lasvidenje na proslavi slovenskih brigad Dolenjskih Toplicah Savinjski vestnik GLASILO OSVOBODILNE FRONTE MESTA CELJA, OKRAJEV CELJA-OKOLICE IN ŠOŠTANJA Celje, sobota, 6. septembra 1952 LETO V., — STEV. 36. — CENA DIN 6 Vreja uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo. Uredništvo: Celje, Titov trg 1. Pošt. pr. 123. Tel. 7. ček. rač. 620-1-90322-12 pri NB FLRJ v Celju. Tisk Celjske tiskarne. Četrtletna naročnina 75, polletna 150, celo- letna 300 din. Izhaja vsako soboto. B DESETLETNICI VOJNE MORNAIRCE IN JUGO- SLOVANSKEGA POMORSTVA ,etos ho 10. septembra preteklo deset odkar je maršal Tito dal povelje za lanovitev prvega mornariškega odre- ,S tem dnem so bili postavljeni te- iji današnji močni Vojni mornarici, arici našega Jadrana, 'akrat so v malem pomorskem me- ču Podgori z lesenimi čolni, ohoro- limi z zaplenjenim orožjem, začeli vi Titovi mornarji svojo zmagoslav- pot. Od tu so se širile pomorske ak- e partizanov vzdolž vse jadranske ale. Med osvobodilno vojno so Titovi mor- rji pokazali nešteto junaških dejanj hrabrosti, ki so dostojna slavnih tra- cij iz borb Neretljanov in Uskokov daljni preteklosti. Govorice o teh idvigih so na uho legendarne, toda orsem resnične. h dneva v dan so Titovi mornarji mravljali vse obsežnejše akcije na evilčno in tehnično nadmočnega so- ažnika. V letu 1942 se italijanske po- orske sile niso več počutile varne v Mh vodah. Bili so prisiljeni sestavlja- konvoje z močnimi zaščitami in ven- r so bili neštetokrat napadeni od rti~anov v malih »leutih«, kot so ime- vali male lesene čolne z možmi je- mih src. Podgora je na ta način, po- la zibelka naše mornarice in je s Ш že drugič v zgodovini naših na- m)v postala slavna zaradi junaštva mih mornarjev in njihove brezmejne fbezni do rodne zemlje. [Le nekaj podatkov naj podkrepi naše tedstave o' tej junaški borbi Tito^ie mnarice. V neenakem boju lesa proti Ши so zmagala domoljubna srca. Par- jeanskc mornarica je pod vodstvom PJ izvedla 9 večjih in 62 manjših ak- '< na morju. V teh akcijah je bilo ubi- i 627, a ujetih 3.189 sovražnikovih vo- kov. Potopili in uničili so minopola- č, 2 eksplozivna čolna in en čoln za hovo spremstvo, tri oborožene motor- jambornike, dva parnika, remorker, t motornih transportnih jamborni- motorni čoln, dva glibodera in zbi- 3 letala. Zajeli so in uporabili za ktno uporabo štiri torpedne, štiri eks- lozivne in tri invazijske čolne. Dalje 'dem, oboroženih motornih čolnov, dva ^orožena motorna jambornika, 36 mo- stnih transportnih jambornikov, sto 'pou, 42 minometalcev, 60 težkih in 572 hkih mitraljezov, šest protitankovskih išk, nad 7 tisoč pušk, reflektorje, ra- opostaje in na tone raznega eksplo- va. Transportni del mornarice je med )jno prepeljal nad 16.000 ranjencev in ioli 35.000 beguncev iz Primorja na is. Poleg teh skupnih uspehov, bi bilo eha popisati knjige številnih osebnih imerov junaštva in požrtvovalnosti, ed prvimi Narodnimi heroji Vojne omarice je Vlado Bagad, delavec, ki kot odličen komisar IV. Primorske- I odreda leta 1944 padel v borbi. V alem lesenem čolnu se je tolkel z Шсг do zadnjega naboja. Torej deset let je preteklo. To ni kdo ■ kako veliko razdobje v zgodovini iroda, toda uspehi, ki so bili doseženi tem kratkem