjem višine stanarine porastu cen.<-
»Samoupravne stanovanjske skupnosti soglašajo, da se v drugem polletju 1986 spremembe stanarin izvršijo diferencirano s tem, da se predhodno pripravijo strokovne osnove za aneks k družbenemu dogovoru, s katerim se bo opredelilo povečanje stanarin v drugem polletju 1986.«
2
Besedilo 6. člena družbenega dogovora se nadomesti z naslednjim besedilom:
»Samoupravne stanovanjske skupnosti soglašajo, da Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije pripravi predvidoma do 5. junija 1986 aneks k temu družbenemu dogovoru.«
3
Besedilo 8. člena družbenega dogovora se nadomesti z naslednjim besedilom:
»Aneks k družbenemu dogovoru je sklenjen, ko ga sprejme in podpiše večina samoupravnih stanovanjskih skupnosti.«
4
Spremembe in dopolnitve družbenega dogovora objavi v Uradnem listu SRS Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije, ko ugotovi, da so jih sprejele vse samoupravne stanovanjske skupnosti.
5
Spremembe in dopolnitve družbenega dogovora začnejo veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 4. junija 1986.
1234.
Na podlagi 79. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81, 34/83, 24/85 in 1/86), 15. člena statuta Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 15/83 in 14/84) ter 6. člena spremenjenega in dopolnjenega družbenega dogovora o skupnih izhodiščih za oblikovanje stanarin in najemnin v letu 1986 sprejmejo samoupravne stanovanjske skupnosti v SR Sloveniji, Samoupravna interesna stanovanjska skupnost mesta Ljubljana ter Samoupravna stanovanjska skupnost mesta Maribor
ANEKS
k družbenemu dogovoru o skupnih izhodiščih
za oblikovanje stanarin in najemnin v letu 1986
1
Samoupravne stanovanjske skupnosti občin v SR Sloveniji, Samoupravna interesna stanovanjska skupnost mesta Ljubljana ter Samoupravna stanovanjska skupnost mesta Maribor (v nadaljnjem besedilu: samoupravne stanovanjske skupnosti) uveljavijo povečanje stanarin s 1. julijem 1986 v povprečju za 45 %>. Samoupravne stanovanjske skupnosti izvršijo spremembo stanarin diferencirano po občinah tako, da je izhodišče za drugo spremembo stanarin v letu 1986 v posamezni občini oziroma mestu doseganje 1,52 °/o stopnje stanarin od vrednosti revaloriziranega stanovanjskega sklada.
2
Na podlagi 1. člena tega aneksa uveljavijo povečanje stanarin s 1. julijem 1986 do naslednjih odstotkov:
1.	Idrija, Mozirje, Slovenska Bistrica, Škofja Loka do 30 %>;
2.	Ljutomer, Postojna, Radlje ob Dravi, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju do 35%;
3.	Celje, Cerknica, Črnomelj, Domžale, Krško, Lendava, Litija, Ljubljana, Ptuj, Sevnica, Šmarje pri Jelšah, Tolmin do 40%;
4.	Ajdovščina, Brežice, Gornja Radgona, Grosuplje, Kamnik, Metlika, Tržič, Žalec do 45 %;
5.	Dravograd, Kočevje, Laško, Logatec, Maribor, Nova Gorica, Novo mesto, Ravne na Koroškem, Ribnica, Slovenj Gradec, Trbovlje, Velenje, Vrhnika do 50%;
6.	Hrastnik, Ilirska Bistrica, Kranj, Ormož, Piran, Radovljica, Sežana do 55%;
7.	Izola, Jesenice, Lenart, Trebnje do 60%;
8.	Koper, Murska Sobota do 65%;
9.	Zagorje ob Savi nad 65 %.
Udeleženci soglašajo, da občine v katerih je po prvem odstavku tega člena predvideno povišanje pod poprečjem za SR Slovenijo (občine pod zaporednimi številkami od 1 do 3), lahko povečajo stanarine tudi za višji odstotek, vendar največ do 45 %.
3
Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije bo v drugem polletju 1986 v sodelovanju z Zavodom SR Slovenije za cene spremljala porast cen in predlagala naslednjo spremembo stanarin v četrtem trimesečju leta 1986.
4
Samoupravne stanovanjske skupnosti uveljavljajo sočasno tudi sistem delnega nadomeščanja stanarin, skladno s samoupravnim sporazumom o uresničevanju socialnovarstvenih pravic (Uradni list SRS, št. 26/84).
5
Ta aneks je sklenjen, ko ga sprejme in podpiše večina samoupravnih stanovanjskih skupnosti v SR Sloveniji.
6
Ta aneks objavi v Uradnem listu SRS Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije, ko ugotovi, da ga je sprejela večina samoupravnih stanovanjskih skupnosti v SR Sloveniji.
7
Aneks začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 4. junija 1986.
1235.
podlagi 14 člena zakona o skupnostih s nega varstva (Uradni list SRS, št. 8/80) in 4. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) sklenemo občinske skupnosti socialnega varstva, Skupnost socialnega skrbstva Slovenije, Skupnost otroškega varstva Slovenije, Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, Zdravstvena skupnost Slovenije, Izobraževalna skupnost Slovenije in Skupnost socialnega varstva Slovenije
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o socialni varnosti v Sloveniji v obdobju 1986—1990
1. člen
- Udeleženke s tem sporazumom določajo skupna izhodišča za zagotavljanje socialne varnosti ter za usklajevanje programov s področja socialnega varstva v obdobju 1986—1990.
Udeleženke sporazuma bodo v Skupnosti socialnega varstva Slovenije:
—	usklajevale socialnovarstvene programe, ki so skupnega pomena za vse delavce, druge delovne ljudi in občane v SRS ter usklajevale osnove in merila za njihovo uresničevanje;
—	določale prednostne naloge socialnega varstva;
—	sprejemale skupna izhodišča za uresničevanje solidarnosti na posameznih področjih.
Skupnosti bodo s svojimi programi prispevale k izboljšanju pogojev za višjo kvaliteto življenja in dela človeka ter soustvarjale pogoje za zdrav telesni in duševni razvoj ter enake možnosti pri izobraževanju in usposabljanju otrok in mladine.
I.	SKUPNA IZHODIŠČA 2. člen
Vsak občan je po svojih možnostih odgovoren za lastno zdravje in za lastno socialno varnost v smislu samozaščite pred zdravju škodljivimi vplivi in pred dejanji, ki lahko ogrožajo socialno varnost posameznika
in družine.
Socialno varnost si delavci, delovni ljudje in občani zagotavljajo piedvsem z lastnim delom in s solidarnostjo v organizaciji združenega dela Kadar pa to iz objektivnih razlogov ni mogoče, pa s solidarnostjo v samoupravnih interesnih skupnostih na podlagi meril samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic.
Razvoj socialne varnosti in varstva ter programe načrtujejo, določajo in usklajujejo delavci in drugi delovni ljudje ler občani v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in v samoupravnih interesnih skupnostih ter drugih organizacijah in skupnostih.
Programe s področja socialnega varstva uresničujejo organizacije, ki opravljajo storitve na tem področju, društva ter občani s prostovoljnim delom.
3.	člen
Delavci v organizacijah združenega dela načrtujejo in skrbijo za tak razvoj ter organiziranost dela in proizvodnje, da z delom zagotavljajo sebi in svojim družinam ustrezno socialno varnost in večjo kvaliteto življenja. Motiviranost za produktivno delo omogočajo z razvijanjem in z doslednim uresničevanjem delitve dohodkov po delu in po rezultatih dela ter z naslednjimi ukrepi:
—	z ustvarjanjem možnosti za vključevanje mladih v delo in za njihovo zaposlovanje po končanem šolanju;
—	z določanjem optimalne razporeditve delovnega časa;
—	z dopolnilnim izobraževanjem ob delu za delo, ki ga opravljajo, in z izobraževanjem za pridobitev višje stopnje izobrazbe;
—	s humanizacijo delovnega okolja in s skrbjo za varstvo okolja;
—	s preventivnimi ukrepi, ki bodo omejevali ali odpravljali vzroke za zmanjševanje delovne sposobnosti zavoljo bolezni in nesreč pri delu, ter z zdravstvenim varstvom delavcev;
—	z urejanjem delovnih mest za invalide, z razporejanjem invalidov na druga primerna delovna mesta, usposabljanjem invalidov, urejanjem delovnega okolja, v katerem invalidi delajo, s sodelovanjem v postopkih ugotavljanja invalidnosti ter z drugi rili oblikami pomoči, ki jih potrebujejo invalidi;
—	z urejanjem družbenega standarda delavcev, zlasti pa z reševanjem stanovanjskih potreb, z zagotavljanjem prehrane med delom, urejanjem prevozov na delo in z dela, prganiziranjem letovanja delavcev, s sodelovanjem pri urejanju varstva otrok delavcev;
—	z ugotavljanjem socialnega in materialnega položaja delavcev in z dajanjem mnenj ter predlogov za dodelitev socialnovarstvenih pomoči družinam oziroma otrokom delavcev;
—	s skrbjo za humane medsebojne odnose med delavci;
—	z reševanjem individualnih problemov delavcev in njihovih družinskih članov (alkoholizem, druge oblike zasvojenosti in drugo).
4.	člen
V krajevni skupnosti bodo delovni ljudje in občani v sodelovanju z delovnimi ljudmi, organizaciiami v drugih temeljnih samoupravnih organizacijah, skup-
nostih in društvih usklajevali in odločali o skupnih interesih ter o solidarnostnem zadovoljevanju osebnih in skupnih potreb.
V	krajevnih skupnostih bodo delovni ljudje in občani usklajevali in ustvarjali pogoje za kvalitetnejše življenje in socialno varnost zlasti:
—	z ugotavljanjem in zadovoljevanjem posebnih potreb krajanov glede na njihovo starostno strukturo, materialni in socialni položaj;
—	z zagotavljanjem sodelovanja organizacij združenega dela, vzgojnovarslvenih organizacij, šol, centra za socialno delo, hišnih svetov, delegacij s področja socialnega varstva, organizacije Rdečega križa, društev upokojencev in drugih pri uresničevanju posamičnih in skupnih interesov krajanov;
—	s spodbujanjem prostovoljnega dela, samoorganiziranja in z organiziranjem različnih oblik pomoči družinam z otroki, starejšim občanom in invalidom;
—	z, zbiranjem podatkov o s! varnem socialnem in materialnem položaju prosilcev za različne vrste socialnovarstvenih pravic in pomoči ter s posredovanjem mnenj centrom za socialno delo in samoupravnim interesnim skupnostim;
—	z ustvarjanjem pogojev in razvijanjem programov za otroke in mladino, tako da bodo lahko vsi otroci ne glede na socialno okolje, v katerem živijo, vključeni v vzgojnoizobraževalne, kulturne in tele ui'kulturne programe;
—	z ugotavljanjem stanja in s predlaganjem ukrepov za urejanje perečih vprašanj v sodelovanju z ustreznimi izvajalskimi in drugimi organizacijami, ki zadevajo alkoholizem, kazniva dejanja, mladoletno prestopništvo, delorhrzništvo in različne oblike zasvojenosti.
5.	člen
Samoupravne interesne skupnosti — podpisnice tega sporazuma bodo soustvarjale pogoje za ohranitev in nadaljnji dvig življenjske ravni delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov.
V	skuphostih bodo delavci, delovni ljudje in občani kot uporabniki usklajevali z izvajalci programov s področja socialnega varstva programe socialne varnosti in varstva, na temelju naslednjih skupnih izhodišč:
—	obseg programov in socialnovarstvenih pravic
bo usklajen z ekonomskim razvojem in z rastjo produktivnosti dela;	^
—	posebna pozornost bo veljala ukrepom za aktivno demografsko politiko in izboljševanje pogojev za življenje, vzgojo in izobraževanje otrok in mladine;
—	socialnovarstvene pomoči bodo dodeljene predvsem v funkcionalni obliki in valorizirane v obsegu in po enotnih osnovah, merilih in postopkih, ki jih določa samoupravni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pravic.
Samoupravne interesne skupnosti, ki s svojimi programi sodelujejo v usklajevalnih postopkih v skupnosti socialnega varstva, bodo med seboj aktivneje sodelovale na strokovni in samoupravni ravni in tako omogočile dosledno in racionalno oblikovanje in uresničevanje ukrepov socialnega varstva. Aktivneje bodo sodelovale tudi z izvajalci, zlasti s centri za socialno delo.
Programi investicij v objekte ne bodo presegli realnega obsega investicij, doseženega v obdobju 1981 do 1985. Programe investicij bodo skupnosti najprej uskladile v skupnostih socialnega varstva, investiranje pa se ne more začeti, dokler ne bodo v planih
in programih samoupravnih interesnih skupnosti, drugih organizacij in skupnosti zagotovljena sredstva za izvedbo programa v novem objektu.
'	6. člen
Zagotovljeni programi bodo temeljili na vsebini, opredeljeni z zakoni ter v obsegu in vrednosti na podlagi minimalnih elementov, dogovorjenih v posameznih skupnostih, usklajenih pa v Skupnosti socialnega varstva Slovenije.
Skupni kriteriji za upravičenost do sredstev solidarnosti na področju socialnega varstva in za obveznost združevanja sredstev so:
—	osnove in merila po samoupravnem sporazumu o uresničevanju socialnovarstvenih pravic;
—	gospodarska moč združenega dela v občini;
—	enotna povprečna prispevna stopnja za programe na posameznih področjih na podlagi ocene vrednosti zagotovljenega programa in mase bruto osebnih dohodkov v Sloveniji.
Za solidarnost bodo praviloma prispevale sredstva občine, kjer po enakih merilih združijo več sredstev, kot jih potrebujejo za dogovorjeni obseg zagotovljenega programa, sredstva solidarnosti pa bodo praviloma prejemale občine, ki po enotnih merilih he združijo dovolj sredstev za svoj zagotovljeni program.
7.	člen
Izvajalske organizacije (centri za socialno delo, socialni zavodi, vzgojnovarstvene in druge organizacije) bodo pri planiranju in pri delu zagotavljale:
—	večjo kvaliteto storitev v okviru sredstev, ki so na voljo,
—	prilagajanje storitev potrebam delavcev, delovnih ljudi in občanov,
—	kvalitetnejšo kadrovsko strukturo,
—	racionalnejšo izrabo zmogljivosti in združevanja dela in sredste\'.
V uresničevanje programov s področja socialnega varstva se bodo vključevala društva in občani s prostovoljnim delom.
Izvajalske organizacije s posameznih področij bodo tesno sodelovale med seboj, predvsem pa s centrom za socialno delo, da bi tako zagotovile enostavnejše uresničevanje dogovorjene socialne politike.
Samoupravne interesne skupnosti bodo v začetku novega srednjeročnega obdobja postopno vračunavale v ceno storitev usklajevanje ravni osebnih dohodkov izvajalcev z ravnijo osebnih dohodkov delavcev v gospodarstvu.
8.	člen
Podpisnice bodo spodbujale in zagotavljale skladen razvoj strokovnega, svetovalnega in znanstvenoraziskovalnega dela na področju socialnega varstva ter uvajale spoznanja znanstvenoraziskovalnega dela v prakso.
Program skupnih raziskovalnih nalog bodo usklajevale v Skupnosti socialnega varstva Slovenije.
9.	člen
Pri uresničevanju socialnovarstvenih programov bodo podpisnice razvijale In krepile vse možne oblike preventivnih in samozaščitnih dejavnosti ter načel splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
10.	člen
Obveznosti in odgovornosti, dogovorjene s tem samoupravnim sporazumom, so sestavni del samoupravnih sporazumov o temeljih planov za obdobje. 1986 do 1990 podpisnic tega sporazuma.
II.	VSEBINA IN OBSEG PROGRAMOV TER ELEMENTI ZA USKLAJEVANJE NA PODROČJU SOCIALNEGA VARSTVA
1.	Družbeno varstvo otrok in mladine
11.	člen
S programi družbenega varstva otrok bodo skupnosti in izvajalci zagotavljali pogoje za čimbolj enake možnosti za zdrav telesni in duševni razvoj vseh otrok in mladine ter za čimbolj enake pogoje za vstop v življenje in delo.
12.	člen
Podpisnice sporazuma bodo na področju družbenega varstva otrok uresničevale zlasti naslednje cilje:
—	ustvarjanje boljših možnosti za varstvo nosečnosti, materinstva, nego in varstvo otrok ob rojstvu in po njem,
—	zagotovitev kakovostne družbene vzgoje vsem predšolskim otrokom,
—	doseganje dogovorjene ravni socialne in zdravstvene varnosti ter dvig kakovosti življenjske ravni otrok in mladine.
13.	člen
Skupnosti otroškega varstva bodo iz združenih sredstev v obdobju 1986—1990 zagotovile:
1.	s solidarnostjo med občinskimi skupnostmi otroškega varstva:
—	družbene pomoči otrokom skladno z določili samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic;
—	vzgojni program, ki obsega pripravo otrok na osnovno šolo — .malo šolo v obsegu 189 ur v letu 1986, v vsakem naslednjem letu pa se bo ta obseg postopoma povečeval tako, da bi 1990. leta dosegli 420-urni program;
—	vzgojo in varstvo predšolskim otrokom z motnjami v telesnem in duševnem razvoju;
2.	po načelu vzajemnosti bodo skupnosti otroškega Varstva uresničevale'predvsem:
—	nadomestilo osebnih dohodkov za odsotnost z dela zavoljo poroda, nege in varstva otroka;
—	nadomestilo kmeticam zavoljo poroda, nege in varstva otroka v enakem obsegu in za enako dobo kot delavcem, drugim delovnim ljudem in združenim kmetom, če bodo kmetje vzajemno združevali sredstva za ta namen;
—pomoč pri opremi novorojenca.
14.	člen
Za varstvo materinstva ter nego in varstvo otrok ob rojstvu in po njem bodo skupnosti otroškega varstva Zagotavljale:
—	nadomestilo osebnega dohodka za 355 dni. Nadomestilo bo 100 “/o za 246 dni, za preostalih 119 dni pa bo določeno po uveljavitvi pravice v skladu z materialnimi možnostmi združenega dela, vendar najmanj v višini 75 "/o nadomestila.* Skupščina SRS bo z določitvijo spremembe zakona o delovnih razmerjih, ki ureja pravico do odsotnosti z dela zaradi porodniškega dopusta, določila tudi rok uveljavitve te pravice.
če starši ne izrabijo vseh dni porodniškega dopusta, sprejmejo skupnost otroškega varstva In organizacije združenega dela dodatne ukrepe za olajšanje oziroma omogočanje varstva otroka.
• s samoupravnim sporazumom o porodniškem dopustu (Uradni list SRS, št. 7/86) je bilo določeno 100 »/• nadomestilo osebnega dohodka v času porodniškega dopusta in dopusia
za nego In varstvo otroka.
Upravičenec in organizacija združenega dela se lahko dogovorita za najprimernejšo obliko izrabe pravice do porodniškega dopusta in o osebi, ki bo to pravico uveljavila;
—	nadomestilo osebnega dohodka po enakih merilih do 15. meseca otrokove starosti za upravičenca, ki neguje in varuje dvojčka, teže telesne in duševno prizadetega otroka ali nedonošenčka, za nego in varstvo več hkrati živorojenih otrok pa še dodatno 3 mesece za vsakega nadaljnjega otroka;
—	družbeno pomoč ob porodu ter za nego in varstvo otroka iskalkam zaposlitve, študentkam in učenkam v srednjem usmerjenem izobraževanju, ki imajo stalno prebivališče v SR Sloveniji, za dobo 84 dni v višini 50 %> povprečnega čistega osebnega dohodka vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije v minulem letu.
15.	člen
Občinske skupnosti otroškega varstva in vzgojno-varstvene organizacije bodo zagotavljale vzgojo in varstvo predšolskih otrok. Do konca srednjeročnega obdobja bodo vključile v različne organizacijske oblike vzgojnih programov vse predšolske otroke, stare več kot 3 leta. Prispevek staršev za stroške Oskrbe (varstvo in prehraho) otroka v vzgojnovarstveni organizaciji bodo določale skladno s samoupravnim sporazumom o uresničevanju socialnovarstvenih pravic.
16.	člen
Občinske skupnosti socialnega skrbstva bodo zagotavljale in skrbele za izboljševanje družbenega varstva otrokom in mladostnikom, ki so zavoljo različnih vzrokov prikrajšani za normalno družinsko življenje, ustrezno obliko 'pomoči pa bodo nudile tudi drugim, ki se zaradi osebnih težav težko vključujejo v okolje in delo.
17.	člen
Izobraževalne skupnosti in vzgojnoizobraževalne organizacije bodo spremljale vzgojnoizobraževalno delo učencev ter odkrivale in preprečevale tiste pogoje, ki negativno vplivajo na učni uspeh otrok.
Sole bodo:
—	zagotavljale vzgojno pomoč osebnostno in vzgojno zanemarjenim otrokom in otrokom, ki živijo v neurejenih družinskih razmerah;
—	sodelovale pri poklicnem usmerjanju učencev ter nudile pomoč pri iskanju štipendije;
—	organizirale šolsko varstvo in prehrano ter sodelovale pri organiziranju letovanja otrok;
izpopolnjevale sistem izvenšolskih aktivnosti tako, da se bodo lahko otroci vključevali v tiste dejavnosti, za katere imajo posebna nagnenja in sposobnosti ;
—	predlagale bodo dodelitev socialnovarstvenih pomoči otrokom, ki živijo v slabih materialnih in socialnih razmerah.
18.	člen
Občinske skupnosti socialnega varstva in občinske izobraževalne skupnosti ter republiške skupnosti podpisnice bodo pripravile program uvajanja organizirane prehrane za vse šole, tako da bodo do konca srednjeročnega obdobja imeli vsi učenci v osnovnem In usmerjenem izobraževanju organizirano prehrano.
V ta namen se bodo izobraževalne skupnosti in šole povezovale z vzgojnovarstvenimi organizacijami, domovi učencev, socialnimi zavodi in obrati družbene prehrane, ki lahko šoli nudijo organizirano prehrano.
Funkcionalne stroške organizirane prehrane v osnovni šoli v usmerjenem izobraževanju bodo zagotovile izobraževalne skupnosti.
19.	člen
Udeleženci družbenega dogovora o štipendijski poduki v SR Sloveniji in samoupravnih sporazumov o štipendiranju v občini bodo dopolnjevali štipendijski sistem tako, da bodo s štipendiranjem čimbolj izenačevali materialne možnosti mladih za šolanje ne 'glede na kraj šolanja in zagotavljali kadrovsko reprodukcijo. Prizadevali si bodo za večji delež štipendistov med mladino, ki se šola, za večji delež kadrovskih štipendistov med vsezni štipendisti in za večji delež kadrovskih štipendij za deficitarne poklice.
20.	člen
S solidarnostnim združevanjem sredstev bodo udeleženci zagotavljali relativno večji obseg štipendiranja iz združenih sredstev na manj razvitih območjih, v občinah s slabšo kadrovsko strukturo in občinah, kjer je delež učencev, ki se po končanem osnovnem šolanju ne vključijo v usmerjeno izobraževanje, večji kot je slovensko poprečje.
21.	člen
S sredstvi, ki se bodo zbrala s prispevkom vseh udeležencev samoupravnih sporazumov o štipendiranju, si bodo udeleženci prizadevali določiti takšne višine štipendij, ki bodo z enotno dogovorjenim deležem staršev krile življenjske stroške učencev in študentov ne glede na kraj šolanja in kraj stalnega prebivališča.
22.	člen
Udeleženke bodo izpopolnile kriterije za pridobitev štipendije tako, da bedo s štipendiranjem spodbujale izobraževanje talentiranih mladih ljudi do najvišjih stopenj zahtevnosti.
23.	člen
Skupnosti za zaposlovanje in izobraževalne skupnosti se bodo dogovorile o sistemu regresiranja stroškov nastanitve in prehrane učencev in študentov v domovih.
r	24. člen
Skupnosti za zaposlovanje bodo pri odločanju o štipendijah iz združenih sredstev dosledno upoštevale stvarne socialne razmere družine.
Skupnosti za zaposlovanje in organizacije združenega dela bodo vsem učencem in študentom po končanem šolanju zagotavljale enake možnosti za zaposlitev.
2.	Družbena skrb in pomoč družini
25.	člen
Podpisnice, krajevne skupnosti in organizacije združenega dela, diuštva in drugi bodo pri načrtovanju in uresničevanju programov ter dela skrbele za izboljševanje družbene skrbi in pomoči družini.
Podpisnice bodo v svojih planih določile ukrepe za izboljševanje možnosti za nastanek in razvoj mlade družine ter za druge ukrepe aktivnejše populacijske politike.
26.	člen
Skupnosti socialnega varstva, skupnosti socialnega skrbstva, skupnosti otroškega varstva, zdravstvene skupnosti in izobraževalne skupnosti bodo skupaj s
centri za socialno delo in z drugimi izvajalskimi organizacijami izpopolnjevale sistem predzakonskega, zakonskega in družinskega svetovanja, pomoči občanom in družinam pri načrtovanju družine ter oskrbi in vzgoji otrok, pomoči in svetovanja osebnostno in vedenjsko motenim otrokom, mladini in odraslim.
Pri tem bodo določile skupne naloge in naloge posameznih izvajalcev pri preprečevanju in odpravljanju vzrokov za družbeno negativne pojave (delo-mrzništvo, mladinsko prestopništvo, alkoholizem in druge oblike zasvojenosti).
27.	člen -
Organizacije združenega dela in druge organizacije in skupnosti bodo s smotrno organizacijo dela, razporejanjem delovnega časa in z različnimi oblikami gibljivega delovnega časa omogočale delavcem z družinskimi obveznostmi, da bodo lahko usklajevali družinske, delovne in družbene obveznosti.
Delo bodo organizirale tako, da bo mogoče obratovalni čas vzgbjnovarstvenih organizacij in varstva v šolah usklajevati z delovnim časom. Določile bodo tudi'sistem možnega nadomeščanja krajših odsotnosti med dnevnim delom zavoljo obiska pri zdravniku ali nege obolelega otroka, invalida'ali starejšega občana.
28.	člen
Skupnosti za zaposlovanje bodo polletno analizirale možnosti za zaposlovanje mladih po končanem šolanju in predlagale organizacijam združenega dela ukrepe za hitro in produktivno zaposlovanje mladih.
29.	člen
Organizacije združenega dela in stanovanjske skupnosti bodo vsako leto analizirale stanovanjske probleme in načine reševanja stanovanjskih problemov mladih družin in sprejemale ukrepe za reševanje teh potreb.
Stanovanjske skupnosti ter drugi organi in organizacije bodo zagotavljale ustrezen obseg stanovanjske gradnje in povečale možnosti za pridobitev družbenega stanovanja in določile sistem lastne udeležbe tako, da bo prilagojen materialnim in socialnim možnostim družin. Razen tega bodo pristojni organi zagotovili učinkovitejšo kontrolo nad cenami stanovanj. Skupaj z bankami bodo stanovanjske skupnosti določile ustreznejše kreditne pogoje za gradnjo in nakup stanovanj za osnovno rešitev stanovanjskega problema v primerjavi s tistimi, ko gre za izboljševanje stanovanjskega standarda.
Skupnost socialnega varstva Slovenije se bo povezala s pristojnimi organi, da bi zagotovili možnosti za ugodnejše kreditne pogoje za nakup osnovne stanovanjske opreme in najnujnejših gospodinjskih aparatov za mlade družine.
30.	člen
V skrb za družino, otroke in mladino se bodo vključevala društva prijateljev mladine, organizacije Rdečega križa, vzgojnoizobraževalne, kulturne, te-lesnokulturne in druge društvene organizacije ter občani s prostovoljnim delom. Organizirali in omogočili bodo različne oblike samopomoči.
3.	Socialnovarstvene pomoči
31.	člen
Podpisnice bodo zagotavljale delavcem, drugim delovnim ljudem in občanom socialnovarstvene pomoči
v skladu s samoupravnim sporazumom o uresničevanju socialnovarstvenih pravic.
Nove ali razširjene socialnovarstvene pravice bodo podpisnice uvedle le tedaj, če bo ugotovljeno, da stvarni družbeni dohodek dopušča povečanje sredstev za zagotovitev socialnovarstvenih pravic ali če bi ugotovile, da je možno zmanjšati ali ukiniti veljavne socialne pravice in jih nadomestiti z ustreznejšimi.
32.	člen
Podpisnice bodo v Skupnosti socialnega varstva Slovenije sproti, najmanj pa enkrat na leto ugotavljale uveljavljanje določil sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic in sprejele ustrezne ukrepe za njegovo uresničevanje.
Pristojni organ skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije bo vsako leto ocenil uresničevanje politike socialnega varstva in učinkov socialnovarstvenih ukrepov, preverjal skladnost socialnega varstva z družbenoekonomskimi gibanji ter predlagal ustrezne ukrepe.
Podpisnice soglašajo, da se bodo o višifii dogovorjenih življenjskih stroškov za družino oziroma posameznika, ki so ena izmed podlag za določitev ravni socialne varnosti in višine pomoči, dogovorile v Skupnosti socialnega varstva Slovenije. Pri tem bodo upoštevale podatke iz raziskovalnega projekta »življenjski stroški«, ki so ga v ta namen sofinancirale, zagotovile pa bodo tudi uporabo metodologije iz tega projekta v praksi.
4.	Zaposlovanje
33.	člen
Skupnosti za zaposlovanje bodo na podlagi posebnih samoupravnih sporazumov vsako leto sprejemale načrte zaposlovanja, v katerih bodo uresničevale usmeritve in naloge iz družbenih planov o politiki zaposlovanja in skupaj z drugimi nosilci uveljavljale načelo produktivnega zaposlovanja v organizacijah združenega dela, reševale probleme tehnoloških in ekonomskih presežkov ter zaposlovanja vseh učencev in študentov, ki končujejo usmerjeno izobraževanje.
34.	člen
Občinske skupnosti za zaposlovanje bodo s 'sistemom solidarnosti zagotavljale osebam za primer brezposelnosti pravice, določene z zakonom:
—	denarno nadomestilo,
—	denarno pomoč,
—	prispevek za pokojninsko, invalidsko zavarovanje osebam, ki prejemajo denarno nadomestilo,
—	povračilo stroškov za čas priprave za zaposlitev.
Na podlagi samoupravnega sporazuma o solidarnostnem združevanju sredstev bodo zagotovljene vsem občinskim skupnostim za zaposlovanje na območju SR Slovenije enake možnosti za uresničevanje pravic osebam za čas, ko bodo izgubile zaposlitev.
Na vseh navedenih področjih bodo solidarnostno zagotavljale kritje stroškov oziroma dela stroškov, ki bodo presegali v posamezni občinski skupnosti za zaposlovanje oblikovana sredstva po enotno dogovorjeni stopnji.
35.	člen
Občinske skupnosti za zaposlovanje bodo zagotavljale s sistemom solidarnosti tudi uresničevanje pra-
vic invalidnih oseb do delovne usposobitve in zaposlitve.
Skupnosti za zaposlovanje bodo v sodelovanju z organizacijami združenega dela in z zavodi za usposabljanje invalidov načrtno razvijale sistem usposabljanja, preusposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb s ciljem, da bi se število nezaposlenih invalidov postopoma zmanjševalo.
5.	Solidarnost na stanovanjskem področju
36.	člen
Samoupravne stanovanjske skupnosti bodo v samoupravnem sporazumu o temeljih plana stanovanjskih skupnosti in planih določile obseg stanovanjske gradnje v obdobju 1986—1990 in v družbeni gradnji predvidele nezmanjšan delež gradnje solidarnostnih stanovanj.
37.	člen
V skladu s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov občinskih samoupravnih stanovanjskih skupnosti bodo delavci in občani zagotovili iz dohodka sredstva v višini najmanj 1 %> bruto osebnih dohodkov za financiranje solidarnostnih potreb. Tako zagotovljena sredstva bodo namenjena:
—	za gradnjo in nakup solidarnostnih stanovanj,
—	za reševanje stanovanjskih vprašanj starejših občanov, upokojencev, borcev NOV in kmetov borcev NOV, invalidov, občanov, ki so za delo nesposobni in družin z najnižjimi dohodki, vštevši mlade družine,
—	za zagotavljanje specifičnih bivalnih razmer Romov,*
za delno nadomestitev stanarin in podstanarin.*
Solidarnostna sredstva v občini bodo po potrebi namenjena tudi za kreditiranje adaptacij oziroma prenove stanovanj in stanovanjskih hiš, v katerih stanujejo borci NOV in kmetje-borci NOV.
38.	člen
Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije bo v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije za obdobje 1986—1990 zagotavljala sredstva za sofinanciranje sanacije, adaptacije oziroma dograditve organizacij za usposabljanje otrpk in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in motnjami vedenja ih osebnosti po programu, ki ga bo sprejela Izobraževalna skupnost Slovenije.
6.	Družbeno varstvo invalidov
39.	člen
Republiške skupnosti — podpisnice bodo v Skupnosti socialnega varstva Slovenije usklajevale izhodišča za preprečevanje nastanka invalidnosti ter za načrtovanje in uresničevanje usposabljanja, varstva in zaposlovanja otrok z motnjami v telesnem in du-
* Izvajanje določb, opredeljenih pod tretjo In četrto allneo 37. člena samoupravnega sporazuma zadeva le tiste samoupravne stanovanjske skupnosti v SR Sloveniji, ki so v samoupravnem sporazumu o temeljih planov opredelile zagotavljanje specifičnih bivalnih razmer Romov in delno nadomestitev podstanarin. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SHS. št. 1/86) namreč ne omogoča solidarnostnega zagotavljala specifičnih bivalnih razmer Romov na ravni republike. Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije pa v svoje srednjeročne planske dokumente ni uvrstila nadomeščanja podstanarin iz solidarnostnih sredstev.
še vnem razvoju ter usposabljanja In zaposlovanja odraslih invalidnih oseb in oseb z zmanjšano delovno sposobnostjo.
40.	člen
Podpisnice, organizacije združenega dela in društva ter izvajalske organizacije, ki uresničujejo programe za invalidne osebe, bodo skladno s svojo vlogo zagotavljale družbeno varstvo invalidov, tako da bodo spodbujale aktivnosti za preprečevanje nastanka invalidnosti, usposabljanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, rehabilitacijo invalidnih oseb, vštevši ugotavljanje njihovih zmožnosti in sposobnosti za delo, zaposlovanje invalidnih oseb, podpirale bodo odpravljanje arhitektonskih ovir ter upoštevale specifične potrebe za življenje in delo invalidnih oseb, da bi si tako čimveč invalidnih oseb in oseb z zmanjšano delovno sposobnostjo zagotovilo socialno varnost s produktivnim delom in s tem pogoje za kvalitetno življenje.
Podpisnice sporazuma si bodo s ciljem čimbolj racionalnega zagotavljanja socialne varnosti invalidov prizadevale za smotrno delitev in organizacijo dela posameznih služb in inštitucij v sistemu aktivnega invalidskega varstva in v tem okviru za pospešen razvoj rehabilitacijske stroke.
Invalidom, ki si zavoljo narave ali stopnje invalidnosti ne morejo z lastnim delom zagotoviti socialne varnosti, bodo podpisnice zagotavljale primerne življenjske možnosti in razvijanje oziroma ohranjanje preostalih sposobnosti v socialnih zavodih ali na domu.
41.	člen
Zdravstvene skupnosti bodo skrbele za čimzgod-nejše odkrivanje in spremljanje prizadetosti otrok in vključile v svoje programe tudi sistematično skrb med nosečnostjo za preprečevanje prizadetosti.
Zdravstvene skupnosti in zdravstvene organizacije bodo zagotovile kontinuiteto rehabilitacijskega postopka, s tem da bodo osebe, katerih zdravljenje se bo končalo z invalidnostjo, pravočasno vključevale v rehabilitacijske procese oziroma aktivnosti drugih institucij, ki skrbijo za ponovno vključevanje prizadetih oseb v normalno življenje in delo.
Skupnosti otroškega varstva, izobraževalne skupnosti in skupnosti socialnega skrbstva bodo izpopolnjevale in razvijale vzgojnovarstvene dejavnosti za predšolske otroke, vzgojnoizobraževalne programe za šolske otroke in zavodske dejavnosti, tako da bodo vsi otroci z motnjami v telesnem in duševnem razvoju vključeni v ustrezno usposabljanje. Do konca srednjeročnega obdobja bodo razvile mobilne službe za pomoč prizadetim otrokom in njihovim staršem na domu in za pomoč pri reševanju vsakdanjih problemov težjih odraslih invalidov.
