Posamezna številka 6 vinarjev. ŠleV. 169. ^vcn Ljubljane 8 vin.	y L|nDl]aDl, V |eM, 25. jUillfl 1913.
Leto XLI.
= Velja po pošti: =
Za celo leto naprej . , K 26'— za en meseo „ . . „ 2'20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24*— za en mese, „ . . „ 2'—
V	upravi prejema, mesečno „ 1*70 =. Sobotni izdaja: =
za celo lete ...... 7'—
za Nemčijo oeloletno , „ 9*— za ostalo inozemstvo „ 12'—
Inserati:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popust.
Poročna oznanila, zahvale, osmrtnice 111:
enostolpna potitvrsta po 18 vin.
Poslano:	■:
enostolpna petitvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemšl nedelje in praznike, ob 5. ari pop.
Redna letna priloga Vozni red.
Ki- Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/I1L Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne — sprejemalo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen lis! za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi uliol St. 6. — Račun postne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravniškega teleiona št. 188.
J*" Današnja številka obsega £ strani.
Volitve na Goriškem.
Dr. Gregorčič in Berbuč propadla.
V	goriški okolici jo dobila mlacla S. L. S.: Roječ 849, Obljubck 762, Ko-vačič 739 glasov. Stara s traja: Berbuč 196, Marinič 484, Pirih 377, samostojni starostrujarski kandidat Budili 100 glasov. — Liberalci: Furlani 849, Jvlanj-šček 792, Gorjup 787. — Stara struja je torej propadla in v ožjo volitev pridejo kandiclatjc mlade struje S. L. S. in liberalci.
Na Tolminskem so dobili kandi-datje Mlade S. L. S.: Abram 391, Rejec 388 glasov. Stara struja: Dr. Gregorčič 193, Torkar 148 glasov. Liberalca Miklavčič 341, Mikuž 252 glasov. — Propadla sta dr. Gregorčič in Torkar. V ožjo volitev prideta kandidata Mlade S. L. S. z liberalci.
Na Krasu sta propadla dr. Stcpan-čič in Čcrnc, zmagala sta Domineo in ilr. Gregorin z okrog 100 glasovi večine.
Ožje volitve se vrše v torek, dne 29. t. m.
V	Furlaniji so zmagali kandidatje laške kršč.-socialne stranke baron Lo-catelli (460 glasov), odvetnik dr. Flego 446, Pouton 440 glasov. — Socialisti so dobili po tri glasove. Liberalci: dr. Pct-tarin 345, Marcuzzi 326, Malacrca 324 glasov.
Pred važnimi noiranjepolitičnimi odloCiivami.
Min. predsednika grofa Stiirgkha in notranjega ministra barona Heinol-da je včeraj zaslišal cesar v avdicnci, ki je trajala skoraj dve uri. Ministra sta poročala o notranjepolitičnih aktualnih vprašanjih. Predvsem se je raz-motrival političnogospodarski položaj v Galiciji in pa češka finančna kriza. V včerajšnji avdicnci najbrže cesar še ni izrekel zadnje besede, ker danes dopoldne še enkrat zasliši Heinolda. Popoldne se je v Išl pripeljal tudi :<jnez Lob-kovic, višji češki deželni maršal. Cesar q;a zasliši danes ob 11. uri dopoldne v avdicnci.
Iz Prage se poroča, da namerava vlada, ko odstopijo češki deželni odborniki, sestaviti deželno upravno komisijo, v kateri bodo izključno le uradniki sedeli. Pri sestavi komisije sc bodo ozirali na to, da bodo imenovali uradnike člane komisije po narodnosti v tistem razmerju, v katerem je zdaj sestavljen češki deželni oclbor. Praški politični krogi z vso gotovostjo trde, da višji deželni maršal odstopi.
Kar sc tiče izjalovljenega poizkusa liajeti deželno posojilo, se je pogajal finančni referat dr. Pinkas tudi z zavarovalnicama »Praga« in »Slavija«. »Praga« je izjavila, da bo imel upravni svet šele septembra sejo, »Slavija« jc pa izjavila, da nima dovolj sredstev, da bi mogla deželi milijone posoditi. Do srede avgusta razpolaga še dežela s sredstvi, da pokrije tekoče izdatke, a vsaj ob koncu avgusta bi se morala izplačila ustaviti.
Nemci, ki so povzročili s svojo večletno obstrukcijo, da stoji češka deželna uprava pred bankerotom, so seveda s sedanjim položajem zelo zadovoljni. Pod prikritim absolutizmom, ki bo zavladal na Češkem- kakor vse kaže, upajo, da se jim ne bo slabo godilo. A zavednost češkega ljudstva je pa tudi tako velika, da kljub absolutizmu nemška drevesa ne bodo kdosigavedi kako zrasla. Nemci so krivi, da se poizkuša na Češkem uvesti absolutizem, a Nemci se bodo zato še kesali, ker bo z vpeljavo absolutizma v Češki ustvarjen zelo nevaren prejudic, ki še lahko Nemce tepe. Hipno so s pripomočjo slabotno avstrijsko vlade Nemci na površju, a
kako bo ta njih hipni uspeli v parlamentu vplival, jc vprašanje, ki se ga že najzagrizenejše nemško časopisje boji.
Novoizvoljeni gališki deželni zbor se skliče še meseca septembra. Predvsem se bo šlo zato, da se dovolijo podpore prebivalstvu, ki je radi zadnjih povodanj v Galiciji trpelo strašno škodo.
Namestnik hrvaškega bana, mini-sterialni tajnik Unkclhauser, je poclal novemu kraljevemu komisarju baronu Skerletzu demisijo, ki jo jc ta tudi načelno sprejel. Unkclhauserjev naslednik se imenuje, ko se Skerletz posvetuje v Zagrebu s hrvaškimi politiki. V Budimpešti se vrši danes konferenca hrvaških poslancev, katere se udeleže tudi prejšnji hrvaški ban Tomašič, novi minister za Hrvaško grof Pejacse-vic.li in hrvaški kraljevski komisar Skerletz.
Nev PGM na Balkanu.
Turške čete, ki so do zdaj pri Ča-taldži mirovale, so zavzele Odrin, s Sc-limove mošeje, na kateri so Bulgari namestili križ, znamenje krščanstva, zopet sneli in jc zamenjali s polumcse-ccm, in sc moreč in požigajoč vale ž c proti J a m b o 1 i na stari bulgarski zemlji. Vsa grozodejstva, ki so od veka s turškimi pohodi združena, se obnavljajo, bulgarsko prebivalstvo beži pred sovražnikom, ki so ga bulgarski generali lansko zimo do nog potolkli. Decembra meseca 1912 so Bulgari zmagoslavno korakali proti Carigradu, danes groze Turki Sofiji, kajti car Ferdinand nima danes enega vojaka, ki bi ga mogel v sedanjih okoliščinah postaviti Turkom nasproti.
Medtem ko sovražnik krščanskega imena že po Rumeliji pleni in kolje, p a s c Bulgari še vedno s Srbi in Grki n a s e v e r u b o j u j e j o. Bog ve, zakaj še zdaj ni premirja, ki so ga vsi tako potrebni. Mogoče, da so bulgarski generali spričo dejstva, da so Rumuni svoje prodiranje ustavili, zopet dobili korajžo, mogoče, cla Srbi in Grki Bulgarom ne zaupajo in jih hočejo rajši še enkrat odločilno poraziti ,preden se začno z njimi pogajati, mogoče, da Bulgari rc« nc kažejo dobre volje se sporazumeti, ampak vse zopet le zavlačujejo.
Naj bo tega kriv kdorkoli, Bulgari računajo na to, da bodo s Turki opravile velesile, da bo vsled tega prišlo na Balkanu do intervencije Evrope in da sc bo vsled tega položaj tako izpre-menil, da bo Bulgarija zopet dobila na vse strani duška in lahko vse popravila, kar so njeni generali zdaj zagrešili. Zakaj za pot v Kanoso se car Ferdinand očividno še danes ni mogel odločiti. Če se bo njegov račun obnescl, to pa je precej dvomljivo.
Lahko se namreč s precejšnjo verjetnostjo reče, da Evropa T uric o m nič r e s n c g a ne bo p r i-zadjala. Skupna brodovna demonstracija v Carigradu ni verjetna in bi tudi dolgo ne imela zaželjenega uspeha. Okupacija Armenije od strani Rusije — to še ni dozorelo vprašanje in bi imelo nevarne posledice. Rusija dobro ve, katera država bi utegnila ta njen zgled na drugi strani posnemali. Pri ruski diplomaciji pa je sploh tako, da ravno nasprotno tega misli, kar javno napoveduje. Našemu londonskemu dopisniku je nek bivši srbski državnik dejal, da si je treba, kadar Rusija poda kako oficielno izjavo, vedno nasprotno od tega misliti, kar je povedano. Po vsej priliki misli Šazonov tako: Turke naj vržejo zopet vun Ji u I-gari, ki naj se glede tega s svojimi bivšimi zavezniki in z Burnimi domenijo. Bomo videli, če ne bo tako.
Na severnem bojišču se pa bojna sreča najbrž ne bo obrnila. Srbi iu Grki so pri Kresni medseboj že v sliku in čc bi sc vsa stvar res presukala,
bodo Rumuni zopet nastopili. Zakaj, to je pribito, da Rumuni hočejo, da se Balkan razdeli po takem načelu, da Bulgarija nc dobi tiste hegemonije, o kateri Koburžan sanja, čeprav bo najbrž tudi srbske in grške želje nekoliko pristrigla.