času so ogromni. Danes ^polaga Vojna mornarica z najmo- ■Trnejšimi ladjami in z vsemi vrstami ožja in z dobro izvežbanimi mornar- ki so sposobni v danem trenutku ''raniti državo z morja. Ves ta razvoj pa omogoča v prvi vrsti ifoj našega ladjedelništva, ki danes v polnem razmahu daje nove plov- ■ objekte za našo vojno in trgovsko ornarico. Vse to je bilo zgrajeno v >vi socialistični državi, kajti še tisti ozneje neupravičeno napadena. Vsaka stvar zahteva svoj čas, posebno pa še dela, ki so odvisna od uvoza. Gradnja avtomatske centrale v Celju, ki se je pričela lansko leto, je v le- tošnjem letu za dobo treh mesecev sko- raj obstala. Celjani smo se torej pre- hitro veselili, nismo se pa zastonj, kajti pričeta dela so se zadnje tedne zopet razmahnila in v soboto bo kolektiv monterjev iz podjetja »Nikola Tesla« izpolnil težko pričakovano nalogo. Vsem nestrpnežem, ki so hoteli s pi- sanjem v časopisu pospešiti gradnjo, pa pojasnjujemo, da bi gradnja nič prej ne bila končana, čeprav bi bili vsi stolpci polni pisanja o tem. Delo pri gradnji takega objekta za- hteva tolikšne preciznosti, da meseci podaljšanega roka gradnje ne pomenijo nič napram dolgim letom, v katerih bo centrala služila svojemu namenu. Ce že enkrat nekaj imamo, mora biti izvršeno tako, da bo popolnoma služilo namenu. Pogled v današnjo avtomatsko cen- tralo vzbudi celo strokovnjaku pozor- nost, laiku pa zamegli vse pojme. Cen- tralo prepredajo tisočere žice, nešteto drobnih aparatov, števcev, ličic in si- gnalnih naprav. Trenutno je v pogonu okoli tri sto telefonskih številk, kolikor jih trenutno ima celjska telefonska mreža. Pripravljeno pa je vse za spre- jem novih naročnikov, ki se pri pred- videni kapaciteti za Celje lahko pove- čajo na 2000. Kolikor je bilo sedaj pri telefonskih pogovorih jeze, upravičene in neupravi- čene, bo sedaj temeljito spremenjeno. Ce bo že kdo znašal srd, ga bo deležen avtomat, ki pa je brezbrižen, neobčut- ljiv in po svoje birokratsko natančen. Sicer bo zmogljivost centrale takšna, da bo na račun telefona zelo malo žolčnih obolenj. Naročniki bodo prikrajšani pri tem, da odslej ne bodo mogli več valiti krivde na telefonistke. Odslej bo tako: akustični znak bo povedal, če je linija prosta, če je in do pogovora ni prišlo, je kriv poklicani in pika. Tudi v gledu števila pogovorov bo vsako., burjenje zaman. Avtomat ne poznd^ pak niti pristranosti. Natančen јф radijska ura. Isto bo tudi z merjen časa pri medkrajevnih pogovori}^ Celju bomo imeli še to novost, da ^ vsak čas lahko zvedeli za točno Zavrtiš številko in nezmotljivi tr; povedal: »Trinajst in pet minu.^^ Prijetno, kaj? ^ Pri vsem tem je treba poudariti ji to, da je dobršni del centrale domar izvora. Tovarna »Nikola Tesla« vie grebu se vse bolj osamosvaja in « hrani milijonske vsote deviz. V bo|( je predvideno tudi to, da bo Sloveni v doglednem času imela povsod mr* grupe, sčasoma pa tudi vsa država. 