Skupnosti za zaposlovanje in organizacije združenega dela bodo skrbele za preusposabljanje in zaposlovanje invalidov v organizacijah združenega dela, širile možnosti za delo na domu za invalidp, ki bi lahko na ta način opravljali delo.
Zavodi za usposabljanje invalidov in invalidske delavnice bodo ob neposrednem sodelovanju in podpori organizacij združenega dela ter posameznih samoupravnih interesnih skupnosti skrbeli za celovito izvajanje pok!vne rehabilitacije v neposrednem delovnem in življenjskem okolju Pri lem bodo z vključevanjem dosežkov sodobne rehabilitacije skrbeli za pospeševanje sl rokovnega razvoja poklicne rehabilitacije. Posodobile bodo seznam.ortopedskih in tehničnih pripomočkov za invalide.
42.	člen
Invalidske organizacije in druga društva bodo uresničevale dogovorjene programe in organizirale različne oblike samopomoči in prostovoljnega dela za pomoč invalidom in njihovim svojcem.
Skupnostim in izvajalcem bodo predlagale ukrepe za izboljšanje družbenega varstva invalidov.
7.	Socialna varnost starejših občanov
43.	člen
Na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja bo Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji v skladu z zakonom in statutom ter na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti za obdobje 1986—1990 omogočila in zagotavljala pravočasno in celovito uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi minulega dela ter po načelih vzajemnosti in solidarnosti.
V skupnosti se bodo še nadalje združevala sredstva za gradnjo in adaptacijo domov in stanovanj za upokojence in invalide, ob pogoju, da bo zakon o stanovanjskem gospodarstvu dopustil tako združevanje sredstev v skupnosti.*
Višina sredstev za stanovanjske potrebe upokojencev bo odvisna od ugotovljenih potreb. Ta sredstva se bodo oblikovala po stopnji, ki ne bo višja od stopnje, ki je bila določena za preteklo srednjeročno obdobje in se bo obračunavala mesečno od osnove, ki jo predstavljajo izplačane pokojnine in varstveni dodatek.
44.	člen
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji si bo prizadevala za čimboljši gmotni položaj upokojencev, s tem da bo:
—	zagotovila sprotno usklajevanje pokojnin v skladu z določili zakonov, družbenega dogovora o usklajevanju pokojnin in statuta skupnosti,
—	usklajevala pokojnine, uveljavljene v različnih obdobjih, v skladu z dogovorjenimi stališči med udeleženci družbenega dogovora o usklajevanju*pokojnin,
—	skrbela za ustreznejši gmotni položaj uživalcev pokojnin z najnižjimi pokojninskimi prejemki in to zlasti z odmero pokojnin od najnižje pokojninske osnove in z zagotavljanjem varstvenega dodatka,
—	v sodelovanju s skupnostmi za zaposlovanje in organizacijami združenega dela si bo prizadevala za zmanjševanje števila invalidskih upokojitev ter za pravočasno napotitev zavarovancev na poklicno rehabilitacijo.
45.	člen
Skupnost socialnega varstva Slovenije in Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji se bosta zavzemali za postopno uveljavitev določb 25. člena zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja o valorizaciji osebnih dohodkov iz prejšnjih let, po katerih se odmeri pokojnina glede na poprečje osebnih dohodkov v zadnjem letu dela.
46.	člen
Občinske skupnosti socialnega skrbstva bodo v obdobju 1936—1990 s solidarnostjo zagotovile socialno
* Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 1/86) določa, da se po dosedaniih predpisih do leta 1990 zagotavljajo le sredstva za gradnjo domov za upokojence, ne pa tudi za stanovanja.
varnost občanom, ki niso sposobni za pridobitno delo in so brez sredstev za preživljanje, in sicer:
—	družbeno denarno pomoč, ki pomeni upravičencu edini ali dopolnilni vir sredstev za preživljanje in
—	plačilo ali doplačilo oskrbnih stroškov upravičencu, ki prebiva v splošnem ali posebnem socialnem zavodu.
47.	člen
Skupnosti socialnega skrbstva in druge podpisnice bodo načrtovale tako skrb za starejše občane, ki bo omogočala, da bodo lahko čimdlje samostojno živeli na svojih domovih ali pri svojcih.
Oskrba v domovih bo organizirana po načelih humanosti in bo prilagojena starejšim občanom z ohranjenimi zmožnostmi za aktivno življenje ter teže obolelim starostnikom.
Zdravstvene skupnosti bodo v celoti zagotovile plačilo programa zdravstvene dejavnosti v socialnih zavodih skladno z določili samoupravnega sporazuma med zdravstvenimi in socialnoskrbstvenimi skupnostmi.
Samoupravne interesne skupnosti, izvajalske organizacije (socialni zavodi, centri za socialno delo) in društva v občini ter občani s prostovoljnim delom v krajevni skupnosti bodo organizirali in zagotovili izvajanje različnih oblik skrbi in pomoči starejšim občanom, ki ne živijo v domovih, in invalidom.
8.	Varstvo kmetov
48.	člen
Podpisnice bodo tudi v tem srednjeročnem obdobju v svojih programih opredelile in uveljavljale ukrepe za izenačevanje družbenoekonomskega položaja kmetov z delavci in drugimi delovnimi ljudmi. Socialna varnost kmetov bo odvisna od ustvarjenega dohodka na kmetiji in od solidarnosti vseh kmetov za kmečke družine, ki si same ne morejo zagotoviti socialne varnosti, pa tudi od družbenoekonomskih možnosti združenega dela in splošnih razvojnih usmeritev kmetijstva v SR Sloveniji. Dogovorile se bodo o medletni določitvi višine kmečkih starostnih pokojnin, če bo to potrebno glede na gibanja osebnih dohodkov ih življenjskih stroškov.
9.	Varstvo borcev
49.	člen
Skupnosti bodo v sodelovanju z upravnimi organi, izvajalskimi in borčevskimi organizacijami spremljale socialni položaj borcev v občini.
Vsi ti dejavniki si bodo prizadevali zlasti za nemoteno uresničevanje temeljnega in dopolnilnega varstva borcev kot tudi za opravljanje storitev in izvedbo programov, ki so dogovorjeni v skupnostih.
Posebno pozornost bodo namenili:
—	organizaciji in uresničevanju zdravstvenega varstva borcev,
—	družbeni skrbi za borce, in to predvsem z organiziranjem pomoči na domu za ostarele in osamljene borce,
—	reševanju posameznih specifičnih stanovanjskih problemov zlasti kmetov borcev.
10.	Skupna načela za določanje nadomestil osebnega dohodka v času odsotnosti z dela
50.	člen
Skupnosti in organizacije združenega dela bodo
zagotavljale nadomestilo osebnega dohodka za čas od-
sotnosti z dela zavoljo poroda, nege in varstva otroka, bolezni ali poškodbe delavca, nege obolelega družinskega člana in zavoljo nezaposlenosti po osnovah, ki so določene z njihovimi samoupravnimi akti.
Pri tem bodo upoštevale načelo, da nadomestilo osebnega dohodka delavca, ki je pred začetkom odsotnosti delal poln delovni čas, ne more biti nižje od najmanjšega zneska, ki zagotavlja materialno In socialno varnost delavca, in ne višje, kot bi bil njegov osebni dohodek, če bi delal.
Udeleženke bodo višino nadomestila praviloma določile tako, da bo delavec za daljšo odsotnost prejemal višje nadomestilo, za krajšo odsotnost pa nižje.
Osnove oziroma nadomestila bodo udeleženke čimbolj sproti valorizirale z odstotkom povečanja osebnega dohodka.
III.	PREDNOSTNE NALOGE
51.	člen
Prednostne naloge na področju socialnega varstva bodo izhajale iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in iz hotenja družbe, da izboljšuje raven socialne varnosti vseh občanov in zlasti otrok, starejših občanov in invalidov.
Podpisnice bodo kot prednostne naloge na področju socialnega varstva za obdobje 1986—1990 določile v svojih programih in uresničevale:
—	take ukrepe, ki bodo spodbujali k boljši produktivnosti, večjemu dohodku in boljši socialni varnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov,
—	ukrepe za izenačevanje razvojnih možnosti otrok in mladine, da se bodo lahko vključevali v izobraževanje in usposabljanje za delo v skladu s svojimi sposobnostmi ne glede na socialni položaj družine in ne glede na to, ali se šolajo v kraju stalnega prebivališča ali izven njega,
—	ustrezno prehrano v času šolanja,
—	zaposlovanje mladine po končanem šolanju,
—	zaposlovanje invalidnih oseb in oseb z zmanjšano delovno zmožnostjo,
—	ukrepe za učinkovitejše reševanje stanovanjskih potreb mlade družine,
—	programe pomoči in skrbi za starejše občane, ki niso v domovih,
—	razvoj mobilnih služb za pomoč invalidom na domu,
—	sanacije, adaptacije in dograditev organizacij za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in motnjami vedenja in osebnosti,
—	zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,
—	svoje programe z uvajanjem prostovoljnega dela.
IV.	USKLAJEVANJE SOCIALNOVARSTVENIH PROGRAMOV
52.	člen
Podpisnice bodo spremljale uresničevanje socialne politike in socialnovarstvenih pravic. V postopku sprejemanja letnih planov bodo v Skupnosti socialnega varstva Slovenije usklajevale politiko in obseg programov in pravic iz II. poglavja tega sporazuma in določile prednostne naloge za posamezno leto.
Podpisnice bodo dajale pobude za obravnavanje in reševanje socialnovarstvenih vprašanj v občinskem in republiškem skupščinskem delegatskem sistemu.
Skupnosti socialnega varstva se bodo pri uresničevanju socialnega varstva povezovale z družbenopolitičnimi organizacijami.
Podpisnice se bodo dogovorile o sistemu posebnih socialnovarstvenih in drugih ukrepov za reševanje kriznih razmer, ki zadevajo širši krog delavcev, delovnih ljudi in občanov zavoljo izgub v organizacijah združenega dela, ob prenehanju organizacije združenega dela, ob elementarnih nes.rdčah, itd.
V.	KONČNE DOLOČBE
53.	člen
Nadzor nad uresničevanjem tega sporazuma bo opravljala skupščina Skupnosti socialnega varstva Slovenije.
54.	člen
Ta sporazum se lahko spremeni ali dopolni na pobudo vsake podpisnice in po postopku, ki velja za njegov sprejem.
55.	člen
Ta sporazum začne veljati, ko ga sprejme večina skupščin podpisnic in je objavljen v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 1986 dalje.
Žt. 19-4/319-86/3
1236.
Na podlagi 40. člena zakona o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb (Uradni list SRS, št. 18/76) sklenemo Skupnost socialnega varstva Slovenije, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, Skupnost otroškega varstva Slovenije, Kulturna skupnost Slovenije, Raziskovalna skupnost Slovenije in- posebne raziskovalne skupnosti, Izobraževalna skupnost Slovenije in posebne izobraževalne skupnosti, občinske skupnosti za zaposlovanje, občinske zdravstvene skupnosti, občinske skupnosti otroškega varstva, občinske skupnosti socialhega skrbstva, občinske raziskovalne skupnosti, občinske izobraževalne skupnosti, občinske kulturne skupnosti, občinske te-lesno-kulturne skupnosti ter delavci v invalidskih delavnicah: Birografika Bori, Center za poklicno usposabljanje in zaposlovanje invalidov Celje, Center •slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika Škofja Loka, Delovno varstveni zavod Ponikve, INDE Koper, Meblo-TOZD Poliplast oprema A + A Nova Gorica, REK, TOZD Plastični izdelki Velenje, Zavod Bodočnost Maribor, Zavod za usposabljanje slušno ir\ govorno prizadetih — TOZD Učne delavnice Ljubljana, Solidarnost Murska Sobota, Invalidska delavnica Brežice
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o odstopanju prispevkov invalidskim delavnicam za določene namene
1.	člen
Samoupravne inleresne skupnosti — udeleženke sporazuma in delavci v invalidskih delavnicah se s
tem samoupravnim sporazumom dogovorimo o odstopanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti invalidskim delavnicam ter o uporabi odstopljenih sredstev.
2.	člen
Samoupravne interesne skupnosti udeleženke samoupravnega sporazuma odstopamo invalidskim delavnicam — udeleženkam sporazuma obračunane prispevke iz osebnih dohodkov in iz dohodka invalidske delavnice za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti.
Invalidske delavnice prispevke iz prvega odstavka tega člena obračunavajo, vendar jih ne vplačujejo interesnim skupnostim.
3.	člen
Invalidske delavnice bodo odstopljena sredstva uporabile za naslednje namene:
—	za razširitev dejavnosti pri usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb;
—	za nabavo strojev in orodij, potrebnih za opravljanje dejavnosti;
—	za prilagoditev strojev in drugih naprav ter delovnih prostorov sposobnostim invalidnih oseb oziroma za prilagoditev njihovim telesnim okvaram, tako da bodo lahko varno opravljale dela, za katera so usposobljene;
—	za izboljšanje tehnološkega procesa in organizacije dela;
—	za izboljšanje varstva pri delu;
—	za sanacije po odobrenih sanacijskih programih,
4.	člen
Invalidske delavnice s srednjeročnimi plani in z letnimi programi dela podrobneje določimo način uporabe sredstev v skladu s 3. členom sporazuma.
O uresničevanju programov in o uporabi odstopljenih sredstev poročamo invalidske ^delavnice najmanj enkrat na leto — in to praviloma ob sprejetju zaključnega računa — republiškim samoupravnim interesnim skupnostim udeleženkam in udeleženkam v občini, v kateri ima invalidska delavnica sedež.
5.	člen
K temu sporazumu lahko pristopijo s pisno izjavo tudi druge samoupravne interesne skupnosti in invalidske delavnice.
Določbe samoupravnega sporazuma začnejo veljati za novo udeleženko z dnem, ki ga določi organ Skupnosti socialnega varstva Slovenije, pristojen za vprašanja socialne varnosti invalidov.
6.	člen
Vsaka udeleženka lahko v pisni obliki predlaga spremembo ali dopolnitev sporazuma. Predlog spremembe ali dopolnitve pošlje vsem udeleženkam sporazuma.	-
Spremembe in dopolnitve sprejemamo udeleženke po enakem postopku, kot sprejemamo sporazum.
7.	člen
Uresničevanje tega samoupravnega sporazuma spremlja organ Skupnosti socialnega varstva Slovenije,
pristojen za vprašanja socialne varnosti invalidov.
8.	člen
Samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga v enakem besedilu sprejmejo udeleženke. Sklep o sprejetju pošljejo udeleženke Skupnosti socialnega varstva Slovenije.
Predsedstvo Skupnosti socialnega varstva Slovenije ugotovi, kdaj je sporazum sprejet, in ga objavi v Uradnem listu SRS.
St. 19-19/26 85/3
Predsedstvo skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije je na svoji seji dne 10. 6, 1986 ugotovilo, da je samoupravni sporazum o odstopanju prispevkov invalidskim delavnicam za določene namene sprejet, ker ga je sprejela večina skupnosti, oziroma vse skupnosti v občinah, kjer je sedež invalidskih delavnic.
Do 10. junija 1986 so samoupravni sporazum sprejele: vse invalidske delavnice, Skupnost socialnega varstva Slovenije, Skupnost otroškega varstva Slovenije, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS, Izobraževalna skupnost za zdravstveno usmeritev ter naslednje:
Občinske skupnosti socialnega varstva: Ajdovščina, Brežice, Celje, Črnomelj, Grosuplje, Idrija, Izola, Jesenice, Koper, Kranj, Lendava, Ljubljana Bežigrad, Maribor Pesnica, Maribor Pobrežje, Maribor Rotovž, Maribor Ruše, Maribor Tabor, Maribor Tezno, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož. Piran, Radovljica, Ravne na Koroškem, Sevnica, Sežana, Slovenske Konjice, Škofja Loka, Trbovlje, Titovo Velenje;
Občinske skupnosti otroškega varstva: Ajdovščina, Brežice, Celje, Grosuplje, Idrija, Izola, Jesenice, Koper, Krško, Lendava, Maribor Pobrežje, Maribor Rotovž, Maribor Ruše, Maribor. Tabor, Maribor Tezno, Murska Sobota, Nova Gorica, Ormož, Piran. Ptuj, Ravne. na Koroškem, Slovenske Konjice, Škofja Loka, Trbovlje, Titovo Velenje;
Občinske skupnosti socialnega skrbstva: Ajdovščina, Brežice, Celje, Gornja Radgona, Grosuplje, Idrija, Izola, Jesenice, Koper, Lendava, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Moste-Polje, Maribor Pobrežje, Maribor Rotovž, Maribor Ruše, Maribor Tabor, Maribor Tezno, Murska Sobota, Nova Gorica, Ormož, Piran, Postojna, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Sežana, Slovenske Konjice, Škofja Loka, Trbovlje, Titovo Velenje;
Občinske skupnosti za zaposlovanje: Brežice, Celje; Gornja Radgona, Grosuplje, Izola, Jesenice, Koper, Lenart, Lendava, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Vič-Rudnik, Maribor Pesnica, Maribor Pobrežje, Maribor Rotovž, Maribor Ruše, Maribor Tabor, Maribor Tezno, Murska Sobota, Nova Gorica, Ormož, Ptuj, Sevnica, Sežana, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Škofja Loka, Trbovlje, Titovo Velenje;.
Občinske zdravstvene skupnosti: Ajdovščina, Brežice, Celje, Dravograd, Gornja Radgona, Grosuplje, Idrija, Ilirska Bistrica, Jesenice, Kočevje, Koper, Lendava, Logatec, Maribor Pesnica, Maribor Pobrežje, Maribor Rotovž, Maribor Ruše, Maribor Tabor, Maribor Tezno, Murska Sobota, Nova Gorica, Ormož, Postojna, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica, Sežana, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Škofja Loka, Trbovlje, Titovo Velenje;
Občinske izobraževalne skupnosti:	Ajdovščina,
Brežice, Celje, Gornja Radgona, Idrija, Izola, Jese-
nice, Koper, Lendava, Maribor Fobre.„je, Maribor Rotovž, Maribor Ruše, Maribor Tabor, Maribor Tezno, Murska Sobota, Nova Gorica, Ormož, Ravne na Koroškem, Ribnica, Sežana, Slovenske Konjice, Škofja Loka, Trbovlje, Titovo Velenje;
Občinske kulturne skupnosti: Ajdovščina, Brežice, Celje, Gornja Radgona, Grosuplje, Izola, Jesenice, Koper, Lendava, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Maribor Pesnica. Maribor Pobrežje, Maribor Rotovž, Maribor Ruše, Maribor Tabor, Maribor Tezno, Murska Sobota, Nova Gorica, Ormož, Piran, Ptuj, Ravne na Koroškem, Sežana, Škofja Loka, Trbovlje, Titovo Velenje;
Občinske telesno-kulturne skupnosti: Ajdovščina, Brežice, Celje, Gornja Radgona, Grosuplje, Jesenice, Koper, Lendava, Maribor Pesnica, Maribor Pobrežje, Maribor Rotovž, Maribor Ruše, Maribor Tabor, Maribor Tezon, Murska Sobota, Nova Gorica, Ormož, Škofja Loka, Titovo Velenje;
Občinske raziskovalne skupnosti: Brežice, Celje, Grosuplje, Jesenice. Kočevje, Koper, Lendava. Ljubljana Bežigrad, Maribor Pesnica, Maribor Pobrežje, Maribor Rotovž, Maribor Ruše, Maribor Tabor, Mari-ritior Tezno, Murska Sobota, Nova Gorica, Ormož, Sežana, Škofja Loku, Trbovlje, Titovo Velenje.
Predsedstvo skupščine Skupnosti socialnega Varstva Slovenije bo objavilo v Uradnem listu SRS seznam drugih udeleženk — podpisnic samoupravnega sporazuma, ko bo prejelo njihove pristopne izjave.
Št. 19-19/54-86/
Predsednica skupščine
Alojzija Planinšek 1. r.
1237.
Na podlagi 32. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5-582/80) je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel
SKLEP
o potrditvi učbenika Spoznavanje narave za 5. razred osnovne šole
I
Učbenik, ki so ga napisali Janez Ferbar, Sašo Glažar, Seta Oblak, Vlado Rotar, Tomaž Škulj, Helena Vogelnik, se potrdi kot poskusni učbenik za šolski leti 1986/87 in 1987/88.
II
Zavod SR Slovenije za šolstvo je dolžan spremljati uporabo učbenika v pedagoški praksi in upoštevati rezultate spremljave. Po dveh letih predloži Zavod SR Slovenije za šolstvo dopolnjen rokopis ponovno v potrditev.
St. SS-06/8-16-86
Ljubljana, dne 16. junija 1986.
Predsednik
strokovnega sveta SRS za \rzgojo in izobraževanje
dr. Bogdan Kavčič 1. r.
1238.
Na podlagi 32. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5-582 80) je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel
SKLEP
o potrditvi učbenika Matematika za 7. razred osnovne šole
Učbenik, ki so ga napisali Franc Galič, Ivan Pucelj, Franc Savnik in Terezija Uran, se potrdi.
St. SS-06/8-15/86
Ljubljana, dne 16. junija 1986.
Predsednik
strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje
dr. Bogdan Kavčič 1. r.
OBMOČNA VODNA SKUPNOST DOLENJSKE NOVO MESTO
1239.
Na podlagi členov 26. do 29. zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 31/81) ter 26., 27., 28. in 29. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana OVS za obdobje 1986-rl990 je Skupščina OVS Dolenjske na svoji XXIII. seji dne 12. junija 1986 sprejela
SKLEP
o višini tarif za povračila od posameznih osnov v letu 1986 za izvajanje minimalnega programa vodnogospodarske dejavnosti OVS Dolenjske
1.	Določitev višine tarif
Za zagotovitev izvedbe vodnogospodarske dejavnosti ter vodnogospodarskih in drugih storitev, ki jih zajema finančni načrt OVS Dolenjske za leto 1986 se sprejmejo tarife za povračila od posameznih osnov za leto 1986 kot sledi:
Vrsta povračila	Tarifa
a) Količinske osnove:
—	od proiz. el. energije	0,0295 din/kWh
—	od uporabljene vode	7,40 din/m3
popustniki
od 5—10 mio din 80 %> od gornje tarife od 10—30 mio din 85 %> od gornje tarife nad 30 mio din 90 % od gornje tarife
—	od onesnažene vode	253,20 din/B
Vrsta povračila	Tarifa
—	od toplotne polucije
M t = td - t0),. t0 = 280 C)	— din/tO/mS
—	od pitne vode	3,25 din/m3
—	od naplavin
gramoz	'	130,00 din/m3
mivka	900,00 din/m3
b) Vrednostne osnove:
—	od obrtne
dejavnosti	2,30 % od davčne osnove
—	od katastrskega
dohodka	1,54 % od KD
—	od davčne
osnove TOZD oz. OZD 2,30 % od davčne osnove "B«
2.	Način plačevanja povračil
Povračila od količinskih osnov plačujejo zavezanci z mesečnimi akontacijami in sicer do 10. v mesecu za pretekli mesec na podpartijo žiro računa OVS št. 52100-661-87096. Poračun vplačanih akontacij se opravi na osnovi izdanega računa za preteklo leto. Višina akontacije se določi v višini 1/12 povračila izračunanega na osnovi količin iz preteklega leta in sprejetih tarif za tekoče leto. ‘
Zavezanci so dolžni priglasiti Zvezi vodnih skupnosti Slovenije do konca januarja tekočega leta vse količinske osnove za preteklo leto tako, da na tej podlagi ZVSS ugotovi njihove obveznosti iz posameznih osnov
Povračila od obrtne dejavnosti in katastrskega dohodka obračunavajo občinske uprave za družbene prihodke enkrat na tri mesece, zbrana sredstva pa odvajajo na račun vodnega gospodarstva dvakrat v mesecu.
Povračila od davčne osnove TOZD oziroma OZD se obračunavajo od davčne osnove »B« iz obračuna davka iz dohodka TOZD. Zavezanci plačujejo navedeno povračilo v obliki mesečnih akontacij, ki predstavljajo 1/12 celotne obveznosti. Prvih šest mesecev se akontacije izračunajo na osnovi lanskoletne davčne osnove, v naslednjih mesecih pa se akontacije izračunajo na osnovi ugotovljene davčne osnove po periodičnih obračunih januar—junij oziroma januar— september. Dokončni obračun se opravi z zaključnim računom. Zavezanci plačujejo do 20. v mesecu za tekoči mesec na zbirni račun: 50140-842-015-224.
3.	Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, tarife povračil iz 1. točke tega sklepa pa se uporabljajo od 1. 1. 1986 dalje.
Predsednik skupščine OVSD Jože Avšič 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
1240.
Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 82., 92. in 223. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št.
13/86) je Skupščina mesta Ljubljane na 2. seji zbora združenega dela in na 2. seji zbora občin dne 5. junija 1986 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna mesta Ljubljane za leto 1985
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna mesta Ljubljane za leto 1985, katerega sestavni del je tudi zaključni račun sredstev rezerv.
2.	člen
1.	Zaključni račun proračuna izkazuje:
—	prihodke
—	odhodke
—	presežek prihodkov nad odhodki
2.	Zaključni račun sredstev rezerv izkazuje:
—	prihodke
—	odhodke
—	presežek prihodkov nad odhodki
din
1.607,428.531
1.598,263.859
9,164.672
47.343.680 1,000.000
46.343.680
3.	Bilanca prihodkov in odhodkov je sestavni del tega odloka.
'3. člen
Presežek prihodkov nad odhodki proračuna mestsi Ljubljane se razporedi na sredstva za delo upravnih organov namensko za materialne stroške.
Presežek prihodkov nad odhodki pri sredstvih rezerv se prenese na sredstva rezerv za leto 1986.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 400/3-1986
Ljubljana, dne 5. junija 1986.
Predsednica
Skupščine mesta Ljubljane Nuša Kerševan 1. r.
Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna mesta Ljubljane za leto 1985
A.	PRIHODKI
Raz- pored. sku- pina	Glavni namen	Plan in poznejše spremembe	Realizacija	V,
781	Prispevki iz proračunov družbenopolitičnih skupnosti Ljubljana Bežigrad	269,142.000	269,142.000,50	100,0
	Ljubljana Center	237,644.000	237,644.000,50	100,0
	Ljubljana Moste-Polje	285,984.000 ..	285,984.000,00	100,0
	Ljubljana Siska	420,243.000	420,243.000,50	100,0
	Ljubljana Vič-Rudnik	346,330.000	346,330.000,50	100,0
	Skupaj	1.559,343.000	1.559,343.002,00	100,0
771	Lastni in drugi prihodki upravnih organov	37,473.000	46,549.053,50	124,2
770	Prenešena sredstva iz preteklega leta	1,536.475,80	1,536.475,80	100,0
	Skupaj prihodki	1.598,352.475,80	1.607,428.531,30	100,6
B. ODHODKI
Raz- pored. sku- pina	Glavni namen	Plan in poznejše spremembe	Realizacija	•/.
40	Sredstva za delo upravnih organov	1,064,427.035	1.064,427.035,00	100,0
41	Sredstva za posebne in druge namene za delo upravnih organov	145,723.637	145,723.637,00	100.0
42	Sredstva za LO in družbeno samozaščito	14,635.034	14.635.034,00	100,0
• 43	Sredstva za intervencije in druge potrebe	4,000.000	4,000.000.00	100,0
44	Sredstva prenešena drugim DPS	199,906.920	199,966.920,00	100.0
46	Sfedstva za druge splošne potrebe	150,679.090	150,679.888,00	100,0
47	Izločena sredstva rezerv	16,184.460	16,184 460,00	100,0
48	Drugi odhodki	2,736.300	2,646,885,30	96,7
	Skupaj odhodki	1.598,352.476	1.598,263.859,30	100,0
1241.	SKLEP
Na podlagi 30. člena zakona o sistemu državne	o sestavi 'mestnih komitejev
uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82 In 39/85), 91, in 187. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni Ust SRS, St. 13/88) In odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/82 in 15/85) je Skupščina mesta Ljubljane na 2. seji zbora združenega dela dne 5. junija 1986, 2. seji zbora občin, dne
5.	junija 1986 in na 2. seji družbenopolitičnega zbora dne 5. junija 1986 sprejela
1.	člen
S tem sklepom se določijo mestni upravni organi in mestne organizacije, izvršni sveti skupščin ljubljanskih občin, samoupravne interesne skupnosti za območje mesta, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti (v nadaljnjem besedilu: organi, organizacije in skupnosti), ki delegirajo svoje predstavnike v posamezen mestni komite
in število članov, ko jih imenuje v posamezen mestni komite Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane.
2.	člen
Organi, organizacije in skupnosti sporočijo Izvršnemu svetu Skupščine mesta Ljubljane predstavnika, ki so ga delegirali v posamezni mestni komite.
Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane ugotovi koga so v skladu s tem sklepom v mestne komiteje delegirali organi, organizacije in skupnosti in imenuje v posamezni mestni komite s tem sklepom določeno število članov.
3.	člen
Organi, organizacije in skupnosti, ki delegirajo delegate v mestne komiteje, kakor tudi Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, ki imenuje določeno število delegatov v mestne komiteje, lahko vedno, če menijo, da je to potrebno, razrešijo svoje delegate in delegirajo druge.
4.	člen
Glede na skupen pomen upravnih in drugih zadev na področju, za katerega je ustanovljen mestni komite, zagotavljajo organi, organizacije in skupnosti prek svojih predstavnikov v ustreznem mestnem komiteju stalno in organizirano sodelovanje in usklajenost dela pri spremljanju stanja na teh področjih in pri opravljanju upravnih in diugih zadev z delovnega področja mestnega komiteja.
5.	člen
Predsednik mestnega komiteja lahko povabi na sejo tudi predstavnike drugih mestnih upravnih organov, samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacij, ki lahko prispevajo k reševanju obravnavanih vprašanj. Ti lahko sodelujejo v razpravi o vprašanjih, ki so na dnevnem redu, nimajo pa pravice odločati.
Predsedniki mestnih komitejev se lahko dogovorijo, da glede na obravnavana vprašanja, ki so pomembna za več mestnih komitejev, skličejo za obravnavo teh vprašanj skupno sejo dveh ali več mestnih komitejev. Delo skupne seje se določi ,s poslovnikom mestnega komiteja.
6.	člen
Mestni komite na sejah obravnava načelna vprašanja iz svoje pristojnosti, zlasti pa: analize, informacije in druga gradiva o stanju in pojavih na svojem delovnem področju; odloke, predpise in druge splošne akte, ki jih pripravlja oziroma predlaga Izvršnemu svetu Skupščine mesta Ljubljane ali neposredno skupščini mesta; predpise in druge. splošne akte, ki jih sam izdaja, ter mnenja in predloge, ki jih daje v zadevah iz svojega delovnega področja; odloča o ukrepih za katere je pooblaščen" in opravlja druge naloge ki so v njegovi pristojnosti razen zadev, za katere je z zakonom ali predpisom na podlagi zakona pooblaščen predsednik mestnega komiteja.
7.	člen
S poslovnikom mestnega komiteja se podrobneje določi način njegovega dela in postopek za sprejemanje odločitev na seji mestnega komiteja: pravice in dolžnosti predsednika mestnega komiteja v zvezi s pripravo in vodenjem sej, način sodelovanja z mestnimi upravnimi organi, organizacijami in skupnostmi, ki delegirajo svoje predstavnike v mestne komiteje,
kakor tudi z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter družbenopolitičnimi in družbenimi organizacijami mesta, s katerimi mestni komite sodeluje pri svojem delu.
8.	člen
V	Mestni komite za družbeno planiranje delegirajo po enega člana:
—	pristojni upravni organ občine Ljubljana Bežigrad,
—	pristojni upravni organ občine Ljubljana Center,
—	pristojni upravni organ občine Ljubljana Mo-ste-Polje,
—	pristojni upravni organ občine Ljubljana Šiška,
—	pristojni upravni organ občine Ljubljana Vič-Rudnik,
— Mestni sekretariat za ljudsko obrambo,
— Mestni komite za finance,
— Ljubljanska banka — Gospodarska banka,
— Služba družbenega knjigovodstva — Podružnica Ljubljana,
— Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja,
— Mestna raziskovalna skupnost,
— Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Ekonomska fakulteta Boris Kidrič,
— Zavod za družbeno planiranje.
Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane imenuje tri člane.
9.	člen
V	Mestni komite za energetiko, industrijo in malo gospodarstvo delegirajo po enega člana:
—	pristojni upravni organ občine Ljubljana Bežigrad,
—	pristojni upravni organ občine Ljubljana Center,	-
—	pristojni upravni organ občine Ljubljana Mo-
ste-Polje,
—	pristojni upravni organ občine Ljubljana Šiška,
—	pristojni upravni organ občine Ljubljana Vič-Rudnik,
— Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja,
— Slovenija ceste Tehnika — Obnova,
— DO Energetika Ljubljana,
— Termoelektrarna Toplarna Ljubljana,
— Elektro Ljubljana — TOZD Elektro Ljubljana
mesto,
— SOZD Petrol Ljubljana,
— Kurivoprodaja Ljubljana,
— Poslovna skupnost »Magos« Ljubljana,
— Izolirka Ljubljana,
— Termika Ljubljana,
— SIS za energetiko ljubljanskih občin,
— Mestna uprava za inšpekcijske službe,
— Združenje obrtnikov ljubljanskih občin.
Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane imenuje dva člana.
10.	člen
V	Mestni komite za stanovanjsko gospodarstvo delegirajo po enega člana:
—	pristojni upravni organ občine Ljubljana Bežigrad,
—	pristojni upravni organ občine Ljubljana Center,
—	pristojni upravni organ občine Ljubljana Mo-ste-Folje,
—	pristojni upravni organ občine Ljubljana Šiška,
—	pristojni upravni organ občine Ljubljana Vič-
Rudnik,	;
— Zavod za izgradnjo Ljubljane, TOZD Inženiring,
— Zavod za izgradnjo Ljubljane, Delovna skupnost skupnih služb,
— Ljubljanska banka — Stanovanjska komunalna banka,
— Stanovanjsko podjetje Ljubljana,
— Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja,
— Mestna uprava za inšpekcijske službe. Samoupravna stanovanjska skupnost mesta Ljubljane delegira tri člane.
Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane imenuje dva člana.
11.	člen
V Mestni komite za urbanizem in varstvo okolja delegirajo po enega člana:
—	pristojni upravni organ občine Ljubljana Bežigrad,
—	pristojni upravni organ občine Ljubljana Center,
—	pristojni upravni organ občine Ljubljana Mo-ste-Polje,
—	pristojni upravni organ občine Ljubljana Šiška,
—	pristojni upravni organ občine Ljubljana Vič-Rudnik,
— Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo (spomeniško varstvo in prenova),
— Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Biotehniška fakulteta (oblikovanje krajine),
Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo (sociologija),
— Inštitut Jožef Stefan, SEPO,
— Zavod za družbeno planiranje Ljubljana,
— ZIL TOZD Urbanizem — LUZ,
— Sklad stavbnih zemljišč Ljubljana,
— Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine (varstvo naravne dediščine),
— Mestna uprava za inšpekcijske službe.
Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane imenuje tri člane.
12.	člen
V Mestni komite za komunalno gospodarstvo, pio-met in zveze delegirajo po enega člana:
—	pristojni upravni organ občine Ljubljana Bežigrad,
—	pristojni upravni organ občine Ljubljana Center,
—	pristojni upravni organ občine Ljubljana Mo-ste-Polje,
—	pristojni upravni organ občine Ljubljana Šiška,
—	pristojni upravni organ občine Ljubljana Vič-Rudnik,
— Uprava za notranje zadeve Ljubljana mesto,
— Zavod za izgradnjo Ljubljane,
— Skupnost za ceste Ljubljana,
— Območna samoupravna interesna skupnost za PTT promet Ljubljana,
— Območna vodna skupnost Ljubljanica Sava, — Komunalna skupnost ljubljanskih občin,
— Samoupravna interesna skupnost za železniški in luški promet SR Slovenije, Temeljna skupnost za železniški in luški promet Ljubljana,
— Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo,
— Mestna uprava za inšpekcijske službe.
Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane imenuje tri člane.