Najbolj možato bi torej bilo, čc bi Bulgari hitro sklenili vsaj pred mir in skušali svoje bivše zaveznike pridobiti zopet za vojsko zoper Turčijo. Zaupanje. v Evropo utegne Radoslavova gol ju fati.
XXX
TURKI V STARI BULGARIJI. — NA SELIMOV5 MOŠEJI SE BLEŠČI ZOPET POLUMESEC. — TURKI MORE IN PGŽIGAJO,
Dunaj, 24. julija. Kakor »VVicner AUgemeine Zeitung« poroča se popolnoma potrjuje poročilo, da so udrle turške čete v staro Bulgarijo. Turške čete so prodrle v smeri proti Jamboliju ob roki Tundži. Južno bulgarsko prebivalstvo beži pred Turki. Bulgarski poslanik na dunajskem dvoru, Sala-bašev, jc danes zunanjemu uradu predložil verbalno noto, v kateri Bulgarija protestira proti postopanju Turkov, ki bije v obraz mednarodnemu pravu in poziva Avstro-Ogrsko, naj nastopi. Bulgarija jc tako tudi pri ostalih velesilah nastopila.
Dunaj, 24. julija. »Siidslavvisclie Korrespondenz« poroča iz Carigrada: Šejk ul Izlamu je Enver bej brzojavil, da so mohamcdanci zopet pomohamc-clanili Sclimovo mošejo v Odrinil in nadomestili križ s polumesecem. Vojaki so iz veselja plakati, ko se je zopet čul z mošejc klic »Alah il Alah«.
CAR FERDINAND APELIRA NA EVROPO.
Soiija, 25. julija. Včeraj je car Ferdinand pozval k sebi v palačo tliplo-matiški zbor in ministre in sledeče izjavil: Jaz polagam veliko važnost na to, da sem pred celo Evropo zoper prodiranje turško armade protestiral, ker je Turčija s tem kršila londonsko pogodbo. Turčija je vdrla v bolgarsko ozemlje v smeri proti Trnovu in Jam-boliju, požiga vasi, kolje prebivalstvo in razširja paniko. Jaz nc morem verjeti, da bi mogle velesile, ki so podpisale svoje ime pod diplomatični akt, to mirno prenesti. To zasmehovanje londonske pogodbe se obrača proti vsem velesilam. V veliki stiski, v kateri sc Bulgarija nahaja, apeliram na zastopnike cele Evrope, naj trpljenju prebivalstva, ki pred svojimi nekdanjimi tlačitelji beži, napravijo konec.
STALIŠČE TURČIJE.
Carigrad, 24. julija. Trdi se, da bo odgovorila Pori a na Genadijcvo zahtevo, naj se Turki umaknejo za mejo, ki jo jc londonska konferenca določila, da Bulgarija nima pravice lo zahtevati, ker so določila londonske mirovne pogodbe postala ničeva.
VELESILE NE BODO NIČ NAREDILE.
London, 25. julija. V včerajšnji konferenci poslanikov se glede na prodiranje Turčije v Trakiji ni dosegel noben sporazum. Vest, da Turčija koraka žc proti Plovdivu, je vzbudila veliko vznemirjenje. Velesile se bodo poslu-žile vseh sredstev, katera so jim na razpolago, da prisilijo Turčijo do vpo-števanja londonskih sklepov, vendar se pa bodo ta sredstva vsaj za zdaj omejevala na odloke finančne in me-ralne narave. Bržčas se bo Turčiji izročila ostra protestna nota, glavna stvar pa sc bo pač morala prepustiti Bulgariji. Pretnja Rusije, da zasede Armenijo, na jbrže ni rti ti resno mišljena. Sicer pa bi Anglija in Nemčija tana na noben način ne dopustile, ker bi bil s tem dnn signal za razdelitev azijske Turčije.
Pariz, 25. julija. N' diploinatičnih krogih so šc včeraj pričakovali, da bo
Rusija podvzela iniciativo zoper Turi či jo. Sedaj so pa izjavlja, da bi intcr-i venci ja Rusije ne bila vsem velcvlastem povšeči. Vzdržujejo se vesli, da se bo pooblastila Rumunija, da zoper Turčijo nastopi, za kar bi seveda bil predpogoj, da so Bulgarija s svojimi nasprotni'« cami popolnoma sporazume.
Peterburg, 24. julija. Zastopniku c. kr. brzojavnega korespondenčnegai urada se je s kompetentne strani izjavilo: Govorice, da Rusija mobilizira in poročila inozemskega časopisja, da je odplulo črnomorsko brodovje ter da se vrne vojni minister v Rusijo, niso ute« meljena.
London, 24. julija. Angleškemu brodovju v Pircju je bilo včeraj lika-, zano, da naj v Bospor odplove. (Se lahko na dva načina tolmači.)
RUMUNSKI KRAI.J SULTANU.
Bukarešt, 24. julija. Kralj Karol jo" poslal sultanu brzojav, v katerem sc sklicuje na usluge, ki jih je Rumunija tolikokrat izkazala Turčiji, in opozarja, da jc Evropa na najodločnejši način do« ločila usodo Tracijc.
TURKE ZAPODE RUMUNI?
Dunaj, 24. julija. O pozornost vzbu-jajočem poročilu, da nameravajo bajo Rumuni proti Odrinu prodirati in ga osvojiti, poroča »Neues VVicner Tag-i blatt« iz dunajskih diplomatičnili kron gov, da ni še nič pozitivnega o tem na-< črtu znanega, a da, kakor zdaj stvari stoje, ni popolnoma nemogoč. Rumunija sili zdaj na premirje in na mir, da se lahko zopet Odrin zavzame. O d rim sko vprašanje se bo komaj z diploma« vičnimi notami rešilo. Kaki velesili bi ostale velesile težko podelile poobla« slilo, naj proti Turčiji nastopi. Ne pre« ostane drugega, kakor da se to pre« pusti Bidgariji, ki se bo v sedanjih razmerah rumunske pomoči poslužila, da zopet Odrin osvoji.
GRKI NISO S TURKI V ZVEZI.
Dunaj, 24. julija. »Siidslavvische Korrespondenz« poroča s poučeno strani iz Aten: Iz Carigrada razširjena poročila, češ da sta se Grška in Turčija dogovorili o akciji Turkov, so popol« noma neutemeljena. Nasprotno jc res, da so se odgovorna mesta turški akciji upirala in da so pod gotovimi okoliščinami pripravljeni proti tej akciji na« stopiti. Grška poverjenika Dragumis iu Levidis se v Carigradu šele nekaj dni pogajata o vprašanjih, ki se tičejo rati« fikacijc miru, vprašanja otokov, kapi« tulacij iti vojno odškodnine. Sporaz« umeli se Grki in Turki še niso in se a poučene diplomatičnc strani poroča, da smatrajo v Carigradu stališče Grške za nesprejemljivo.
PORTA — DEMENTUJE.
Carigrad, 21. oktobra. Porta demen« tuje, da bi turška armada korakala! proti Jamboliju. Gcneralisimus brzojav] j a, da so Bulgari v Odrinu, prodno so se umaknili, ubili 34 Grkov in jih potopili.
SRBIJA, GRČIJA IN RUMUNIJA PO* STOPAJO SOLIDARNO. — TURŠKI VPAD BRIGA V PRVI VRSTI BULGA« RIJO. — INTERVENCIJA RUMUNIJE JE USPEH SRBSKE DIPLOMACIJE.
Belgrad, 2i. julija. Vsi poizkusi nove bulgarske Hadoslavove vlade, da se Bulgarija sporazume z Rumunija posebej iu brez ozira na Srbijo in Grčijo, so se izjalovili. Med Rumunijo in zaveznicama se je tudi v tem oziru dosegel sporazum, da se bodo vojaška in politična vprašanja (ustavitev sovražnosti in določitev nevtralne cone oziroma pogoji za mirovne preliminarijc i,i mir) obravnavala skup;ij v Buka« rešlu iu ue ločeno \ Nišu iu Bukarcšlu. Zavczuici namreč nikakor nista rnooll
dopustiti, da bi se sovražnosti ustavile preje, nego Bulgarija glasno in jasno ne izjavi, koliko in kaj bo v mirovni pogodbi priznala zaveznicama v političnem in teritorialnem oziru. Drugače bi Bulgarija ugodnosti premirja lahko izkoristila v to, da bi zbrala svoje sile in na škodo zaveznic zavlačevala pogajanja. — Turčija k pogajanjem v Bukareštu ne bo imela dostopa, to je čisto gotovo. Njen spor z Bolgarijo nima nobene zveze z rumunsko-srbsko-grško stvarjo in ga imata Bulgarija in Turčija rešiti same med sabo kakor vesta in znata. — Kar se tiče vesti o nekem nesporazumu med Srbijo in Rumunijo na eni ter Srbijo in Grčijo na drugI strani, so popolnoma neutemeljene. Med vladami teh držav vlada tako v političnih kakor vojaških vprašanjih najlepša edinost. Med Srbijo in Grčijo obstoji pogodba, ki v podrobnostih rešuje vsa teritorialna vprašanja. Glavno pa je, da med srbskimi in grškimi državniki in v obojestranski javnosti vlada zavest skupnih interesov, ki sc nikjer nc križajo. — Ravnotako ni res, da bi bili v Belgradu nevoljni na Rumunijo, ker si v sedanjem balkanskem sporu prisvaja odločujoče mesto. Nasprotno, z ozirom na zveze, ki jih ima Rumunija s trozvezo, je za Srbijo vele-važno, da se Rumunija udeležuje mirovnih pogajanj z Bulgarijo, oziroma pogajanj o razdelitvi balkanskih teritorijev v smislu ravnotežja na Balkanu. Saj ni misliti, da bi trozveza resno nasprotovala določbam, ki se bodo sklenile s sodelovanjem Rumu-nije. Udeležba Rumunije v tej stvari se smatra naravnost za velik uspeh srbske diplomacije. Tukajšnji krogi se tudi zanesljivo nadjajo, da se bo novi balkanski zvezi, ki se bo sklenila na mnogo širši podlagi, pridružila tudi Rumunija. Kaj bo storila Bulgarija, se danes še ne more z gotovostjo reči.