1 bo telefon izpopolnjen in bo v rei človekov pomočnik, ne kot sedaj, \ včasih bil celo zavora. Na koncu še tole. Podajmo si i sprave z manipulantkami na ce pHDŠti, ki so pod izredno težkimi p( izvrševale preobremenjeno dolž Verjemite mi, ko sem si ogledal br razlike med obema centralama, imel isti vtis, kot bi ga imel vsak, 1 vzporejal srednjeveško »škuno« z našnjo nosilko sinjega traku. Dosed; telefonska centrala je že zdavnaj služila. Le vzdržljivost telefonistk tehnikov so bile injekcije za podaljš življenjsko dobo tega tehničnega in lida. Dasiravno je avtomatsko omrežje teden v pogonu, bo oficielna otvor šele v soboto 6. t. m. Svečanost bo poldne ob 16. uri na dvorišču, v čaju dežja pa v avli pošte. Na tej < čanosti boste lahko zvedeli marši kar vam drugače ne bi bilo dano deti. Po formalni otvoritvi in v ta men potrebnih besedah, bo sledil o[ avtomatske centrale, medkrajevne c trale in teleprinterjev. Možnost ogl teh bo samo ta dan, pozneje bodo obiski zabranjeni. Poštni kolektiv i ob tej delovni zmagi vse Celjane i posebej pa še telefonske naročnike se otvoritve udeležijo v čim večjem vilu. Težko pričakovana avtomt centrala, o kateri je bilo govora že j 15 leti, je že tu, oglejte si jo. Z odprtega pariiishega sestanka v podfelfu „Prevoznistvo" Člani Partije bi morali obravnavati vprašanja in probleme, ki so v neposredni zvezi z delovno in organizacijsko problematiko podjetja Partijski organizaciji »Prevozništva« in Slovenija - avtoprometa (SAP) sta imeli skupni odprti partijski sestanek. .Ker se bosta podjetji v bodoče združili, je bilo pričakovati, da bodo obravnavali •organizacijske in ostale-probleme teme- ljito in obširno. Vendar je bilo opaziti že v samem začetku, da je bila vide- ležba članov in nepartijcev zelo slaba. Obe organizaciji bi morali izvesti že pred sestankom priprave za odprt par- tijski sestanek. Člani Partije bi morali pojasnjevati nepartijcem pomen odprte- ga partijskega sestanka in jim nakazati probleme, o katerih so se najbolj raz- vijale sproščene diskusije. Referati obeh sekretarjev niso vsebo- vali bistvenih problemov, ki so jih re- ševali v teku leta in ki še obstojajo. Referat sekretarja partijske organiza- cije SAP se je teh problemov nekoliko bolj dotaknil, vendar preveč posplošeno. Zato tudi v diskusiji niso ubrali prave poti. Tovariš Pelko Cveto, ki je kot član Mestnega komiteja KPS prisostvo- val temu sestanku, je govoril o po- membnosti tega sestanka, kjer naj bi bilo predvsem govora o povezanosti partijske organizacije z ostalimi organi- zacijami v podjetju, zlasti sindikatom, mladino, dalje^ kako je upravni odbor seznanjal delavce s problemi in poslo- vanjem podjetja, kako je partijska or- ganizacija reševala te probleme itd. Nato je pozval prisotne, da tudi raz- pravljajo o tem, kako člani Partije in sploh zaposleni vršijo svoje delovne dolžnosti. Razprava, ki se je razvila, je bila precej ozka. Predvsem so raz- pravljali o spojitvi obeh podjetij. Spo- jitev zavlačujejo zaradi tega, ker je podjetje SAP zaradi objektivnih in subjektivnih okolnosti doživelo izgubo, ki jo bo treba seveda tudi odpraviti, tega se pa podjetje »Prevozništvo« brani, zlasti zato, iter so v »Prevozni- štvu« dosegli visoko aktivo in bi ob spojitvi bili gospodarsko prikrajšani. To je problem, ki preprečuje enako- pravno združitev v eno podjetje. V tej razpravi so poskušali nekateri usluž- benci SAP dokaj demagoško in nekri- tično opravičevati izgubo, češ da le-ta_ obstoja in da jo bo treba kriti. Tu se vidi, da tudi upravni odbor ni