13.	člen
V Mestni komite za preskrbo, trgovino, gostinstvo in turizem delegirajo po enega člana:
—	pristojni upravni organ občine Ljubljana Bežigrad,
—	pristojni upravni organ občine Ljubljana Cen-.
ter,
—	pristojni upravni organ občine Ljubljana Mo-ste-Polje,
—	pristojni upravni organ občine Ljubljana Šiška,
—	pristojni upravni organ občine Ljubljana Vič-Rudnik,
— Samoupravna interesna skupnost za preskrbo mesta Ljubljane,
— Emona Ljubljana, SOZD proizvodnja, trgovina, turizem, hotelirstvo, inženiring — področje trgovine in kmetijstva,
— Samoupravni skladi za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občin mesta Ljubljane,
— Mercator Ljubljana, SOZD za dejavnost kmetijstva, industrije, trgovine, gostinstva in storitev,
— Žito, Živilski kombinat Ljubljana,
— SOZD ABC Pomurka — za področje trgovine, — Astra Ljubljana, SOZD trgovina, proizvodnja, storitve,
— Metalka, trgovsko in proizvodno podjetje,
— Mestna konferenca svetov potrošnikov,
— DO Lesnina, za področje trgovine,
— Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja,
— Kompas Jugoslavija,
— Turistična poslovna skupnost Ljubljana.
— Ljubljanska turistična zveza,
— GHT združeno gostinsko, hotelsko in turistično podjetje Ljubljana,
— SOZD Emona — za področje gostinstva in turizma,
— Mestna uprava za inšpekcijske službe.
Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane imenuje dva člana.
14.	člen
V Mestni komite za izobraževanje, raziskovalno dejavnost, kulturo in telesno kulturo delegirajo po enega člana:
—	pristojni upravni organ občine Ljubljana Bežigrad,
—	pristojni upravni organ občine Ljubljana Center,
—	pristojni upravni organ občine Ljubljana Mo-ste-Polje,
—	pristojni upravni organ občine Ljubljana Šiška,
—	pristojni upravni organ občine Ljubljana Vič-Rudnik,
— Zavod za družbeno planiranje Ljubljana,
— Mestna izobraževalna skupnost,
— Ljubljanska kulturna skupnost,
— Telesnokultuma skupnost Ljubljane,
— Raziskovalna skupnost Ljubljane,
— Zveza kulturnih organizacij Ljubljana,
— Zveza telesnokulturnih organizacij Ljubljana, — Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja,
— Samoupravna interesna skupnost za zaposlovanje mesta Ljubljane,
— Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani.
Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane imenuje enega člana.
15.	člen
V	Mestni komite za socialno in zdravstveno varstvo delegirajo po enega člana:
—	pristojni upravni organ občine Ljubljana Bežigrad,
—	pristojni upravni organ občine Ljubljana Center,
—	pristojni upravni organ občine Ljubljana Mo-ste-Polje,
—	pristojni upravni organ občine Ljubljana Šiška,
—	pristojni upravni organ občine Ljubljana Vič-
T -'nik,
—	Mestna zdravstvena skupnost,
— Mestna skupnost otroškega varstva,
— Mestna skupnost socialnega skrbstva,
— Mestna skupnost socialnega varstva,
— Samoupravna skupnost za zaposlovanje Ljubljana,
— Skupnost pokojninsko-invalidskega zavarovanja Ljubljana,
— Univerzitetni klinični center,
— Zdravstveni' dom Ljubljana,
— Lekarna Ljubljana,
— Zavod za družbeno planiranje Ljubljana,
— Železniški zdravstveni dom Ljubljana,
— Skupnost socialnih zavodov Ljubljana,
— Skupnost VVO Ljubljana,
— Mestna uprava za inšpekcijske službe.
Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane imenuje enega člana.
16.	člen
V	Mestni komite za finance delegirajo po enega člana:
—	pristojni upravni organ občine Ljubljana Bežigrad,
—	pristojni upravni organ občine Ljubljana Center,
—	pristojni upravni organ občine Ljubljana Mo-ste-Polje,
,— pristojni upravni organ občine Ljubljana Siska,
—	pristojni upravni organ občine Ljubljana Vič-Rudnik,
— Zavod za družbeno planiranje Ljubljana,
— Zavod za družbeni sistem informiranja in informatiko Ljubljana,
— Uprava za družbene prihodke ljubljanskih občin.
Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane imenuje štiri člane.
17.	člen
Z dnem. ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o sestavi .mestnih komitejev (Uradni list SRS, št. 13/82 in 15/85).
18.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-2/86
Ljubljana, dne 5. junija 1986.
Predsednica Skupščine mesta Ljubljane
Nuša Kerševan 1. r.
1242.
Na podlagi 24. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) ter 54. in 92. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/86) je Skupščina mesta .Ljubljane na 2. seji zbora združenega dela dne 5. junija 1986 in na 2. seji zbora občin dne 5. junija 1986 sprejela
SKLEP
o soglasju k statutu TOZD Mestni potniški promet
1.	člen
Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k statutu TOZD Mestni potniški promet in sicer k tistim določbam, ki se nanašajo na opravljanje komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena.
2.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 011-5/86
Ljubljana, dne 5. junija 1986.
Predsednica Skupščine mesta Ljubljane
Nuša Kerševan 1. r.
1243.
Na podlagi 24. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) ter 54. in 92. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/86) je Skupščina mesla Ljubljane na 2. seji zbora združenega dela dne 5. junija 1986 in na 2. seji zbora občin dne 5. junija 1986 sprejela
SKLEP
o soglasju k statutu TOZD Obmestni promet Ljubljana
1.	člen
Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k statutu Obmestni promet Ljubljana in sicer k tistim določbam, ki se nanašajo na opravljanje komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena.
2.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 011-6/86
Ljubljana, dne 5. junija 1986.
Predsednica
»	Skupščine mesta
Ljubljane
Nuša Kerševan I. r.
Stran 1892
URADNI LIST SRS
St. 25 — 28. VI. 1955
1244.
Na podlagi 8. člena zakona o kulturnoumetniških dejavnostih in o posredovanju kulturnih vrednot (Uradni list SRS, št. 10/84) ter 66. in 92. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/86) je Skupščina mesta Ljubljane na 2. seji zbora združenega dela dne 5. junija 1986 in na 2. seji zbora občin dne 5. junija 1986 sprejela
SKLEP
o soglasju k spremembam in dopolnitvam statuta valovne organizacije Festival v Ljubljani
1.	člen
Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k sprer membam in dopolnitvam statuta delovne organizacije Festival v Ljubljani.
2.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 011-7/86
Ljubljana, dne 5. junija 1986.
Predsednica Skupščine mesta Ljubljane
Nuša Kerševan L r.
1245.
Na podlagi 4., 29., 112. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SRS (Uradni list SRS, št. 1/80), 30. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), sklepa o pripravi srednjeročnega plana komunalne skupnosti, ki ga je sprejela skupščina Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin na 20. seji dne 14. junija 1984 in v skladu z dogovorom o temeljih plana Skupščine mesta Ljubljane smo:
1.	delavci v TOZD, drugih OZD in delovnih skupnosti ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljamo gospodarsko ali. negospodarsko dejavnost in se nam ugotavlja dohodek ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih kot uporabniki ter
2.	delavci temeljnih organizacij DO Vodovod-Kanalizacija Ljubljana — TOZD Mestni vodovod
— TOZD Kanalizacija DO LPP Ljubljana — TOZD Mestni potniški promet — TOZD Obmestni potniški promet DO Komunalno podjetje Ljubljana — TOZD Javna higiena — TOZD Rast — TOZD Zale
— TOZD Javna razsvetljava — TOZD Živilski trgi — TOZD Dimnikarstvo — TOZD Parkirišča — TOZD Komunalne gradnje DO Vodovod Kranj DO Komunalno podjetje Domžale DO Komunalno podjetje Grosuplje kot izvajalci
sklenili:
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih piana Komunalne skupnosti IjilL i občin za obdobje 1986—1990
I. UVODNE DOLOČBE
1.	člen
V okviru komunalnega gospodarstva na območju ljubljanskih občin udeleženci samoupravnega sporazuma zagotavljamo pogoje za opravljanje komunalnih dejavnosti, ki so opredeljene z zakonom p komunalnih dejavnostih in odlokom Skupščine mesta Ljubljane.
2.	člen
Uporabniki in izvajalci samoupravno organizirani v Komunalni skupnosti ljubljanskih občin (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) s tem sporazumom ugotavljamo in usklajujemo:	*
—	skupne cilje in naloge družbenoekonomskega razvoja posameznih dejavnosti;
—	obseg in kvaliteto storitev tako glede na potrebe uporabnikov, predvidene zmogljivosti izvajalcev ter predvidene finančne vire;
—	naložbe v razvoj (razširjena reprodukcija) posameznih komunalnih dejavnosti z vidika komunalnega standarda in na tej osnovi vključevanje v enotno politiko prostorskega razvoja v krajevnih skupnostih ljubljanskih občin in mestu Ljubljana;
—	pogoje in kriterije, s katerimi bomo zagotavljali trajno oskrbo s komunalnimi proizvodi in storitvami, vključujoč oblikovanje enotne politike ugotavljanja cen, povračil, prispevkov, uporabnin in nadomestil;
—	namen, obseg in način združevanja sredstev za uresničitev dogovorjenih nalog ter uveljavljanje načela solidarnosti in vzajemnosti;
—	svoje pravice, obveznosti in odgovornosti v okviru skupnih ciljev in interesov;
—	način nadzora nad izvajanjem samoupravnega sporazuma in plana.
II.	SKUPNI CILJI IN INTERESI DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA
3.	člen
Udeleženci smo soglasni, da z določili tega samoupravnega sporazuma zagotavljamo pogoje gospodarjenja v OZD, ki opravljajo komunalne dejavnosti ter usklajevanje materialnih družbenih in drugih odnosov z namenom ohranitve in izboljšanja komunalnega standarda delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih.
Dogovorjene naloge v dejavnostih komunalnega gospodarstva bodo vplivale na dvig družbene produktivnosti dela in na razširitev osnove združenega dela ter na povečanje narodnega dohodka.
4.	člen
Upoštevajoč cilje dolgoročnega programa dnižhe-noekonomske stabilizacije v komunalnem gospodarstvu bomo udeleženci:
1.	Z realnimi ekonomskimi cenami skrbeli za. ohranjevanje vrednosti osnovnih sredstev, ki tvorijo osnovo današnjega sistema komunalne oskrbe ter s tem zagotovili funkcionalno sposobnost komunalnih objektov in naprav.
2.	Načrtno in sistematično vlagali v investicije ter sprovajali ukrepe, s katerimi bomo zboijševali
pogoje zaščite okolja in preprečevali posledice ekoloških nesreč.
3.	Skrbeli za postopno zmanjševanje razkoraka pri oskrbi s posameznimi "komunalnimi proizvodi oki-roma storitvami glede na dejanske potrebe uporabnikov v krajevnih skupnostih.
4.	Ob upoštevanju dogovorjenih standardov, ekonomskih pogojev ter dogovorjenih programov, zagotavljali stalno oskrbo s posameznimi proizvodi oziroma storitvami in na osnovi posebnih kriterijev ugotavljali potrebe po prednostnem zadovoljevanju le-teh.
5.	Skrbeli in sledili družbeno dogovorjenemu razvoju posameznih dejavnosti na območju ljubljanskih občin in s tem zagotavljali tem dejavnostim potrebno komunalno infrastrukturo ter sodelovali pri pripravi in izvedbi dolgoročnega plana 2000.
6.	Predlagali ukrepe, spremembe predpisov oziroma dopolnitev le-teh, na osnovi ustreznih metodologij, kriterijev in meril ter izdelanih katastrov omogočili komunalnemu gospodarstvu, da svojo reproduktivno sposobnost postavi na realne materialne osnove.
7.	Dograjevali sisteme financiranja posameznih dejavnosti na področju enostavne in razširjene reprodukcije z namenom, da se zagotovijo mehanizmi financiranja celovite dejavnosti.
8.	Z uvajanjem modernih tehnologij in organizacij dela, ki ustrezajo velikosti oskrbovalnih sistemov ter potrebam uporabnikov, zagotovili razvoj posameznih komunalnih dejavnpsti.
9.	Skrbeli za načrtno izobraževanje in vzgojo komunalnih delavcev, ki bodo sposobni uvajati sodobne metode dela ter uporabljali dosežke raziskovalnega dela in inovacijske dejavnosti.
10.	Za uresničitev prej naštetih ciljev bomo uporabniki v združenem delu in krajevnih skupnostih ter izvajalci komunalnih dejavnosti skrbeli za sprejem in izpolnjevanje samoupravno sprejetih materialnih obveznosti, ki zagotavljajo realno materialno osnovo za uresničitev planov -in programov,
11.	V okviru usmeritev in določil dogovora o te--meljih plana mesta Ljubljane iskali in proučevali možnosti za izvajanje skupnih nalog posameznih komunalnih dejavnosti v regiji oziroma republiki.
t 12. Izoblikovali srednjeročni program razvojno-raziskovalnega dela za potrebe komunalnega gospodarstva ljubljanskih občin.
5.	člen
Udeleženci bomo po načelu sočasnega, kontinuiranega planiranja ter stalnega preverjanja doseženih planiranih ciljev oziroma odstopanj od le-teh z letnimi programi usklajevali znotraj komunalnega gospodarstva ter z mejnimi področji način in pogoje za realizacijo naslednjih prioritetnih nalog:
■— izgradnjo vodnih virov in objektov tako, da bo povečana kapaciteta vodnih virov za 290 1/sek. in da bo skupna kapaciteta prečrpalnic narastla za 85 1/sek;
—	izgradnjo primarnega in sekundarnega vodnega omrežja v dolžini 91.191 m za potrebe usmerjene stanovanjske gradnje;
—	izgradnjo primarnega kanalizacijskega omrežja v dolžini 7.168 m ter sekundarnega omrežja v dolžini 87.958 m za potrebe stanovanjske novogradnje;
—	izgradnjo primarnega in magistralnega vodovodnega omrežja v dolžini 30.600 m, s katerim bo zagotovljena normalna vodna oskrba na širšem oskrbovalnem področju ter 8310 m vodovodnega omrežja
vezanega na izvajanje programa 10-letne izgradnje cest;
—	nadaljevali z izgradnjo primarnega vodovodnega sistema, ki bo omogočal medsebojno povezavo vodnih zajetij;
—	izgradnjo zbiralnih kanalov v dolžini 11.674 m, s katerimi bo zagotovljeno normalno delovanje kanalizacijskega sistema ter 8.867 m kanalov vezanih na izvajanje programa 10-letne izgradnje cest;
—	izgradnje oziroma preureditev 3 čistilnih naprav, s čimer se bo povečala skupna kapaciteta za 5.500 PE;
—	zgradili bomo centralno čistilno napravo v Zalogu, tako da bomo v srednjeročnem obdobju 1986—1990 realizirali I. fazo 1. etape, ki bo zajemala grobo mehansko čiščenje brez obdelave blata;
—	postopoma izvajali sanacijo obstoječih naselij tako, da bomo v obdobju 1986—1990 uredili 25.000 m novih kanalov znotraj že obstoječih naselij;
—	v skladu s programom zaščite varstvenih pasov osrednjega vodooskrbnega sistema zgradili 29.151 metrov kanalov;
—	uvajali organiziran in učinkovit sistem upravljanja z lokalnimi oskrbovalnimi sistemi oziroma dejavnostmi, s katerimi bomo poenotili način gospodarjenja in oblikovali enotno politiko financiranja enostavne in razširjene reprodukcije;
—	s povečanjem potniških zmogljivosti, racionalizacijo sistema prog, reorganizacijo dejavnosti ter spremembo tarifnega sistema bomo zagotovili enoten sistem prevoza potnikov, predvsem z vidika delovne migracije. Pri tem se bomo povezovali z ŽTP, drugimi prevoznimi organizacijami in komunalnimi skupnostmi v občinah, iz katerih se vozijo delavci na delo v ljubljanske občine in obratno;
—	zaradi izrabe že zgrajenih stanovanjskih površin na izven mestnih območjih bomo razvijali tak sistem, ki bo omogočal enake možnosti povezave med krajem bivanja in delovnim mestom;
—	izvajalec prevoza DO LPP bo predložil rešitve prevoza na osnovi kapacitete in kooperacijskih odnosov (kapilarni sistem). Prešli bomo torej iz prevoza na potovalno kapaciteto na sistem prilagajanja kapacitet potrebam prihoda delavcev na delo oziroma z dela;
—	na področju usklajevanja pogojev prihoda in odhoda z dela in ostale uporabe prometnih potreb bomo izenačili ceno prevoza na enoto enega prevoza v mestnem in obmestnem potniškem prometu;
—	na področju opravljanja dejavnosti odvoza smeti in odpadkov bomo postopno širili območje odvoza smeti na celotno področje ljubljanskih občin, povečali intenziteto odvoza, dopolnili tehnologijo s sodobnejšo opremo in uvajali reciklažo na izvoru;
—	za potrebe po odlaganju komunalnih odpadkov v tem srednjeročnem obdobju dogradili centralno sanitarno deponijo »Barje« in uredili lokalne deponije ter določili lokacijo za odlaganje nevarnih odpadkov in snovi;
—	na področju opravljanja pogrebnih in pokopaliških dejavnosti bomo uredili celotni kompleks pokopališča Žale ter druga pokopališča v upravljanju komunalne TOZD;
—	dogovorili enoten način upravljanja z lokal-
nimi pokopališči, izdelali predlog organiziranosti pokopališč, ugotovili ustrezne pokopališke površine ter postopek izvajanja pogrebne dejavnosti na lokalnih pokopališčih;	"
—	gradili ter redno vzdrževali javne sanitarije ter sanirali in vzdrževali javno higiensko kopališče;
—	izboljšali opremljenost tržnih površin s sodobnejšo opremo prodajnih mest ter redno vzdrževali obstoječe in novozgrajene tržne površine;
—	izboljšali opremljenost parkirnih površin, izvedli tehnične izboljšave pri vstopu in izstopu iz parkirišč, širili dejavnost na novozgrajene parkirne površine, preselili avtosejem na novo lokacijo ter redno vzdrževali obstoječa parkirišča;
—	razširili opravljanje dimnikarskih storitev na celotno področje ljubljanskih občin, izboljšali kvaliteto ter poostrili kontrolo nad izvajanjem storitev s stališča požarne varnosti in ekološkega vidika.
6.	člen
Na področju kolektivne komunalne oskrbe bomo udeleženci uresničevali interes, usklajevali plane in programe vzdrževanja kolektivnih komunalnih objektov in naprav ter pri tem:
—	zagotovili postopno izenačevanje komunalnega standarda glede na pomen, funkcijo, in obremenitev objektov in naprav kolektivne komunalne rabe;
—	posebno pozornost bomo namenili vzdrževanju Poti spominov in tovarištva kot osrednjem ljubljanskem kulturnem spomeniku IjlOB, ki je zgrajen kot kolektivni komunalni objekt in ima poleg značaja spominskega obeležja tudi funkcijo javnega re-kreativmega objekta in ostalega zadovoljevanja uporabnikov;
—	v okviru možnosti bomo sodelovali pri obnovi in vzdrževanju Ljubljanskega gradu in ostalih, z družbenim planom mesta Ljubljana dogovorjenih nalogah ;
—	v okviru možnosti bomo postopoma vključevali v vzdrževanje kolektivnih komunalnih objektov tudi športno rekreativne naprave in objekte;
—	predlagali spremembe in dopolnitve ustreznih predpisov, s katerimi bomo, na podlagi enotnih kriterijev in podatkov katastrov, opredelili nosilce upravljanja objektov in naprav kolektivne komunalne rabe.
Glede na položaj in vlogo različnih delov mesta Ljubljana kot republiškega regijskega in mestnega središča bomo pripravili predlog sistema financiranja in izvajanja programov, ki bo slonel na različnih obveznostih in koristih organizacij združenega dela.
7.	člen
Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo skupne cilje in interese družbenoekonomskega razvoja uresničevali preko krajevnih skupnosti in komunalnih
OZD.
Tako bodo krajevne skupnosti prvenstveno skrbele za realizacijo tistih programskih nalog, ki imajo lokalni oziroma krajevnoskupniški značaj, komunalne OZD pa; za naloge, s katerimi se ustvarjajo pogoji komunalnega standarda za uporabnike iz območja več krsijevnih skupnosti oziroma občin (centralni oskrbovalni sistem).
8.	člen
Glede na določila zakona o stavbnih zemljiščih, ki se nanašajo na ustanovitev skladov stavbnih zemljišč,. bomo skupaj z DPS sodelovali pri opredelitvi nalog in razmejitvi pristojnosti med skladi, komunalnimi OZD in skupnostmi ter tako prispevali k
učinkovitejši realizaciji programa urejanja stavbnih zemljišč.
9.	člen
Z izgradnjo in vzdrževanjem komunalnih objektov m naprav, uvajanjem novih delovnih sredstev in ustreznih sodobnih tehnologij, bomo prispevali k izboljšanju delovnih in bivalnih pogojev okolja občanov in prav tako zagotavljali temelje za uspešno izvajanje nalog ljudske obrambe in družbene samo-zašči le.
10.	člen
Z namenom boljšega povezovanja z uporabniki komunalnih storitev pri oblikovanju politike komunalne oskrbe in razvijanju dohodkovnih odnosov po načelih svobodne menjave dela, bomo poglabljali samoupravno delegatsko organiziranost v okviru krajevnih skupnosti in združenega dela ter skrbeli za redno informiranje uporabnikov.
Glede na cilje, dogovorjene skupne naloge in začrtane interese družbenoekonomskih odnosov, bomo uporabniki in izvajalci dosledno izvajali zakonska določila, ki se nanašajo na samoupravno, skupno odločanje v skupščini komunalne skupnosti.
III.	RAZVOJ DEJAVNOSTI INDIVIDUALNE KOMUNALNE RABE
A Oskrba z vodo in odvod odpadnih vor i
11.	člen
Da bi zagotovili kvalitetnejšo in trajnejšo oskrbo s pitno vodo in odvod odpadnih voda se udeleženci dogovorimo, da bomo:
—	skrbeli za sočasnost izgradnje vodovodnega in kanalizacijskega omrežja in zmanjševali razkorak med komunalnimi objekti za oskrbo z vodo in odvodom odpadnih voda v korist odvoda;
—	na podlagi evidentiranih planov krajevnih skupnosti bomo zagotavljali oskrbo z vodo in odvodom odpadnih voda predvsem na območjih, ki so deficitarna, v ta namen bomo s plani in programi določili prioriteto sanacije in izgradnje teh objektov1 in naprav ter zagotovili konkretne namenske vire sredstev za realizacijo sprejetih nalog;
—	z letnimi programi ugotavljali višino anuitet za najeta posojila po sprejetih programih in njihovo odplačilo zagotavljali s posebnim elementom v ceni komunalne storitve;
—	aktivirali kot osnovna sredstva vse vodovodne in kanalizacijske objekte in s tem oblikovali ustrezna sredstva amortizacije ne glede ali so ti objekti v upravljanju komunalnih OZD ali krajevnih skupnosti;
—	v okviru usmerjenih sredstev za programe enostavne reprodukcije zmanjševali vodne izgube.
a) Enostavna reprodukcija
12.	člen
Na osnovi tekočih investicijskih vlaganj ter vlaganj po srednjeročnem planu razširjene reprodukcije objektov in naprav za oskrbo z vodo ter kanalizacijo odpadnih voda, bodo v obdobju 1389—1990 kapacitete izvajalcev naraščale:
Povprečna ■ letna stopnja rasti */o
a)	Oskrba z vodo
Število priključkov	2
Število črpališč	2
Zmogljivost črpališč (m^/h)'	2,5
Dolžine primar. omrež. (km)	2
Dolžine sekundar. omrež. (km)	3
b)	Kanalizacija odpadnih voda
Dolžine primar. omrež. (km)	3
Dolžine sekund, omrež, (km)	3
Dolžine instalacij, kolektorjev (km)	3
Število priključkov	2
Število CN	3
Zmogljivost CN (PE)	3
13.	člen
Fizični obseg podanih količin bo v obdobju 1936— 1990 v obeh dejavnostih naraščal po povprečni letni stopnji 0,5 °/u. Investicijsko vzdrževanje bo v obeh dejavnostih naraščalo v skladu z letnimi programi.
14.	člen
Sredstva amortizacije bodo komunalne OZD in krajevne skupnosti kot upravljalci osnovnih sredstev obračunavali najmanj po minimalnih, zakonsko določenih stopnjah po skupinski metodologiji.
Komunalne OZD bodo obračunana sredstva amortizacije uporabljala na osnovi letnih programov pretežno za obnovo in nadomestitev osnovnih sredstev.
Del sredstev amortizacije, ki ustreza višini povračila dogovorjenega v 68. členu tega sporazuma, se uporablja na osnovi srednjeročnega in letnih progra-mo\' razširjene reprodukcije za soudeležbo pri zagotavljanju investicijskih sredstev.
Krajevne skupnosti, ki ne prenašajo osnovnih sredstev v upravljanje in gospodarjenje komunalnih OZD združujejo sredstva amortizacije za obstoječe in novozgrajene komunalne objekte in naprave v KSLO. Tako združena sredstva amortizacije bomo uporabljali za sofinanciranje obnove že zgrajenih objektov7 v krajevnih skupnostih po posebnem programu ter za prevzem garancij za obveznost iz najetih kreditov krajevnih skupnosti.
15.	člen
Zaradi rasti obsega osnovnih sredstev in s tem pogojene fizične produktivnosti ter ob pogoju, da so realizirani letni oziroma srednjeročni programi, bodo izvajalci povečali število zaposlenih po povprečni letni stopnji:
Povprečna
letna
stopnja
rasti
•/o
a)	voda	2
b)	kanalizacija odpadnih voda	4
16.	člen
Na osnovi ciljev in nalog dogovorjenih z 12. do 15. členom tega samoupravnega sporazuma bo cena posameznega proizvoda oziroma storitev (brez inflacijskih vplivov in bistvenih sprememb, ki vplivajo na pogoje gospodarjenja) naraščala povprečno letno za:
Povprečna
letna
stopnja
rasti
•/e
—	voda	12
—	kanalizacija odpadnih voda	19
b) Razširjena reprodukcija
17.	člen
Investicijska vlaganja v razširjeno reprodukcijo objektov in naprav za oskrbo z vodo in kanalizacijo so v obdobju 1986—1990 ovrednotena (po cenah iz leta 1985) v skupni višini 23.512 mio din in sicer
1986—1990 mio din
1. program izgradnje sekundarnega omrežja za potrebe usmerjene stanovanjske
izgradnje	5.432
2.	program	DO	VO-KA	8.824
3.	program	krajevnih	skupnosti	4.500
4.	CCN Zalog	4.756
Skupaj	23.512
Posamezne naloge so razvidne v prilogah, ki so sestavni del tega samoupravmega sporazuma.
Program izgradnje sekundarnega omrežja za potrebe usmerjene stanovanjske izgradnje je usklajen s programom stanovanjske izgradnje in se preko skladov stavbnih zemljišč financira iz sredstev urejanja (cena m2 stanovanjske površine).
V skladu z določili iz 7. člena tega sporazuma je za realizacijo programa DO VO-KA odgovorna DO.
Odločitev prioritetnega vrstnega reda programa KS temelji na rangiranem vrstnem redu ugotovljenem z obdelavo planov KS in ob upoštevanju pogojev, določenih s posebnim' pravilnikom sprejetim na skupščini KSLO. Nosilke izvajanja tega programa so posamezne krajevne skupnosti.
Investitor izgradnje CCN Zalog je DO VO-KA, finančna sredstva zagotavljajo OVS Ljubljanica Sava, KSLO in LB — SKB v skladu s posebnim dogovorom.
B.	Dejavnost mestnega in obmestnega potniškega prometa
18.	člen
Kapacitete v dejavnosti mestnega in obmestnega potniškega prometa bodo naraščale
Povprečna
letna
stopnja
rasti
•/.
MPP	
število enojnih vozil	-2,5
število zglobnih vozil	4,2
število postajališč	2,6
prevoženi km	5,0
OPP	
število enojnih vozil	-0,7
število zglobnih vozil	6,4
prevoženi km	1,2
Uvedba novih prog, podaljšanje obstoječih prog in zgostitev intervalov bo opredeljena s srednjeročnim planom KSLO.
19.	člen
Število prepeljanih potnikov bo v obdobju 1986 do 1990 naraščalo po povprečni letni stopnji rasti:
Povprečna
letna
stopnja
rasti
e/o
—	Mestni potniški promet	1,3
—	Obmestni potniški promet	1,9
20.	člen
V obeh dejavnostih bodo sredstva amortizacije obračunana po zakonsko določeni minimalni stopnji in sicer po skupinski metodologiji.
Sredstva amortizacije bodo v obdobju 1986—1990 naraščala:
povprečna
letna
stopnja
»/«
— Mestni potniški promet	14,6
— Obmestni potniški promet	2,1
21.	člen
Število zaposlenih se bo v srednjeročnem obdobju povečalo:
1986—1990
POVplbečna
letna
stopnja
rasti
e/e
—	Mestni potniški promet	3,0
—	Obmestni potniški promet	1,7
22.	člen
Na osnovi ciljev in nalog določenih v 18. in 21. členu bo cena storitve (brez inflacijskih vplivov in bistvenih sprememb, ki vplivajo na pogoje gospodarjenja) naraščala:
Povprečna
letna
stopnja
rasti
•/.
— Mestni potniški promet (din/potnika) 4,2
— Obmestni potniški promet (din/km)	2,2
Podrobnejši program porabe sredstev enostavne reprodukcije je razviden iz plana obeh dejavnosti.
23.	člen
Program obnove voznega parka, ki zajema tudi program investicijskega vzdrževanja vozil je ocenjen v višini 6.107 mio din. Program zajema zamenjavo 175 vozli v TOZD MPP in 100 vozil v TOZD OPP.
24.	člen
V ceni prevoza potnikov niso zajete naslednje investicijske naložbe in združevanje sredstev;
1986—1990 V 000 din	
A) Mestni potniški promet	
1. Investicije v TOZD	1,308.000
— novi avtobusi	414.000
— postajal, nadstreški	60.000
— obračališča	66.000
— depo za vozila	780.000
2. Združevanje sredstev za	
— razvoj delavnic	281.400
Skupaj:	1,589.400
B) Obmestni potniški promet	
1. Investicije v TOZD	263.900
— nova vozila	263.900
2. Združevanje sredstev	120.600
— razvoj delavnic	120.600
Skupaj:	384.500
Skupaj A 4- B	1,973.900
Sredstva v višini 1,973.900 zagotavlja KSLO z združevanjem namenskih sredstev.
Izgradnjo depoja v Mostah financira skupnost za 10-letho izgradnjo cest, KSLO pa se obvezuje pokrivati razliko med revalorizirano vrednostjo po cenah iz leta 1933, ki je element plana omenjene samoupravne interesne skupnosti.
25.	člen
V okviru nalog dogovora o temeljih dolgoročnega plana mesta Ljubljane bomo na podlagi posebnega sporazuma skupaj z drugimi odgovornimi nosilci za* gotoviti sredstva za pripravo študij, urbaništičhe, eko* nomske in tehnično tehnološke dokumentacije za realizacijo mestne cestne železnice v Ljubljani.
C.	Odvoz smeti in odpadkov ter izgradnja sanitarne
deponije »BARJE«
a)	Enostavna rp.produkcija
26.	člen
Na osnovi tekočih invesiicijških vlaganj ter vlaganj po programu razširjene reprodukcije objektov in naprav, bodo kapacitete izvajalca storitev odvoza smeti in odpadkov naraščale v obdobju 1986—1990 po naslednjih povprečnih stopnjah rasti:
Povprečna
letne
stopnja
rasli
•/.
—	zmogljivost deponij (M 3, t) —	število vozil:		9,7
za redni odvoz		0,6
za kosovni odvoz		0,3
za tekoče odpadke		—
nakladalci		0.7
27.	člen
Fizični obseg storitev odvoza smeti ih odpadkov, izražen v prostornini prepeljanih smeti in številu zajetih stanovanjskih in poslovnih površin, bo rast el v obdobju 1986—^1990 po naslednjih povprečnih stopnjah:
•	Povprečna letna stopnja rasti •It
a) Količina porabljenih odpadkov — iz stanov, in poslov, površin (m2)	9,3
— iz industrijskih površin (m2)	2,3
b) Stanovanjske in poslovne površine (m2)	4,2
28.	člen
Pri odvozu smeti in odpadkov, predvidevamo, da bodo povprečna letna vlaganja v investicijsko vzdrževanje rasla v obdobju 1986—1990 s povprečno stopnjo rasti 18 %>.
29.	člen
Potrebna sredstva za financiranje enostavne reprodukcije na področju odvoza smeti in odpadkov, ki so rezultat usklajevanja in dogovarjanja udeležencev sporazuma, zagotavlja temeljna organizacija Javna higiena s ceno storitve.
Obseg potrebnih sredstev za izvajanje programa enostavne reprodukcije bo zagotovljen s ceno enostavne reprodukcije, ki bo naraščala po povprečni ietni stopnji 11 °/o.
b)	Razširjena reprodukcija
b)	Razširjena reprodukcija
33.	člen
Program razširjene reprodukcije na področju pokopališke in pogrebne dejavnosti obsega v srednjeročnem obdobju 1986—1990 predvsem:
—	razširitev pokopaliških površin na Zalah, ki bodo predvidoma zadoščale za potrebe mesta nadaljnjih 35 let.
Program iz 1, odstavka je za 1. fazo ovrednoten v skupni vrednosti 559 mio din.
Razširitev in obnova pokopaliških površin oziroma objektov, ocenjena v skupni višini 360 mio din bo opredeljena s plani krajevnih skupnosti v skladu z določili pravilnika iz 84. člena.
E. Ostale dejavnosti individualne komunalne rabe
1.	Opravljanje storitev na tržnih površinah
34.	člen
Fizični obseg storitev na tržnih površinah izražen v površini prodajnih mest, bo v obdobju 1986—1990 naraščal po naslednjih povprečnih stopnjah:
'it
—	površine za prosti trg (m2)	3,1
—	površine za stalna prodajna mesta (m2)	8,9
—	skladiščne površine (m2)	6,5
30.	člen
Program razširjene reprodukcije ter izgradnja nove centralne sanitarne deponije »Barje" je ovrednoten v srednjeročnem obdobju 1936—1990 v skupni vrednosti 1.267 mio din in sicer:
1980—1990 v 000 mio din	
— dokončanje sanitarne deponije	1.051
— obnova mehanizacije	155
— ostalo	61
Skupaj:	1.267
D.	Opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti
a)	Enostavna reprodukcija
31.	člen
Fizični obseg storitev opravljanja pokopaliških in pogrebnih dejavnosti, izražen v številu pokopov in številu oskrbovanih grobov, bo v obdobju 1986—1930 naraščal po naslednjih povprečnih stopnjah
Povprečna
letna
stopnja
rasti
•It
—	število pokopov	1,3
—	število oskrbovalnih grobov	0,8
32.	člen
•, Potrebna sredstva za financiranje enostavne reprodukcije na področju opravljanja pokopališke in pogrebne dejavnosti, ki so rezultat usklajevanja in dogovarjanja udeležencev sporazuma, zagotavlja temeljna organizacija Zale s ceno proizvoda oziroma storitve.
35.	člen
Potrebna sredstva za financiranje enostavne reprodukcije in razširjene reprodukcije bomo udeleženci zagotavljali:
—	z delom cene storitve za pokrivanje stroškov enostavne reprodukcije,
—	z delom cene storitve za pokrivanje stroškov razširjene reprodukcije (pokritje anuitet za že zgrajene objekte tržnic na področju opravljanja storitev na tržnih površinah).
2.	Vzdrževanje javnih sanitarij in javnega higienskega kopališča, opravljanje storitev na javnih parkiriščih, opravljanje dimnikarskih storitev.
36.	člen
Finančni obseg storitev, izražen v številu parkirnih rpest in številu kurilnih naprav bo v obdobju 1986—1990 naraščal po naslednjih povprečnih letnih
stopnjah:
•it
—	število	obiskov	v	javnih	sanitarijah	2,9
—	število obiskov v javnem higienskem kopališču	2,1
—	število	parkirnih mest	7,6
—	število parkirnih mest s parkirnimi urami 3,5
—	število	kurilnih	in	dimovodnih	napeljav	1,6
37. člen
Program enostavne in razširjene reprodukcije dejavnosti vzdrževanja javnih sanitarij, javnega higienskega kopališča, opravljanje storitev javnih parkirišč in opravljanje dimnikarskih storitev bomo udeleženci zagotavljali s ceno storitve, uporabnin, z delom cene za pokrivanje razširjene reprodukcije (parkirišča — nre.seFtev avtosejma) ter s sredstvi prispevka za kolektivno komunalno rabo (javne sanitarije in javno higiensko kopališče).