(ZPREMENJENI DIPLOMATIČNI PO-LOŽAJ.
Bukarešt, 24. julija. Diplomatičen položaj sc je včeraj v važni točki izpre-menil. Srbska vlada je opustila svoje prejšnje stališče, po katerem naj bi še pred pogajanji v Bukareštu sovražnosti prekinile in zdaj želi, naj se o vseh vprašanjih v Bukareštu pogajajo, medtem ko se bodo sovražnosti nadaljevale. Srbija to s tem utemeljuje, češ, da so vznemirjajoča poročila iz Sofije pretirana. Srbska vlada se je torej pridružila naziranju Grške.
KRALJ KAROL.
Bukarešt, 24. julija. Kralj Karol jc carju Ferdinandu poslal zelo prisrčno depešo, v kateri ga obvešča, da je Srbiji in Grčiji predlagal, naj se sovražnosti nemudoma ustavijo.
SRBIJA ODKLANJA PREMIRJE?
Belgrad, 24. julija. Srbija je odklonila premirje, sklicuje se na dejstvo, da so še nedavno Bulgari napadli srbske meje.
BULGARSKO ZAVLAČEVANJE.
Sofija, 24. julija. (Oficielno.) Pogajanja v Nišu so sc zakasnila, ker bulgarski delegati niso imeli polnomoči se tudi z rumunskimi delegati pogajali, o kojih prihodu niso nič vedeli. Potrebne instrukcijc se bodo poslale še danes.
STALIŠČE RUMUNSKE VLADE GLEDE MIROVNEGA VPRAŠANJA.
Bukarešt, 24. julija. Grčija je poslala noto, v kateri izraža svoje stališče, naj bi se tudi o premirju sklepalo v Bukareštu. Na to stališče se je postavila tudi srbska vlada. Rumunija je odgovorila, da jc s tem zadovoljna, ako sc preje v Nišu skleBo ustavljenjc sovražnosti. V Bukareštu bi sc moglo potem sklepati še o ostalih vprašanjih premirja, kakor tudi o predmiru in miru. Rumunija upa, da Grčija to sprejme.
AVSTRIJSKO-RUSKI KORAK V ATE-NAH IN BELGRADU.
Atene, 24. julija. (Oficielno.) Ruski poslanik Demidov in avstro-ogrski poslanik pl. Braun sta včeraj prijateljsko pri grški vladi intervenirala, naj bi sc sovražnosti ustavile, šc preden se začno pogajanja. Enak korak sta dan preje storila v Belgradu. Grčija je odgovorila, da sc bo posvetovala s svojima zaveznicama.
INTIMNOST MED SRBIJO IN RUMUNIJO.
Belgrad, 24. julija. Prisrčnost med Srbi in Rumuni dokazuje dejstvo, da se je v včerajšnjem ministrskem svetu prečitala rumunska nota, v kateri rumunska vlada srbsko cbvešča, kljub
temu, da je Italija Rumunijo prosila, naj noto zaupno smatra, da jc Italija precej ostro Rumunijo pozvala, naj kolikor mogoče hitro z Bulgarijo mir sklene. Tukajšnji krogi, ki so v zvezi z vlado, ne prikrivajo, da je Italija bržčas vsled vpliva Avstro-Ogrske tako postopala.
IZJAVA RADOSLAVOVA.
Dunaj, 24. julija. Dopisniku »Neue Fr. Presse« je bulgarski ministrski predsednik Radoslavov izjavil: Upam, da dosežem že jutri premirje z vsemi državami, kakor hitro pride delegat Grške v Niš, kjer se sklene le premirje in sc odloči vprašanje o demobilizaciji. O preliminarnem miru se bomo pogajali z vsemi udeleženci v Bukarešti. Sklepi v Bukareštu se predlože v sankcijo evropski konferenci, ki bo najbrže zopet v Londonu zborovala. Obžalovati se mora, ker Grki in Srbi nadaljujejo napade, ker upajo priboriti šc odločilne zmage. Žal, da se še povsod bijejo boji, a naša hrabra armada jc briljantno vse napade odbila. Danes še se nam je poročalo, da je bil en srbski polk pri Bo-silgradu uničen. Glede na Turčijo so nam velesile zagotovile, da hočejo stvar same v roko vzeti in da se nam ni nič bati. Kljub temu nas danes Turčija najbolj skrbi, ker stoji turška armada že pri Svilenu, vse uničuje in kolje prebivalstvo.
LAŠKO MNENJE O POLOŽAJU.
Rim, 24. julija. Rumunija hoče od« ločno ravnotežje na Balkanu. Zato bo tudi gledala, da Srbija in Grčija ne stavita prekomernih zahtev. Zlasti velja to za Grčijo. Po etnograiskih načelih se Makedonija ne bo razdelila. Kar se tiče Turčije, ni verjetno, da bi Evropa podelila Rusiji kak mandat.
NA BULGARSKO - SRBSKO • GRŠKEM BOJIŠČU.
Kolin, 24. julija. »Kolnische Ztg.« poroča iz Sofije: Ob srbski fronti pri Kočam—Krivi Palanki stoji 200.000 vojakov v hudem boju. Srbi so tu pod-vzeli vztrajen napacl proti bulgarskim črtam, ki se popolnoma drže. Zahodno od Trna je vrgel močan zbor Srbe nazaj in je vdrl v Moravsko dolino. Pri nadaljnjem prodiranju Turkov čez staro bulgarsko mejo so se bili pri Svilemi hudi boji z Bulgari.
Sofija, 24. julija. Včeraj je bilo v okolici Pirota mirno. Pri Vlasini so bili napadi Srbov odbiti in so bili iz celega okrožja prepodeni. Pri Krivi Palanki je bilo tudi ta dan mirno. V okolici Ivočaiic so združene srbske, grške in črnogorske čete z močnimi silami napadle levo bulgarsko krilo, a so bile povsod odbite. Bulgari so pustili, da so se posamezni oddelki približali do 100 korakov do utrdb, a nato so jih s strašnim streljanjem vrgli nazaj. Makedonski odrinski bataljon je ob nekem napadu Črnogorcev zarubil tri mitraljeze, s črko N. Grški oddelek, ki je prodiral med dolinami Strume in Bregalnice, je bil od treh strani obkoljen in med strašnim ognjem prisiljen, da se je ob velikih izgubah umaknil. Bulgarske čete se na celi bojni črti izborno drže.
Belgrad, 24. julija. (Iz uradnega srbskega vira.) Po dvodnevnem bojuso naše čete zavzele Belogradčik. Zadnjo utrdbo so osvojile z napadom ponoči. Sovražnik je bil popolnoma poražen in se je umaknil z velikimi izgubami v neredu proti Lom Palanki in proti Vi-dinu. Naše čete so bile včeraj zjutraj napadene, ko so proti Vidinu prodirale. Boj je trajal do štirih popoldne. Bulgari so se morali z velikanskimi izgubami umakniti nazaj v prejšnje postojanke. Naše čete stoje zdaj 10 km pred Vidinom. V smeri proti Pirotu se bijejo manjši boji obmejnih prednjih straž. Pri Vlasinji se je odbil bulgarski napad. Včeraj je bil artiljerijski boj. Pri DeČaniju in Kladencu smo sovražnika popolnoma od naše meje odgnali. Ko so se Bulgari umikali, so nekaj vasi zažgali. V smeri proti Carjevem Sel u pri izviru Bregalnice je pričel včeraj ob šestih zvečer sovražnik streljati iz topov in havbic proti našim postojankam pri Črni. Naši niso odgovarjali. Po enournem obstreljevanju je poizkusila bulgarska pehota presenetljiv napad. Artiljerija je nato obstreljevala sovražnikove fronte in krili. Bulgari so bili popolnoma poraženi in so se z znatnimi izgubami v neredu umaknili. Od jutra sem se bije tam hud boj.
Belgrad, 23. julija. (Iz uradnega srbskega vira.) Včeraj so se bili v smeri proti Krivi Palanki važni boji. Minulo moč so poizkusili Bulgari v smeri proti Carjevemu Selu izvesti napad, a naše četo, ki so vedno na straži in ki iz izkušnje poznajo presenetevalno bulgarsko taktiko, so hitro sovražnika v nje-
gove stare postojanke vrgle. Danes ob treh zjutraj je poizkusil sovražnik obnoviti napad pri Izer Pobični. Boj je trajal z odmori skoraj cel dan. Zveza med našimi četami in Grki je popolna.
Atene, 24. julija. Vojno ministrstvo objavlja sledečo brzojavko glavnega stana: Na desnem krilu grške armade se sovražnik še zasleduje. Naše čete so zasedle Dobrinico in Banico. Sovražnik sc je umaknil v Mehomijo. V Strimon-ski dolini je zasedla naša armada dc-file Kresna. Grki prodirajo naprej. Sovražnikovo levo krilo, ki je bilo že večkrat poraženo, se na celi črti umika proti Triskovu in Panotjarcvu.