38.	člen
Sredstva amortizacije se bodo za naloge opredeljene od 26. do 37. člena tega samoupravnega sporazuma TOZD obračunavale po minimalnih, z zakonom določenih stopnjah in bodo v obdobju 1986—1990 naraščale po povprečni letni stopnji 4 %>.
39.	člen
Obračunana sredstva amortizacije bodo temeljne organizacije, ki opravljajo individualne komunalne dejavnosti v okviru DO KPL, uporabile za:
—	obnovo in nadomestitev osnovnih sredstev,
—	za odplačilo najetih kreditov,
—	za soudeležbo pri zagotavljanju investicijskih sredstev,
—	za druge namene v skladu z določili zakona o amortizaciji.
40.	člen
Za realizacijo dogovorjenih nalog po tem sporazumu bomo izvajalci povečali število zaposlenih po povprečni letni stopnji rasti enotno za vse dejavnosti 0,6 "/o.
41.	člen
Glede na izboljšanje tehnologije dela potreb po kvalitetnejši in učinkovitejši oskrbi ter povečanja fizičnega obsega posamezne komunalne oskrbe,, bodo izvajalci na osnovi letnih programov, skrbeli za izboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih.
IV.	RAZVOJ DEJAVNOSTI KOLEKTIVNE KOMUNALNE RABE
A. Vzdrževanje kolektivnih komunalnih objektov in naprav
42.	člen
Program vzdrževanja kolektivnih komunalnih objektov in naprav je v srednjeročnem obdobju 1986 do 1990 ovrednoten v skupni višini 9 346 mio din in sicer:
mio din
—	za objekte in naprave, s katerimi upravlja DO KPL	8.046
—	za objekte in naprave, s katerimi up-
ravljajo krajevne skupnosti in drugi upravljale!	1.300
* 9.346
Sredstva za vzdrževanje objektov in naprav kolektivne rabe se zagotavljajo s povračilom iz dohodka. Za vzdrževanje, varstvo in upravljanje lokalnih cest, ki so v upravljanju komunalnih OZD, se zagotavljajo iz namenskih sredstev po predpisih za pristojbine od prodanih naftnih derivatov in taks motornih vozil.
43.	člen
Program vzdrževanja kolektivnih komunalnih objektov in naprav bomo realizirali po načelih svobodne menjave dela in na osnovi standardov in normativov, za katere se bomo dogovorili v skupščini KSLO izvajalci in uporabniki.
B. Razširjena reprodukcija kolektivnih komunalnih objektov in naprav
45.	člen
Program razširjene reprodukcije je ovrednoten v skupni vrednosti 4.500 mio din in je v celoti poverjen krajevnim skupnostim. Vključuje tudi program obnove in rekonstrukcij kolektivnih komunalnih objektov in naprav višini 1.473 mio din ter ureditev in razširitev parkirnih površin in javnih sanitarij.
46.	člen
S programom bomo realizirali naloge s področij:
1986—1990 v mio din	
— komunalnih cest	4.050	90
od tega:	
— ceste	3.480,0
— cestno prometna	
signal in semaf.	43,5
— javna razsvetljava	445.5
— ureditev avtob. post.	81,0
— ostalih komunalnih objektov od tega:
—	proge potniškega prometa
—	otroška igrišča
—	zelenice -
—	pokopališča
—	odlagališča
—	ostalo Skupaj:
450	10
4,5
27,0
25.5 360.0
4,5
28.5
4.500
Za ugotavljanje in dokončno odločitev prioritetnega vrstnega reda služi kot izhodišče rangirni \Tstni red investicij, ugotovljen z obdelavo planov krajev7-nih skupnosti in ob izpolnjevanju pogojev določenih s posebnim pravilnikom sprejetim na skupščini KSLO.
V.	OSNOVE, MERILA IN NAČIN ZAGOTAVLJANJA NAMENSKIH SREDSTEV ZA FINANCIRANJE PROGRAMOV ENOSTAVNE IN RAZŠIRJENE REPRODUKCIJE
1 Cel ov!aalnih proizvodov in storitev
47.	člen
Da se uresniči ekonomska funkcija cen, s katerimi se zagotavljajo pogoji realizacije programov enostavne reprodukcije in omogoči vzdrževanje funkcionalne sposobnosti komunalnih objektov in naprav, udeleženci v tem poglavju opredeljujemo:
—	načela svobodne menjave dela
—	ukrepe, s katerimi bomo vplivali na znižanje poslovnih strošliov in š tem na oblikovanje nižje cene komunalnega proizvoda oziroma storitve komunalnih OZD in krajevnih skupnosti;
—	elemente cene enostavne reprodukcije, ki jih bomo upoštevali pri oblikovanju cen v komunalnih OZD in krajevnih skupnostih.
44.	člen
Nadzor nad izvajanjem programa izvajalci in uporabniki poverjamo strokovni službi KSLO.
Vsebino in način izvajanja nadzora bomo določili s posebnim pravilnikom v skupščini KSLO.
48.	člen
Uporabnik; in izvajalci komunalnih dejavnosti =e dogovorimo, da bomo oblikovali cere posameznih komunalnih proizvodov oziroma storitev sočasno s sprejetimi programi enostavne reprodukcije.
Pri tem bomo upoštevali:
—	gibanje povprečne produktivnosti v dejavnosti in smotrnost izkoriščanja proizvodnih in delovnih kapacitet,
—	specifičnost posamezne komunalne dejavnosti,
—	količino oziroma kakovost proizvodov in storitev oziroma standarde in normative komunalne oskrbe,
—	možnost pokrivanja izpada dohodka na račun nižje oblikovanih cen z dotacijami oziroma drugimi viri sredstev,
—	določila samoupravnega sporazuma o kriterijih in merilih za oblikovanje cen komunalnih proizvodov in storitev ter ustreznih pravilnikov.
49.	člen
S pomočjo vseh zainteresiranih samoupravnih organizacij in skupnosti ter DPS bomo predlagali ukre-• pe, s katerimi bomo vplivali na zniževanje poslovnih stroškov in s tem na nižjo obremenitev uporabnikov in sicer:
—	z neposrednim dogovarjanjem o oblikovanju in določanju cen med uporabniki in izvajalci v skupščini KSLO;
—	z izboljšanjem kadrovske strukture zaposlenih, uvajanje modeme in racionalne tehnologije ter z boljšo organizacijo dela bomo dvigali produktivnost komunalnih OZD;
—	komunalne OZD bomo oprostili plačevanja nekaterih obveznosti iz dohodka, pri čemer bomo upoštevali, da so te dejavnosti ozko vezane z zaščito in varstvom okolja;
—	komunalne OZD bomo oprostili plačevanja nekaterih obveznosti iz čistega dohodka in sicer predvsem tiste,.ki so zakonsko določene in imajo pomemben vpliv na oblikovanje višine cene;
—	komunalne investitorje bomo oprostili plačevanja nekaterih carinskih in podobnih obveznosti pri uvozu oziroma nabavi' opreme in reprodukcijskega materiala;
—	omogočili komunalnim OZD, da najamejo kredite po najugodnejših obrestnih merah in najdaljših možnih rokih vračanja.
50.	člen
V skladu z določili samoupravnega sporazuma o kriterijih in merilih za določanje cen ter z določili tega sporazuma, se kriteriji, merila in elementi cen podrobneje opredelijo in kvantificirajo z letn mi programi enostavne reprodukcije, ki morajo biti sp:e-jeti v skupščini KSLO do 31. decembra za vsako naslednje leto.
Ustrezne korekcije cen iz naslova podražitev oziroma spremenjenih pogojev gospodarjenja, na katere izvajalci nimajo neposrednega vpliva in, ki ne vplivajo na spremembo sprejetih programov, bodo komunalne OZD sprejemale po hitrem postopku v okviru delavskih svetov. ■
51.	člen
Pri določanju cen proizvodov in storitev po načelu svobodne menjave dela. se uporabniki in izvajalci dogovorimo za nasledn;e elemente, ki tvorijo ekonomsko ceno enostavne reprodukcije za komunalne proizvode in storitve, ki jih obravnava ta samoupravni sporazum:
—	materialne stroške in Investicijsko vzdrževanje,
—	amortizacijo,
—	sredstva za zadovoljevanje splošnih in skupnih družbenih potreb ter druge obveznosti in izdatke, ki se na podlagi zakona pokrivajo iz dohodka,
—	sredstva za OD in skupno porabo v skladu s samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in izhodiščih za razporejanje dohodka in čistega dohodka ter delitev sredstev za OD in skupno porabo komunalnem in stanovanjskem gospodarstvu,
—	sredstva za pokrivanje samoupravnih in zakonskih obveznosti, ki se izločajo iz čistega dohodka,
—	sredstva za odplačilo anuitet,
—	dogovorjen del cene v skladu z določili tega samoupravnega sporazuma za soudeležbo pri financiranju programa razširjene reprodukcije oziroma za razširitve materialne osnove dela delavcev v komunalnih OZD,
—	sredstva rezerv predpisana z zakonskimi določili.
Enaka načela veljajo tudi za oblikovanje cen na lokalnih oskrbovalnih sistemih.
52.	člen
Rast materialnih stroškov bo odvisna od gibanja cen na tujem in domačem trgu. Materialne stroške bomo ugotavljali na osnovi zakonskih predpisov ter v skladu z določili pravilnikov o normativih porabe posameznih materialov oziroma časa.
Investicijsko vzdrževanje komunalnih objektov in naprav bomo povečali na podlagi lelnih programov investicijskega vzdrževanja, pri čemer upoštevamo usmeritev, da bodo sredstva investicijskega vzdrževanja naraščala tako, da bodo iz 20 %> v letu 1986 narasla v letu Iš.iJ na 60 °/o vrednosti obračunane amortizacije.
53.	člen
Sredstva amortizacije bodo komunalne OZD in krajevne skupnosti obračunavale v skladu s predhodnimi določili tega samoupravnega sporazuma.
Skupščina KSLO bo s posebnim pravilnikom o amortizaciji določila, za katere komunalne objekte in naprave se obračunava pospešena amortizacija.
54.	člen
Sredstva iz dohodka za zadovoljevanje skupnih potreb in splošnih družbenih potreb in drugih obveznosti ter izdatkov bodo opredeljena z družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi in zakoni.
55.	člen
Sredstva za osebne dohodke in skupno porabo bodo oblikovana z družbenimi dogovori oziroma usmeritvami ter z določili samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in izhodiščih za razporejanje dohodka in čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v komunalnem in stanovanjskem gospodarstvu. Masa sredstev za osebne dohodke in skupno porabo oziroma delež sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v ceni bo odvisen tudi od dogovorjene rasti zaposlovanja v posameznih komunalnih dejavnostih.
56 člen
Višina sredstev za odplačilo anuitet se ugotavlja na podlagi letnega načrta odplačila le-teh.
57.	člen
Dogovorjen del cene za soudeležbo pri financiranju programov razširjene reprodukcije oziroma za razširitev materialne osnove dela v komunalnih OZD
se v skladu z določili tega samoupravnega sporazuma ugotavlja z letnimi programi enostavne in razširjene reprodukcije.
Ta element cene ima vsebino dohodka iz naslova izjemnih ugodnosti in se uveljavlja v cenah m* 3 prodane vode, odvoda odpadnih voda, v ceni odvoza smeti in v najemninah za grobove. Tako zbrana sredstva se združujejo v KSLO.
Zavezanci plačila tega elementa cene so tudi:
—	uporabniki lastnih vodnjakov za potrebe industrije,
—	uporabniki lokalnih, vodovodnih in kanalizacijskih sistemov. .
58.	člen
V	dejavnostih, kjer se programi vzdrževanja, obnove in odplačila anuitet financirajo s ceno in povračili, so OZD izvajalcev in strokovne službe KSLO dolžne voditi evidenco o obsegu in namenski porabi sredstev ter dajati skupščini KSLO ustrezen obračun.
59.	člen
Komunalne OZD lahko uveljavijo diferencirane cene v primerih:
—	ko za različne kategorije uporabnikov ugotavljajo komunalne OZD upravičena odstopanja povezana s poslovno organiziranostjo komunalnih OZD oziroma koriščenjem in potrebnostjo proizvodnih kapacitet,
—	podpisnikom tega sporazuma lahko odobravajo posebne popuste, kolikor izpolnjujejo obveznosti iz tega sporazuma,
—	za nepodpisnike tega samoupravnega sporazuma lahko predlagajo posebni pribitek na ceno, s katero se pokriva izpad združenih sredstev namenjenih za financiranje posameznih programov po tem samoupravnem sporazumu.
2. Prispevek iz čistega dohodka za financiranje razširjene reprodukcije individualnih komunalnih objektov in naprav
60.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da bomo za soudeležbo pri financiranju programov razširjene reprodukcije združevali nepovratna sredstva iz čistega dohodka v višini 0,65 °/o od BOD.
61.	člen
Zavezanci plačila prispevka so podpisniki samoupravnega sporazuma in sicer:
—	delavci v OZD, ki imajo sedež na območju ljubljanskih občin,
—	delavci v delovnih skupnostih, ki ustvarijo celotni prihodek s svobodno menjavo dela z OZD, SIS in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi,
—	delavci, ki opravljajo dela in naloge za uporabnike družbenih sredstev in niso organizirani v delovnih skupnostih,
—	delavci, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, združujejo prispevek iz celotnega doseženega dohodka, zmanjšanega za priznane stroške poslovanja.
Zavezanci iz I. in II. alinee tega člena zagotavljajo sredstva za poravnavo samoupravno dogovorjene obveznosti z razporeditvijo izračunanega zneska v skladu z navodili SDK.
Zavezanci iz III. alinee zagotavljajo sredstva za poravnavo samoupravno dogovorjenih obveznosti v
skladu z navodili SDK na podlagi letnega finančnega načrta organa ali organizacije (tudi) društva za katere opravljajo dela in naloge.
Prispevek iz IV. alinee tega člena ugotavlja in realizira davčna uprava pristojne DPS.
62.	člen
Udeleženci samoupravnega sporazuma oblikujemo ustrezni znesek obveznosti prispevka iz čistega dohodka z zaključnim računom tekočega dela kot obveznost za naslednje leto.
Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo poravnali svojo obveznost v enkratnem znesku ob predaji zaključnega računa.
63.	člen
Da bi zagotovili kontinuirano izgradnjo komunalnih objektov in naprav se udeleženci sporazumemo, da bomo z zaključnim računom za leto 1985 razporedili 0,65 0/o od BOD realiziranih v letu 1985 kot obveznost plačila prispevka iz čistega dohodka za leto 1986.
64.	člen
Združena sredstva prispevka bomo uporabljali za izgradnjo objektov in naprav oziroma kot nepovratno ali povratno udeležbo pri najemanju kreditov za izgradnjo komunalnih objektov in naprav opredeljenih s srednjeročnimi in letnimi programi razširjene reprodukcije in sicer za naslednje namene:
1986—1990 v mio din
— sofinanciranje programa RR objektov
in naprav vodooskrbe in odvoda odpadnih voda — DO VO - KA	1.946
—	sofinanciranje izgradnje objektov in naprav vodooskrbe in odvoda odpadnih voda
po planih KS	2.250
—	sofinanciranje izgradnje CČN Zalog 1.160
—	sofinanciranje investicij naložb v DO
LPP	446
Skupaj	5.802
Stopnja je izračunana na osnovi podatka Zavoda za družbeno planiranje Ljubljana za oceno mase BOD v letu 1985 s predpostavko, da bo SaS podpisan 100 •/». Ce bo sporazum podpisalo manj udeležencev, se bo stopnja zvišala oziroma bo KSLO pripravila rebalans srednjeročnega plana.
65.	člen
Sredstva prispevka iz čistega dohodka se zbirajo na računu komunalne skupnosti in se na osnovi posebnega sporazuma združujejo v LB SKB, katero pooblaščamo za opravljanje finančnega inženiringa.
Natančnejša navodila o gospodarjenju in upravljanju s temi sredstvi in njihovi uporabi, sankcijah za nepodpisnike sporazuma ter o vlogi LB SKB kot pooblaščenemu izvajalcu finančnega inženiringa, bomo podpisniki dogovorili v skupščini KSLO s posebnim pravilnikom.
3.	Povračilo od BOD iz dohodka
66.	člen
Združena sredstva iz tega naslova imajo vsebino povračila za opravljanje dogovorjenih programov. Združujejo ga delavci OZD in delovnih skupnosti na območju KSLO in delovni ljudje, ki na območju KSLO samostojno opravljajo dejavnosti z osebnim delom in s sredstvi, ki so lastnina občanov.
Sredstva so nepovratna, združujejo se v LB SKB in so namenjena:
a) Povračilo 1,20 od BOD iz dohodka
07. člen
Povračilo 1,20 je ne osnovi ocene BOD v letu 1985 ovrednoten v srednjeročnem obdobju 1986—1990 v višini 10.711 mio din se v skladu z 42. in 45. členom tega samoupravnega sporazuma uporablja za:
v mio din
—	vzdrževanje kolektivnih komunalnih
objektov	8.346
—	soudeležbo pri obnovi in rekonstruk-
ciji kolektivnih komunalnih objektov po planu KS	1.473
Skupaj:	9.819
—	za upravičeno prelivanje sredstev v
tiste občinske komunalne skupnosti v regiji, kjer bivajo delavci in so zaposleni v OZD na območju ljubljanskih občin, — prelivanje sredstev se opravi na osnovi rezultatov posebne študije	446
—	za najnujnejše vzdrževanje hidrantov
ter naprav oziroma objektov odvoda odpadnih voda in za soudeležbo pri financiranju skupnih instalacijskih kolektorjev, s katerimi ne upravljajo komunalne OZD oziroma druge OZD	446
Skupaj povračilo 1,20	10.711
b)	Povračilo 0,30 od BOD iz dohodka
68.	člen
Povračilo je na osnovi ocene BOD iz leta 1985 ovrednoteno v srednjeročnem	obdobju	1986—1990 v
skupni višini 2.678 mio din in se uporablja za vzdrževanje, obnovo in rekonstrukcijo objektov in naprav vodooskrbe in odvoda odpadnih voda kolektivnega značaja ter za odplačilo	ustreznih	anuitet iz
naslova najetih kreditov.
69.	člen
KSLO in DO VO - KA podpišeta poseben dogovor, s katerim v skladu s sprejetimi programi opredelita konkreten način uporabe povračila.
c)	Povračilo 0,45 od BOD iz dohodka
70.	člen
Da bomo zagotovili sredstva za redno vzdrževanje in obnovo voznega parka ier za odplačilo anuitet iz naslova najetih kreditov v DO LPP ter s. tem zagotovili cenejši in učinkovitejši prevoz potnikov, se udeleženci dogovorimo, da bomo združevali sredstva v višini 0,45 od BOD iz dohodka.
V srednjeročnem obdobju 1986—1990 so sredstva ocenjena v skupni višini 3.930 mio din.
4.	Združevanje sredstev za nadomestitev oddanih kapacitet virov in primarnega omrežja
71.	člen
Sredstva za nudomeslitev oddanih kapacitet virov in primarnega omrežja se uporabljajo za izgradnjo virov in primarnega omrežja v dejavnostih vodooskrbe in odvoda odpadnih voda.
Sredstva se ugotavljajo, združujejo in zbirajo po določenih meril in kriterijev za združevanje sredstev za nadomestitev oddanih kapacitet virov in primarnega omrežja, ki jih sprejema skupščina KSLO
5.	Združevanje sredstev OVS Ljubljanica Sava
72.	člen
OVS Ljubljanica Siva bo v obdobju 1980—1990 združila na račun Komunalne skupnosti ljubljanskih občin v t B SKB naslednja sredstva:
v mio din
—	za solinanciranje	CCN	Zalog	1.447
—	za sofinanciranje dokončanja sanitarne deponije	90
—	za naloge po programu DO Vodovod
Kanalizacija	in	planih	krajevnih	skupnosti	991
Skupaj:	2.528
Sredstva se štejejo kot nepovratna sredstva lastne udeležbe pri zagotavljanju sredstev za dogovorjene naloge.
73.	člen
Da bi zagotovili kontinuirano izgradnjo CCN Zalog, bodo KSLO, IS SML, DO Vodovod - Kanalizacija ter OVS Ljubljanica Sava sklenile poseben dogovor. Le-ta bo določal obveznosti posameznih podpisnikov pri izgradnji te investicije, način zagotavljanja sredstev, roke izgradnje objektov ter način zagotavljanja sredstev za vzdrževanje tega objekta.
74.	člen
Kolikor iz kakršnihkoli vzrokov sredstva, ki jih združuje OVS Ljubljanica Sava in so namenjena za izgradnjo CČN Zalog, niso v celoti uporabljena za svoj namen, jih lahko KSLO razporedi za druge naloge na področju zaščite vodnih varstvenih pasov oziroma sanacije lokalnih vodovodov in-o t'em obvesti omenjeno skupnost.
6.	Združevanje sredstev urejanja stavbnih zemljišč za
realizacijo nalog v komunalnih dejavnostih
a) Združevanje sredstev nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč
75.	člen
V skladu z obveznostmi, ki so jih sprejele komunalne skupnosti ljubljanskih občin v srednjeročnem obdobju 1981 — 1985 in bodo opredeljene z letnimi programi, ter v skladu z določili tega samoupravnega sporazuma, bomo v KSLO združevali v obdobju 1980 do 199!) 3.600 mio din sredstev nadomestila.
Udeleženci se dogovorimo, da se la sredstva delijo :
*/.
— SIS za 10-letno izgradnjo cest >	-30
— KSLO za programe komunalnih dejavnosti	70
Sredstva se združujejo v SB SKB in so nepovratna
76.	člen
Iz sredstev nadomestila bo Komunalna skupnost ljubljanskih občin v obdobju 1986—1990 sofinancirala:
v mio din
—	dokončanje sanitarne deponije Barje 206
—	razširitev pokopališča Zale	150
—	investicijske naložbe v LPP	617
—	program obnove in razširitve kolektivnih komunalnih objektov in naprav.	1.197
Skupaj	•	2.200
b) Združevanje ostalih sredstev urejanja
77.	člen
V skladu z določili tega samoupravnega sporazuma bomo sredstva urejanja, ki vključujejo tudi uslrc-n dvivž v ceni m- stanovanjske površine, namen i 1' za financiranje izgradnje sekundarnega omrežja vode in kanalizacije za potrebe usmerjene ita-
novanjske izgradnje po programu naložb opredeljenih v 17. členu tega samoupravnega sporazuma ' v skupni vrednosti 5.432 mio din.
Sklad stavbnih zemljišč iz sredstev urejanja financira v celoti izgradnjo kolektivnih komunalnih objektov in naprav za potrebe usmerjene stanovanjske izgradnje oziroma na območjih, namenjenih za kompleksno graditev.
78.	člen
Sredstva urejanja namenjena za realizacijo nalog iz prejšnjega člena se štejejo kot nepovratna sredstva in se združujejo v skladu stavbnih zemljišč.
Sklad nakazuje, na osnovi usklajenih letnih pro- • gramov komunalne skupnosti in sklada, ustrezen delež sredstev urejanja investitorju izgradnje omrežja oziroma objektov in naprav.
7.	Udeležba SIS za 10-letno izgradnjo cest v Ljubljani
79.	člen
V skladu s 24. členom, bo SIS za 10-letno izgradnjo cest zagotavljala sredstva za izgradnjo depoja v Mostah. Po cenah iz leta 1985 so ta sredstva ocenjena v višini 880 mio din.
8.	Prispevek 2 °/o od ostanka CD
80.	člen
Prispevek 2 % od ostanka CD je v obdobju 1986 do 1990 ovrednoten v skupni višini 1.500 mio din. Sredstva prispevka se uporabljajo za financiranje programa obnove in izgradnje kolektivnih komunalnih objektov in naprav po planih krajevnih skupnosti.
Uveljavljen in realiziran prispevek se bo .na območju ožjega središča mesta Ljubljana Center uporabljal zlasti za ureditev mirujočega prometa, tako bomo skupaj s SIS za ceste in DPS gradili vsaj eno parkirno hišo, na območju ostalih občin pa se bodo sredstva namenjala predvsem za rekonstrukcijo cest.
81.	člen
Udeleženci se dogovorimo, da bomo združevali sredstva s področja gospodarskih dejavnosti v višini .2 °/o od osnove, ki jo predstavlja doseženi čisti dohodek ugotovljen z zaključnim računom OZD, zmanjšan za del čistega dohodka namenjen za razporejene osebne dohodke, sklad skupne porabe in plasmaji, ki se izločajo iz čistega dohodka na osnovi samoupravnega sporazuma posameznih interesnih skupnosti.
Enako bodo ta prispevek združevali tudi občani, ki samostojno opravljajo gospodarske ali negospodarske dejavnosti in se jim ugotavlja dohodek. Osnova za obračun prispevka je enaka osnovi, od katere se odmerja davek iz dejavnosti.
Sredstva so nepovratna in se združujejo v LB SKB.
9.	Povračila za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe in prihodek od prodaje
gramoza
82.	člen
Komunalna skupnost ljubljanskih občin združuje v skladu s sklepi skupščine K SLO oziroma odlokom SML tudi sredstva iz naslova povračila za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe in prihodka od prodaje gramoza. Ocenjujemo, da bo iz tega naslova združeno v srednjeročnem obdobju 1986—1990 100 mio din.
/
10.	Udeležba krajanov
83.	člen
Udeleženci se dogovorimo, da bomo v skladu z določili posebnega pravilnika združevali lastna sredstva za izvajanje programov oskrbe z vodo in odvodom odpadnih voda ter obnove in izgradnje kolektivnih komunalnih objektov in naprav po planih KS.
Izhodišča za programe po planih krajevnih skupnosti so rangi rane vrednosti za posamezne naloge iz planov krajevnih skupnosti korigirane z dodatnimi vsebinsko tehničnimi popravki.
84.	člen
Pravilnik iz prejšnjega člena sprejmejo uporabniki in izvajalci v skupščini KSLO.
Pravilnik opredeljuje:
—	združevanje interesov v krajevnih skupnostih,
—	dodatne tehnične, tehnološke, sočasnostne in geodemografske korektive za določanje prioritetnega vrstnega reda,
—	način in sistem zagotavljanja sredstev tistih kategorij uporabnikov, ki ne združujejo sredstev po tem sporazumu,
—	združevanje sredstev krajanov po sistemu namenskega, sočasnega, zajemnega in tekoče revaloriziranega varčevanja,
—	oblikovanje in združevanje sredstev amortizacije za nove in že zgrajene objekte v smislu 14. člena,
—	prevzem kreditnih obveznosti in zagotavljanje finančnih virov za njihovo odplačevanje,
—	dodatno združevanje sredstev drugih interesnih skupnosti,
—	dodatno združevanje sredstev posebej zainte-siranih OZD in DPS,
—	dodatno vključevanje sredstev samoprispevka IV in posebnega samoprispevka občanov v posameznih krajevnih skupnostih,
—	prevzem funkcije investitorja in odločitev o investitorstvu,
—	načela vrstnega reda naročanja projektne do-dokumentacije zaradi zagotavljanja pravočasne izvedbe planov,
—	načela naročila in plačila izdelave projektne dokumentacije s strani KSLO,
—	načela enostavnega vključevanja komunalnih OZD pri zagotavljanju celovitosti in tehnične izvedbe investicije,
—: načela vključevanja novozgrajenih objektov v enovit sistem gospodarjenja,
—	načela sprejemanja in oblikovanja cen.
Pravilnik opredeljuje tudi pogoje in možnosti sprememb vrstnega reda in vključevanja dodatnih nalog, če so le-te skupnega pomena za DPS in niso vključene v plane krajevnih skupnosti.
Take odločitve sprejemajo ustrezni odbori pri skupščini KSLO.
85.	člen
Sredstva lastne udeležbe krajanov so nepovratna, in so za obdobje 1986—1990 ocenjena v višini 1 575 mio. din.
Sredstva se združujejo v LB SKB.
11.	Združevanje kreditnih sredstev LB SKB in urejanje, odnosov z LB SKB
86.	člen
LB SKB bo zagotavljala za investicijske naložbe po tem samoupravnem sporazumu kreditna sredstva v višini najmanj 40 °/o investicijske vrednosti.
Dinamika, način in pogoji zagotavljanja kreditnih sredstev bodo dogovorjeni z letnimi programi.
LB SKB se obvezuje, da bo investitorjem naložb po tem samoupravnem sporazumu nudila najugodnejše pogoje pri najemanju kreditov, upoštevajoč zakonske in druge predpise.
87.	člen
Komunalna skupnost ljubljanskih občin namenske vire sredstev za posamezne programe po tem samoupravnem sporazumu združuje v LB SKB.
Obseg del, način poslovanja in pogoji združevanja namenskih sredstev v LB SKB, bodo opredeljeni s posebnim sporazumom.
12.	Udeležba na Sredstvih pristojbin od prodaje nattnih derivatov in taks od motornih vozil
88.	člen
Sredstva za vzdrževanje, Varstvo in upravljanje lokalnih cest, ki So v upravljanju v DO KPL in se združujejo na KSLO iz namenskih sredstev po predpisih za pristojbine od prodaje naftnih derivatov in taks od motornih vozil, so ocenjena v srednjeročnem obdobju 1986—1989 v višini l.ODOmio din. Sredstva so nepovratna.
13.	Finančna projekcija
69. člen
Z uveljavitvijo prispevnih stopenj navedenih v določilih V. poglavja tega samoupravnega sporazuma ter z združevanjem drugih namenskih sredstev, zagotavljamo udeleženci naslednjo materialno bilanco:
Priloga — tabela št. 1
90.	člen
V okviru razpoložljivih .sredstev bo KSLO z letnimi programi oblikovala tudi rizični sklad, s katerim bo zagotavljala sredstva za posebne interventne naloge.
Poraba teh sredstev bo določena s posebnim pravilnikom, ki ga bo sprejela skupščina KSLO.
91.	člen
Proučili bomo možnost boljše izrabe združevanih komunalnih sredstev in v ta namen organizirali interno banko KSLO. v katero se lahko vključijo Uidi druge organizacije ali interesne skupnosti.
14.	sredstva samoprispevka IV
92.	člen
S finančnimi viri navedenimi v V poglavju tega samoupravnega sporazuma je dogovor jen obseg posameznih programskih nalog Ul sivet pri. financiranju izgradn;e CČN Zalog že upošteva udeležbo sredstev samoprispevka IV v Fišifii 931 mio din (morebitna neuveijavitev tega prispevka pomeni krčenje programa Izgradnje čistilne naprave, kolikor ne bodo zagotovljena druga dodatna sredstva). Z vključevanjem sredstev samoprispevka IV se ta obseg lahko poveča predvsem na področju planov krajevnih skupnosti ter pri izgradnji CCN Zalog.
Izhodišča in prioritetni izbor za opredelitev razširjenih programov po planih krajevnih skupnosti so določeni s pravilnikom navedenim v 84. členu lega sporazuma.
VI.	DELOVANJE KOMUNALNE SKUPNOSTI LJUBLJANSKIH OBČIN
93.	člen
Komunalna skupnost ljubljanskih občin opravlja naloge, ki jih opredeljuje samoupravni sporazum o ustanovitvi komunalne skupnosti. V ta namen je komunalna skupnost ustanovila delovno skupnost za opravljanje strokovnih del in nalog za potrebe skupščine in njenih samoupravnih organov.
94.	člen
Obseg del, nalog in s tem potreben obseg sredstev za delovanje komunalne skupnosti in njene delovne skupnosti se opredeli z vsakoletnim finančnim načrtom. Sredstva za delovanje komunalne skupnosti in njene DSSS se določijo s finančnim načrtom glede na delež posameznega vira, ki se združuje v komunalni skupnosti v celotni masi združenih namenskih sredstev.
95.	člen
KSLO bo na podlagi nadaljnjega razvoja ih uresničevanja SLO in DS V komunalnem gospodarstvu na območju ljubljanskih občin skrbela za naloge osnovnega komunalnega standarda na območjih, ki so pomembna za SLO in DS in to predvsem na področju vodooskrbe in izgradnje oziroma vzdrževanja cest.
te naloge bodo imele pri usklajevanju posebno prioriteto.
Za izvajanje teh nalog so zadolžene komunalne delovne organizacije iz tega področja in krajevne skupnosti na teh območjih.
VII.	MEDSEBOJNE PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI TER NAČIN NADZORA IZVAJANJA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA
96.	člen
Udeleženci tega sporazuma se obvezujemo izpolnjevati njegove določbe.
Izpolnjevanje tega sporazuma bomo redno analizirali na podlagi letnih programov in ustreznih izvedbenih sporazumov.
97.	člen
Letne programe bomo usklajevali tako v fizičnem kot v finančnem obsegu.
Istočasno bomo z letnimi programi in sporazumi podrobneje opredelili konkretne obveznosti in pravice ter odgovornosti posameznih Udeležencev.
98.	Člen
če katerikoli udeleženec tega sporazuma ugotovi, da ni mogoče zagotavljati sredstev za realizacijo nalog, dogovorjenih v tem samoupravnem sporazumu, je dolžan predlagati drugim udeležencem spremembo samoupravnega sporazuma oziroma ukrepe, s katerimi bo možno realizirati planske naloge.
99.	Člen
Vsak udeleženec ima pravico in hkrati tudi dolžnost, da daje in obravnava vsa poročila o fizičnem in
finančnem Izvajanju sporazuma in letnega plana.
100.	člen
Ukrepe za izvajanje sporazuma, pobudo za njegovo spremembo ali dopolnitev lahko predlaga katerikoli udeleženec tega sporazuma. Predlog mora biti pisno obrazložen.
Ukrep za izvajanje sporazuma je veljaven, ko se o njem sporazumejo uporabniki in izvajalci skupščine KSLO.
101.	člen
Udeleženci sporazuma pooblaščamo in nalagamo skupščini komunalne skupnosti, da na temelju tega sporazuma za obdobje 1986—1990 sprejme plan razvoja in letne programe za posamezno leto tega planskega obdobja ter ustrezne izvedbe, dogovore oziroma sporazume.
102.	člen
Udeleženci sporazuma pooblaščamo skupščino komunalne skupnosti, da trajno sp renti j a in nadzoruje izvajanje tega sporazuma.
103.	člen
Skupščina komunalne skupnosti je dolžna predložiti v obravnavo o izvrševanju planov in izpolnjevanju obveznosti iz tega sporazuma S predlogom ukrepov.
Analiza iz prejšnjega odstavka vsebuje:
—	oceno uresničevanja skupnih ciljev in nalog ' določenih s tem sporazumom ali planom,
—	oceno izvrševanja obveznosti po tem sporazumu,
—	predlog ukrepov in aktivnosti za uresničevanje planov oziroma izpolnjevanje obveznosti, prevzetim s tem sporazumom in planom.
Analizo iz drugega odstavka tega člena sprejme skupščina komunalne skupnost ob zaključku tekočega leta, po potrebi pa tudi med letom.
VII. KONČNE DOLOČBE
104.	člen
Obvezno razlago posameznih določil tega samoupravnega" sporazuma daje skupščina komunalne skupnosti ljubljanskih občin.
Udeleženci tega sporazuma se dogovorimo, da bomo vse nastale spore, ki utegnejo nastati pri izvajanju tega samoupravnega sporazuma, reševali sporazumno.
Kolikor sporov ne bomo mogli rešiti sami, bomo imenovali tri-člansko arbitražno komisijo, v katero imenuje vsak udeleženec po enega člana, predsednika pa imenujeta oba udeleženca soglasno.
Če arbitražna komisija sporne zadeve ne razreši, o sporni zadevi dokončno odloča pristojno sodišče združenega dela v Ljubljani.
105.	člen
Ta samoupravni sporazum je pravno veljavno sprejet, ko ga sprejme več kot polovica vseh samoupravnih organizacij in skupnosti uporabnikov na območju ljubljanskih občin in, ko ga sprejmejo vse komunalne organizacije združenega dela kot izvajalci komunalnih storitev In proizvodov.
Glede na zakonsko obveznost komunalnih OZD, da morajo stalno in pod enakimi splošnimi pogoji zadovoljevati potrebe delovnih ljudi in občanov na območju DPS ter glede na dejstvo, da nepristopanje k temu samoupravnemu sporazumu lahko povzroči neenak položaj podpisnikov, oziroma nepodpisnikov sporazuma pri uveljavljanju pravic in obveznosti Iz tega sporazuma, si skupščina KSLO pridružuje pra-
vico sprožiti pri pristojni DPS postopek, da sprejme ustrezne ukrepe.
106.	člen
Ta sporazum objavi skupščina komunalne skupnosti v Uradnem listu SRS in začne veljati naslednji dan po objavi.
Ta sporazum se uporablja od 1. januarja 1986 dalje.
Ljubljana, dne 10. oktobra 1985.
Predsednik skupščine KSLO
Ivo Samec 1. r.
1246.
Na podlagi 35. člena statuta Komunalne skupnosti ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 12/85) in pooblastila 6. seje skupščine z dne 22. aprila 1986 je odbor za družbenoekonomska vprašanja in planiranje na 13. seji dne 23, junija 1986 sprejel
SKLEP
o sprejetju samoupravnega sporazuma o temeljih plana Komunalne skupnosti ljubljanskih občin za obdobje 1986—1990
1
Odbor za družbenoekonomska vprašanja in planiranje ugotavlja, da je samoupravni sporazum o temeljih plana KSLO za obdobje 1986—1990 sklenjen, ker ga je sprejela več kot polovica vseh samoupravnih organizacij in skupnosti uporabnikov na območju ljubljanskih občin ter vse komunalne organizacije združenega dela — izvajalci komunalnih storitev in proizvodov.
2
Ta sklep in samoupravni sporazum o temeljih plane KSLO za obdobje 1986—1990 se objavita v Uradnem listu SRS.
St. 415/86
Ljubljana, dne 23. junija 1936.
Predsednik odbora Ivo Pavlič 1. r.
1247.
Na podlagi 3., 24. in 27. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) in na podlagi zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 9/85) ter na podlagi sklepa 6. seje skupščine Komunalne skupnosti ljubljanskih občin z dne 22. aprila 1986 je delavski svet Komunalno podjetje »Ljubljana« TOZD Živilski trgi Ljubljana ob soodločanju delegatov uporabnikov na seji dne 27. maja 1986 sprejel
SKLEP
o spremembi sklepa o cenah oziroma uporabninah na ljubljanskih živilskih trgih
1.	člen
V sklepu o cenah oziroma .uporabninah na ljubljanskih živilskih trgih (Uradni list SRS, št. 9/86) se spremeni 1. točka tako. da se glasi:
na ljubljanskih živilskih trgih, ki so v upravljanju TOZD Živilski trgi, veljajo naslednje cene oziroma uporabnine:
				
	Enota mere	Del uporabnine za enostavno reproduk.	Del uporabnine za razširjeno reproduk.	Skupaj uporabnina din
Prosti trg — za enkratno založenost — vrtnine in sadje	m2/dan	37	3	40
— kislo zelje, repa	m2/dan	107	3	110
— ozimnica (upor. prod. prost. 24 ur)	m2/dan	62	3	65
— semena in zdravilna zelišča	m2/dan	37	3	40
— žito, mlevski izdelki, med	m2/dan	37	3	40
— rože, šopki, rezano cvetje	m2/dan	42	3	45
— sgdike, lončnice	m2/dan	67	3	70
— gozdni sadeži	m2/dan	97	3	100
— novoletne jelke	m2/dan	77	3	80
— domača obrt	m2/dan	61	4	65
— prodaja knjig in papir, galant.	m2/dan	76	4	80
— hladilne vitrine	m2/dan	97	3	100
Rezervacije — klop I. kategorije	t. m. pr./m	830	70	900
— klop II. kategorije	t. m. pr./m	530	70	600
— klop III. kategorije — v vrsti	t. m. pr./m	290	60	350
Najemnina pokrita tržnica Center — ostala dejavnost	m2/mesec	467	33	500
— gostinska dejavnost	m2/mesec	617	33	650
Tržnica Šiška — ostala dejavnost	m2/mesec	367	33	400
— gostinska dejavnost	m2/mesec	467	33	500
Tržnica Bežigrad — ostala dejavnost	m2/mesec	467	33	500
— gostinska dejavnost	m2/mesec	617	33	650
Tržnica Moste — pritličje — ostala dejavnost	m2/mesec	617	33	650
— gostinska dejavnost	m2/mesec	717	33	750
—	klet, I. nadstropje —	ostala dejavnost	m2/mesec	467	33	500
— gostinska dejavnost	m2/mesec	717	33	750
Boljšji trg — otroci		60	'	60
— ostali		120		120
Prodaja na debelo — ponudbena količina — do 500 kg		1.300		1.300
—	od 501 do 1000 kg —	od 1001 do 1500 kg —	od 1501 do 2000 kg —	od 2001 do 2500 kg —	od 2501 do 3000 kg —	od 3001 do 3500 kg		2.500 3.300 4.500 6.100 7.000 8.500		2.500 3.300 4.500 6.100 7.000 8.500
— od 3501 do 4000 kg		10.000		10.000
— od 4001 do 5000 kg		11.000	•	11.000
— od 5001 do 6000 kg		14.000		14.000
— od 6001 dalje vsakih 1000 kg		1.600		1.600
2.	člen
Ta sklep začne veljati 1. julija 1986.
Ljubljana, dne 24. junija 1986.
Predsednica delavskega sveta TOZD Živilski trgi
Jana Kobal 1. r.
1248.
Na podlagi 3.. 24. in 37 člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS. št. 8/82) ter zakona p družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 9/85) in
5.	člena odloka o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 15/85), sklepa 6. seje Skupščine Komunalne skupnosti ljubljanskih občin z dne 22. aprila 1986 je delavski svet Komunalno podjetje »Ljubljana« TOZD Parkirišča Ljubljana ob soodločanju delegatov uporabnikov na seji dne 23. maja 1986 sprejel
SKLEP
o cenah za uporabo parkirnih površin na območju mesta Ljubljane
1.	člen
Cene. za uporabo parkirnih površin na območju .
mesta Ljubljane so naslednje:
	Enota mere	Cena v din
Parkiranje osebnih avtomobilov na nadzorovanih parkiriščih — parkirišče Pogačarjev trg	din/2 h	110
— ostala parkirišča	din/2 h	100
— parkirna ura	din/30 minut	20
— parkirna ura	din/l ura	40
— parkiranje avtobusov	din/3 h	120
Parkiranje tovornih vozil na Ježici — tovornjak brez prikolice	dinl/ h	55
— tovornjak s prikolico	din/l h	70
Rezervacije — v centru mesta	din/mesec	3.000
— izven centra mesta	din/mesec	1.500
— za dostavo blaga	din/mesec	1.500
— za tovorno vozilo s priklopnikom	din/mesec	10.000
— parkirna nalepka	din/mesec	2.000
Avtosejem osebni avto	1 kom	1.000
— del cene ža redno vzdrževanje		400
— del cene za preselitev avtosejma		600
Tovornjak	1 kom	1.000
— del cene za redno vzdrževanje		450
— del cene za preselitev avtosejma		550
Priklopnik	1 kom	300
— del cene za redno vzdrževanje		150
— del cene za preselitev avtosejma		150
Motorno kolo	1 kom	150
— del cene za redno vzdrževanje		60
— del cene za preselitev avtosejma		90
Ogled	osebni avto	70
2.	člen
Ta sklep začne veljati s 1. julijem 1986.
Ljubljana, dne 24. junija 1986.
Predsednik delavskega sveta TOZD Parkirišča Stefan Oštarijaš 1. r.
1249.
Na podlagi 3., 24. in 37. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št 8/82) ter zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 9/85) in na podlagi sklepa 6. skupščine Komunalne skupnosti ljubljanskih občin, dne 22. aprila 1986 je delavski svet Komunalno podjetje »Ljubljana« TOZD Zale Ljubljana ob soodločanju delegatov uporabnikov na svoji seji dne 29. maja 1986 sprejel
SKLEP
o spremembi sklepa o cenah za klasični in žarni pokop, upepeijitev, uporabo poslovitvenega in gospodarskega dela novih objektov na Zalah ter prevoz
pokojnikov la najemnin
I
Cene za klasični in žarni pokop, upepelitev, uporabo poslovitvenega in gospodarskega dela novih ob-
jektov na Zalah so naslednje:
A.	Klasični pokop	din
a)	opravila pred pogrebom
—	dela v zvezi s pokojnikom	6.861
—	izkop jame	21.480
b)	pogrebna opravila
—	pogrebno moštvo	15.663
—	zasutje jame	3.580
c)	opravila po pogrebu
—	odstranitev vencev in odpadnega materiala (prva ureditev groba)	2.224
d)	uporaba poslovitvenih objektov	10.000
e)	uporaba gospodarskega dela objekta	3-700
B.	Žarni pokop
a)	opravila pred pogrebom
—	dela v zvezi s pokojnikom	6.861
—	izkop jame	3.580
b)	pogrebna opravila
—	pogrebno moštvo	15.663
—	zasutje jame	895
c)	opravila po pogrebu
—	odstranitev vencev in odpadnega materiala (prva ureditev groba)	1.047
d)	uporaba	poslovitvenih objektov	10.000
e)	uporaba	gospodarskega dela objekta	—
f)	upepelitev	12.500
C.	Cena upepelitve in storitev za tiste koristnike, ki se opravijo za druga pogrebna podjetja
a)	cena upepelitve	12.500
b)	cena za uporabo gospodarskega dela objekta
—	enkratna uporaba	3.700
c)	cena za uporabo poslovitvenega dela objekta
—	enkratna uporaba	10.000
d)	cena ostalih storitev oziroma uporabe
—	uporaba	transportne krste	1.500
—	uporaba	krste za pobiranje	1.600
—	uporaba	hladilnika za 1 dan	1.500
—	pobiranje na Mic UNZ	18.348
II
Cene prevozov pokojnikov so naslednje:
A.	Avtofurgon mali
—	cena za km brez spremljevalca	110
—	cena za km s spremljevalcem	140
B.	Avtofurgon veliki
—	cena za km brez spremljevalca	135
—	cena za km s spremljevalcem	160
III
Letne najemnine po zvrsteh grobov
Zvrst groba	Del za vzdrž. skup. naprav — din/ER	Odškodnina za grobni prostor din/RR	Najemnina skupaj — din
Žarni grob	1.500	600	2.100
Enojni grob	3.700	1.600	5.300
Dvojni grob	7.400	3.200	10.600
Otroški grob	2.700	1.100	3.800
Grobišče (2 prostora)	7.400	3.200	10.600
Grobišče (3 prostori) 11.100 Grobišče (več prostorov)		4.800	15.900
ali grobnica	14.800	6.400	21.200
Cena za prenos najemništva grobnih polj znaša 1.500 din.
IV
Ta sklep začne veljati s 1. julijem 1986.
Ljubljana, dne 24. junija 1986.
Predsednica DS TOZD Zale
Erika Gorjup 1. r.
CERKNICA
1250.
Na podlagi 504. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76, 8/78 in 57/83), 53. člena zakona o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in o imenovanju poslovodnih organov v organizacijah združenega dela (Uradni list SRS, št. 23/77) in 136. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) je Skupščina občine Cerknica na seji družbenopolitičnega zbora dne 11. junija 1986, seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 12. junija 1986 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o ustanovitvi, delovnem področju in sestavi komisije za sodelovanje članov v razpisnih komisijah temeljnih organizacij združenega dela v
občini Cerknica (Uradni list SRS, št. 4/78)
1.	člen
V i. členu se spremenijo imena delegatov, ki sledijo za besedo »sicer«:
1.	Abrahamsberg Jože, Brest TOZD Masiva Martinjak
2.	Buh Andreja, Krajevna skupnost Loška dolina
3.	Dujmenovič Darja, Brest TOZD Zagalnica Stari trg
4.	Ferfila Stane, Brest Cerknica Delovna skupnost Skupne dejavnosti
5.	Frlan Drago, Skupščina občine Cerknica
6.	Harmel Nada, Osnovna šola Notranjski odred Cerknica
7.	Jerič Marjan, Kartonaža Rakek
8.	Kočevar Dušan, Kovinoplastika Lož Delovna skupnost skupnih služb
9.	Kočevar Milena, Kmetijska zadruga Cerknica
10.	Kogej Darka, Osnovna šola Tone Sraj-Aljoša Nova vas — Bloke
11.	Mihelič Branko, Kovinoplastika Lož TOZD Orodjarna
12.	Mlakar Miro ml., Kovinoplastika Lož Delovna skupnost skupnih služb
13.	Otoničar Alojz, Brest TOZD Pohištvo Cerknica
14.	Palčič Rajko, Občinski svet ZŠ Cerknica
15.	Ponikvar Jože, Brest TOZD Pohištvo Cerknica
16.	Svet Gvido, Brest TOZD Jelka Begunje
17.	Šega Vanda, Brest Cerknica Delovna skupnost skupne dejavnosti
18.	Zigmund Tone, Kovinoplastika Lož Delovna skupnost skupnih služb
19.	Žagar Filip, Kovinoplastika Lož TOZD Okovje
20.	Žnidaršič Darko, Brest TOZD Masiva Martinjak.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
3.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha Veljati odlok o spremembi odloka o ustanovitvi, delovnem področju in sestavi komisije za. sodelovanje članov v razpisnih komisijah temeljnih organizacij združenega dela V občini Cerknica (Uradni list SRS, št. 43'82).
St. 023-2/78
Cerknica, dne 12. junija 1986.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Tone Urbas 1. r.
1251.
Na podlagi 200. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76, 8/78 in 57/83), 139. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) in na predlog Občinskega sveta ZSS Cerknica je zbor združenega dela Skupščine občine Cerknica na seji dne 12. junija 1986 sprejel
SKLEP
o določitvi tiste kandidatov, ki se izvolijo v disciplinske komisije v OZD, TOZD in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih v občini Cerknica
I
Listo sestavljajo:
1.	Bajt Franc, Brest Cerknica Delovna skupnost skupne dejavnosti
2.	Cerkvenik Mitja, Kovinoplastika Lož Delovna skupnost skupnih služb
3.	Cik Emil, Brest TOZD Prodaja Cerknica
4.	Furlani Vladimir, GG TOZD Gozdarstvo Znež-nik Stari trg
5.	Gornik Jože, Brest TOZD Pohištvo Cerknica
6.	Jakopin Drago, SGP Gradišče Cerknica
7.	Kebe Breda, Osnovna šola Notranjski odred Cerknica
8.	Kočevar Beno, Občinska konferenca ZSMS Cerknica
9.	Korenjak Stane, Izolirka TOZD Novolit Nova vas
10.	Kovačič Slavko, Iskra Cajnarje
11.	Kovšca Peter, Brest Cerknica Delovna skupnost skupne dejavnosti
12.	Kusič Helena, Brest Cerknica Delovna skupnost skupne- dejavnosti
13.	Lovko Anton, Brest TOZD Masiva Martinjak .
14.	Lovše Ivan, Brest Cerknica Delovna skupnost skupne dejavnosti
15.	Lunka Tone, Brest TOZD Pohištvo Cerknica
16.	Mekina Terezija, Kartonaža Rakek
17.	Nared Vinko, Ko.vind Unec
18.	Obreza Marjana, Komunala Cerknica
19.	Ožbolt Slavko, Kovinoplastika Lož TOZD Okovje
20.	Pavlič Dušan, Kovinoplastika Lož TOZD Okovje
21.	Pavlič Rado,.-Kovinoplastika .Lož. .TOZD Inox
22.	Petrič Bernarda, Brest TOZD Pohištvo Cerknica . ..	. / .
23 Srpan Tone, Kmetijska zadruga CerUni-a
24.	Strle Z Anton, Kovind Unec
25.	Širaj Jože, Kovind Unec
26.	Šebalj-Mikše Štefka, Brest TOZD Jelka Begunje
27.	Tavžeij Franc, Avtomontaža Cerknica
28.	Tomšič Bojan, Nanos TOZD Trgovina Rakek
29.	Toplek Peter, Brest TOZD Pohištvo Cerknica
30.	Urbas Marjana, Občinski odbor ZZB NOV Cerknica .
31.	Vesel Milena, PK Pivka TOZD LKP Cerknica
32.	Zabukovec Jožica, Brest Cerknica Delovna skupnost skupne dejavnosti
33.	Zadnik Jadran, GG TOZD Gozdarstvo Cerknica
34.	Zevnik Jože, Brest TOZD Pohištvo Cerknica
35.	Žnidaršič Jože, Kovinoplastika Lož TOZD Orodjarna
36.	Zunič Erna, Brest TOZD Pohištvo Cerknica.
II
Ta sklep začne veljali osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
III
Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o določitvi liste kandidatov, ki se izvolijo v disciplinske komisije (Uradni list SRS, št. 11/82).
St. 020-29/86
Cerknica, dne 12. junija 1986.
Predsednik
zbora združenega dela Skupščine občine Cerknica
Miloš Kovač 1. r.
1252.
Na podlagi 261, člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73 in 1/82) in 138. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št, 36/82), je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 12. junija 1986 sprejela
SKLEP
o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1985
1.	člen
Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov občine Cerknica za leto 1985, ki ga je pregledala strokovna komisija za pregled zaključnega računa
2.	člen
Zaključni račun vsebuje bilanco, bruto bilanco, pregled skupno doseženega prometa ter pregled individualnih dolgov in preplačil zavezancev na dan 31. 12. 1985.
3.	člen
Zaključni račun davkov in prispevkov občanov izkazuje za leto 1985 naslednji promet po bruto bilanci:
—	predpis vseh davkov in prispevkov
—	predpis obresti in stroškov izterjatve
—	plačila davkov in prispevkov
—	odpis davkov in prispevkov
—	zaostanek na dan 31. 12. 1985
4.	člen
Ta'sklep začne veljati naslednji v Uradnem listu SRS.
St. 400-2/86
Cerknica, dne 12. junija 1986.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Tone Urbas 1. r.
KAMNIK
1253.
Na podlagi 8. člena zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic; in stavb (Uradni list SRS, št.
5/80) ter 91. čl-ena statuta občine Kamnik (Uradni
list SRS, št. 6/86) je Skupščina občine Kamnik na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. junija 1986 sprejela
ODLOK
o imenovanju ceste na Menino planino
1.	člen
Na novo se imenuje Cesta Slandrove brigade.
2.	člen
Cesta poteka po KS Zg. ^Tuhinj in KS Špitalič od bencinske črpalke pod Kozjakom do vrha Menine planine (Vivodnik).
3.	člen
Komite za urejanje prostora in varstvo okolja občine Kamnik izvede spremembe po tem odloku v vseh predpisanih prostorskih evidencah.
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-53/86
Kamnik, dne 26. junija 1986.
Predsednik Skupščine občine Kamnik
Anton Ipavic 1. r.
KOČEVJE
1254.
Na podlagi 17. in 18. člena statuta Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje na skupni seji obeh zborov dne 24. aprila 1986 sprejela
UGOTOVITVENI SKLEP o sklenitvi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje za obdobje 1986—1990
I
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje ugotavljata, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje za obdobje 1986 do 1990 sklenjen, ker ga je sprejela večina udeležencev sporazuma.
II
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 89/1-1-ZS/ZA-84
Kočevje, dne 24. aprila 1986.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje
Jože Novak 1. r.
1255.
Na podlagi 26. člena statuta Občinske izobraževalne skupnosti Kočeve je skupščina Občinske izobraževalne skupnosti Kočevje na skupni seji obeh
zborov dne 9. maja 1986 sprejela
212,281.071,60
1,788.383,50
206,541.291,50
3,119.745,60
4,408.418,00
dan po objavi
UGOTOVITVENI SKLEP o sklenitvi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske izobraževalne skupnosti Kočevje za obdobje 1986—1990
1.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Kočevje ugotavljata, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske izobraževalne skupnosti Kočevje za obdobje 1986 do 1990 sklenjen, ker ga je sprejela večina udeležencev sporazuma.
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 89/86
Kočevje, dne 4. junija 1986.
Predsednik skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Kočevje
Edvard Šušel 1. r.
1256.
Na podlagi 16. člena statuta Občinske' skupnosti otroškega varstva Kočevje je skupščina Občinske skupnosti otroškega varstva Kočevje na seji dne
12.	maja 1986 sprejela
UGOTOVITVENI SKLEP o sklenitvi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti otroškega varstva Kočevje za obdobje 1986—1980
1
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva Kočevje ugotavljata, da je'samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske skupnosti otroškega varstva Kočevje za obdobje 1986—1990 sklenjen, ker ga je sprejela večina udeležencev sporazuma.
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 78/86
Kočevje, dne 4 junija 1986.
Predsednica
skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva Kočevje
Mojca Selan 1. r.
1257.
Na podlagi 40. člena statuta Kulturne skupnosti občine Kočevje je skupščina Kulturne skupnosti občine Kočevje na skupni seji obeh zborov dne 9. maja 1986 sprejela
UGOTOVITVENI SKLEP o sklenitvi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Kulturne skrjmosti občine Kočevje za oi-dobje 1986 do 19Ž.0
1
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Kulturne skupnosti občine Kočevje ugotavljata, da je
samoupravni sporazum o temeljih plana Kulturne skupnosti občine Kočevje za obdobje 1986—1990'sklenjen, ker ga je sprejela večina udeležencev sporazuma.
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.'
St. 137/86
Kočevje, dne 4. junija 1986.
Predsednica skupščine Kulturne skupnosti občine Kočevje
Dragica Gornik 1. r.
1258.
Na podlagi 20. člena statuta Občinske raziskovalne skupnosti Kočevje je skupščina Občinske raziskovalne skupnosti Kočevje na seji dne 29. aprila 1986 sprejela
SKLEP
o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske raziskovalne skupnosti Ko-če\'je za obdobje 1986—199(1
1
Skupščina Občinske raziskovalne skupnosti Kočevje ugotavlja, da je samoupravni sporazum u temeljih plana Občinske raziskovalne skupnosti Kočevje za obdobie 1936—1990 sklenjen, ker ga je sprejela več kot prijoviva udeležencev sporazuma.
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 158/2-1-85
Kočevje, dne 29. aprila 1986.
Predsednik
skupščine Občinske raziskovalne skupnosti Kočevje
Dragan Stjcpič 1. r.
1259.
Na podlagi 17. člena statuta Skupnosti za zaposlovanje Kočevje je skupščina Skupnosti za zaposlovanje Kočevje na seji dne 2. junija 1986 sprejela
UGOTOVITVENI SKLEP c sklenitvi »amoupravneea sporazuma o temeljih tiara Skupnosti za zaposlovanje Kočevje za obdobje 1986—1990
1
Skupščina Skupnosti za zaposlovanje Kočevje ugotavlja, da je samoupravni sporazum o /temeljih plana Skupnosti-ža zaposlovanje Kočevje za obdobje 1986—1990 sklenjen, ker ga je sprejela večina udeležencev sporazuma.
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednica
• skupščine SIS za zaposlovanje
Kočevje - r
' Alojzija'J*nSs 1. r:	v
1260.
Na podlagi statuta Samoupravne interesne skupnosti za vodopreskrbo občin Kočevje in Ribnica in na podlagi pravilnika o oblikovanju cen in storitev je skupščina komunalne skupnosti na svoji seji dne
13.	junija 1986 sprejela
SKLEP
o ceni vode v občini Kočevje in Ribnica
1.	člen
Cena vode za enostavno reprodukcijo po posameznih uporabnikih znaša:
—	gospodinjstvo — 42 din/m3
—	gospodarstvo — 85 din/m3
2.	člen
Prispevki za razširjeno reprodukcijo znašajo:
—	za m3 porabljene vode v gospodinjstvu in gospodarstvu — 10 din/m3
■ — za priključek na novozgrajeni objekt — za m2 uporabne stanovanjske površine — 300 din/m3
—	za objekte družbenih dejavnosti, kmetijstvo, trgovine, gostinstvo, obrt in industrijo — za 11/sek povprečne dnevne porabe —. 1,500.000 din
—	za industrijo, ki rabi vodo iz javnega vodovoda v tehnološke namene — za 1 1/sek povprečne dnevne porabe — 3,400.000 din
Z dnem uveljavitve novih cen prenehajo veljati cene, ki so bile v veljavi od 1. februarja 1986.
3.	člen
Cene določene s tem sklepom pričnejo veljati 1. julija 1986 oziroma od prvega odčitka vodomera dalje,, pri pavšalnem obračunu pa od uveljavitve tega sklepa.
Kočevje, dne 13. junija 1986.
Predsednik
skupščine Samoupravne interesne skupnosti za vodopreskrbo občin Kočevje - Ribnica Franc Grivec 1. r.
LENART
1261.
Na podlagi 298. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-238/81, 13-801/82 in 1-53/83) in 3. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25-1077/83) je Skupščina občine Lenart na seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. maja 1986 sprejela
ODLOK
o določitvi pogojev za gojitev živali v urbanih nase-jih, ki so urejena s prostorskimi izvedbenimi načrti na območju občine Lenart
1. člen
Ta odlok določa pogoje, pod katerimi se lahko gojijo male živali v naseljih, ki so urejena s prostorskimi izvedbenimi načrti (v nadaljevanju besedila: urbano urejena naselja) ter izjemno možnost gojitve velikih živali v teh naseljih.
2.	člen
Reja živali ni dovoljena:
1.	na območju zazidalnega načrta novega centra Lenarta (Uradni list SRS, št. 33-1571/81),
2.	v območju blokovske stanovanjske zazidave v vseh drugih urbano urejenih naseljih v občini, in sicer v 50 metrski oddaljenosti od objektov,
3.	v ožjem varovalnem pasu ob ulicah in cestah.
3.	člen
V urbano urejenih naseljih oziroma območjih, ki niso navedena v 2. členu, je dovoljena reja malih živali (kunci, kokoši in podobno) pod naslednjimi pogoji:
—	da je reja omejena le na potrebe lastnega gospodinjstva,
—	da si je rejec pridobil zapisnik pristojne veterinarske organizacije o pregledu objekta, v katerem bo redil male živali.
4.	člen
Izjemoma je v urbano urejenih naseljih dovoljena tudi reja velikih živali (govedo, prašiči in drugo), in sicer pri lastnikih, ki se štejejo za kmete po 4. členu zakona o kmetijskih zemljiščih, če so do sprejema tega odloka že imeli legalno zgrajena gospodarska poslopja za določeno vrsto dejavnosti.
5.	člen
Vsi rejci živali v urbano urejenih naseljih morajo imeti higiensko urejene prostore. Gnojišča, gnoj-nične jame in smetišča morajo biti zgrajena vodotesno in brez odtoka ter pokrita. Gnoj, gnojnica in smeti se morajo sproti zasipavati.
Lokacija objektov za rejo živali mora biti čimbolj oddaljena od stanovanjskih zgradb.
6.	člen
Lastniki, ki že redijo male živali v urbano urejenih naseljih na območju občine Lenart, si morajo pridobiti zapisnik o pregledu objekta iz 3. člena tega odloka v roku 90 dni od dne, ko začne veljati ta odlok.
7.	člen
Pse, mačke in ptice v kletkah smejo gojiti imetniki stanovanjske pravice v skladu s hišnim redom, lastniki individualnih stanovanjskih hiš pa tako, da ne motijo okolice.
8.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja Medobčinska uprava inšpekcijskega nadzorstva občin Maribor, občine Lenart in občine Slovenska Bistrica.
9.	člen
Z denarno kaznijo od 500 do 10.000 din se kaznuje za prekršek posameznik, če ravna v nasprotju s 1.,
2.,	3., 4., 5., 6. in 7. členom tega odloka.
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
■ Št. 322-2/85
Lenart, drle 6. junija '1986.
Predsednica
Skupščine občine Lenart Vida Šavli 1. r.
. 1262.
Na podlagi 22. člena statuta Komunalne samoupravne interesne skupnosti občine Lenart je skupščina Komunalne samoupravne interesne skupnosti občine Lenart na zasedanju dne 10. junija 1986 sprejela
SKLEP
o ugotovitvi, da jc samoupravni sporazum o temeljih plana Komunalne samoupravne interesne skupnosti občine Lenart za obdobje 1986—1990 sprejet
Skupščina Komunalne samoupravne interesne skupnosti občine Lenart ugotavlja, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Komunalne samoupravne interesne skupnosti občine Lenart za obdobje 1986 dp 1990 sprejet, ker je k njemu pristopila večina delavcev v občini, udeležencev sporazumevanja.
$t. 218/86
Lenart, dne 10. junija 1986.
Predsednik
skupščine Komunalne SIS občine Lenart Jože Majcenovič 1. r.
1263.
Na podlagi 22. člena statuta Komunalne samoupravne interesne skupnosti občine Lenart ter na podlagi 48., 49., 51., 52. in 56. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Komunalne samoupravne interesne skupnosti občine Lenart za obdobje 1980—1990, je skupščina Komunalne SIS občine Lenart na zasedanju dne 10, junija 1986 sprejela
UGOTOVITVENI SKLEP o stopnjah, virih in osnovah sredstev na področju komunalnega gospodarstva, združenih v okviru Komunalne SIS občine Lenart za leto 1986
I
1.	Za izvedbo programa vzdrževanja komunalnih objektov in naprav se bodo v letu 1986 združevala namenska sredstva
—	po stopnji 0,70% na BOD iz dohodka TOZD, DS in zasebnikov;
2.	Za delovanje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih
—	po stopnji 0,20% na BOD iz dohodka TOZD, DS in zasebnikov;
3.	Za izvedbo programa izgradnje komunalnih objektov in naprav
—	po stopnji 1 % od BOD iz čistega dohodka TOZD, DS in zasebnikov;
4.	Za izvedbo programa komunalne opreme zemljišč za potrebe stanovanjske izgradnje
—	po stopnji 1 % od BOD iz čistega dohodka OZD, DS in zasebnikov;
5.	Za izgradnjo avtobusne postaje in komunalno opremo stavbnih zemljišč za potrebe industrije
—	po stopnji 5% od akumulacije industrijskih
TOZD.
II
Prispevek iz dohodka TOZD in DS obračunavajo in odvajajo izplačevalci ob izplačilu osebnega dohodka. Zasebniki plačujejo prispevek iz dohodka od svojega BOD in BOD delavcev, ki so pri njih zaposleni. Prispevek ugotavlja in realizira uprava za družbene prihodke SO Lenart.
Ustrezni znesek obveznosti prispevka iz čistega dohodka poravnajo zavezanci v 10 enakih akontacijah do zadnjega dne v mesecu, začenši s 1. marcem 1986 in sicer na podlagi osnove, ugotovljene po zaključnem računu za predhodno leto. Dokončni obračun izvršijo z zaključnim računom.
Obveznosti iz akumulacije poravnajo industrijske TOZD po ZR za leto, ki predhodi letu, v katerem poteka združevanje sredstev in sicer v enkratnem znesku do konca marca.
HI.
Ta sklep začne veljati esmi dan po objavi, uporablja pa se od 1. januarja 1986.
St. 219/86
Lenart, dne 10, junija 1986.
Predsednik
skupSčine Komunalne SIS občine Lenart Jože Majcenovič 1. r.
1264.
Na podlagi 58. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Komunalne SIS občine Lenart za obdobje 1986—1990 In 22. člena statuta Komunalne skupnosti občine Lenart je skupščina Komunalne SIS Občine Lenart na 1, seji dne 10. junija 1986 sprejela
MERILA IN KRITERIJE določanja sredstev za nadomestitev priključitve na primarno vodovodno in kanalizacijsko omrežje na območju občine Lenart
L člen
S temi merili in kriteriji Komunalna samoupravna interesna skupnost občine Lenart (v nadaljnem besedilu: komunalna skupnost) določa način, višino in kriterije za določitev višine sredstev, ki jih plača in-vestitor-uporabnik za priključitev na primarno vodovodno in kanalizacijsko omrežje.
2.	člen
V	skladu s temi merili in kriteriji so nadomestitev dolžni plačati investitorji in uporabniki v družbeni in zasebni gradnji za priključitev celotnih objektov, kakor tudi delov objektov, ki povečajo koristne površine obstoječih objektov.
3.	člen
Sredstva nadomestitev so dohodek komunalne skupnosti namenjena za izgradnjo primarnih objektov in naprav za oskrbo z vodo in odvajanje odpadnih voda.
V	nadomestitvi niso zajeti stroški gradnje sekundarnih vodov in stroški priključitev objektov na sekundarno omrežje. Te stroške nosi v celoti investi-tor-uporabnik. Nadomestitev je nepovratna.
4.	člen
Nadomestitev, ki jo plača Investltor-porabnlk znaša
1.	za priključitev na javno vodovodno omrežje
—	od individualnih stanovanjskih hiš ^O.OOO din
—	od ostalih objektov
(od investicijske vrednosti gradbenih del)	1 °A>
2.	za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje
—	od individualnih stanovanjskih hiš 40.000 din
—	od ostalih objektov
(od investicijske vrednosti gradbenih
del)	0,5 %
5.	člen
Investitorji, ki neposredno financirajo izgradnjo primarnih objektov ter naprav vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, se njihov delež v financiranju ali neposredni gradnji upošteva pri plačilu nadomestitve.
6.	člen
Komunalna skupnost oziroma področna krajevna skupnost sklene z investitorjem-uporabnikom pred izdajo soglasja za gradnjo in priključitev, pogodbo o plačilu nadomestitve.
Sklenjena pogodba je pogoj za izdajo soglasja za gradnjo in pogoj za priključitev na omrežje.
7.	člen
KrajeVne skupnosti, ki v imenu komunalne skupnosti zbirajo sredstva nadomestitve, so dolžne vsak mesec ta sredstva nakazati na račun komunalne skupnosti.
8.	člen
Višina nadomestitve za individualne stanovanjske hiše se revalorizira v mesecu aprilu in oktobru tekočega leta. Osnova za določitev faktorja revalorizacije so »Indeksi za obračun razlike v ceni gradbenih storitev — ostala nizka gradnja«, ki jih izdaja Splošno združenje gradbeništva in IGM Slovenije.
Revalorizacijo višine nadomestitve izvede odbor za pripravo in izvajanje komunalnih del pri skupščini komunalne skupnosti, ki postane takoj veljavna.
Odbor za pripravo in izvajanje komunalnih del pri skupščini komunalne skupnosti obvešča svojo skupščino o sprejetih sklepih.
9.	člen
Merila in kriteriji začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 220/86
Lenart, dne 10. junija 1986.
Predsednik
skupščine Komunalne SIS občine Lenart Jože Majcenovič 1. r.
LITIJA
1265.
Na podlagi določil zakona o cestah ter v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi in delovanju Samoupravne skupnosti za "ceste za območje občine Litija, zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije smo
delat^ci organizirani v TOZD in delovnih skupnostih ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih kot uporabniki cest in druge prometne infrastrukture (v nadaljevanju: uporabniki) in delavci organizirani v OZD in delovnih skupnostih, kot upravljale! in izvajalci del na cestah in drugih prometnih Infrastrukturah (v nadaljevanju: izvajalci) sklenili
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o temeljih plana Samoupravne skupnosti za ceste
za območje občine Litija za obdobje 19S6—1990
I.	UVODNE DOLOČBE
1.	člen
Predmet tega samoupravnega sporazuma je:
—	vzdrževanje, obnavljanje in varstvo regionalnih in lokalnih cest, ki so v pristojnosti te skupnost!,
—	rekonstrukcija, modernizacija in gradnja cest na območju občine Lilija.
2.	člen
Uporabniki in izvajalci organizirani v Samoupravni skupnosti za ceste za območje občine Litija s tem sporazumom opredeljujemo svoje skupne potrebe in interese ter pravice in obveznosti, ki se nanašajo na:
—	skupne cilje in interese za trajno kakovostno in ekonomično obnavljanje in varstvo regionalnih in lokalnih cest, ki so v pristojnosti te skupnosti ter rekonstrukcijo, modernizacijo, gradnjo in razvoj cest na območju občine Litija,
—	fizičen in vrednosten obseg ter vrsto dejavnosti na vzdrževanju, obnavljanju in varstvu ter rekonstrukciji in gradnji cest,
—	vire in obseg sredstev potrebnih za načrtovane in dogovorjene rekonstrukcije, modernizacije in graditve cest, upoštevajoč pri tem kontinuiteto teh del iz dosedanjega programa gradnje cest,
—	potrebne prostorske, kadrovske in tehnološke zmogljivosti za izvajanje predvidenega obsega vzdrževanja in varstva cest, kot dejavnosti posebnega družbenega pomena,
—	osnove in merila za združevanje sredstev,
—	določitev namena porabe sredstev amortizacije
cest,
—	ukrepe za odpravljanje motenj na področju dejavnosti vzdrževanja in varstva cest, kot dejavnosti posebnega družbenega pomena, ki bi nastale zaradi nepredvidenih sprememb v gibanju dohodka pri uporabnikih cest ali zaradi sprememb v materialnih in kadrovskih sposobnostih pri izvajalcih oziroma upravljal-cih cest,
—	naloge in ukrepevs področja rabe prostora in varstva bivalnega okolja,
—	način nadzora nad izvajanjem tega sporazuma,
—	naloge in ukrepe s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	druge skupne obveznosti vseh udeležencev sporazuma.