POLOŽAJ V SOFIJI.
Dunaj, 21. julija. Iz Sofije se »Siid-slawischer Korresp.« poroča: Vladni krogi izjavljajo, da Bulgari zapuščajo Makedonijo. 15.000 rodbin in nad 60.000 borilcev je pobegnilo pred sovražnikom v Sofijo, na tisoče pa šc beži. Nad 20 tisoč Makedoncev se zdaj na bulgarski strani bori proti Srbom in Grkom.
Sofija, 24. julija. Neresnične so vse govorice, da je izbruhnila v Bulgariji revolucija in da razsaja kolera. V celi Bulgariji vlada vzoren red, slučaji kolere so osamljeni. Splošno je razpoloženje dobro, najbolj pa vpliva pomirjevalno, ker je rumunska armada ustavila prodiranje. Največjo skrb povzročajo tisočeri begunci, za katere primanjkuje hrane. Ministrski predsednik Radoslavov jc dopisniku »Neue Freie Presse« izjavil, da bodo begunci proti državni odškodnini na polju želi in bo zato jutri od zbornice zahteval kredit.
Kolin, 24. julija. Zasebno se poroča iz Sofije, da so razmere take, da se nc more za nič jamčiti. Plenitev pekaren in mesnic, razbite šipe, krvavi spopadi s policijo, ki je brez moči, so nekaj vsakdanjega. Vojaki morajo večkrat nastopiti, osobito, če ljudstvo na shodih grozi inozemskim poslaništvom. Najbolj besno je ljudstvo na Daneva in se boje, cla ne bo ušel ljudski ne-volji.
Belgrad, 25. julija. Pri Kumanovu vjeti bulgarski vojaki pripovedujejo, da vlada v bulgarski armadi uporen duh in da so bulgarski vojaki že veliko častnikov ubili.
MED AVSTRIJO IN RUSIJO Ni SPORAZUMA. Peterburg, 24. julija. Med Avstrijo in Rusijo ne obstoja glede Balkana noben sporazum.
RUSIJA MOBILIZUJE.
Poznanj, 24. julija. Iz Varšave se poroča, da se v teh dneh izda povelje za poizkusilo mobilizacijo v okrajih Varšava in Vilna. Od lanske jeseni so vojaki neprestano za pohod pripravljeni. Poizkušno mobilizacijo izvedejo v desetih dneh. Varšavski okraj šteje pet, vilnski pa štiri armadne zbore.
CAR FERDINAND CARJU NIKOLAJU.
Sofija, 24. julija. Car Ferdinand je poslal ruskemu carju lastnoročno pismo, v katerem ga prosi, naj Bulgarijo čuva.
AVTONOMIJA MAKEDONIJE.
Peterburg, 24. julija. Ruski zunanji urad je Bulgariji svetoval, naj ne postavi na dnevni red avtonomije Makedonije, ker bi to položaj le šc bolj kom-pliciralo.
Dnevne novice.
-f- Nepreklicno zadnji rok za odpošiljatev zglasilnic katoliškega shoda je ponedeljek, 28. t. m. Prosimo nujno, naj vsak župni urad ta rok zanesljivo točno upošteva.
+ Občinske volitve v Šmariji pri Ljubljani. Včeraj so se vršile v Šmariji ponovne občinske volitve. Po hudem boju jc zmagala na celi črti Slovenska Ljudska Stranka.
+ Kranjske občine in deželni glavar. Občine Tribuče, Ribnica in Čatež ob Savi so poslale deželnemu glavarju čestitko ob njegovi 501etnici in mu izrekle zaupanje.
-f- Deželni glavar dr. Šusteršič — častni tržan občine Ribnica. Odbor trške občine Ribnica je v svoji seji dne 17. t. m. izvolil d e ž e 1 n e g a g 1 a v a r-j a dr. Š u s t e r š i č a častnim občanom.
-f Politični shodi. I z P reči n e. V nedeljo, dne 27. t. m., popoldne ob 4. uri priredi Kmečka 7rvez{* politični shod pri g. podžupanu in posestniku Antonu Osolniku na Muhaberu št. 5. Poročala bosta državni poslanec gospod Evgen Jarc in gospod dr. Ogrizek iz Novega mesta,
+ častni občani. Občina Velike Lašče je v svoji izredni seji dne 22. julija t. 1. soglasno imenovala deželnega predsednika Teodor barona Schvvarza in okrajnega glavarja v Kočevju Erne-sta barona Schonberger, svojim častnim občanom.
+ Telovadni odseki se opozarjajo, da nemudoma vrnejo Zvezi Orlov vposlane jim vprašalne pole. Priglasiti se morajo tudi potom župnih uradov. Pristopnina znaša za vse uniformirane Orle 1 K.
—	Promocija. Na univerzi v Fri-burgu je bil dne 21. t. m. promoviran doktorjem modroslovja p. Hadrijan Kokolj. — V Rimu je napravil tl.ie 12. t. m. p. Ciprijan Napast izpite za generalni lektorat. Oba omenjena patra sta člana naše slovenske frančiškanske provincije. Častitamo!
—	častni občani. V občini Goče s<3 bili za zasluge na gospodarskem polju ozir. pri ustanavljanju župnije častnim občanom imenovani sledeči go-spod je: c. kr. deželni predsednik baron Schvvarz, deželni glavar dr. šusteršič, dvorni svetnik grof Chorinsky, poslanec kanonik dr. Žitnik, deželni odbornik dr .Lampe, postojnski c. kr. okrajni glavar dr. Pilshofcr in vipav« ski dekan Andrej Lavrič.
—	Nova župnija. C. kr. ministrstvo za bogočastje in nauk je z odlokom z dne 19. maja 1913, št. 31.628, dovolilo izločitev duhovnije Goče iz vipavske župnije in priznalo Goče za samostojno župnijo. Na Gočah imajo duhovnike žc nad 200 let, ki so pa precej dolgo izvrševali samostojno vse župnijske pravico, tako da je bila cerkveno samostojna duhovnij državno še ne. Pogajanja z vlado za samostojnost sa sc začela leta 1840., potem še večkrat, a vedno brez uspeha. Vso stvar jo spravil v pravi tir sedanji vipavski go-< spod dekan Andrej Lavrič. Hvaležno in priznalno moramo omeniti, cla je vii soka c. kr. deželna vlada nam šla zelo na roko, da je bila dovoljena župnija pod prav ugodnimi pogoji.
—	Veselica na Gočah sc prične ob pol štirih popoldne in ne ob pol petih popoldne dne 27. julija in 3. avgusta«
—	Smrt Kamničana v prepadu. Vi torek sta našla dva pastirja na Črnem Vrhu v nekem prepadu moško truplo, ki je moralo že par dni tam ležati. Obvestila sta takoj žandarmerijo, ki je dognala, da je neznanec najbrže zdrknil s 50 metrov visoke skale, s katere je padel v globino, kjer je obležal pri priči mrtev. S precejšnjim trudom sa prišli do trupla. Pri njem so našli za blizu dve kroni drobiža in delavsko knjižico, glasečo se na ime 58 let sta-t rega Jožefa Gradiška iz Kamnika na Kranjskem. Zdi se, da je hotel Gradišck za delom in da si je hotel okrajšati pot v Podbrdo, pa je pri tem ponesrečiL Pokopali so ga v Bači.
—	Paviljon za trachomske bolnike zgradi vojaška uprava za garnizijsko bolnišnico v Zagrebu.
—	Nov strokovni list za čevljarja bo s 14. avgustom letos začela izdajati zveza hrvaških čevljarjev. List se bo imenoval »Napi-edni cipelar«.
—	V Belgrad se je minule dni podal g. dr. Leopold Majdič, višji štabni zdravnik na mornariški akademiji na Reki, zdravit srbske ranjence. G. dr. L. Majdič je bival zadnji čas na počitnicah pri svojem bratu g. veletržcu Ant. Majdiču v Kranju in ima še dopust do 15. septembra 1913.
—	Vpeljava brzojavne službe na c, kr. poštnem uradu Kandija, Kranjsko. Na c. kr. poštnem uradu Kandija, politični okraj Rudolfovo, se je s 15. julijem vpeljala omejena brzojavna služba.
—	G remi j vseh tiskaren na Hrva« škem se snuje. Misel se je sprožila na sestanku zagrebških tiskarjev.
—	Učiteljem službe. Na petrazred-ni ljudski šoli v Ribnici je razpisana nadučiteljska služba. Prošnje, vložene ob razpisu ddto. 29. okt. 1912, so tudi že veljavne. Pri enakih razmerah imajo prednost prosilci, ki so usposobljeni za pouk na obrtno-nadaljevalnih šolah. Rok do 25. avgusta 1913. — Na enora^-rednici v Hruševju (postojnski okraj) je razpisano učno mesto za učitelja. Prošnje do 13. avgusta 1913.