II. SKUPNI CILJI IN INTERESI ZA VZDRŽEVANJE, OBNAVLJANJE IN RAZVOJ CESTNE INFRASTRUKTURE
3.	člen
Udeleženci sporazuma bomo v tem srednjeročnem obdobju zagotavljali normalne pogoje za kakovostno, učinkovito in gospodarno vzdrževanje, obnavljanje in varstvo regionalnih in lokalnih cest, kar je pogoj za uspešno in boljše gospodarjenje gospodarstva ter za zagotavljanje varnosti uporabnikov v cestnem prometu.
V skladu s širšimi interesi občine Litija in njenega združenega dela, ki so opredeljeni v dogovoru o temeljih družbenega plana občine Litija ter drugih planskih dokumentih bomo udeleženci uresničevali rekonstrukcije, modernizacije, gradnjo in razvoj tiste
cestne infrastrukture, ki bo najbolje ustrezala potrebam uporabnikov, s tem da bo zagotavljala varen in gospodaren osebni in tovorni prevoz.
4.	člen
Sredstva za financiranje najnujnejšega tekočega (zimskega in letnega) vzdrževanja in varstva kategoriziranih cest po veljavnih skupnih normativih in standardih za vzdrževanje cest, za najnujnejša dela za obnavljanje in ohranjanje cest in objektov ter za dogovorjeno stopnjo obračunane amortizacije, bomo podpisniki sporazuma zagotavljali iz rednih virov (po
3.,	4., 5. in 6. točki 38. člena zakona o cestah).
Glede na specifičnost lokalne cestne mreže v občini Litija, na kateri se dnevno odvija avtobusni prevoz otrok in delavcev, se podpisniki tega sporazuma zavezujemo dodatno združevati sredstva za večja vzdrževalna dela na lokalnih cestah v višini 0,7 %> od BOD iz dohodka.
III.	FIZIČNI IN VREDNOSTNI OBSEG VZDRŽEVANJA, OBNAVLJANJA IN VARSTVA TER REKONSTRUKCIJ, MODERNIZACIJ IN GRADNJE CEST
5.	člen
Izvajalci bodo na: 79,9 km regionalnih in 174,8 km lokalnih cest opravljali:
1. Dejavnost vzdrževanja in varstva cest po vrstah in obsegu kot je opredeljen z veljavnimi skupnimi normativi in standardi za regionalne in lokalne ceste, sprejetimi na skupščini Skupnosti za ceste Slovenije.
Dejavnost vzdrževanja in varstva cest po veljavnih normativih in standardih obsega naslednja opravila:
—	nadzor nad prevoznostjo in uporabnostjo cest, ki se izvaja z rednimi, občasnimi in izrednimi pregledi,
—	vzdrževanje cestnega telesa in prometnih površin izven vozišča, objektov, cestnega zemljišča, opreme in naprav iz 60. člena zakona o cestah ter zagotavljanje prevoznosti cest v letnem in zimskem času,
—	odprava zmrzlinskih poškodb,
—	izdelava in obnova naprav za odvodnjavanje na posameznih delih cest,
—	zavarovanje pobočij, usekov in nasipov,
—	obnavljanje naprav in napeljav, zgrajenih za potrebe ceste ter nadomestitev oziroma postavitev nove signalizacije in opreme,
—	odprava poškodl^in odstranjevanje ovir, nastalih zaradi elementarnih dogodkov oziroma povzročenih po uporabnikih cest,
—	vzdrževanje objektov in zgradb, namenjenih za vzdrževanje cest,
—	dela in opravjla s področja upravljanja s cestami, ki jih opravlja TOZD Vzdrževanje Ljubljana sam ali delovna skupnost skupnih služb ZCP Cestnega podjetja Ljubljana oziroma SOZD ali delovna organizacija skupnega pomena v SOZD,
—	dela in opravila s področja varstva cest.
Povprečna vrednost opravil po normativih in standardih za 1 km posameznih uvrščenih cest znaša:
—	regionalne ceste — 353.402
—	lokalne ceste — 143.248.
Tako znaša dejavnost vzdrževanja v naslednjem 5-letnem obdobju:
regionalne ceste 79.9 km a 353.402 =	141,184.100
lokalne ceste 174,8 km a 143 248 =	125,198.750
Skupaj	266,382.850
Opravila, ki so zajeta s standardi in normativi obsegajo v naseljenih krajih med krajevnimi tablami sam.o tista opravila, ki se nanašajo na vzdrževanje vozišča kategorizirane ceste in tisti del prometne signalizacije (vertikalne in horizontalne), ki je potrebna zaradi tranzitnega prometa skozi naselje. Vsa ostala vzdrževalna dela, na primer vzdrževanje prometnih površin izven vozišča, zelenic, javne razsvetljave, semaforjev, niso upoštevana.
2.	Storitve za ohranjanje cest in objektov ter rekonstrukcije in modernizacije cest obsegajo naslednje:
—	obnavljanje izrabljenih in dotrajanih vozišč in izboljšanje oziroma obnova elementov ceste ter korekture posameznih krivin,
—	ojačitev vozišč zaradi povečanja prometnih obremenitev,
—	vzdrževanje objektov in stavb, namenjenih za vzdrževanje cest,
—	manjše rekonstrukcije ožin, izgradnja novih mostov in večjih propustov,
—	sanacije plazov,
—	gradnje opornih in zavarovalnih zidov.
Glede na stanje regionalnih cest v naši občini je prioritetni vrstni red storitev za ohranjanje cest in objektov ter rekonstrukcij in modernizacij je razviden iz tabele št. L (str. 914)
Na lokalni cestni mreži v naši občini je prioritetni vrstni red storitev za ohranjanje cest in objektov ter rekonstrukcijo in modernizacijo razviden iz tabele št. 2. (str. 914)
Poleg teh nalog bo Samoupravna skupnost za ceste za območje občine Litija sodelovala pri realizaciji naloge izgradnje Partizanske magistrale, še posebej na relaciji	Bič—Temenica—Bogenšperk—Litija—Vače—
Moravče.
IV.	VIRI IN OBSEG SREDSTEV ZA ZAGOTAVLJANJE DEJAVNOSTI VZDRŽEVANJA IN OBNAVLJANJA TER REKONSTRUKCIJE IN MODERNIZACIJE REGIONALNIH IN LOKALNIH CEST
6.	člen
Sredstva za vzdrževanje, obnavljanje, varstvo in upravljanje uvrščenih cest v skladu z 41. členom zakona o cestah se zagotavljajo iz rednih virov 3., 4., 5. in 6. alinee 38. člena zakona o cestah.
Obseg sredstev iz tega naslova je opredeljen:
—	na podlagi veljavnih ovrednotenih skupnih normativov in standardov za regionalne in lokalne ceste
—	na podlagi obračunane zakonske amortizacije za ceste in objekte.
Skupna vrednost dejavnosti vzdrževanja in varstva cest po citiranitrnofmativih in standardih v petih letih znaša:
din
—	za 79,9 km regionalnih cest
—	za 174,8 km lokalnih cest Skupaj
141,184.100
125,198.750
266,382.850
Skupna vrednost obračunane zakonske amortizacije cest znaša v petletnem obdobju:	din
—	za 79,9 km regionalnih cest
—	za 174,8 km lokalnih cest Skupaj
314,062.360
306,300.850
620,363.210
V primeru, da redni viri ne bodo zagotovljeni v planirani višini, bodo letni programi storitev za ohranjanje in obnovo cest in objektov ter rekonstrukcij in modernizacij regionalnih cest ustrezno zmanjšani.
Tabela 1									
Zap.	Rang	Štev.	Štev.	Štev.	Naziv odseka	Dolžina	Širina	Vrsta	Vrednost
$t.		ceste	odseka	odseka	stacionaža	v km	v m	ukrepa	v 000 din
i.	211	328	1182	1	Ribče—Litija	12,520	6,60	manjše	271.198
	v,				0,000—12.520			rekonstrukcije	
2.	282	330	1165	1	Šmartno pri Litiji 0,000—0,260	0,260	5,00	preplastitev	2.199
3.	300	365	1346	1	Litija—Šmartno 0,000—3000	3,000	5,50	preplastitev	27.918
4,	322	328	1185		Šentjakob—Ribče 13.730—14.815	1,085	7,00	preplastitev	12.850
5.	355	328	1188	1	Litija—Zagorje 3.800—10.T00	6,900	6,00	preplastitev	70.048
				2	11.100—12.900	0,700	6,00	preplastitev	7.106
				3	13.600—13.700	0,100	6,00	preplastitev	1.015
6.	431	329	1182		V. Reka—Čatež—Trebnje	6,690	5,90	večje	383.342
					3.650—10.340			rekonstrukcije	
7.	435	330	1190	1	Šmartno—V. Reka	0,285	5,90	manjše	5.518
					0,000—0,285			rekonstrukcije	
8.	591	330	1191	1	V, Reka—Radeče	9,500	5,50	modernizacija	88.407
					0,000—9.500			vozišča	
9.	818	330	1189	1	Zadvor—Smartno/Lit.	5,910	4,50	modernizacija	44.998
					19.190—25.100			vozišča	
10.	820			2	25.600—26.800	1,200	4,50	modernizacija vozišča	9.136
u,	899	365	1347	1	Šmartno—Grm	7,285	4,00	modernizacija	49.304
					4.215—U.500			vozišča	
		Skupaj				55,435			973.039
Tabela 2						
Zap. št.		Naziv odseka	Dolžina v km	Širina v m	Vrsta ukrepa	Vrednost v 009 din
i.	4302	Inondacijski objekt (podaljšek mostu)	0,100	4,5	izgradnja novega inond. obj.	50.000
2.	4323	— vzpon pod Spodnjimi Tepami				
		— vzpon v Zgornjih Tepah	2,500	5,50	rekonstrukcija vzponov v	
		— vzpon pred Polšnikom			makadamski izvedbi na treh	
					odsekih	45.127
3.	4321	Razbere—Mišji dol	3,000	5,50	rekonstrukcija na celotnem	
					odseku	27.918
4.	4314	Pleskovec—Gradiške Laze	1,500	5,00	preplastitev	12.690
5.	4326	Tihaboj — meja z občino Trebnje	2,000	5,00	razširitev v makadamu in	
					znižanje vzpona d'	13.460
6.	4308	Vače—Podbukovje	5,000	4,00	odvodnjavanje in utrditev	16.920
7.	4312	Btangarske Poljane—Velika Stanga	3,000	5,00	utrditev in odvodnjavanje	
					ter odbojne ograje	12.690
8.	4314	Gradiške Laze R 330	1,500	5,00	rekonstrukcija z asfaltiranjem	24.615
9.	4317	L 4316—Gradišče	4,000	4,00	odvodnjavanje in odbojna	
					ograja	13.536
16.	4325	L 4324—čeplje	1,500	4,00	rekonstrukcija vzponov in	
					ovinkov v makadamu	2.000
11.	4302	asfaltirani odsek po dolini	1,000	3,50	utrditev in položitev bitugramoza	
					in asfaitbetona	6.000
12.	4324	Silvestrov klanec	0,500	5,00	zmanjšanje vzpona v makadamu	3.000
13.	4321	Mišji del—Gradišče	4,000	4,00	odvodnjavanje, odbojna	
					ograja, razširitev	13.536
14.	4306	Hotič—Vače	8,500	5,00	postavitev odbojne ograje	3.000
15.	4301	Litija—Podšentjur	3,000	4,00	rekonstrukcija v makadamu	10.152
16.	4320	R 365—Javorje	8,500	4,00	rekonstrukcija v makadamu	28.764
17.	4310	Most na Savi			obnoviti obrabno plast vozišča	5.000
18.	4303	Most v Kresnicah			obnoviti obrabno plast vozišča	10.000
19.	4324	Dole—R 336	3,000	4,00	razširitve v makadamu	5.000
Poleg teh virov bomo podpisniki zagotavljali del sredstev iz:
—	naslova »elementarja« predvsem za nalogi: sanacija inondacijskega objekta v Jevnici in sanacija plazov na cesti Pasjek—Polšnik,
—	naslova sredstev za financiranje nalog za potrebe JLA,
—	sredstev samoprispevkov občanov po krajevnih skupnostih in sredstev združenih iz dohodka OZD, TOZD in drugih samoupravnih organizacij v višini 0,7 °/o od BOD za realizacijo storitev za ohranjanje in obnovo cest in objektov iz tabele 2 tega sporazuma.
7.	člen
Vsa načrtovana finančna sredstva se podrobneje planirajo z letnimi plani Samoupravne skupnosti za ceste za območje občine Litija, s katerimi se opredeli tudi namenska poraba posameznih virov finančnih sredstev in uskladi obseg dejavnosti vzdrževanja in obnavljanja ter rekonstrukcij in modernizacij regionalnih in lokalnih cest.
V.	POTREBNE KADROVSKE, TEHNOLOŠKE IN PROSTORSKE ZMOGLJIVOSTI ZA IZVAJANJE PREDVIDENEGA OBSEGA VZDRŽEVANJA IN VARSTVA CEST
8.	člen
Udeleženci sporazuma ugotavljamo, da je ZCP Cestno podjetje Ljubljana samoupravno organizirano v skladu z določili 57. člena zakona o cestah in veljavnim družbenim dogovorom.
V sestavi ZCP Cestnega podjetja Ljubljana so združeni:
Temeljna organizacija »Vzdrževanje Ljubljana« in Temeljna organizacija »Gradnje«,
ZCP Cestno podjetje Ljubljana je v skladu z določili zakona združeno v SOZD Združena cestna podjetja,
TOZD Vzdrževanje Ljubljana je kot upravljalec in izvajalec dejavnosti vzdrževanja in varstva cest organizirana tako, da opravlja vsa dela tekočega vzdrževanja in varstva cest kot dejavnosti posebnega družbenega pomena, ki pridpbiva dohodek po načelih svobodne menjave dela,
TOZD Gradnje pa s svojimi zmogljivostmi sodeluje pri dejavnosti vzdrževanja v času zimske službe ter opravlja vse storitve pri obnavljanju, rekonstrukciji in modernizaciji cestne infrastrukture. Dohodek pridobiva izključno po tržnih načelih.
Skupne kadrovske in tehnološke zmogljivosti so načrtovane le v obsegu, ki zagotavlja gospodarno in učinkovito opravljanje dejavnosti vzdrževanja, varstva ter obnavljanja cestne mreže (v skladu s 84. členom zakona o cestah).
Rekonstrukcijo in gradnjo cest opravlja v primerih, ko obstoječe zmogljivosti presegajo planirane potrebe pri vzdrževanju in obnavljanju cestne mreže,
TOZD Vzdrževanje Ljubljana upravlja in izvaja dejavnosti vzdrževanja in varstva cest
za skupno 159,07 km magistralnih, 675,780 km regionalnih in 1.540 km lokalnih cest.
9.	člen
Udeleženci sporazuma ugotavljamo, da dosedanja prostorska lokacija ZCP Cestnega podjetja Ljubljana ni’v skladu z veljavnim G UP LjuVinna oziroma občine Bežigrad. Na dosedanji lokaciji Stolpniška ul. 10 je
planirana razširitev za potrebe Zavoda za rehabilitacijo invalidov Ljubljana in DO Medex.
ZCP Cestno podjetje Ljubljana je zato že v dosedanjem srednjeročnem planu pričelo z vlaganji v zemljišče na področju industrijske cone RP-2 v občini Vič-Rudnik z namenom, da v teku srednjeročnega obdobja 1986—1990 realizira odkup zemljišča ter opremi z ustrezno komunalno in energetsko infrastrukturo.
Skupno potrebna finančna sredstva bi po dosedanjih podatkih znašala:
din
—	za nakup in ureditev 40.800 m2 zemljišča	180,000.000
—	za komunalno, cestno in energetsko
infrastrukturo	270,000.000
Skupaj	-	450,000.000
Planirani viri sredstev:
din
— ZCP Cestno podjetje Ljubljana iz sredstev odkupnine za zemljišče in objekte na Stolpniški 10	120,000.000
— Skupnost Za ceste Ljubljana	150,000.000
— Skupnost za ceste Slovenije	180,000.000
Udeleženci sporazuma ugotavljamo, da je potrebno na dosedanji prostorski lokaciji v CVS Litija dokončati še garaže, delavnice in skladišča soli. V tem srednjeročnem obdobju je nujno potrebno zgraditi najnujnejše objekte (garaže, delovodstvo in skladišče soli) ter dokončno urediti prostorsko lokacijo za delovodstvo Trbovlje. Na dosedanji prostorski lokaciji delovodstva Renke pa je prav tako potrebno zgraditi najnujnejše objekte za vzdrževanje in varstvo cest.
Skupna potrebna finančna sredstva bi po dosedanjih predračunih znašala:
din
—	za dokončanje potrebnih objektov
CVS Litija	20,000.000
—	za delovodstvo Trbovlje	15,000.000
—	za delovodstvo Renke	10,000.000
Skupaj	45,000.000
Udeleženci smo sporazumni, da Samoupravna skupnost za ceste za območje občine Litija iz rednih virov
3.,	4., 5. in 6. alinee 38. člena zakona o cestah zagotovi del sredstev za dokončanje, potrebnih objektov za vzdrževanje in varstvo regionalnih in lokalnih cest. Konkretno višino sredstev za te namene po letih bo Samoupravna skupnost za ceste za območje občine Litija opredelila v svojih letnih planih.
10.	člen
Udeleženci nadalje ugotavljamo, da je iztrošenost specialne opreme za zimsko in letno vzdrževanje cest ter vozil in druge strojne opreme po podatkih iz bilance za leto 1984 že 92 %.
Zaradi navedenega smo udeleženci soglasni, da se v tem srednjeročnem obdobju v konkretnih letnih planih posebej določi obseg sredstev za nabavo najnujnejše opreme in vozil za_ vzdrževanje, .obnavljanje in varstvo uvrščenih regionalnih in lokalnih cest, ki so v pristojnosti Samoupravne skupno«!i za ceste ?a območje občine Litija.
VI.	UKREPI ZA ODPRAVLJANJE MOTENJ NA PODROČJU DEJAVNOSTI VZDRŽEVANJA IN VARSTVA CEST
U. člen
V primerih, da bi prišlo do motenj v opravljanju dejavnosti vzdrževanja in varstva cest, kot dejavnosti
posebnega družbenega pomena, ki bi nastale zaradi nepredvidenega izpada priliva sredstev iz rednih virov (3., 4, 5. in ti. tč. 38. člena zakona o cestah) ali zaradi sprememb materialnih in kadrovskih zmogljivosti pri izvajalcu se mora brez odlašanja sklicati odbor za gospodarske in finančne zadeve pri Samoupravni skupnosti za ceste za območje občine Litija, ki nemudoma sprejme ustrezne odločitve, da se omogoči izvajanje dejavnosti vzdrževanja in varstva cest.
VII.	NALOGE IN UKREPI S PODROČJA RABE PROSTORA IN VARSTVA BIVALNEGA OKOLJA
12.	člen
Udeleženci sporazuma bomo pri oblikovanju predlogov rabe prostora pri rekonstrukciji in gradnji cest sledili usmeritvam glede rabe prostora v mestu, ki bo temeljila na usmeritvah dolgoročnega prostorskega plana občine Litija.
Udeleženci sporazuma bomo dosledno upoštevali kriterije smotrne rabe prostora in varstva življenjskega prostora ter naše prostorske načrte usklajevali z drugimi uporabniki prostora.
VIII.	NALOGE IN UKREPI S PODROČJA SPLOŠNE LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE
13.	člen
Naloge in ukrepe s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in delovanje skupnosti za ceste v izjemnih razmerah izvaja Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v okviru njegove pristojnosti.
Z letnim planom se določijo obseg in vrsta nalog in ukrepov teč višina potrebnih sredstev za njihovo izvajanje.
IX. PRAVICE, ODGOVORNOSTI IN OBVEZNOSTI UDELEŽENCEV SPORAZUMA
14.	člen
Udeleženci tega sporazuma se obvezujemo, da bomo redno in gospodarno izpolnjevali in izvajali vse obveznosti iz tega sporazuma.
15.	člen
Pravice, odgovornosti in obveznosti uporabnikov in izvajalcev bomo konkretno opredelili s:
—	samoupravnim sporazumom o vzdrževanju in varstvu regionalnih in lokalnih cest na območju Samoupravne skupnosti za ceste za območje občine Litija po načelu svobodne menjave dela za obdobje 1986 do 1990,
—	letnimi plani Samoupravne skupnosti za ceste za območje občine Litija,
—	samoupravnim sporazumom o povračilu za izvajanje dejavnosti vzdrževanja in varstva regionalnih in lokalnih cest ter
—	sklepi skupščine Samoupravne skupnosti za ceste za območje občine Litija oziroma njenih organov v okviru njihove pristojnosti.
16.	člen
V primeru, da katerikoli udeleženec ugotovi, da zaradi višje sile ali drugih razlogov, ki nišo nastali po njegovi krivdi, ne more izpolnjevati svojih obveznosti, mora o tem pismeno obvestiti druge udeležence in predlagati način rešitve nastalega problema.
X. NAČIN IZVAJANJA NADZORA
NAD URESNIČEVANJEM SPORAZUMA
17.	člen
Udeleženci pooblaščamo in nalagamo skupščini ter njenim organom, da redno spremlja in nadzoruje uresničevanje tega sporazuma s tem, da:
—	spremlja in ocenjuje poročila in analize o Izvajanju sporazuma in plana,
—	predlaga udeležencem ukrepe za učinkovitejše uresničevanje sporazuma in plana.
Poročilo in oceno uresničevanja ter potrebne ukrepe sprejme skupščina ob zaključku tekočega leta.
Poročilo • o uresničevanju sporazuma, oceno ter predlog ukrepa iz prejšnjega odstavka je skupščina dolžna posredovati udeležencem tega sporazuma.
Poročilo mora vsebovati:
—	pregled uresničevanja nalog določenih s tem sporazumom,
—	pregled uresničevanja obveznosti po tem sporazumu,
—	predlog ukrepov in nalog za uresničevanje ciljev tega sporazuma.
18.	člen
Udeleženci pooblaščamo in nalagamo skupščini Samoupravne skupnosti za ceste za območje občine Litija, da na temelju tega sporazuma sprejme srednjeročni plan za obdobje 1986—1990 ter plane izvajanja dejavnosti vzdrževanja, obnavljanja in varstva regionalnih in lokalnih cest, kakor tudi plane in programe rekonstrukcij, modernizacij in gradenj cest, ki so predmet tega sporazuma.
19.	člen
Uresničevanje tega sporazuma bomo redno spremljali in analizirali na podlagi letnih , poročil o uresničevanju plana, ki ga sprejme skupščina Samoupravne skupnosti za ceste za območje občine Litija v posameznem letu, kar je. pravica ter hkrati dolžnost vseh udeležencev tega sporazuma.
XI. SPLOSNE IN KONČNE DOLOČBE
20.	člen	1
Sporazum je pravno veljavno sprejet, ko ga sprejmejo pooblaščeni predstavniki izvajalcev ter več kot polovica vseh uporabnikov'.
Pravice in obveznosti po tem sporazumu pridobi udeleženec z dnem podpisa tega sporazuma oziroma od dneva, ko postane sporazum pravno veljaven.
21.	člen
Predlog za spremembe in dopolnitve tega sporazuma lahko poda vsak izmed udeležencev.
Predlog mora biti podan v pisni obliki in ustrezno obrazložen.
Predlog za dopolnitev ali spremembo tega sporazuma postane veljaven, ko ga sprejmejo udeleženci po postopku, ki velja za njegov sprejem.
Udeleženci sporazuma: Predilnica Litija, Gostinsko podjetje Litija, SGD Beton — TOZD Gradmetal Lilija, Mizarstvo Gabrovka, IUV TOZD Usnjarna Šmartno, KOP Komunala Litija, Kovina Šmartno pri Litiji. Agrotehnika — Gruda — TOZD Mesarija in prekajevalnica Litija, Tekstil TOZD Pletilja Litija, HP Kmetijska zadruga Gabrovka — Dole. Mercator — Kmetijska zadruga Litija, GG Ljubljana — TOZD Gozdni obrat Litija, SCT TOZD Industrija apna Kresnice,
Osnovna šola Dušan Kveder-Tomaž Litija, Osnovna šola Franc Rozman-Stane Šmartno pri Litiji, Osnovna šola Lojze Hostnik-Jovo Gabrovka, Zveza sindikatov Slovenije — Občinski svet Litija, Občinska konferenca SZDL Litija, SO Litija — Občinski štab za TO, Delovna skupnost upravnih organov SO Litija, Zavod za izobraževanje in kulturo Litija, Zdravstveni dom Domžale — TOZD Zdravstveno varstvo Litija, Vzgojno varstvena organizacija Litija, Dom »Tišje« Šmartno pri Litiji, Skupna strokovna služba OSIS Litija, Strokovna služba komunalne in stanovanjske skupnosti občine Litija, Občinska konferenca ZSMS Litija, Rdeči križ Slovenije — Občinski odbor Litija, Center za socialno delo v ustanavljanju Litija, Krajevne skupnosti Litija — desni breg, Šmartno pri Litiji, Kresnice, Vače, Jevnica, Sava, Polšnik, Dole pri Litiji Gabrovka, Jabla-niška dolina, Velika Štanga, Primskovo in Vintarjevec.
1266.
Na podlagi 18. člena statuta Samoupravne skupnosti za ceste za območje pbčine Litija je skupščina Samoupravne skupnosti za ceste za območje občine Lilija na seji dne 24. junija 1986 sprejela
UGOTOVITVENI SKLEP
da je sklenjen samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne skupnosti za cesle za območje občine Litija za obdobje 1986—1990
I
Skupščina Samoupravne skupnosti za ceste za območje občine Litija ugotavlja, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne skupnosti za ceste za območje občine Litija za obdobje 1986—1990 sklenjen, ker ga je sprejela večina OZD, TOZD in drugih samoupravnih organizacij in krajevnih skupnosti na območju občine Litija.
II
Samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne skupnosti za ceste za območje občine Litija za obdobje 1986—1990 in ta sklep se objavita v Uradnem listu SRS in veljata od 1. 7. 1986 dalje.
Št. C-010-3/85-01
Lilija, dne 24. junija 1986.
Predsednik
skupščine samoupravne skupnosti za cesle za območje občine Litija
Jože Lovše 1. r.
1267.
Na podlagi 18. člena statuta Samoupravne skupnosti za ceste za območje občine Litija in 4. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne skupnosti za ceste za območje občine Litija za obdobje 1986—1990 je skupščina Samoupravne skupnosti za cesle za območje občine Lilija na seji dne 24 juni ja 1993 sprejela
S K L E V
o stopnji, osnovi in viru združevanja finančnih smisle v za vzdrževanje prekomerno obremenjenih cest na območju občine Litija
I
Udeleženci, ki so sklenili samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne skupnosti za ceste za območje občine Litija za obdobje 1986—1990 bodo v tem srednjeročnem obdobju v Samoupravni skupnosti za ceste za območje občine Litija združevali povračila za prekomerno obremenitev , cest po stopnji 0,7 "/o od izplačane bruto mase osebnih dohodkov iz dohodka na naslednje račune:
—	50150-842-022-609 — prispevek in druga brez-vračilna izločanja oziroma združitve iz dohodka za ceste od OZD in DSS iz gospodarstva.
—	50150-842-022-614 — prispevek in druga brez-vračilna izločanja oziroma združitve iz dohodka za ceste od OZD in DS in DS iz negospodarstva,
—	50150-842-022-61402 — prispevek in druga brez-vračilna izločanja oziroma združitve iz dohodka za ceste od občanov.
II
Sredstva iz prve točke tega sklepa bodo zavezanci izločali ob mesečnih izplačilih osebnih dohodkov.
III
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS in velja od
1.	7. 1986 dalje.
St. C-010-3/85-01
Litija, dne 24. junija 1986.
Predsednik
skupščine Samoupravne skupnosti za ceste za območje občine Litija Jože Lovše 1. r.
1268.
Na podlagi 112., 114. in 116. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SRS (Uradni list SRS, št. 1/80), 30. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), sklepa o pripravi srednjeročnega plana komunalne skupnosti občine Litija, ki ga je sprejela skupščina komunalne skupnosti na 7. seji dne 25. junija 1984 in v skladu z dogovorom o temeljih plana občine Litija, delavci preko svojih temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, drugi delovni ljudje in občani preko svojih krajevnih skupnosti na območju občine Litija kot uporabniki komunalnih storitev skupaj z delavci temeljnih organizacij: KOP Komunala Litija in TOZD Turbus — avtobusni promet Ljubljana sprejemamo
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za obdobje 1986—1990
I.	UVODNE DOLOČBE L člen
V okviru komunalnega gospodarstva na območju občine Litija udeleženci samoupravnega sporazuma zagotavljamo razvoj naslednjim komunalnim dejavnostim :
1.	oskrba naselij z vodo, ki obsega zajemanje, čiščenje in dovajanje vode gospodinjstvom, industriji in drugim uporabnikom:
2.	odvajanje odpadnih in padavinskih voda iz naselij, ki obsega:
—	zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih voda iz gospodinjstev, industrije in drugih uporabnikov v naselju;
—	odvajanje padavinskih voda iz naselij;
3.	vzdrževanje čistoče v naseljih, ki obsega čiščenje javnih površin, urejeno zbiranje, odvoz in odstranjevanje komunalnih odpadkov iz gospodinjstev, industrije in drugih uporabnikov teh storitev;
4.	urejanje javnih parkov, nasadov, drevoredov, zelenic, otroških igrišč in drugih javnih površin s pripadajočimi napravami in opremo;
5.	urejanje javnih parkirišč, dovoznih poti, peš poti, hodnikov in drugih javnih poti v naselju;
6.	javna razsvetljava v naselju, ki obsega razsvetljavo prometnih in drugih javnih površin v naselju;
7.	opravljanje javnega mestnega prometa, ki obsega javni prevoz potnikov v mestih in naseljih mestnega značaja ter primestnih naseljih z javnimi prevoznimi sredstvi;
8.	urejanje pokopališč ter pokopališka in pogrebna dejavnost, ki obsega:
—	pogrebne storitve,
—	oddajanje prostorov za grobove v najem;
9.	vzdrževanje in obnova ulic, trgov in cest v mestu in naseljih mestnega značaja, ki niso razvrščene med kategorizirane ceste;
10.	uničevanje mrhovine (kafilerija);
1U urejanje in upravljanje tržnic in živinskih sejmov;
12.	dimnikarske storitve;
13.	oskrba naselij s toplotno energijo iz centralnih sistemov ogrevanja;
14.	vzdrževanje nekategoriziranih cest.
2.	člen
Uporabniki in izvajalci, samoupravno organizirani v Samoupravni komunalni skupnosti občine Litija (v nadaljevanju: udeleženci) s tem sporazumom usklajujemo:
—	skupne cilje in naloge družbenoekonomskega razvoja občine, predvsem z vidika smotrne izrabe prostora, ohranjanja ekološkega ravnotežja, racionalnejše izrabe energetskih virov ob upoštevanju potreb splošne ljudske obrambe' in družbene samozaščite,
—	obseg in kvaliteto proizvodov in storitev tako glede na predvidene potrebe uporabnikov, zmogljivosti izvajalcev ter predvidene finančne vire,
—	program naložb v razvoj (razširjeno reprodukcijo) posameznih dejavnosti individualne komunalne porabe, kar omogoča uresničevanje sprejete politike prostorskega razvoja,
—	pogoje in kriterije za oblikovanje cen posameznih komunalnih storitev oziroma proizvodov ter kriterije za oblikovanje povračil, prispevkov, uporabnin in nadomestil in na tej osnovi izvajali politiko enotnih cen;
—	obseg in način združevanja sredstev za uresničevanje dogovorjenih nalog z upotševanjem načel solidarnosti in vzajemnosti;
—	pravice, obveznosti in odgovornosti v okviru skupno dogovorjenih ciljev in nalog;
—	način spremljanja in izvajanja nadzora nad uresničevanjem samoupravnega sporazuma in plana.
II.	SKUPNI CILJI IN 'NALOGE SKUPNO
DOGOVORJENEGA RAZVOJA KOMUNALNIH DEJAVNOSTI
3.	člen
Udeleženci z določili tega samoupravnega sporazuma zagotavljamo temeljne pogoje gospodarjenja v OZD
in KS, ki opravljajo komunalne dejavnosti na osnovi usklajenih materialnih možnosti in v okviru interesov in potreb, ki jih opredeljuje plan razvoja DPS. S tem bomo neposredno vplivali na dvig družbene produktivnosti dela in na povečanje narodnega dohodka, upoštevajoč standarde in normative kakovosti ter ukrepe za varovanje človekovega okolja.
4.	člen
Upoštevajoč usmeritve dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije na področju komunalnega gospodarstva bomo:
1.	zagotavljali ohranjevanje vrednosti in funkcionalnosti komunalnih fondov, ki so bili v preteklosti zgrajeni z družbenimi sredstvi in tvorijo osnovo današnjim oskrbovalnim sistemom v komunalnem gospodarstvu;
2.	s povečanjem obsega kakovosti in ponudbe komunalnih proizvodov in storitev postopoma zmanjševali razkorak pri oskrbi uporabnikov v različnih bivalnih okoljih;
3.	z dogovorjenimi programi, standardi in normativi, ki bodo temeljili na realnih možnostih, zagotovili stalno oskrbo s posameznimi proizvodi in storitvami;
4.	z vnaprej dogovorjenimi in sprejetimi kriteriji ugotavljali potrebe in prioriteto območja v občini, upoštevajoč trend dviganja komunalnega standarda in prostorskega razvoja naselij na območju DPS. Pri tem bo temeljna usmeritev varovanje okolja . in ohranjanje ekološkega ravnotežja;
5.	predlagali ukrepe za spremembo predpisov oziroma njihovo dopolnitev, če le-ti ne ustrezajo dejan-
‘skim potrebam;
6.	na 'osnovi ustreznih metodologij in meril bomo sproti ažurirali katastre ter omogočili pregled nad reproduktivno sposobnostjo komunalnega gospodarstva v občini. Manjkajoče dele katastra bomo izdelali najkasneje do leta 1990.
7.	dograjevali načine financiranja posameznih dejavnosti na področju enostavne in razširjene reprodukcije komunalnih dejavnosti;
8.	zagotavljali razvoj kadrov v komunalnih dejavnostih, ki bodo sposobni uvajati sodobne' metode dela in 'uporabljali dosežke raziskovalnega dela in inovacijske dejavnosti pri izvajanju programov in planov razvoja komunalnih OZD;
9.	v tekočem poslovanju komunalnih OZD uvajali tehnologijo in organizacijo dela, ki ustreza velikosti oskrbovalnih sistemov ter potrebam v občini;
10.	na podlagi dogovora o temeljih planov DPS iskali in proučevali možnosti za izvajanje skupnih nalog posameznih komunalnih dejavnosti v regiji oziroma v prostoru SR Slovenije.
5.	člen
Z letnimi plani komunalnega gospodarstva, usklajenimi s plani mejnih področij, bomo usklajevali način in pogoje za realizacijo naslednjih prioritetnih nalog:
1.	ureditev vodooskrbe v Litiji in Šmartnem,
2.	izgradnja oziroma razširitev pokopališča v Šmartnem za Litijo in Šmartno,
" 3. izgradnja nove sanitarne deponije za odlaganje komunalnih odpadkov,
4. zagotavljanje vzdrževanja in obnove skupnih komunalnih naprav (mestne ulice, krajevne poti, trgi in druge javne površine, parki, nasadi, drevoredi, "otroška igrišča, izvajanje kafilerije in javna razsvetljava)".
6.	člen
Glede na določila zakona o stavbnih zemljiščih bomo v okviru družbenega plana uskladili plane komunalnih OZD ter na ta način zagotovili v okviru realnih možnosti, zadostne kapacitete komunalnih dobrin za oskrbo novoprogramiranih območij kompleksne graditve, pri katerih nastopa sklad stavbnih zemljišč kot investitor. Pri tem bomo podpirali predvsem oblike skupnih vlaganj ob skupnem tveganju na podlagi samoupravno združenih sredstev v urejanje stavbnih zemljišč.
7.	člen
Z namenom učinkovitejšega sporazumevanja uporabnikov z izvajalci (OZD oziroma KS) komunalnih storitev pri oblikovanju politike komunalne oskrbe in razvijanju družbenoekonomskih odnosov po načelih svobodne menjave dela, bomo racionalizirali obstoječo samoupravno delegatsko organiziranost ter zagotavljali redno, pravočasno in kvalitetno informiranje uporabnikov in izvajalcev.
8.	člen
Kot ustanovitelji Zveze komunalnih skupnosti Slovenije in podpisniki samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja komunalnega gospodarstva SR Slovenije za obdobje 1986—1990, bomo izvajali skupno dogovorjene programe in sprejeto politiko razvoja v komunalnem gospodarstvu Slovenije ter v zvezi s tem zagotavljali finančna sredstva za delovanje Zveze komunalnih skupnosti Slovenije in drugih sprejetih nalog ski i pomena.
9.	člen
Pri graditvi oskrbovalnih komunalnih sistemov bomo upoštevali potrebe po uvajanju ustreznih tehničnih in tehnoloških rešitev, ki bodo omogočale hitro prilagoditev in prehod na obratovalni režim v posebnih pogojih t. j. v primerih naravnih katastrof, pojavih subverzivne dejavnosti, vojne in drugih nalog v okviru splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
III.	RAZVOJ DEJAVNOSTI INDIVIDUALNE KOMUNALNE RABE
Oskrba z vodo, odvod odpadnih voda, dejavnost mestnega potniškega prometa, zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov ter oskrba naselij s toplotno energijo
1.	Enostavna reprodukcija
10.	člen
Na osnovi obstoječega stanja komunalnih fondov ter vlaganj v programe razširjene reprodukcije za objekte in naprave za oskrbo z vodo, za odvod odpadnih voda, za dejavnost mestnega potniškega prometa, za zbiranje in odvoz' komunalnih odpadkov ter objektov za oskrbo naselij s toplotno eneigijo (oziroma druge dejavnosti, ki jih DPS z odlokom določi kot komunalne dejavnosti), bodo v srednjeročnem obdobju 1986—1990 kapacitete posameznih izvajalcev individualnih komunalnih storitev naraščale tako, da bodo zagotavljale normalen razvoj vseh drugih dejavnosti.
11.	člen
Z doseganjem cene enostavne reprodukcije za individualne komunalne storitve bomo dosegli normalno vzdrževanje individualnih komunalnih naprav in objektov.
12.	člen
Sredstva amortizacije bomo v komunalnih OZD in KS, ki opravljajo komunalno dejavnost, obračunavali po minimalnih, z zakonom določenih stopnjah.
13.	člen
Obračunana sredstva amortizacije se uporabljajo:
—	za obnovo in nadomestitev osnovnih sredstev,
—	za odplačilo najetih kreditov za razširjeno reprodukcijo.
14.	člen
Za realizacijo dogovorjenih nalog po tem samoupravnem sporazumu bodo izvajalci povečali število zaposlenih glede na potrebe. Kvalifikacijska struktura delavcev prt komunalnih OZD in KS, ki opravljajo komunalno dejavnost, se bo izboljšala skladno s sprejetimi razvojnimi programi in določbami družbenega dogovora o natančnejši razčlenitvi meril za organiziranje komunalnih organizacij združenega dela.
15.	člen
Na podlagi ciljev in nalog, določenih v tem samoupravnem sporazumu, bodo cene posameznih komunalnih proizvodov dosegale raven enostavne reprodukcije in glede na obstoječo raven cen realno letno rasle.
16.	člen
Zaradi aktiviranja komunalnih objektov in naprav, ki še niso prenešena v osnovna sredstva izvajalca in zaradi aktiviranja novih naložb v osnovna sredstva izvajalca bodo cene
—	odvoza in odlaganja komunalnih odpadkov in
—	kanalščine
letno realno rasle po stopnji od 10 do 25.
2.	Razširjena reprodukcija
17.	člen
Glede na planirani razvoj komunalnih dejavnosti na področju individualne komunalne rabe kot posledice prostorskega razvoja in potreb v občini, bodo naložbe v obdobju 1986—1990 naslednje:
a) Za vodooskrbo
1.	povezovalni cevovod iz Sitarjevca do Svibna
2.	obnova dotrajanih cevovodov, hidrantov, zasunov in drugo (investicijsko vzdrževanje)
3.	sofinanciranje vodovodov za večja naselja, ki še nimajo urejeno vodooskrbo
4.	sofinanciranje nabave servisnega vozila
5.	nadrezervoar v Svibnu
6.	cevovod od nadrezervoarja, v Svibnu do zazidalnega otoka GS-4 Graška Dobrava
7.	analize vode lokalnih vodovodov Skupaj
din
25,000.000
10,000.000
5,000.000
600.000
5.000.	000
4.000.	000
1.000.	000 50,600.000
Sredstva za realizacijo programa modernizacije in razširitve materialne osnove dela za dejavnost vodo-oskrbe v povprečni letni višini 10,120.000 din bomo zagotovili z združevanjem sredstev OZD in drugih samoupravnih organizacij iz čistega dohodka po zaključnem računu v višini 0,544 "/o od izplačane mase BOD.
b) Za odvod odpadne vode
1.	Primarni odvodni kanal za zazidalni din
otok GS-4 Graška	Dobrava	20,000.000
2.	Odvodni	kanal	ob	Sitarjevški cesti 10,000.000
3.	Sofinanciranje izgradnje kanalizacije	na	Bregu	10,000.000
Skupaj	40,000.000
Sredstva za realizacijo programa modernizacije in razširitev materialne osnove dela za dejavnost odvajanja odpadnih in padavinskih voda v povprečni letni višini 8,000.000 din bomo zagotovili z združevanjem
sredstev OZD in drugih samoupravnih organizacij iz čistega dohodka po zaključnem računu v višini 0,430 % od izplačane mase BOD.
IV.	DEJAVNOST VZDRŽEVANJA .IN OBNOVE KOMUNALNIH OBJEKTOV IN NAPRAV SKUPNE RABE
c)	Za čiščenje odpadnih voda
Glede na veliko predračunsko vrednost I. faze centralne čistilne naprave za Litijo in Šmartno v višini 270,000.000 din in kolektorjev v višini 140,000.000 din, bomo v tem petletnem obdobju rea^zirali samo izgradnjo predčiščenj v IUV TOZD Usnjarna Šmartno in Mesariji in prekajevalnici Litija v Šmartnem.
Nosilki investicij bosta organizaciji sami. Komunalna skupnost bo sodelovala pri dogovarjanju o sredstvih Območne vodne skupnosti Ljubljanica—Sava in kot sofinancer v višini do 10,000.000 din.
Sredstva za sofinanciranje v povprečni letni višini 2,000.000 din bomo zagotovili z združevanjem sredstev OZD in drugih samoupravnih organizacij iz čistega dohodka po zaključnem računu v višini 0,108% od izplačane mase BOD.
d)	Za odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov
Da bomo omogočili normalno izvajanje te dejavnosti, je potrebno zgraditi centralno odlagališče komunalnih odpadkov v vrednosti 60,000.000 din.
Letna višina združenih sredstev znaša 12,000.000 din oziroma združevanje OZD in drugih samoupravnih organizacij po zaključnem računu v višini 0,64 % od BOD.
e)	Za pogrebno in pokopališko dejavnost
Za normalno izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti moramo zgraditi pokopališče v Šmartnem z dostopno potjo v vrednosti 20,000.000 din.
Sredstva bomo zagotovili z združevanjem sredstev OZD in drugih samoupravnih organizacij. Letno bomo morali združiti povprečno 4,000.000 din, kar pomeni, da bodo OZD in druge samoupravne organizacije združevale sredstva po zaključnem računu v višini 0,215 % od BOD.
f)	Za odplačilo že najetih dolgoročnih kreditov
Te obveznosti znašajo po letih:
	din		din
1986	2,963.663	1989	2,039.064
1987	2,273.315	1990	1,794.936
1988	2,243.068		
ali skupno za petletno obdobje 11.319.046 din.
Sredstva bomo zagotovili iz združenih sredstev. Letno bomo morali združiti 2,263.809 din, kar pomeni, da bodo morale OZD in druge samoupravne organizacije združevati sredstva po zaključnem računu iz čistega dohodka v višini 0,122 % od BOD.
g)	Za skupne obveznosti do poslovanja komunalne skupnosti
Te obveznosti znašajo letno 4,000.000 din ali stopnjo združevanja po zaključnem računu iz čistega dohodka v višini 0,215 % od BOD.
18.	člen
Osnove in merila za zagotavljanje namenskih sredstev za izpolnjevanje dogovorjenih nalog razširjene reprodukcije so naslednje:
—	ovrednoten program razširjene reprodukcije individualnih komunalnih naprav;
—	združevanje sredstev OZD in drugih samoupravnih organizacij ter občanov, ki z osebnim delom In lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek.
19.	člen
Program vzdrževanja in obnove komunalnih objektov in naprav skupne rabe obsega:
1. Vzdrževanje in obnova mestnih ulic, trgov, peš poti in drugih javnih površin:
a)	Vzdrževanje obsega opravljanje zimske službe, vzdrževanje prometnih površin in prometne signalizacije, čiščenje vseh javnih površin (pometanje in pranje), vzdrževanje naprav in objektov za odvod meteornih voda ter vzdrževanje hidrantov.
Obseg'potrebnih sredstev je določen glede na povprečno porabo živega dela, materialov in stroškov drugih uslug v preteklem petletnem obdobju po cenah leta 1985 in letno znaša 12,000.000 din.
b)	Obnova mestnih ulic, trgov, peš poti in drugih javnih površin obsega:
din
1.	ureditev petih nadstreškov na postajališčih lokalnega avtobusa v vrednosti
2.	ureditev avtobusnih postajališč in parkirišč pri osnovnih šolah v Litiji in Šmartnem
3.	ureditev poti od Vidoviča do zdravstvenega doma	x
4.	ureditev Predilniške in Topilniške ulice
5.	sofinanciranje ureditve Ponoviške ceste
6.	ureditev pločnika ob Ljubljanski
cesti
7.	pleskanje ograje na nadvozu in stopniščih
8.	ureditev ceste od Kovine do IUV in peš poti do Mercatorja v Šmartnem
9.	rušenje mežnarije in ureditev parkirišča v Šmartnem
10.	ureditev Trga na Stavbah
11.	ureditev platoja za tržnico v Litiji Skupaj
2,500.000
36.500.000
3.000.	000
6.000.	000 10,000.000
6.500.000 500.000
2.500.000
1.500.000 4,000.000
4.792.000
77.792.000
Povprečna letna povračila za realizacijo programa obnove mestnih ulic, trgov in peš poti znašajo 15,558.400 din.
Pri ureditvah makadamskih ulic so stanovalci ob teh ulicah dolžni sofinancirati ureditev v višini 50.000 din na stanovanjsko hišo. Višina sofinanciranja se letno povišuje za ugotovljen indeks porasta cen na nizkih gradnjah.
2.	Vzdrževanje in obnova zelenih površin, parkov, zelenic in otroških igrišč:
a) Vzdrževanje obsega:
—	pomladansko čiščenje 47.350 m'2 zelenih, parkovnih in igriščnih površin,
—	štirikratna košnja letno,
—	redno čiščenje 47.350 m2 zelenih, parkovnih in igriščnih površin,
—	jesensko grabljanje,
—	vzdrževanje živih mej,
—	oskrba in zamenjava okrasnega grmičevja,
—	vzdrževanje 1000 m2 peščenih površin,
—	12-kratno izobešanje zastav,
—	vzdrževanje igral in klopi,
—	vzdrževanje okolice spomenikov,
—	obnova zastav.
Obseg potrebnih sreds"tev je določen glede na povprečno porabo živega dela, materialov in stroškov drugih uslug v preteklem petletnem obdobju po cenah leta 1985. Na osnovi tega znašajo letna povračila za vzdrževanje zelenih površin, parkov zelenic in otroških
igrišč 2,300.000 din. b) Obnova obsega:
—	ureditev dela parka na Trgu na
Stavbah	500.000
—	obnovitev igral na vseh otroških
igriščih	1,000.000
—	ureditev	parka	v	naselju	Cerkovnik	500.000
—	ureditev	parka	na	Graški	Dobravi	500.000
Skupaj	2,500.000
Povprečna letna povračila za realizacijo programa obnove zelenih parkovnih in igriščnih površin znašajo 500.000 din.
3.	Vzdrževanje in obnova javne razsvetljave:
a) dejavnost vzdrževanja javne razsvetljave v Litiji, Šmartnem in Kresnicah obsega:
—	vzdrževanje javne razsvetljave,
—	antikorozijska zaščita kandelabrov in prižiga-
lišč,
—	plačilo tokovine.
Obseg potrebnih sredstev je določen glede na povprečno porabo živega dela, materialov, energije in stroškov drugih uslug v preteklem petletnem obdobju po ocenah leta 1985. Na osnovi tega znašajo letna povračila ža vzdrževanje javne razsvetljave 4,350.000 din.
b) obnova javne razsvetljave obsega:
—	obnova javne	razsvetljave	na	Trgu	din
na Stavbah	1,000.000
—	obnova javne razsvetljave ob Graški cesti .	1,000.000
—	obnova javne razsvetljave v Šmartnem in Ustju	2,500.000
—	obno\ a javne	razsvetljave	na	Frtici	1,500.000
—	obnova javne razsvetljave v Kresnicah	1,500.000
—	obnova javne razsvetljave v Prapro-
ščah	2,000.000
Skupaj	9,500.000
Povprečna letna povračila za realizacijo obnove javne razsvetljave znašajo 1,900.000 din.
Obnove javne razsvetljave bodo izvajane istočasno z rekonstrukcijami ulic in trgov.
4.	Sofinanciranje vzdrževanja skupnih komunalnih naprav po krajevnih skupnostih obsega:
—	dobava 10 m1 gramoza po 1 km krajevne poti tj. 4000 m3 po 1.200 din/m3
—	sredstva za izvajanje zimske službe 6-kratno pluženje po 500 din/km
—	za vzdrževanje drugih skupnih komunalnih naprav
Skupaj
din
4.300.000
1.200.000
1.800.000
7,800.000
Sredstva bodo razdeljena krajevnim skupnostim, ki opravljajo dejavnost vzdrževanja skupnih komunalnih naprav.
Povprečna letna povračila za vzdrževanje skupnih komunalnih naprav po krajevnih skupnostih znašajo 7.800.000 din.
5.	Vzdrževanje objektov za uničevanje mrhovine obsega:	din
—	vzdrževanje in obnova objektov	200.000
—	izvajanje dejavnosti	1,000.000
Skupaj letna povračila	1,200.000
Letna povračila za izvajanje dejavnosti uničevanja mrhovine so določena glede na povprečno, porabo živega dela, materialov in stroškov drugih uslug v preteklih dveh letih, ker se je v teh letih obseg te dejavnosti zaradi stekline precej povečal.
6.	Obnova opornih zidov pri pokopališčih:
predvidene so sanacije opornih zidov in ograj na
pokopališčih. Pregled stanja opornih zidov je pokazal, da so vsi potrebni večjih vzdrževalnih posegov. Za te, namene bomo v petletnem obdobju namenili 20,000.000 din.
Letna povračila za obnovo in ureditev opornih zidov pri pokopališčih znašajo 4,000.000 din.
7.	Kreditne obveznosti za odplačilo najetih kreditov iz preteklih let
Samoupravna komunalna skupnost je v preteklem obdobju najela več kreditov za realizacijo večjih obnov skupnih komunalnih naprav in objektov.
Za odplačilo teh obveznosti moramo v tem srednjeročnem obdobju' zagotovili 496.891 din.
Povprečna letna povračila za odplačilo kreditnih obveznosti znašajo 99.378 din.
8.	Skupne obveznosti do poslovanja komunalne skupnosti
Te obveznosti znašajo letno 4,000.000 din.
9.	Razvoj komunalne energetike
Program razvoja komunalne, energetike obsega strokovne priprave za nadaljnji razvoj oskrbe naselij s toplotno energijo. Povračila za te usluge znašajo letno 2,000.000 din.
10.	Program mladinskega prostovoljnega dela obsega sodelovanje na zveznih in republiških delovnih akcijah ter delovnih akcijah v krajevnih skupnostih na področju občine Litija. Za ta namen bomo letno združevali 3,000.000 din, kar v skupni stopnji združevanja povračil predstavlja 0,1 °/o od BOD.
11.	Za sanacijo ob naravnih nesrečah (neurja, zemeljski plazovi itd.) poškodovanih skupnih komunalnih naprav in krajevnih poti bomo z letnimi plani komunalne skupnosti letno namenjali 10% zbranih povračil.
12.	Začasno prosta sredstva povračil bo komunal-
na skupnost lahko namenjdla za nabavo kurilnega olja oziroma drugih kuriv za nemoteno oskrbo stanovanjskih naselij s toplotno energijo.	•• •
20.	člen
Plan vzdrževanja in obnove objektov in naprav skupne rabe je za obdobje 1986—1990 ovrednoten v skupni višini 274,538.891 din. Udeleženci bomo na podlagi usklajevanja med uporabniki in izvajalci ter na podlagi dogovorjenih programov vzdrževanja in obnove, ki temeljijo na skupno sprejetih standardih in normativih komunalne oskrbe, zagotavljali za posamezne namene naslednja sredstva:
din
1.	za vzdrževanje in obnovo mestnih ulic in drugih javnih površin
2.	za vzdrževanje in obnovo zelenih površin, parkov in otroških igrišč
3.	za vzdrževanje in obnovo javne razsvetljave
4.	za vzdrževanje krajevnih poti in drugih skupnih komunalnih naprav
5.	za izvajanje dejavnosti uničevanja mrhovine
6.	za obnovo opornih zidov pri pokopališčih
7.	za razvoj komunalne energetike
137,792.000
15.000.	000 31,250.000
39.000.	000 6,000.000
20.000.	000
10,000.000
8.	za financiranje prostovoljnega mladinskega dela
9.	za odplačilo že najetih kreditov Skupaj
21.	člen
Realizacijo plana vzdrževanja iz prejšnjega člena bomo udeleženci zagotavljali z združevanjem sredstev povračila.
Dokler v Sloveniji ne bo uvedena enotna metodologija obračunavanja povračila, bomo povračilo plačevali v obliki prispevka, ki ga združujejo OZD, druge organizacije in skupnosti ter delovni ljudje, ki z gospodarsko oziroma negospodarsko dejavnostjo ustvarjajo in ugotavljajo dohodek.
Udeleženci se dogovorijo, da bomo za realizacijo dogovorjenih nalog izločali iz dohodka sredstva v višini 1,8 %> od BOD.
Zavezanci plačila povračil so:
—	delavci v OZD, TOZD in poslovnih enotah, ki imajo sedež na območju občine Litija,
—	delavci v delovnih skupnostih, ki ustvarjajo celotni prihodek s svobodno menjavo dela z OZD, SIS in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi,
—	delavci, ki opravljajo dela in naloge za uporabnike družbenih sredstev in niso organizirani v delovnih skupnostih in
—	delavci, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek in ki združujejo prispevek iz celotnega doseženega dohodka, zmanjšanega za priznane stroške poslovanja.
22.	člen
Kolikor se v srednjeročnem obdobju 1986—1990 spremeni metodologija obračunavanja oziroma se na osnovi predpisov spremeni osnova Za izračun prispevka, se s tem ustrezno spremeni tudi stopnja prispevka, oziroma način izločanja prispevka, vendar tako, da bodo z novim načinom izračunavanja, oziroma obračunavanja zagotovljena sredstva za realizacijo sprejetega srednjeročnega programa vzdrževanja, določenega v 21. členu tega samoupravnega sporazuma.
V.	OSNOVE IN MERILA ZA ZAGOTAVLJANJE
NAMENSKIH SREDSTEV ZA FINANCIRANJE
PROGRAMOV ENOSTAVNE IN RAZŠIRJENE REPRODUKCIJE
1.	Kriteriji in merila za določanje cen komunalnih proizvodov in storitev
23.	člen
Da se uresniči načelo ekonomskih cen, s katerimi se zagotavljajo pogoji realizacije programov enostavne reprodukcije in omogoči vzdrževanje funkcionalne sposobnosti komunalnih objektov in naprav, udeleženci v tem poglavju opredeljujemo:
—	načela, ki jih bomo upoštevali pri oblikovanju
cen,
—	ukrepe, s katerimi bomo vplivali na znižanje poslovnih stroškov in s tem oblikovali nižje cene komunalnega proizvoda oziroma storitve,
—	elemente cene enostavne reprodukcije, ki jih bomo upoštevali pri oblikovanju cen.
24.	člen
Uporabniki in izvajalci komunalnih dejavnosti se dogovorimo, da bomo oblikovali cene posameznih komunalnih proizvodov oziroma storitev, na podlagi sprejetih programov enostavne reprodukcije.
Pri tem bomo upoštevali:
—	gibanje povprečne produktivnosti v dejavnosti in smotrnosti izkoriščanja proizvodov in delovnih kapacitet,
—	specifičnost posamezne komunalne dejavnosti,
—	obseg, oziroma kakovost proizvodov in storitev ter standarde in normative komunalne oskrbe,
—	možnost pokrivanja izpada dohodka na račun nižje oblikovanih cen z dotacijami oziroma viri sredstev,
—	vpliv cen na življenjske stroške občanov,
—	določila samoupravnega sporazuma o kriterijih in merilih za oblikovanje cen komunalnih proizvodov in storitev ter ustreznih pravilnikov.
25.	člen
S pomočjo vseh zainteresiranih samoupravnih organizacij in skupnosti ter DPS bomo predlagali ukrepe, s katerimi bomo preko Zveze komunalnih skupnosti Slovenije vplivali na zniževanje poslovnih stroškov in s tem na nižjo obremenitev uporabnikov in sicer:
—	z izboljšanjem kadrovske strukture zaposlenih, uvajanjem moderne in racionalnejše tehnologije ter z boljšo organizacjio dela bomo dvigali produktivnost komunalne OZD,
—	pripravili strokovne osnove in analize, na podlagi katerih bomo uveljavljali ugodnejši tretman komunalnih OZD pri plačevanju nekaterih obveznosti iz dohodka, pji čemer bomo upoštevali, da so te dejavnosti ozko vezane na ukrepe zaščite in varstva okolja,
—	pripravili strokovne osnove in analize na podlagi katerih bomo uveljavljali ugodnejši tretman komunalnih OZD pri plačevanju nekaterih obveznosti iz čistega dohodka in to predvsem tistih, ki so zakonsko določene in imajo pomemben vpliv na oblikovanje višine cene,
—	težili za tem, da bomo komunalni investitorji oproščeni nekaterih carinskih in podobnih obveznosti pri uvozu oziroma nabavi opreme in reprodukcijskega materiala,
—	omogočili komunalnim OZD, da najemajo kredite po najugodnejših obrestnih merah in najdaljših rokih vračanja.
26.	člen
V skladu z določili samoupravnega sporazuma o kriterijih in merilih za določanje cen ter z določili tega sporazuma, se kriteriji, merila in elementi cen podrobneje opredelijo in kvalificirajo z letnimi'programi enostavne reprodukcije, ki morajo biti sprejeti v skupščini komunalne skupnosti do 31. decembra za vsako naslednje leto.
Ustrezne korekcije cen iz naslova podražitev oziroma spremenjenih pogojev gospodarjenja, na katere izvajalci nimajo neposrednega vpliva ni ki ne vplivajo na spremembo sprejetih programov, bomo v komunalni OZD sprejemali po hitrem postopku v okviru mešanega delavskega sveta.
27.	člen
Pri določanju cen proizvodov in storitev po načelih svobodne menjave dela, se uporabniki in izvajalci dogovorimo za naslednje elemente, ki tvorijo ceno enostavne reprodukcije:
—	materialne stroške in stroške vzdrževanja sistemov,
—	amortizacijo,
—	sredstva za zadovoljevanje splošnih in skupnih družbenih potreb ter druge obveznosti ni izdatke, ki se na podlagi zakona pokrivajo iz dohodka,
—	sredstva za OD in skupno porabo,
din
15,000.000
496.891
274,538.891
—	sredstva za pokrivpnje samoupravnih in zakonskih obveznosti, ki se izločajo iz čistega dohodka,
—	sredstva za odplačilo anuitet,
—	dogovorjen del cene v skladu z določili tega samoupravnega sporazuma za soudeležbo pri financiranju programa razširjene reprodukcije,
—	sredstva rezerv predpisana z zakonskimi določili,
—	sredstva za dolgoročni razvoj dejavnosti.
28.	člen
Rast materialnih stroškov bo odvisna od gibanja cen surovin in repromaterialov na tujem in domačem trgu. Materialne stroške bomo ugotavljali nar osnovi zakonskih predpisov ter v skladu z določili pravilnikov o normativih porabe posameznih materialov oziroma časa.
Vzdrževanje komunalnih objektov in naprav bomo povečevali na podlagi letnih programov vzdrževanja, pri čemer bomo upoštevali razpoložljiva sredstva.
29.	člen
Sredstva amortizacije so izračunana na podlagi zakonsko določene minimalne stopnje.
Ta sredstva bomo uporabljali v skladu z določili tega samoupravnega sporazuma in letnimi programi porabe.
30.	člen
S n iz dohodka za zadovoljevanje skupnih in splošn . družbenih potreb in drugih obveznosti ter izdatkov bodo opredeljena z družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi in zakoni.
31.	člen
Sredstva za OD in skupno porabo bodo oblikovana z družbenimi dogovori oziroma usmeritvami z določili samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in izhodiščih za razporejanje dohodka in čistega dohodka ter delitev sredstev za OD in skupno porabo v komunalnem in stanovanjskem gospodarstvu. Masa sredstev za OD in skupno porabo, oziroma delež sredstev za OD in skupno porabo v ceni, bo odvisen tudi od dogovorjene rasti zaposlovanja v posameznih komunalnih dejavnostih.
32.	člen
Višina sredstev za odplačilo anuitet se ugotavlja na podlagi letnega načrta odplačila le-teh.
33.	člen
Kot element enostavne reprodukcije se v okviru določil tega sporazuma upošteva tudi oblikovanje diferenciranih cen.
Pri oblikovanju diferenciranih cen bomo udeleženci upoštevali zlasti neizpolnjevanje sprejetih obveznosti podpisnikov in iz tega izhajajoče posledice (izpad namenskih virov sredstev na podlagi združeva- • nja, ogrožanje izvajanja sprejetih programov idr.). Diferencirane cene bomo uveljavljali tudi proti asociacijam, ki niso podpisale tega sporazuma.
2. Združevanje sredstev prispevka iz čistega dohodka za financiranje razširjene reprodukcije komunalnih objektov in naprav
34.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da bomo za financiranje programov razširjene reprodukcije združevali sredstva prispevka iz čistega dohodka v višini 2,28 %> od BOD, namensko za naloge iz 17. člena tega sporazuma.
Združena sredstva prispevka iz čistega dohodka so nepovratna
35.	člen
Zavezanci plačila prispevka so podpisniki samoupravnega sporazuma in sicer:
—	delavci v OZD, TOZD in poslovnih enotah, ki imajo sedež na območju DPS,
—	delavci v delovnih skupnostih, ki ustvarjajo celotni prihodek s svobodno menjavo dela z OZD, SIS in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi,
—	delavci, ki opravljajo dela in naloge za uporabnike družbenih sredstev ni niso organizirani v delovnih skupnostih,
—	delavci, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in drugo dejavnost in se jim ugotavlja dohodek in ki združujejo prispevek iz ostanka čistega dohodka skladno z zakonom o davkih občanov.
Zavezanci iz prve in druge alinee tega člena zagotovijo sredstva za poravnavo samoupravno dogovorjene obveznosti z razporeditvijo izračunanega zneska v skladu z navodili SDK.
Zavezanci iz tretje alinee zagotovijo sredstva za poravnavo samoupravno dogovorjenih obveznosti v skladu z navodili SDK na podlagi letnega finančega načrta organa ali organizacije (tudi) društva, za katere opravljajo dela in naloge.
Prispevke iz četrte alinee tega člena zagotavlja in realizira Uprava za družbene prihodke pri SO Litija.
36.	člen
Udeleženci samoupravnega sporazuma oblikujejo ustrezni znesek obveznosti prispevka iz čistega dohodka iz zaključnega računa tekočega leta kot obveznost za naslednje leto.
Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo poravnali svojo obveznost v enakem znesku ob predaji zaključnega račupa.
37.	člen
Da bi zagotovili kontinuirano izgradnjo komunalnih objektov in naprav se udeleženci sporazumemo, da bomo iz zaključnega računa za leto 1985 razporedili 2,28 % od BOD kot obveznost plačila prispevka iz čistega dohodka za letoT986.
38.	člen
Združena sredstva prispevka iz čistega dohodka bomo uporabljali za izgradnjo objektov in naprav oziroma kot lastno udeležbo pri najemanju kreditov za izgradnjo komunalnih objektov in naprav opredeljenih s srednjeročnimi in letnimi plani razširjene reprodukcije in sicer za namene iz 17. člena tega sporazuma in za spremljanje gradnje objektov iz samoprispevka.
39.	člen
Sredstva prsipevka iz čistega dohodka se zbirajo na računu komunalne skupnosti. Služba družbenega knjigovodstva bo spremljala izvajanje tega samoupravnega sporazuma na podlagi seznamov podpisnikov samoupravnega sporazuma in o tem seznanjala komunalno skupnosti
VI.	DELOVANJE KOMUNALNE SKUPNOSTI
40.	člen
Komunalna skupnost opravlja naloge, ki jih opredeljuje samoupravni sporazum o ustanovitvi komunalne skupnosti in statut komunalne skupnosti. V ta namen je komunalna skupnost ustanovila skupno delovno skupnost za opravljanje strokovnih del in nalog za potrebe skupščine komunalne, stanovanjske in cestne skupnosti in njihovih samoupravnih organov.
41.	člen
Obseg del, nalog in s tem potreben obseg sredstev za delovanje komunalne skupnosti in njene delovne skupnosti se opredeli z vsakoletnim finančnim načrtom.
42.	člen
Sredstva za delovanje komunalne skupnosti in njene delovne skupnosti oziroma strokovne službe, se opredelijo s finančnim načrtom glede na delež posameznega vira, ki se združuje v komunalni skupnosti (v celotni masi združenih namenskih sredstev).
VII MEDSEBOJNE PRAVICE, OBVEZNOSTI
IN ODGOVORNOSTI TER NAČIN NADZORA IZVAJANJA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA
43.	člen
Udeleženci tega sporazuma se obvezujemo izpolnjevati njegove določbe.
Izpolnjevanje tega sporazuma bomo redno analizirali na podlagi letnih planov in ustreznih izvedbenih sporazumov.
Srednjeročne in letne plane, ki jih sprejemamo udeleženci tega sporazuma, bomo pripravljali skladno z odlokom o enotni metodologiji in minimumu obveznih enotnih kazalcev (Uradni list SFRJ, št. 27/79).
Pri operativni pripravi planov bomo dosledno uporabljali enoten šifrant in Metodologijo planiranja, ki smo jo skupno sprejeli s podpisom samoupravnega sporazuma o temeljih plana Zveze komunalnih skupnosti Slovenije.
44.	člen
Letne plane bomo usklajevali tako v fizičnem kot v finančnem obsegu. Posamezni elementi letnih planov bodo sistematizirani po metodologiji iz tretjega odstavka tega člena.
Istočasno bomo z letnimi plani in sporazumi podrobneje opredelili konkretne obveznosti in pravice ter odgovornosti posameznih udeležencev.
45.	člen
Ce katerikoli udeleženec tega sporazuma ugotovi, da' ni mogoče zagotavljati sredstev za' realizacijo letnega plana, je dolžan predlagati drugim udeležencem spremembo plana oziroma ukrepe, s katerimi bo možno realizirati planske naloge.
46.	člen
Vsak udeleženec ima pravico in hkrati tudi dolžnost da daje in obravnava vsa poročila o fizičnem in finančnem izvajanju sporazuma in letnega plana.
47.	člen
Ukrepe za izvajanje sporazuma ali pobudo za njegovo spremembo aji dopolnitev lahko predlaga katerikoli udeleženec tega sporazuma. Predlog mora biti pisno obrazložen.
Ukrep za izvajanje sporazuma je veljaven, ko se o njem sporazumejo uporabniki in izvajalci skupščine komunalne skupnosti.
48.	člen
Udeleženci sporazuma pooblaščamo in nalagamo skupščini komunalne skupnosti, da na temelju tega sporazuma za obdobje 1986—1990 sprejme plan razvoja in letne programe za posamezno leto tega planskega obdobja ter ustrezne izvedbene dogovore oziroma sporazume.
49.	člen
Udeleženci sporazuma pooblaščamo skupščino komunalne skupnosti, da trajno spremlja in nadzoruje
izvajanje tega sporazuma.
50.	člen
Skupščina komunalne skupnosti je dolžna predložiti v obravnavo udeležencem analizo o izvrševanju planov in izpolnjevanju obveznosti iz tega sporazuma s predlogom ukrepov.
Analiza iz prejšnjega odstavka vsebuje:
—	oceno uresničevanja skupnih ciljev in nalog določenih s tem sporazumom ali planom,
—	oceno izvrševanja obveznosti po tem sporazumu,
—	oceno pogojev in možnosti razvoja v tekočem
letu,
—	predlog ukrepov in aktivnosti za uresničevanje planov oziroma izpolnjevanje obveznosti, prevzetih s tem sporazumom ali planom.
Analizo iz drugega odstavka tega člena sprejme ■skupščina komunalne skupnosti ob zaključku tekočega leta, skupaj z zaključnim računom, po potrebi pa tudi med letom.
VIII.	KONČNE DOLOČBE
51.	člen
Pravice in obveznosti po tem sporazumu pridobi udeleženec z dnem podpisa tega sporazuma.
52.	člen
Za razlago tega sporazuma pooblaščamo udeleženci skupščino koniunalne skupnosti.
Morebitne spore, ki nastajajo ob izvajanju določil tega samoupravnega sporazuma, bomo udeleženci reševali pri pristojnem sodišču združenega dela.
53.	člen^
Ta sporazum je pravno veljavno sprejet, ko ga sprejmemo in sklenejo pooblaščeni predstavniki izvajalcev komunalnih storitev in uporabnikov komunalnih storitev.
Ta sporazum objavi skupščina komunalne skupnosti v Uradnem listu SRS in začne veljati naslednji dan po objavi.
Ta sporazum se uporablja od 1. julija 1986 dalje.
Litija, dne 7. maja 1986.
Udeleženci sporazuma: Predilnica Litija, Gostinsko podjetje Litija. SGD Beton — TOZD Gradmetal Litija, Mizarstvo Litija, 1UV TOZD Usnjarna Šmartno, KOP Komunala Litija, Kovina Šmartno pri Litiji, Agrotehnika - Gruda — TOZD Mesarija in prekajevalnica Litija, Tekstil TOZD Pletilja Litija, HP Kmetijska zadruga Gabrovka — Dole, Mercator — Kmetijska zadruga Litija, GG Ljubljana — TOZD Gozdni obrat Litija, SCT TOZD Industrjia apna Kresnice, Osnovna šola Dušan Kveder-Tomaž, Litija, Osnovna šola Franc Roz-man-Stane Šmartno pri Litiji, Osnovna šola Lojze Hostnik-Jovo Gabrovka, Zveza sindikatov Slovenije — Občinski svet Litija, Občinska konferenca SZDL Litija, SO Litija — Občinski štab za TO, Delovna skupnost upravnih organov SO Litija, Občinski sodnik za prekrške Litija, Zavod za izobraževanje in kulturo Litija, Zdravstveni dom Domžale — TOZD Zdravstveno varstvo Litija, Vzgojno varstvena organizacija Litija, Dom »Tišje« Šmartno pri Litiji, Skupna strokovna služba OSIS Litija, Strokovna služba komunalne in stanovanjske skupnosti občine Litija, Občinska konferenca ZSMS Litija, Rdeči križ Slovenije — Občinski odbor Litija. Center za socialno delo v ustanavljanju Litija, krajevna skupnost Litija — levi breg, Litija — desni breg, Šmartno pri Litiji. Kresnice, Vače, Jevnica. Sava. Polšnik. Dole pri Litiji, Gabrovka, Jablaniška dolina. Velika Stanga, Primskovo in Vintarjevec.
1269.