—	Letoviščarji doslej še niso imeli povoda, da bi se hvalili in vabili za seboj razne mestne bledce in druge utru-jencc v tiha, mirna in krepilnega vz-duha polna tuskula. Naša gorenjska plat, zlasti pa bohinjski kot, sc nc more nič kaj oživeti, ker jc solnce pozabilo, da praznujemo že sv. Jakoba. Gostov bi bilo šc nekaj, a pravega razvoja ni, ker sc vse lc kvišku ozira in .čaka, kdaj bo pokazala solnča obla svoje svetle oči. Kakor hitro se pa nekoliko zasveti — vsaki dan samo nekoliko ur — tedaj se je treba požuriti in izrabiti gorkoto v polni meri. Čc ic vreme ved-
ro in solnčno, se zazibljejo številni čol-niči na kristalnogladki površini bohinjskega jezera; veselo vriskanje priča, da gorski zrak izborao vpliva in krepko ter izdatno preganja vsakdanje skrbi in težave. V hotelu pri Sv. Duhu je bilo zadnja dva tedna razmerno veliko gostov; prostora bi bilo pa še. To krasno letovišče se bo brez dvoma splošno priljubilo, dasi pogrešamo potrebne reklame. Tudi »Zlatorog« ima letos kljub neugodnemu vremenu precej tujcev, zlasti Hrvatov.
—	V hrvatskem kopališču BaškI jc sedaj naživahnejše gibanje. Kopališki gostje i^ vseh slovanskih pokrajin, največ Hrvatov in Čehov, so se sešli k oddihu v mirnem gostoljubnem mestu v mnogo večjem številu. Letos prvič so se oglasili v večjem številu tudi Slovenci, katere so kot svoje nabližnje brate sprejeli s posebnim veseljem. Doslej je tu nekaj nad 20 Slovencev, a jih go več pričakujejo. Posebno izborno so gostje postreženi v novem velikem hotelu »Velebit«, a tudi druga enaka podjetja, razun enega vsa v domačih hrvatskih rokah, tekmujejo med seboj, da poskrbe za udobnost in ceno postrežbo svojih gostov. V lepi župni cerkvi imamo vsak dan več sv. maš, ena vselej v staroslovenskem jeziku. Na dnevnem redu je poleg običajnega dvakratnega kopanja v čisti morski vodi izlet v lepo okolico po vinorodni dolini proti Jurandvoru, Dragi ali pa krasni božjepotni cerkvici M. B. v Batomaju. Škoda, ki jo je povzročilo veliko neurje 4. t. m., je bila sicer znatna, a jc večinoma že popravljena. Le tu pa tam se še poznajo sledovi tedaj izredno naraslega potoka Reke. Kraj sam ima obilo izbornih studencev, kar je posebnost za ta sicer kraški svet.
—	Tovorni promet v Bosni zopet omejen. Ravnateljstvo bos.-herc. železnic naznanja, da je z včerajšnjim dnem prevoz tovornega blaga preko Bosanskega Broda za nedoločen čas ustavljen. Izvzeta jc le živina, pivo, vojaško blago in blago, ki je namenjeno vojnemu erarju. Blago, ki je že na potu, se stavi odpošiljateljem na razpolago.
Primorske vesli.
p Brez vednosti staršev križem 4Veta. V sredo predpoldne se je pripeljal z. dunajskim brzovlakom državne železnice v Trst neki fant, ki se je obnašal tako plaho in nevešče, da se ga je na državnem kolodvoru nameščeni stražnik takoj lotil. Beseda je dala besedo in mladenič je priznal, da se jc od doma ukradel in da se je primerno založil z denarjem, ker ga veseli malo pogledati po širnem svetu. Fanta, ki je doma v Kreslicah na Češkem, je policija začasno zaprla, da poizve pri starših, če so .zadovoljni s potovanjem podjetnega sinka.
p Goljufije brez konca in kraja. V zadevo Petra Fonde, ki jo kot nadzornik tržaške mestne ubožnice pone-.veril precejšnje vsote, sta bila zapletena tudi ekonom zavoda Karel Lon-sehar in prefekt prisilnega vzgajališča Franc Zey, ki so ju žc oba zaprli. Ker pa je tako, da postaja plaz na rebri tem močnejši, čim dalje se vali, se sedaj čuje, da so imele pri manipulacijah z denarjem ubožcev svoje prste še tudi druge zelo vplivne osebe.
p Igralnica v Opatiji. Proti igralnici v Opatiji, ki je bila lani ustanovljena pod egido »Casino des Etrar-gers«, se zadnje čase občinstvo ljuto obrača. Ta igralnica je namreč osnovana od nekaterih špekulantov edino za to, da odirajo nevedne in dobička-željne mlade tujce, ki mislijo, da jim mora igra prinesti bogatstvo ali pa vsaj blagostanje. Res pa. je pri tem, da so šanse za dobitek skoro ničeve, ker temelji vse le na goljufiji. Pred kakimi desetimi dnevi sc je ustirelil nek tujec, ki je zaigral svoje male prihranke in sedaj zahteva občinstvo, da se igralnica zapre.
P Turški begunci. Že ves teden se mudi v Trstu 170 turških državljanov, ki so bili za balkanske vojne pobegnili na avstrijska tla; največ jc med njimi otrok in žensk. Ti begunci so skoro brez sredstev in prebivajo kar pod milim nebom blizu južnega kolodvora ter ne marajo drugega zavetišča, dasi bi jim bila dala mestna občina na razpolago kako primerno prenočišče. Reveži, ki jih njihova zaslepljenost goni po svetu, bi se bili imeli žc odpeljati v Carigrad, pa turški konzul nima denarja za nje. No, in sedaj se jih jc usmilila avstrijska oblast, ki jih jc prisilila, da morajo čakati v vojašnici na Campu Marziu, da pride od kod lenar za vožnjo.
p Iz dežja pod kap. V Trst je priplulo s parnikom »Maric Valerie« iz Port Saida troje mladih Čehov, ki so dezertirali od francosko legiic tujcev v
Severni Afriki. Mladiči so se bili svoj čas izselili, da jim ni bilo treba na avstrijskem vojake služiti, a so pri tem zašii k francoski legiji, kjer se jim pa ni godilo posebno dobro. Z nevarnostjo za življenje so ocl tam ušli ter se priklatili do Port Saida, od koder jih je poslal avstro - ogrski konzul domov. Doma pa tudi ne bodo zadovoljni, ker jih že ima v rokah policija.
p Tujci na Lošinju. Še nobeno leto ljudje ne pomnijo, da bi bilo na Malem Lošinju toliko tujcev kakor baš letos. Prošli teden jih je prispelo par sto in kmalu ne bo več strehe za goste. Tudi Veliki Lošinj in Sušak (otok) je poln tujcev, ki iščejo morske kopelji. Pretežna večina med njimi so Nemci in Madjari.
p Angleški Rdeči križ v Trstu. Z
brzovlakom državne železnice je prispela v četrtek predpoldne v Trst pomožna ekspedicija angleškega Rdečega križa, ki se je vkrcala na Lloydov parnik »Karlsbad«, kateri je odplul v petek proti Solunu.
p Koliko se polovi rib. Statistika o ribjem lovu v avstrijskem Jadranskem morju pravi, da je bilo leta 1912 vlov-ljeno vsega skupaj 67,003.685 rib, ki so tehtale skoro 13 milijonov kilogramov in stale malone deset in pol milijona kron. To so pa seveda le ribe, da ne štejemo drugih »plodov morja«, kakor so ostrige, raki itd. Pa še ribe niso vse naštete v tej statistiki, kajti kar love ribiči za zasebno porabo, tega ne navajajo. Lov lanskega leta je bil sploh mnogo izdatneji nego leta 1911.
p Ukradeni čevljarjev zaklad. Čevljar Tomaž Sacovich v Poreču je priden delavec in tekom let si je privarčil nekaj nad 400 kron. Denar pa je imel shranjen vedno doma, ker je mislil, da je tako lahko najbolj brez skrbi z*nj. Te dni pa je šel mož odpirat omaro, v kateri je imel svoj zaklad, a kdo bi znal opisati njegovo grozo, ko je našel pač denarnico, v njej pa niti beliča. Denar je bil ukraden, sicer pa ni bilo za tatom nobenega sledu. Ker pa je čevljarju nekdo moral ukrasti njegov zaklad, je oblast zaprla kot osumljenca kmetovalca Simona Susnicha.
p V Pulju je bil aretiran civilni agent državne policije Carlin, ker je baje zagrešil hudodelstvo nenravnosti nad neko sedemletno deklico. Aretacija je vzbudila v Pulju tem večjo senzacijo, ker je bil aretiranec večino na. glasu kot najspretnejši civilni agent. Ko je policija zaznala za zgorajšnje hudodelstvo, je dala nalog za poizvedovanje sedaj aretiranemu. Ker pa poizvedbe le niso hotele priti v pravi tir. so se mero-dajni faktorji menda lo na drugo firmo obrnili, kar je imelo za posledico, da se je obrnil sum na agenta samega.
Štajerske novice.
Š Občni zbor »Zveze slovenskih prostovoljnih požarnih bramb za Spod. štajersko« sc je vršil letos dne 13. julija v Rajhenburgu povodom slavlja dvajsetletnice ondotnega gasilnega društva ob obilni udeležbi društvenih odposlancev. Iz izvajanj načelstva ter poročil tajnika in blagajnika jc razvidno, da zveza vrlo dobro in marljivo deluje in svojo organizacijo čim bolj spopolnjuje. Število članov, ki opuščajo nemško poveljstvo in se pridružujejo svojim narodnim sestricam v slovenski gasilski zvezi, koja jim nudi vse ugodnosti in se uspešno trudi, jih spraviti v vsakem oziru na višek popolnosti, raste vedno bolj. Občni zbor je po temeljitem posvetovanju spremenil nekatere točke zvezinih pravil, sklenil zvezo imenovati odslej »Zveza slovenskih prostovoljnih gasilnih društev za Spodnje Štajersko« ter nasvetoval vsem članicam, cla svoja imena spremenijo prav tako. V svrho intenzivnejše strokovno izobrazbe in medsebojne podpore se ustanovijo ognjegasilske župe. Vodstvo se jo poverilo soglasno staremu odboru s sedežem v Žalcu. V interesu napredka slovenskega gasilstva na Spodnjem Štajerskem vabimo vsa gasilna društva, ki še niso včlanjena, da se nemudoma prijavijo v Zvezo slovenskih prostovoljnih gasilnih društev, kajti le v slogi je moč.
š Razpisani sta župniji, št. Andraž pri Velenju in Št. Jernej nad Muto do 26., oziroma 27. avgusta t. 1. Č. gosp. M. Krištovič gre v Zavrč, ne v Radvanje, kakor smo zadnjič na podlagi netočnih informacij poročali.
š »Lutherkirche zu St. Egydi i. d. Windischen Bttcheln von Arehitekt Georg AVunschmann — Leipzig«, tako so glasijo najnovejše razglednice, katero se prodajajo zadnji čas na prireditvah Sudmarke in Šulferajna. Razglednice nosijo sliko bodoče lutrovske cerkve v št. Ilju v Slov. goricah. Sliko in načrte je dal izdelati pruski Gustav Adolf - Verein po arhitektu Wiinsch-
niaiviu v Lipskem. Razglednice se prodajajo po 20 vin. na korist šentiljske-mu lutrovskemu templju. Kaj porečejo k temu nemški krščanski socialci, ki zadnji čas delo Sudmarke in Šulferajna tako skrbno branijo in celo z denarjem podpirajo.
š Slovenski zdravniki! V političnih okrajih Lonč, Radgona in Celje so razpisana mesta distriktnih zdravnikov. Prošnje se pošiljajo do 15. avgusta na štajerski deželni odbor. Slovenci radgonskega in celjskega okraja, zahtevajte, da vam deželni odbor nastavi slovenske zdravnike. Dosedanja praksa deželnega odbora, da je podpiral imenovanja najhujših nemško-nacionalnih zdravnikov, agitatorjev, mora pasti. Gotovo bo tudi slovenski član deželnega odbora v tem oziru podvzel odločne korake. Slovenski zdravniki pa se naj za razpisana mesta brigajo.
š Bolj redki avtomobilisti. Kakor se nam poroča iz Maribora, je v sredo zadel neki avtomobil na leitersberški cesti ob mlekarski voz. Voznik je zelo poškodovan, tudi voz je bil ves raztrgan in polomljen. Avtomibilisti so ranjenemu kmetu zopet pomagali na noge in mu preskrbeli prvo pomoč. Plačali so mu tudi nastalo škodo. Lastnik avtomobila je bil baje neki hrvaški grof.
š Deževje in povodnji. Skoro celih 14 dni že dežuje in lije. Od vseh strani Spodnjega Štajerja prihajajo poročila o skrajno slabem vremenu in škodi, ki jo povzroča deževje in viharji na pridelkih. Najbolj občutno trpi pšenica, ki še ni vsa požeta, hmelj in vinogradi. Hmeljarji tožijo, da jim bo deževje pobralo najmanj polovico letine. V vinogradih pa nastopa peronospora in plesnoba, ker se ne da škropiti ali žvcpljati radi vedno trajajočega deževja. Dež je odnesel z vinogradov že mnogo rahlje zemlje, poroča se tudi o plazovih. Nižje ležeči travniki in njive so mnogokje pod vodo.
Koroške novice.
k Prisilna licitacija Mežnarjeve hiše in gostilne v Pokrčah, p. Grabštanj na Koroškem bo dne 31. julija t. 1. (ne 30., kakor se je napačno poročalo) v Celovcu pri c. kr. okrajnem sodišču. Podjetne Slovence poživljamo k nakupu.	A A
LMooske novice.
lj Glavni odbor za katoliški shod
in vsi njegovi odseki imajo jutri, v soboto, ob 6. uri zvečer sejo v knezoško-fijski pisarni. To obvestilo naj se smatra za vabilo. Prosimo za polnoštevilno udeležbo, ker bo edina glavna seja pred katoliškim shodom.
lj »Pri Jurju« (Marenčetu) na Dolenjski cesti št. 16 se vrši v nedeljo, dne 27. t. m., veliko žegnanje, kjer bode na razpolago vsakovrstni bob. Dobra kuhinja, pristna kapljica.
lj Umrli so v Ljubljani: Fr. Stare, zidar, 28 let. — Stanislav Kramar, sin kočijaža, 4 dni. — Ana Peterca, žena mestnega delavca, 57 let. — Martin Der-mota, tesar, 60 let. — Jernej Tomažič, čevljar, 26 let.
lj Kurji tatovi so se v zadnjem času pojavili na Viču, Glincah, na Brdu in sploh po tamošnjih vaseh. Policija je sicer poizvedela, da tatinska tolpa pre-mleva pokradeno kuretino v Mestnem logu, kamor je te dni bilo nekaj stražnikov poslanih, a niso imeli sreče, ker je bila cela zalega še pravočasno odnesla pete, menda proti Brdu.
Cerkveni vestnik.
BL. MONALDI KOPRSKI.
Koper, 22. julija.
Danes popoldne se je v frančiškanski cerkvi sv. Ane zvršilo juridično spoznanje in prenešenje ostankov blaženega Monaldija koprskega, reda manjših bratov frančiškanov.
Ta v redu in v Istri sloveč sin sv. Frančiška, rojen najbrž v Piranu, je stopil zgodaj v red, in kakor se sklepa iz njegovega znamenitega dela. »Sum-ma. Monaldi«, se je učil na vseučilišču v Padovi ali v Bolonji. Bil je tudi pro-vincijal okolu leta 1270 v svoji redovni dalmatinski provinciji, raztezajoči se ob Jadranskem morju od Trsta do Ulčinja, ki se je še dobrih sto let kasneje imenovala: Provincia Schlavo-niae. Umrl je bi. Mjialdij okolu leta 1280., in sicer tu v Kopru. Šestem rokopisov njegove »Summae«, deloma iz 13., deloma iz začetka 14. veka se hrani v knjižnici »Antoniani« v Padovi. V tekočem letu se je zvedelo za sedmi rokopis, katerega posestnik je bogati g. Scaramanga v Trstu. O učenosti in svetosti blaženika priča že leta 1285.
frančiškan Peter Olivi, ki ga v svojem delu »Defensio« imenuje in citira izrecno iz njegove »Summae« oddelek de saeramentis, kakor se nahaja v rokopisih (»Frater Monaldus, qui fuit fra-ter sanetus et minister (prov.) in or-dine nostro, dicit in Summa sua cap. de Saeramentis). Isto pričuje na mnogih krajih znamenitega dela »Confor-mitates« frančiškan Bartolomej Pizan-ski, učeni zgodovinar 13. in 14. veka frančiškanskega reda, čigar kritično gori omenjeno delo so te leta izdali na svetlo frančiškani v Kvarakih (Qua-racchi) pri Florenci. Kasneje, posebno v 16. veku, so historiki našega Monaldija zmerjali z enim in drugim enakega imena. Po sedanjih zgodovinskih virih je pisatelj tega poročila dokazal v časopisu »Archivum francisc. histro-ricum« Ann. I. 231—34, da je »B. Monaldus de .Tustinopli«, oziroma njegove relikvije v zabojčku, ocl istega Monaldija, o katerem piše Olivi, in za njim Pizanski, da je bil provincial in avtor »Summae« ter v Kopru v sluhu svetosti umrl. Dokaz njegovega javnega češčenja jo v »Corografia« koprskega škofa Naldinija, izdana leta 1700, ki pričuje, cla so bili leta 1617. njegovi ostanki preneseni iz kamenitega groba v leseno umetno izdelano skrinjico, to v kateri so bile do dne 22. t. m.
Ko je pa leta 1806. Napoleon zaprl med drugimi tudi samostan sv. Frančiška v Kopru, po njih smrti pa ostal v družini Gravisi, od to prešel v stolnico, iz te pa leta 1901. 25. marca v naš samostan. Leta 1904. dno 21. julija je kardinal Nagi zopet dovolil staro pravico češčenja v cerkvi.
Dne 22. julija jo tržaški škof dr. A. Karlin pregledal sveto ostanke ter jih položil v nov zaboj. Najprej lobanja, potem pa drugo okostje, saj manjka le prav malo človeških kosti. Napravil se je dotični spis na pergamentu s podpisi navzočih ter položil v zabojček, ki leži na oltarju sv. Didaka.
»Slovenska Slraža"
Slomškov dar po 20 K:
220. Po podružnici v Železni Kapli, daroval pri svojem odhodu bivši kaplan č. g. And. Truppe. sedaj kn. šk. dvorni kaplan v Celovcu, 20 K.
Dar hranilnic In posojilnici
15. Hranilnica in posojilnica Sinčaves 50 K.
16.	Hranilnica in posojilnica v Prevaljah 5 K. _
17.	Hranilnica in posojilnica Svetinje 10 K. _ 18.
Posojilnica v Gor. Radgoni 30 K.
Županstvo za »Slovensko Stražo«;
19. Županstvo občine Suhor pri Metliki 5 K,
Nadalfe so darovali kot Slomškov dar:
Antonija Černe, Ljubljana, 10 K. — Karol Presker, župnik v Kapelah, nagrada za dramatično prednašanje »Tatelbauma« na Vidmu pri Vipavi dne 15. julija 1913, 10 K. — Andrej Fišer, župnik v Ribnici, Štajersko, 4 K. — Nabrano po g. Iv. Saje, želez, poduradniku na ženitovanju g. Franca Ladiha v Toplicah, 3 K.