Na podlagi 13. člena statuta Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija je skupščina Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija na seji dne 7. maja 1986 sprejela
UGOTOVITVENI SKLEP
da je sklenjen samoupravni sporazum o temeljih plana
Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za obdobje 1986—1990
I
Skupščina Samoupravne komunalne skupnosti občine Lilija ugotavlja, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Lilija za obdobje 1986—1990 sklenjen, ker ga je sprejela, večina OZD, TOZD in drugih samoupravnih organizacij in krajevnih skupnosti na območju občine Litija.
II
Samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za obdobje 1986—1990 in ta sklep se objavita v Uradnem listu SRS in veljata od 1. 7. 1986 dalje.
St. 010-2/85-01
Litija, dne 7. maja 1986.
Predsednik
skupščine Samoupravne
komunalne skupnosti občine Litija
Andrej Kralj 1. r.
1270.
Na podlagi 13. člena statuta Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija in določil 21. in 34. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za obdobje 1986—1990 je skupščina Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija na seji dne 7. maja 1986 spiejela
SKL E P
o stopnjah, osnovah in virih združevanja finančnih sredstev za gospodarjenje s skupnimi komunalnimi
objekti in napravami in za gradnjo komunalnih objektov in naprav individualne in skupne rabe v
Samoupravni komunalni skupnosti občine Litija za obdobje 1986—1990
I
Udeleženci, ki so sklenili samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za obdobje 1986—1990, bodo "v-lem srednjeročnem obdobju v Samoupravni komunalni skupnosti občine Litija nepovratno združevali povračila za gospodarjenje s skupnimi komunalnimi objekti in napravami iz dohodka in sredstev za gradnjo komunalnih objektov in naprav individualne in skupne rabe iz čistega dohodka po zaključnem računu.
II
Povračila za gospodarjenje s skupnimi komunalnimi objekti in napravami bodo zavezanci nepovratno združevali v višini 1,8 °/o od izplačane bruto mase osebnih dohodkov iz dohodka na naslednje račune:
— OZD, TOZD in DS iz gospodarstva — 50150-842-022-4218
— OZD, TOZD in DS- iz negospodarstva — 50150-842-022-4223
— občani 50150-842-022-4239.
Sredstva povračil bodo zavezanci izločali ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov.
III
Sredstva za gradnjo komunalnih objektov in naprav individualne in skupne rabe bodo zavezanci nepovratno združevali v višini 2,28 °/o od izplačane bruto mase osebnih dohodkov iz čistega dohodka na naslednje račune:
— OZD, TOZD in DS iz gospodarstva — 50150-842-022-18166,
— OZD, TOZD in DS iz negospodarstva — 50150-842-022-18395,
— občani 50150-842-022-18348.
Sredstva za gradnjo komunalnih objektov in naprav individualne in skupne komunalne rabe bodo zavezanci izločali po zaključnepi računu za tekoče plansko leto iz ustvarjenega čistega dohodka.
IV
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati s 1. julijem 1986 dalje.
Št. 010-2/85-01
Litija, dne 7. maja 1986.
Predsednik
skupščine Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija
Andrej Kralj 1. r.
LJUBLJANA BEŽIGRAD 127L
Na podlagi 29. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79) in 29. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1/80), 19. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS, št. 35/79), 53. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS. št. 1/80 in 45/82), 30. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. ,35/79), 30. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS. št. 35/79), 20, člena zakona o svobodni menjavi deia na področju kulturnih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 1/81), 43. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 27 82), 68. člena zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 35/79), v skladu z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potieb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33 80 in 23/83) ter 91. člena statuta občine (Uradni list SRS, št. 13/86) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. junija 1986 sprejela
ODLOK
o financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za obdobje 1986—1990
1.	člen
Organizacije, združenega deia in delovne skupnosti ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske ali negospodarske dejavnosti in se jim ugotavlja dohodek ter niso podpisali samoupravnih sporazumov o temeljih plana samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za
srednjeročno obdobje 1986—1990 plačujejo prispevke za:
1.	skupnost otroškega varstva,
2.	skupnost vzgoje in izobraževanja,
3.	skupnost socialnega skrbstva,
4.	telesnokulturno skupnost,
5.	zdravstveno skupnost,
6.	kulturno skupnost,
7.	skupnost za zaposlovanje,
8.	raziskovalno skupnost,
po prispevnih stopnjah, ki jih za posamezno obdobje glede na določila letnih resolucij o uresničevanju srednjeročnega plana določi skupščina posamezne samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1986.
Ljubljana, dne 23. maja 1986.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Andrej Kumar 1. r.
1272.
Na podlagi 82, člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad na 7. seji dne
10.	junija 1986 sprejel
SKLEP
o skladnosti dokumentacije za realizacijo zazidalne osnove za del zazidalnega otoka BS 2/2 — Rapova jama (za del ureditvenega območja BS 3/2 — Rapova jama) z zazidalno zasnovo, sprejeto z odlokom o sprejetju druge novelacije zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BS 2/2 — Rapova jama
1
Izvršni svet ugotavlja skladnost dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove za del zazidalnega otoka BS 2/2 — Rapova jama (za del ureditvenega območja BS 3/2 — Rapova jama), ki jo je .izdelal ZIL TOZD Urbanizem — LUZ pod št. 3470/1 v aprilu 1986, z zazidalno zasnovo, ki je bila sprejeta z odlokom o sprejetju druge novelacije zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BS 2/2 — Rapova jama (Uradni list SRS, št. 32/83).
2
Dokumentacija je izdelana za del ureditvenega območja BS 3/2 — Rapova jama ob Vojkovi ulici, kjer je predvidena gradnja poslovnostanovanjskega objekta in garažne hiše.
3
Gradnja' garažne hiše mora potekati sočasno z gradnjo poslovnostanovanjskega objekta ob Vojkovi ulici. Uporabno dovoljenje za poslovnostanovanjski objekt ne bo izdano, dokler ne bo zgrajena garažna hiša.
4
Dokumentacija je delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela ter samoupravnim organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri občinskem komiteju za urbanizem, gradbene zadeve, komunalno in stanovanjsko gospodarstvo občine Ljubljana Bežigrad, pri Zavodu za izgradnjo Ljubljana
TOZD Urbanizem — LUZ in TOZD Urejanje stavbnega zemljišča, pri Zavodu za družbeno planiranje Ljubljana, pri Mestni geodetski upravi Ljubljana, pri Krajevni skupnosti Boris Ziherl in pri Urbanistični inšpekciji Mestne uprave za inšpekcijske službe Ljubljana.
5
Nadzorstvo nad izvajanjem tega sklepa opravlja Urbanistična inšpekcija Mestne uprave za inšpekcijske službe Ljubljana.
6
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 351-42/75-8
Ljubljana, dne 10. junija 1986.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine
Ljubljana Bežigrad Branko Drobnak 1. r.
LJUBLJANA CENTER
1273.
Na podlagi 29. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79) in 29. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1/80), 19. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS, 35/79), 53. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/30 in 45/72), 30. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. SS^O), 30. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79), 20. člena zakona o svobodni menjavi dela na področjih kulturnih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 1/81), 43. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 27/82), 68. člena zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 35/79), v skladu z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) ter 57. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 13/86) je Skupščina občine Ljubljana Center na 2. seji zbora združenega dela dne 29. maja 1986 in 2. seji zbora krajevnih skupnosti dne 29 .maja 1986 sprejela
ODLOK
o financiranju samoupravnih interesnih skupnosti
na področju družbenih dejavnosti za obdobje 1986—1990
1. člen
Organizacije združenega dela in delovne skupnosti ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sied-stvi opravljajo gospodarske ali negospodarske dejavnosti - in se jim ugotavlja dohodek ter niso podpisali samoupravnih sporazumov o temeljih puma samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za srednjeročno obdobje 1936—1990, plačujejo prispevke za:
1.	skupnost otroškega varstva,
2.	skupnost vzgoje in izobraževanja,
3.	skupnost socialnega skrbstva,
4.	telesnokulturno skupnost,
5.	zdravstveno skupnost,
6.	kulturno skupnost,	’
7.	skupnost za zaposlovanje,
8.	raziskovalno skupnost
po prispevnih stopnjah, ki jih za posamezno obdobje glede na določila letnih resolucij o uresničevanju srednjeročnega plana določi skupščina posamezne samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti.
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja se od 1. julija 1986.
St. 402-1/86
Ljubljana, dne 29. maja 1986.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Borut Piavšak 1. r.
LJUBLJANA VIC-RUDNIK
1274.
Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni Ust SRS, št. 18/84 in 37/85) in 114. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 13/86) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na 6. seji dne 4. junija 1986 sprejel
SKLEP
s katerim odreja javno razgrnitev osnutka spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za del območja urejanja VS-3/2 — Viško polje (VS-6 »Na Grbi«), območje zaklonišča in garaže dupiex
1
Javno se razgrne osnutek spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za del območja urejanja VS 3/2 — Viško polje (VS-6 »Na Grbi«), ki se nanaša na območje predvidenega zaklonišča in garaže duplex in ga je izdelal Zavod za izgradnjo Ljubljane, TOZD Urbanizem-LUZ pod št. 35040 v marcu 1986.
2
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik ugotavlja, da je osnutek odloka iz 1. točke pripravljen v skladu z usmeritvami dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986—2000 (Uradni list SRS, št. 11/86), v skladu s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986—1990 in v skladu z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in 37/85) ter navodili o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14(85).
3
Osnutek odloka iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v avli Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik in v prostorih krajevne skupnosti Vič za dobo 30 dni od objave V Uradnem listu SRS.
Občani v krajevnih skupnostih ter delavci in delovni ljudie v samoupravnih organizacijah in skupnostih lahko do poteka javne razgrnitve podajo pisne pripombe na kraju razgrnitve ali pa jih pošljejo Komiteju za urejanje prostora m varstvo okolja Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik.
4
Med javno razgrnitvijo se mora osnutek spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta javno obravnavati. Krajevna skupnost Vič mora na primeren način obvestiti občane v krajevni skupnosti ter de-
lavce in delovne ljudi v samoupravnih organizacijah in skupnostih.
5
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 350-43/85
Ljubljana, dne 16. junija 1986.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik mag. Borut Mišica 1. r.
LJUTOMER
1275.
Na podlagi 30. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) in 18. člena odloka o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov In samostojnih strokovnih služb skupščine občine in Izvršnega sveta Skupščine občine Ljutomer (Uradne objave občin Pomurja, št. 13/80) je Skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. maja 1986. sprejela
SKLEP
o sestavi in številu članov komiteja za družbeno planiranje in gospodarski razvoj
I
S tem sklepom se določajo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti (v nadaljnjem besedilu: organizacije in skupnosti), ki delegirajo' svoje predstavnike v komite za družbeno planiranje in gospodarski razvoj (v nadaljnjem besedilu: komite).
II
Organizacije in skupnosti zagotavljajo preko svojih delegatov v komiteju stalno in organizirano delovanje ter usklajevanje ter dela pri opravljanju upravnih zadev z delovnega področja komiteja.
III
Predsednik komiteja lahko povabi na sejo komiteja glede na vprašanja, ki so na dnevnem redu, tudi predstavnike drugih občinskih upravnih organov, strokovnih organizacij, samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij in družbenih organizacij, ki lahko prispevajo k reševanju vprašanj, o katerih razpravlja in odloča komite.
Ti lahko sodelujejo v razpravi o vprašanjih, ki so na dnevnem redu, nimajo pa pravice odločati.
IV
Komite mora na seji obravnavati vse zadeve načelnega značaja iz svojega delovnega področja: zlasti pa: analize, informacije in druga gradiva o stanju in pojavih, odloke, predpise in druge splošne akte, ki jih pripravlja in predlaga izvršnemu svetu skupščine občine ali neposredno pristojnim zborom občinske skupščine, predpise in druge splošne akte, ki jih sam izdaja ter mnenja in predloge, ki jih daje v zadevah s svojega delovnega področja.
V
S poslovnikom o delu komiteja se podrobneje uredi: način njegovega dela in postopek sprejemanja
odločitev na seji, pravice in dolžnosti predsednika komiteja v zvezi z vodenjem sej, način sodelovanja komiteja z organizacijami in skupnostmi, ki delegirajo svoje predstavnike v komite in druge zadeve, ki so vezane na delovanje in odločanje komiteja kot kolegijskega upravnega organa.
VI
Izvršni svet skupščine ugotovi, koga so v skladu s tem sklepom delegirale organizacije in skupnosti v komite in imenuje s tem sklepom določeno številb članov komiteja.
VII
Komite za družbeno planiranje in gospodarski razvoj sestavljajo predsednik komiteja in 10 članov.
V komite delegirajo po 1 člana:
— OZD s področja industrije,
— OZD s področja kmetijstva,
— OZD s področja preskrbe, turizma in gostinstva,
— OZD s področja osnovnega izobraževanja,
— SIS družbenih dejavnosti,
— SIS gospodarskih dejavnosti,
— Inšpekcijske službe, enota Ljutomer,
— krajevne skupnosti,
Izvršni svet Skupščine občine Ljutomer imenuje 2 člana.
VIII
Ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o sestavi in številu članov Komiteja za družbeno planiranje in gospodarski razvoj (Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 17/80).
IX
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 117-1/86
Ljutomer, dne 26. m E/ja 1986.
Predsednik Skupščine občine Ljutomer
Matija Sever, dipl. inž. agr. 1. r.
RAVNE NA KOROŠKEM
1276.
Na podlagi 18. člena statuta Občinske zdravstvene skupnosti Ravne na Koroškem in 20, člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Ravne na Koroškem za obdobje 1986—1990 je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Ravne na Koroškem na seji dne 23. aprila 1986 sprejela
SKLEP
o veljavnosti samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Ravne na Koroškem za obdobje 1986—1990
Skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Ravne na Koroškem ugotavlja, da je pristopilo k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Ravne na Koroškem za obdobje 1988—1990 večina udeležencev in je postal s tem veljaven.
St. 01-30-2/84
Ravne na Koroškem, dne 23. aprila 1986.
Predsednik skupščine
Frane Dobnik 1. r.
RIBNICA
1277.
Na podlagi 16. člena statuta Občinske izobraževalne skupnosti Ribnica je skupščina Občinske izobraževalne skupnosti Ribnica na 2. seji, 9. junija 1986 sprejela
SKLEP
o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni sporazum o
temeljih plana Občinske izobraževalne skupnosti Ribnica za obdobje 1986—1990
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Občinske Izobraževalne skupnosti Ribnica ugotavljata, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske izobraževalne skupnosti Ribnica za obdobje 1986—1990 sklenjen, ker ga je sprejela večina udeležencev sporazuma.
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
it. 77/86
Ribnica, dne 9. junija 1986.
Predsednik
skupščine OIS Ribnica
v	Lado Orel 1. r.
VRHNIKA
1278.
Na podlagi 16. člena statuta Samoupravne ko-munalno-cestne skupnosti Vrhnika (v nadaljevanju: SKOCES Vrhnika) in 25. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana SKOCES Vrhnika za obdobje 1986—199U je skupščina SKOCES Vrhnika na seji dne 28. maja 1986 sprejela
UGOTOVITVENI SKLEP o stopnjah, višini in osnovah sredstev za rinanctranje komunalnega gospodarstva (kolektivna komunalna raba) v okviru SKOCES Vrhnika za obdobje
1986—1990
1
Udeleženci, ki so sklenili samoupravni sporazum o temeljih plana SKOCES Vrhnika bodo v letu 1986 za realizacijo dogovorjenih nalog združevali sredstva v višini 1,52.“/o od BOD iz dohodka.
II
Prispevek iz točke I. tega ugotovitvenega sklepa obračunavajo in odvajajo TOZD in DS ob izplačilu osebnih dohodkov, od občanov in delovnih ljudi, ki s samostojnim delom opravljajo gospodarsko oziroma negospodarsko dejavnost pa prispevek obračunava in pobira Uprava za družbene prihodke občine Vrhnika.
III
Zavezanci plačila prispevka iz II. točke tega sklepa so dolžni opraviti poračun za neporavnane obveznosti do 31. julija 1986.
IV
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje.
Predsednik
skupščine SKOCES Vrhnika
Cedo Vuga 1. r.
1279.
Na podlagi 16. člena statuta Samoupravne komu-nalno-cestne skupnosti Vrhnika (v nadaljevanju: SKOCES Vrhnika) in 7. člena samoupravnega spora-
zuma o temeljih plana SKOCES Vrhnika za obdobje 1986—1990 je skupščina SKOCES Vrhnika na seji dne 28 maja 1986 sprejela
UGOTOVITVENI SKLEP o stopnjah, višini in osnovah sredstev za financiranje cestnega gospodarstva v okviru SKOCES Vrhnika za obdobje 1986—1990
I
Udeleženci, ki so sklenili samoupravni sporazum o temeljih plana SKOCES Vrhnika, bodo v letu 1986 za realizacijo dogovorjenih nalog združevali sredstva v višini 0,55 % na BOD iz dohodka.
II
Prispevek iz točke I. tega ugotovitvenega sklepa obračunavajo in odvajajo TOZD in DS ob izplačilu osebnih dohodkov, od občanov in delovnih ljudi, ki s samostojnim delom opravljalo gospodarsko oziroma negospodarsko dejavnost pa prispevek obračunava in pobira Uprava za družbene prihodke občine Vrhnika.
III
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1986 dalje.
Predsednik
skupščine SKOCES Vrhnika
Čedo Vuga 1. r.
1280.
' a podlagi 48. člena statuta Samoupravne -interesne skupnosti za varstvo pred požarom Vrhnika in 7. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom Vrhnika za obdobje 1986—1990 je skupščina Samoupravne interesne skupnosti, za varstvo pred požarom Vrhnika na seji dne 18. junija 1936 sprejela
UGOTOVITVENI SKLEP o stopnjah, višini in osnovah sredstev za financiranje potreb s področja varstva pred požarom v okviru Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom Vrhnika za obdobje 1986—1990
I
Udeleženci, ki so sklenili samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom Vrhnika bodo v letu 1986 za realizacijo dogovorjenih nalog združevali sredstva v višini 0,30 °/o na BOD iz dohodka.
II
Prispevek iz I. točke tega ugotovitvenega sklepa obračunavajo TOZD in DS ob izplačilu osebnih dohodkov, od občanov in delovnih ljudi, ki s samostojnim delom opravljajo gospodarsko oziroma negospodarsko dejavnost pa prispevek obračunava in pobira Uprava za družbene prihodke občine Vrhnika.
III
Zavezanci plačila prispevka iz II. točke tega sklepa so dolžni opraviti. poračun za neporavnane obveznosti do 31. julija 1986.
1 IV
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje.
Predsednica
skupščine SIS za varstvo
pred požarom Vrhnika
Gena Kovač, inž. 1. r.
ZAGORJE OB SAVI
1281.
Na podlagi 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85), 12. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Izlake, izida referenduma dne 16. marca 1986 in statuta krajevne skupnosti Izlake je krajevna skupnost Izlake sprejela
SKLEP
o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti
Izlake
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Izlake se uvede samoprispevek v denarju za sofinanciranje sprejetih srednjeročnih programov dela v območju krajevne skupnosti Izlake.
2.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje od 1. julija 1986 do 31. 12. 1990.
3.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom se bodo uporabljala za:
1. za rekonstrukcijo ceste Bregar—Drolc na odsekih:
— Bregar—Turnšek,
— Drolc—novo pokopališče,
— novo pokopališče—Zg. Izlake,
2. za gradnjo društveno družbenega objekta v Izlakah.
4.	člen
Skupna vrednost programa znaša 93,000.000 din, s samoprispevkom se bo zbralo 23,300.000 din, ostala sredstva zagotovijo: Cestno podjetje Ljubljana, Samoupravna komunalno cestna interesna skupnost občine Zagorje ob Savi, Območna vodna skupnost Ljubljanica—Sava, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Zagorje, Telesnokulturna skupnost občine Zagorje in društva v krajevni skupnosti Izlake.
Dinamika izvajanja programa samoprispevka se bo določala z letnimi plani in uskladitvijo samoupravnih sporazumov.
Denar, zbran v času zbiranja samoprispevka se po posebnem sporazumu odvaja Samoupravno komunalni interesni skupnosti občine Zagorje ob Savi.
5.	člen
Zavezanci plačila samoprispevka so delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Izlake, oziroma si bodo stalno prebivališče pridobili v času, ko traja samoprispevek in sicer:
1.	delovni ljudje in krajani, ki prejemajo osebne dohodke iž razmerja v združenem delu, oziroma nadomestila in delavci pri delovnih ljudeh, ki z osebnim delom samostojno opravljajo gospodarsko in poklicno dejavnost od neto osebnega dohodka 1,5 %>,
2.	delovni ljudje in krajani, ki z osebnim delom samostojno' opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot glavni ali postranski poklic od davčne osnove, zmanjšane za davke in prispevke 1,5 "/o,
po isti stopnji plačujejo samoprispevek tudi občani, ki imajo iz obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualnih storitev in avtorskih pravic, priložnostni dohodek in sicer od vsakega bruto dohodka, zmanjšanega za obračunani davek,
3.	delovni ljudje in krajani od katastrskega dohodka in negozdnih površin 1,5 % in od desetletnega etata lesne mase 36 din od m3,
4.	upokojeni krajani od pokojnin 1 °/»,
5.	delovni ljudje in krajani, ki so na začasnem delu v tujini s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti Izlake od neto osebnih dohodkov 1,5 %>.
6.	člen
Plačila samoprispevka so oproščeni:
1.	lastniki oziroma uživalci zemljišč z davčno osnovo izpod 4.830 din in zavezanci iz dohodka od kmetijstva, ki so v višinskih krajih in so po odloku o davkih občanov oproščeni plačila,
2.	lastniki kmetijskih zemljišč, ki jim je kmetijstvo edini vir preživljanja in ne presegajo 48.300 din katastrskega dohodka na leto,
3.	občani, za katere velja oprostitev občinskega samoprispevka po zakonu. Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnine z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendije učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu,
4.	samoprispevka so oproščeni na lasten predlog tudi občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja, oziroma nadomestila ter od pokojnin, če dohodek na enega družinskega člana ne presega 48.300 din. Pri tem se v dohodek štejejo dohodki, ki so osnova za odmero krajevnega samoprispevka, oziroma po 12. členu zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85).
Prošnje za oprostitev plačevanja krajevnega samoprispevka po prejšnjem odstavku rešuje poseben organ, ki ga določi oziroma pooblasti skupščina krajevne skupnosti Izlake.
7.	člen
Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani, se po 166. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov.
8.	člen
Samoprispevek pd osebnih dohodkov in pokojnin bodo obračunavali in odtegovali izplačevalci.
Od ostalih zavezancev tega sklepa pa bo obračunavala in odtegovala samoprispevek Uprava za družbene prihodke občine Zagorje ob Savi.
9.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku, se samoprispevek prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
10.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva se zbirajo na posebnem žiro računu krajevne skupnosti Izlake št. 52720-842-061-822137 — krajevni samoprispevek krajevne skupnosti Izlake. Zbiralni račun bo odprt v registru z dnem 1. 7. 1986.
11.	člen
Krajanom je zagotovljen neposreden in trajen nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev zbranih s samoprispvekom.
Skupščina krajevne skupnosti in svet krajevne skupnosti Izlake ob strokovnem nadzoru službe centra strokovnih služb SIS občine Zagorje ob Savi upravljata s sredstvi samoprispevka in sta odgovorna za zbiranje in pravilno ter namensko uporabo sredstev ter dolžna o zbranih in porabljenih sredstvih najmanj enkrat letno poročati na zboru delovnih ljudi in ob-čanor.
12.	člen
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka kontrolira SDK in Uprava za družbene prihodke občine Zagorje ob Savi.
13.	člen
Ta sklep se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu SRS ter začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1986.
Predsednik sveta KS	Predsednik skupščine KS
Janez Vidmar 1. r.	Anton Rozina 1. r.
1282.
POROČILO
o izidu glasovanja na referendumu dne. 16. 3. 1986
za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Izlake
Na območju krajevne skupnosti Izlake so bili na referendumu dne 16. 3. 1986 ugotovljeni naslednji izidi glasovanja:
1.	v volilni imenik je bilo vpisanih 1250 glasovalcev;
2.	zaradi dela v tujini se ni moglo udeležiti glasovanja 11 krajanov;
3.	pri ugotavljanju izida glasovanja je bilo tako upoštevano 1239 glasovalcev;
4.	na referendumu je glasovalo 1139 glasovalcev;
5.	po pošti (vojaški obvezniki) je glasovalo 10 glasovalcev;
6.	skupaj je glasovalo 1149 glasovalcev, ali 92,73 odstotka;
7.	za uvedbo krajevnega samoprispevka je glasovalo 762 krajanov, ali 61,50 Vo;
8.	proti je glasovalo 341 krajanov, ali 27,52 %>;
9.	neveljavnih glasovnic je bilo 46, ali 3,71 %>;
10.	glasovanja se ni udeležilo 101 glasovalnih upravičencev, ali 7,27 %.
Volilna komisija v krajevni skupnosti je na osnovi rezultatov glasovanja in zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja ugotovila, da je v krajevni skupnosti Izlake sprejeta odločitev za uvedbo krajevnega samoprispevka.
Tajnik volilne komisije KS
Marija Veber 1. r.
V	prečiščenem besedilu obrtnega zakona, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 15-743/86 z dne 11. IV. 1986 je bila v primerjavi z izvirnikom ugotovljena napaka, zato na podlagi 5. odstavka 264. člena prečiščenega besedila poslovnika Skupščine SR Slovenije dajem
POPRAVEK
obrtnega zakona (prečiščeno besedilo)
V	111. členu se v četrtem odstavku beseda »prejšnjega« pravilno glasi »drugega«, v petem odstavku pa se beseda »tretjega« pravilno glasi »četrtega«.
£t. 313-9/86
Ljubljana, dne 20. junija 1986.
Generalni skeretar
Marko Herman 1. r.
POPRAVEK
V	odloku o višini prispevne stopnje za financiranje programa samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje v občini Brežice za obdobje od 1. 6. 1986 do 31. 12. 1986 za tiste, ki niso sprejeli samoupravnega sporazuma o temeljih
# planov SIS za obdobje 1986—1990, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 23-1141/86 z dne 12. VI. 1986 se v 2. členu črta 4. točka.
Tajništvo skupščine
POPRAVEK
V	sklepu o uvedbi samoprispevka v krajevni skupnosti Kamnik-Mekinje, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 17-872/86 z dne 26. IV. 1986 se št. žiro računa v 10. členu nadomesti z novo številko, ki se glasi: 50140-842-015-300859.
f	Predsednik
Skupščine krajevne skupnosti Kamnik-Mekinje dr. Svetozar Frantar 1. r.
POPRAVEK
V sklepu o uvedbi samoprispevka v krajevni skupnosti Kamnik-Novi trg, objavljenem v Uradnem listu SRS, Št. 17-874/86 z dne 26. IV. 1986 se št. žiro računa v 10. členu nadomesti z novo številko, ki se glasi: 50140-842-015-200859.
Predsednik
Skupščine krajevne skupnosti Kamnik-Novi trg
Franc Poljanšek 1. r.
POPRAVEK
V sklepu o uvedbi samoprispevka v krajevni skupnosti Kamnik-Perovo, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 21-1055/86 z dne 30. V. 1986 se št. žiro računa v 10. členu nadomesti z novo številko, ki se glasi: 50140- 842-015-400859.
Predsednik
Skupščine krajevne skupnosti Kamnik-Perovo
Frane Rems 1. r.
VSEBINA
Stran
SKUPŠČINA SR SLOVENIJE
1228.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pri delu	1867
1229.	Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji
pogodbe med SFR Jugoslavijo in Ljudsko republiko Madžarsko o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja s protokolom	1876
1230.	Odlok o izvolitvi dveh članov v Odbor za podeljevanje prvomajske nagrade dela	1876
PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE
1231.	Odlok o pomilostitvi obsojenih	oseb	18*6
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
1232.	Sklep o vplačilu dela sredstev solidarnosti na račun sredstev solidarnosti SR Slovenije	1876
Str a*
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
1233.	Spremembe in dopolnitve družbenega dogovora o
skupnih izhodiščih za oblikovanje stanarin in najemnin v letu 198G	1877
1234.	Aneks k družbenemu dogovoru o skupnih izhodiščih za oblikovanje stanarin in najemnin v letu
1986	1877
1235.	Samoupravni sporazum o socialni varnosti v Sloveniji v obdobju 1986—1990	1878
1236.	Samoupravni sporazum o odstopanju prispevkov
invalidskim delavnicam	za določene namene	1885
1237.	Sklep o potrditvi učbenika Spoznavanje narave za
5. razred osnovne šole	1886
1238.	Sklep o potrditvi učbenika Matematika za 7. razred osnovne šole	1887
OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI
1239.	Sklep o višini tarif za povračila od posameznih osnov v letu 1986 za izvajanje minimalnega programa vodnogospodarske dejavnosti OVS Dolenjske	1887
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1240.	Odlok o začasnem računu proračuna mesta Ljubljane za leto 1985	1887
1241.	Sklep o sestavi komitejev	(Ljubljana)	1883
1242.	Sklep o soglasju k statutu TOZD Mestni potniški
promet (Ljubljana)	1891
1213. Sklep o soglasju k statutu TOZD Obmestni promet
Ljubljana	1891
1244.	Sklep o soglasju k spremembam in dopolnitvam
statuta delovne organizacije	Festival v Ljubljani 1892
1245.	Samoupravni sporazum o temeljih plana komu-
nalne skupnosti ljubljanskih občin za obdobje 1986 do 1990	1892
1246.	Sklep o sprejetju samoupravnega sporazuma o te-
meljih plana Komunalne skupnosti ljubljanskih občin za obdobje 1986-1990.	1904
1247.	Sklep o spremembi sklepa o cenah oziroma uporabninah na ljubljanskih živilskih trgih	1904
1248.	Sklep o cenah za uporabo parkirnih površin na območju mesta Ljubljane	1905
1249.	Sklep o spremembi sklepa o cenah za klasični in
žarni pokop, upepelitev, uporabo poslovitvenega in gospodarskega dela novih objektov na Žalah ter prevoz pokojnikov in najemnin (Ljubljana)	1906
1250.	Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi, delovnem
področju in sestavi komisije za sodelovanje članov v razpisnih komisijah temeljnih organizacij združenega dela v občini Cerknica	1907
1251.	Sklep o določitvi liste kandidatov, ki se Izvolijo v disciplinske komisije v OZD, TOZD in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih or-
ganizacijah in skupnostih v občini Cerknica	1907
1252.	Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in
prispevkov občanov za leto 1985 (Cerknica)	1908
1253.	Odlok o Imenovanju ceste na Menino planino (Kamnik)	1001
1254.	Ugotovitveni sklep o sklenitvi samoupravnega »po-
razuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje	za	obdobje 1986—1990	1908
1255.	Ugotovitveni sklep o sklenitvi samoupravnega spo-
razuma o temeljih plana Občinske Izobraževalne skupnosti Kočevje	za	obdobje 1986—1990	IH*
Stran
1256.	Ugotovitveni sklep o sklenitvi samoupravnega spo-
razuma o temeljih plat:a Občinske skupnosti otroškega varstva Kočevje za obdobje 198G—19S0	1909
1257.	Ugotovitveni sklep o sklenitvi samoupravnega spo-
razuma o temeljih plana Kulturne skupnosti občine Kočevje za obdobje 1986—1990	1909
1258.	Sklep o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni
sporazum o temeljih plana Občinske raziskovalne skupnosti Kočevje za obdobje	1986—1990	1909
1259.	Ugotovitveni sklep o sklenitvi samoupravnega spo-
razuma o temeljih plana Skupnosti za zaposlovanje Kočevje za obdobje 1986—1990	1909
1260.	Sklep o ceni vode v občini Kočevje in Ribnici 1910
1261.	Odlok o določitvi pogojev za gojitev živali v urbanih naseljih, ki so urejena s prostorskimi izvedbe-
nimi načrti na območju občine Lenart	1910
1262.	Sklep o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum
o temeljih plana Komunalne samoupravne interesne skupnosti občine Lenart za obdobje 1986—1990 sprejet	1911
1263.	Ugotovil veni sklep o stopnjah, virih in osnoxTah sredstev na področju komunalnega gospodarstva, združenih v okviru Komunalne SIS občine Lenart
za leto 1986	1911
1264.	Merila in kriteriji določanja sredstev za nadome-
stitev priključitve na primarno vodovodno in kanalizacijsko omrežje	na	območju občine Lenart	1911
1265.	Samoupravni sporazum o temeljih plana Samo-
upravne skupnosti za ceste za območje občine Litija za obdobje	1986—1990	1912
1266.	Ugotovitveni sklep, da je sklenjen samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne skupnosti za ceste za območje občine Litija za obdobje 1986
do 1990	1917
1267.	Sklep o stopnji, osnovi in viru združevanja finanč-
nih sredstev za vzdrževanje prekomerno obremenjenih cest na območju občine Litija	1917
1268.	Samoupravni sporazum o temeljih plana samo-
upravne komunalne skupnosti občine Litija za obdobje 1986—19990	1917
1269.	Ugotovitveni sklep, da je sklenjen samoupravni
sporazum o temeljih plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za obdobje 1986—1990	1925
1270.	Sklep o stopnjah, osnovah in virih združevanja
finančnih sredstev za gospodarjenje s skupnimi komunalnimi objekti in napravami in za gradnjo komunalnih objektov in naprav individualne in skupne rabe v Samoupravni komunalni skupnosti občine Litija za obdobje 1986—1990	1925
1271.	Odlok o tinanciranju samoupravnih interesnih
skupnosti na področju družbenih dejavnosti za obdobje 1986—1990 (Ljubljana Bežigrad)	1925
Stran
1272.	Sklep o skladnosti dokumentacije za realizacijo za-
zidalne zasnove za del zazidalnega otoka BS 2/2 — Rapova lama (Ljubljana Bežigrad)	1926
1273.	Odlok o financiranju samoupravnih interesnih skup-
nosti na področju družbenih dejavnosti za obdobje 1986—1990 (Ljubljana Center)	1926
1274.	Sklep s katerim odreja javno razgrnitev osnutka
spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za del območja urejanja VS-3/2 — Viško polje (VS-6 »Na Grbi«), območje zaklonišča in garaže duplex (Ljubljana Vič-Rudnik)	1927
1275.	Sklep o sestavi In številu članov komiteja za družbeno planiranje in gospodarski razvoj (Ljutomer) 1927
1276.	Sklep o veljavnosti samoupravnega sporazuma o
temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Ravne na Koroškem za	obdobje	1986—1990	1928
1277.	Sklep o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni
sporazum o temeljih plana Občinske izobraževalne skupnosti Riontca za	obdobje 1986—1990	1928
1278.	Ugotovitveni sklep o stophjah, višini in osnovah
sredstev za financiranje komunalnega gospodarstva (kolektivna komunalna raba) v okviru SKOCES Vrhnika za obdobje 1936—1990	1928
1279.	Ugotovitveni sklep o stopnjah, višini in osnovah sredstev za financiranje cestnega gospodarstva v
okviru SKOCES Vrhnika	za	obdobje 1986—1990	1929
1280.	Ugotovitveni sklep o stopnjah, višini in osnovah
sredstev za financiranje potreb s področja varstva pred požarom v okviru Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom Vrhnika za obdobje 1986—1990	1929
1281.	Sklep o uvedbi samoprispevka za območje krajevne
skupnosti Izlake (Zagorje	ob	Savi)	1929
1282.	Poročilo o izidu glasovanja na referendumu v KS
Izlake (Zagorje ob Savi)	1930
—	Popravek obrtnega zakona (prečiščeno besedilo) 1930
—	Popravek odloka o višini prispevne stopnje za financiranje programa samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje v občini Brežice za obdobje od 1. 6. 1986 do 31. 12, 1986 za tiste, ki niso sprejeli samoupravnega
sporazuma o temeljih planov SIS za obdobje do 1990					1986	1931
— Popravek sklepa Kamnik-Mekinje	o	uvedbi	samoprispevka	V	KS	1931
— Poprax*ek sklepa Kamnik-Novi trg	o	uvedbi	samoprispevka	v	KS	1931
— Popravek sklepa Kamnik-Perovo	0	uvedbi	samoprispevka	v	KS	1931
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor In odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1986 2500 din. inozemstvo 8000 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake Številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Kardeljeva 3 2 — Poštni predal 379/VII — Telefon direktor, uredništvo, sekretar. Šef računovodstva 224 323, prodaja 224 337, računovodstvo naročnine 211 814 — 2iro račun 50) 00-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje št. 23-85