Iz nabiralnika;
Po podružnici v Hočah, iz nabiralnika g. f Florijančlča, 1 K. — Podružnica v Celju, 5 K.
Prispevek podružnic:
Podružnica Žiri 3 K. — Podružnica Št. Vid pr) Vipavi 15 K 15 vin. — Podružnica v Kropi 34 K 50 vin. — Podružnica na Homcu 30 K. — Podružnica Šmartno pod Šmarno goro 30 K 50 vin. — Podružnica Sv. Jurij ob juž. železnici 30 K. — Podružnica v Železni Kapli 75 K,
Razne stvari.
Povodenj v šleziji. Silne plohe so premenile potoke v deroče roko. Predmestja Brandys, Lhota in Slibica so pod vodo. Tvornica za pohištvo tvrdko Jakob in Jožef Kohn, clvor nadvojvoda Friderika in tvornica za pohištvo »Mundus« so popolnoma, preplavljene.
V	Lhoti je uteklo prebivalstvo na strehe. Škoda, ki jo je napravila povodenj, se ceni na poldrugi milijon kron.
V	Karvinu je moralo mnogo družin iz hiš. Promet, na električni železnici je ustavljen. Občina Stonava in Olbrah-tica sta preplavljeni. V Stonavi je cerkev v višini 25 cm v vodi. Povodenj je odnesla mnogo divjih in domačih živali.
Poljski narodni svet se je nedavno tega ustanovil po prizadevanju amerikanskih Poljakov in s pomočjo poljskih rodoljubov v stari domovini. Svoj sedež ima v Čikagi. Poljaki imajo poleg tega narodni svet še v Lvovu in Poznanju, katerim se pridružuje tiskovni poljski urad v Parizu, Londonu. Čikagu, Rimu, Varšavi in Berolinu. V Galiciji izvršuje nalogo narodnega sveta za Poljake c. kr. korospondenčni urad.
Fiasko protiklerikalnega tabori. Agrar-ci, mladočehi in socialni demokratje na Češkem so sklicali zadnjo nedeljo vproti-klerikalni« tabor v Kutni gori. Tabor je končal s pravim pravcatim fiaskom. Na tabor so bili prišli tudi nepozvani narodni socialisti, ki so ^polcg navade stare« uprizorili hrup in šunder. In konec konccv jc bil, da so sc stranke med seboi nsovale in
zmerjale, vsled česar sc jc tabor prerano razšel. Napredne stranke so doživele na rečenem taboru samo sramoto. Sicer jih take sramote dosti nc bole, ker so jih liberalci žc tako preveč vajeni.
Nazaj v naročje Cerkve. Kljub nezaslišanemu sramotenju in sistematičnim lažem sc stalno vračajo po celem svetu otroci k svoji materi — katoliški Cerkvi. Tudi med Rusi se opazuje močan tok k Rimu, posebno odkar je bil izdan zakon o svobodni veri. Tako je prestopilo v katoliško Cerkev na Litvanskem 1905. 1. 32.970, 1906. I. 14.028, 1907. 1. 1889, 1909. 1. 1660 oseb. V Belih Rusih pa: 1905. 1. 5470, 1906. 1. 3161, 1907. 1. 1746, 1908. 1. pa 841 ljudi. Na ruskem Poljskem: 1905. 1. 146.366, 1906. 1. 12.489, 1907. 1. 4149, 1908. 1. 2039, 1909. 1. pa 1298. Padanje prestopov je razlagati tako, da je večina prestopila v katoliško Cerkev takoj v začetku. Poleg tega pa je ruska vlada zgoraj rečeni zakon pač šc obdržala na papirju, ali v resnici jc prestopanje v katoliško Cerkev jako otežkočila.
Prva knjižnica za orožnike v Av« strijf se je nedavno osnovala v Zadru. Knjižnica je namenjena dalmatinskemu orožniškemu moštvu in šteje že sedaj nad 1000 poučnih in zabavnih knjig, med katerimi so zlasti vsa najboljša starejša in novejška hrvaška leposlovna dela. Knjižnica se je ustanovila na iniciativo orožniškega nadpo-ročnika V. Molira v Dubrovnika.
Primere iz živalstva v našem govoru. Vsi narodi na svetu se v svojem govoru radi poslužujejo primer iz živalstva. Že sveto pismo uči, da treba biti zvit kakor kača in krotak kakor golobje. V slabih časih tožimo, da je življenje pasje slabo, kadar se nam pa kaj važnega posreči, pravimo, da smo na konju in marsikdo se potem postavlja kakor petelin na gnoju. Mar-sikak star osel ni boljši od mladiča, ki mu raste šele prvi mah. Kdor pride zvečer z opico domu, ima drug dan mačka in se zvija kakor črv, dasi je drugače močan kakor medved. Junaki so pogumni kakor levi, bojazljivec pa pred lastno senco beži kakor zajec, dasi je drugače počasen kakor polž. Ni posebna umetnost, iz muhe napraviti konja. Zagovedenih ljudi je po-vsodi najti. Marsikdo spi kakor medved, medtem ko drugi dela kakor konj in je marljiv kakor čebela. V jezi postane človek rdeč kot kuhan rak, če nima ravno polževe krvi. Lisjak je navadno po mačje priliznjen. Marsikdo je reven kakor cerkvena miš, pa se vendar napihuje kakor žaba. Gorje mu, kogar črv v duši gloje! Pasja ponižnost je dostikrat v zvezi s kačjo strupenostjo. Krade kakor sraka in se počuti v zaporu kakor riba v vodi. Poje kakor slavček, drugače jc pa neumna goska; brenči za ženini, kakor sili muha v vrelo kašo. Orlovski nos je mnogim všeč, oslovska ušesa pa niso nikomur v čast. Kdor mačko v vreči kupi, stoji potem dostikrat razočaran in zmešan kakor bik pred novimi vrati. Kdor je zdrav in lačen, je kakor volk, kakšna razvajena gospica pa samo pokuša kakor ptiček. Kdor ne brzda svojega jezika, mora dostikrat osramočen utihniti in se umakniti kakor polit kužek.
Koliko žena si z delom služi kruh? V današnjih gospodarskih razmerah je vedno več žensk prisiljenih služiti si svoj vsakdanji kruh z delom v obrti, industriji, raznih službah itd. Na prvem mestu stoji v tem oziru Rusija, kjer je krog 11 milijonov žensk v raznih pridobitnih poklicih; potem slede: Nemčija z 9'493 milijona, Avstro-Ogrska z 8'570, Anglija s 5'330, Italija s 5'309, severnoameriške Združene države s 5'248, Francija s 4'693, Švica z 1'557, Japonska z 1"352, Belgija z 0'948, Švedska in Norveška z 0'829, Holandska z 0'433 in Danska z 0'352 milijona.
Srbkinja inženirka. Na tehniki v Darmstadtu je napravila inženirsko izkušnjo Srbkinja Vucič, hči bivšega srbskega pravosodnega ministra.
Poročila o koleri, iz Novega Sada sc poroča, da jc v Belgradu umrl profesor srbske gimnazije v Novem Sadu dr. Petrovič. Iz Serresa se pa poroča, da tam kolera ponehava.
Tlak iz usnja, ki ne povzroči ni-kakega šuma, so iznašli na Angleškem. Neki angleški inženir je iznašel tlak zmešan z usnjem in z asfaltom. Sestava jc tajna. Poizkus sc jc žc izborno obnesel.
KONZUL PROCHASKA V RIO DE JANEIRU.
Znani konzul Prochaska, o katerem so se širile ob zadnji vojski na Balkanu iz trte izvite ncčuvenc laži, ki bi bile skoraj vojsko Avstrije z balkansko zvezo in Rusijo povzročile, se je 24. t. m. iz Trsta odpeljal na svoje novo mesto v Rio de Janeiro,
MILIJONSKA ŠKODA RADI ZADNJIH POVODENJ NA OGRSKEM.
Zadnje povodnji so napravile na Ogrskem samo na polju 30,000.000 K škode, ostalo škodo pa cenijo na približno 100,000.000 kron.
Zodoje vesli.
ABSOLUTIZEM NA ČEŠKEM.
Išl, 25. julija. Cesar je danes v desetminutni avdijenci sprejel češkega deželnega nadmaršala princa Lobko-vica in mu podelil red zlatega runa. Princ Lobkovic je podal cesarju demi-sijo, katero jc cesar sprejel. Že v bližnjih dneh se češki deželni zbor razpusti iu imenuje upravna komisija.
VOLITVE na GORIŠKEM.
Gorica, 25. julija. Uradne številke za Tolminsko so sledeče: Vseh glasov jc bilo oddanih 8S7, absolutna večina znaša 444 glasov. Dobili so: mladost.ru-jarji: Abram 396, Rejec 396; starostru-jarji dr. Gregorčič 214, Torkar 149; liberalci: Miklavčič 352, Mikuž 257 glasov. Raztreseni glasovi 3.
tzdaja konzorcii »Slovenca«.
DIPLOMATIČNI POLOŽAJ NA BALKANU.
(Brzojavka našega bclgrajskega poročevalca »Slovencu«.)
Belgrad, 25. julija. '/: ozirom na tcndencioznc vesti dunajskih listov v zadnjem času, sem se obrnil do člana vlade, srbskega ministra, ki mi je dal sledeče pojasnilo:
»Med Srbijo in Grčijo obstoja pogodba, v kateri so tudi najmanjše podrobnosti precizno predvidene, tako da je popolnoma izključena vsaka možnost medsebojnih sporov. Že pred dalje časom je bila vojaška komisija, sestavljena od srbskih in grških častnikov, začrtala definitivno mejo med Srbijo in Grčijo. Po tem pripade Srbiji celo Ohridsko in Prezbansko jezero. Djcv-djeli pripade istotako Srbiji, katera ga je Turkom otela. Meja bo tekla pod Djevdjelijem. Grki so Djevdjeli iztrgali Bulgarom in so takoj kavalirsko pozvali naše oblasti, da. jim (Grki) mesto izroče. Svoje oblasti so Grki v Djcv-djeliju na našo prošnjo začasno postaviti, dokler naše ne bi došle. Med Srbijo in Grčijo vlada v vseh vprašanjih popolno soglasje in ni enega vprašanja, glede katerega bi se nc strinjali.«
»Obstoja li kakšna zveza med zavezniki in Rumunijo in ni li mogoče, da bi Rumunija zahtevala avtonomijo Makedonije?«
»To je popolnoma izključeno. Tega se ni treba bati. Rumunija deluje v soglasju in roko v roki z nami. Srbija ima v Rumuniji dobrega prijatelja.«
»Mislim, da se t o ne more reči o Turčiji, ki se hoče okoristiti s sporom z zavezniki, da brez žrtev osvoji Tra-cijo in Odrin?«
»Turki delajo na svojo roko. Oni vodijo račun brez krčmarja. Turška ni Tracije in Odrina odstopila Bulgariji, ampak balkanski zvezi in teh krajev zdaj ne jemlje Bulgariji, ampak zvezi. Turčije notranji odnosi med zavezniki nič ne brigajo in ona bo, ako se ne vrne na črto Enos—Midia, našla proti sebi zopet srbske divizije. Turška se mora spoprijazniti s tem, da je Tracijo in Odrin nepovratno izgubila in mi, čeprav smo zdaj v sporu z Bulgarijo, smo pripravljeni Bulgarom zopet z orožjem pomagati, da dobe nazaj ono, kar so skupno s Srbi od Turkov osvobodili. Turki nc bodo mogli niti pedi zemlje preko črte, ki je dogovorno določena, obdržati.«
Ko sem končno še enkrat vprašal, kaj bi bilo, če bi se zopet avtonomija Makedonije na dnevni red spravila, mi je minister kratko, a odločno rekel:
»Avtonomija Makedonije je samo v enem slučaju mogoča: ako Srbija kot samostojna država popolnoma izgine z lica Balkana.«
TURŠKO PRODIRANJE.
Frankobrod. 25. julija. »Frankf. Ztg.« poroča iz Carigrada, da je Porta mobilizirala tri maloazijske zbore in namerava korakati proti Plovdivu.
Dunaj, 25. julija. »N. Fr. Piv« po-trja, da je Turčija tri nove zbore mobilizirala.
Dunaj, 25. julija. »Sudslavvische Korrespondenz« poroča iz Carigrada, da je veliki vezir izjavil, da turška armada Marice ne bo prekoračila niti v staro Bulgarijo vpadla. Temu pa pe gre vera. Poroča se, da so Turki že zasedli Svilen in groze vkorakati v vzhodno Rumclijo.
RUMUNI NE GREDO NAD TURČIJO?
Dunaj, 25. julija. »Neue Fr. Presse« poroča, da so londonske vesti, da namerava Rumunija korakati proti Turčiji, brez podlage.
DUNAJSKE SENZACIJE.
Dunaj, 25. julija. »Mittagszeitung« poroča iz Bukarešta: Prodiranje srbske in grške armade proti Sofiji bi izzvalo evropsko intervencijo. Čuje se, da Rusija pri Urgcniju na meji zbira velike
mase čet. Železniški promet jc ves ustavljen. Srbi korakajo dalje proti Sofiji. Tudi rumunska vlada je dala svojim četam nalog korakati proti Sofiji, da prepreči spopad med Srbi in Bulgari pred Sofijo. (Naš korespondent izve, da tej vesti ne gre posebno velika vera.)
GRČIJA IN SRBIJA ODKLONILI RUSKO IN AVSTRIJSKO POSREDOVANJE.
Kolin, 25. julija. »Kolnische Ztg.« poroča, da sla Srbija in Grčija posredovanje Rusije in Avstrije, naj bi sc sovražnosti proti Bulgariji ustavile, odklonili z motivacijo, da je to vsled bulgarske zavratnosti nemogoče.
MAKEDONSKA GROZODEJSTVA.
Atene, 25. julija. Nemški vojaški ataše stotnik kunze je dobil nalog, podati se v Makedonijo, tla sc prepriča o bulgarskih grozodejstvih in svoji vladi poroča.
BORZA.
Dunaj, 25. julija. Vsled vesti o ruski mobilizaciji so na današnji borzi papirji padli, in sicer alpinski za. 11 K, praški železu, za 30, »Waffer.fabrik« za 13, »Bcrg- umi Ilutten« za 14 K.
ŠPIONAŽA.
Dunaj, 25. julija. »Zeit« poroča, da so zaprli nekega poročnika, ki je so-kriv pri Jancličcvi špionaški aferi.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Prostovoljnima gasilnima društvoma Vič-GIijnce, Zagorje ob Savi. Priporočil in oznanil gasilnih društev, ki niso včlanjene pri deželni gasilski zvezi, ne vsprejemamo.
Meteorologičeo poročilo«
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
	—------					
d p	Čas opazovanja	Stauje barometra v »m/i	Temperatura Celziju	Vetrovi	JTebo :	lil
23	9. zveč.	7305	14-0	Si. jug	pol. obl.	
24	7. zjutr. 2. pop.	728-5 728-8	12-2 13-2	brezvetr. ,,	oblačno dež	10-6
24	9. zveč.	728-6	11-8	sr. jvzh.	dež	
°5	7. zjutr.	729-2	12-0	si. jug	dež	32-2
	2. pop.	731-3	22-2	si. vzh.	del. jasno	
obstoječe iz 3 sob in pritiklin v II. nadstropju se s 1. avgustom da v najem. Poizvc se v pisarni hotela Union. 2217
Kupi se dobro ohranjena
špecerijska in ma-nufakfurna oprava.
Naslov v upravništvu „Slovenca" pod štev. 2220.
wava>
železnato JCina-Tino
Higienična razstava na Dunaju 19C6:
Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Večkrat odlikovano.
0DOO zdravniških spričeval.
g. in kr. dvorni doMI]
THST-Barkovlje.
Sanatorium Emonaw iJub,Jani'
1 wllwua Kamenskega ulica4.
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli, Lastnik in šef-zdravnik: Dr.Fr. Derganc, primar. l.kir.odd.deZ.biln.
mula
s kuhinjo in vrtom se oddajo v mlekarni Svetje pri Medvodah-	2206
< i Srednja predvčerajšnatemp. 14-4°, norm. 19-9". Srednja včerajšnja temp. 12-4°, norm. 19-9».
Tržne cene.
Gene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 25. julija 1913.
Pšenica za oktober 1913 . . .	1164
Pšenica za april 1914.....12 18
Rž za oktober 1913.....9"23
Oves za oktober 1913 ....	8-35
Koruza za julij 1913.....8-13
Koruza za avgust 1913 ....	8T2
Koruza za maj 1914.....7*40
Sodni uradnik v pokoju, spreten v vseh pisarniških poslih,
išče opr^ila
v kaki trgovin? za nekaj ar na dan.
Cenj. ponudbe pod »R. S.«, poštno ležeče, Ljubljana.	2190
sprejme pod najugodnejšimi pogoji zavaroval« liica. — Ponudbe pod »Sijajna bodočnost« na upravništvo „Slovenca".	2177 4 — 1
Proda se prostovoljno
mmMstmma
v najboljšem stanu, z opremljenimi sobami, ali tudi brez inventarja. V hiši jc pekarija v velikem okraju, brez konkurence. Pri hiši je lep vrt itd. Natančni pogoji pri Iv. Zupane, Žalec.
i poštni zavitek
(3 kg netto) popolnoma naravnega
sirupa iz malin
pošlje franko po poštnem povzetju za K 5-60 c. kr. dvorni založnik lekarnar G. Piccoli, Ljubljana, Kranjsko. Pošilja sc tudi v sodčkih in v sterilizir. steklenicah.
2961
s sedežem v Ljubljani za prodajo novoizumlj enega, merilno-prikro-jevalnega stroja „PERFEKT" sistem Lenassi, v vseh slovanskih deželah, kar
se tiče krojaške modne industrije. _
Oglašajo naj se lc kavcije zmožni. Provizija po dogovoru. Dopisi naj se pošiljajo na upravništvo ..Slovenca" do 28. t. m.	2208
Frvo kranjsko podjetje
za izvrševanje umetnega vezenja
in trgovina ročnih defl
•f. Ilepše A I. Jeršek
I-ijul}lja,ii», Kongresni trg- štev. 5
Zaradi velike zaloge sc pričeta dela po tovarniških ccnah prodajo. ::
Belo vezenje. — Predtiskarija. Občeznano nizke cene. — Zunanja naroČila se točno izvršujejo. — Ugoden nakup priložnostnih daril.
Izvrševanje društven, zastav, trakov :: ter vseh cerkvenih paramentov.
(Tisk: »Katoliške .Tiskarne«,
Odgovorni urednik: Milia Moškerc.