imel vajeti v rokah, saj ni pokazal podrobno problemov in napak svojega podjetja; Niso razpravljali o tem, kaj je treba v sami organizaciji podjetja storiti, da bi se poslovanje izboljšalo. Treba je raz- mišljati o napakah v samem podjetju; Potrebna bi bila razprava o tem, kako je upravni odbor odpravljal nastale te- žave in nepravilnosti; kako so člani Partije sodelovali pri reševanju teli problemov. Partijska organizacija »Pre- vozništva« bi morala tudi podrobneje obravnavati dosežene uspehe m anali- zirati napake. Tako pa člani delovnega kolektiva »Prevozništva« niso tega pre- več obravnavali. Tu bi se lahko veliko razpravljalo. Nato so obravnavali, kako je partij- ska organizacija povezana z upravnim odborom in delavskim svetom. Tu bi morala partijska organizacija ob ana- lizi težav v podjetju odpravljati nepra- vilnosti v tesni povezavi z upravnim odborom. Ni samo važna ugotovitev, da neka nepravilnost obstaja, temveč je važno, kako bomo to pomanjkljivost odpravili. Potrebno je seznanjati ves kolektiv z vsako podrobnostjo, ki je važna za poslovanje podjetja. Tu ne sme biti nobene oddaljenosti uprave od kolektiva, kar velja zlasti za podjetje SAP. Zato bo treba še nadalje skrbeti pred- vsem za dvig članov kolektiva, kar so tudi na sestanku obravnavali. Odkrito so se tudi pomenili o delovanju reakcio- narnega klera, ki je postalo naši družbi skrajno škodljivo in zahrbtno. Pogovorili so se tudi o idejni misel- nosti članov Partije, ki ne morejo irheti dveh svetovnih nazorov, temveč le ti- stega, ki je v skladu z naukom marksi- zma. Zato za dvoličneže v Partiji ni prostora. Na kraju so ugotovili, da je na vsak način treba reševati težave obeh podjetij skupno in tako tudi skup- no izvajati sklepe organizacije. Le ob takem sodelovanju bo mogoče doseči uspeh pri združitvi in po združitvi obeh podjetij. Kaj naj store nekvalificirani delavci, ki opravljajo kvalificiral delo, če hocejo, da ne bodo prikrajšani pri pokojnini? Predlanskim letom je bila izvršena pre- vedbr. delavcev, zaposlenih pri državnih in zadružnih gospodarskih podjetjih. Vsak za- posleni je tokrat dobil ustrezajočo strokov- no zvanje. Tudi prevedba delavcev v zvanje višji specialist, mojster in večkratni mojster jo bila lansko leto končana. Vsakdo torej ima odločbo o svoji strokovni kvalifikaciji. Tod?, zvanje je dobil takšno, ki je ob pre- vedbi lansko leto odgovarjalo strokovni in šolski izobrazbi posameznega delavca. Danes je pa marsikdo s svojim pridobljenim zna- njem že prerasel zvanje, ki ga je takrat do- bil. N?, splošno so podjetja v tarifnih pravil- nikih zastopal?, socialistično načelo, ki pravi: vsakemu po njegovem delu. To je sicer prav, vendar še nekaj manjka. Xovi pokojninski sistem namreč ne temelji več na plači zad- njih mesecev pred vstopom v pokoj, tem- več na kvalifikaciji, ki jo posameznik ima ob vstopu v pokoj. To se pravi: Nekdo je bil preveden lansko leto v zvanje (kar je mnogo primerov) priučenega delavca, sedaj pri opravlja delo izučenega in dobiva po delu ustrezajočo plačo. Čez nekaj let bo stopil v pokoj in ker nima izpita za izučenega de- lavca, bo preveden v pokojnino kot polkva- lificiran delavec. Zato naj vsakdo, ki opravlja delo višjega zvanja, a ima nižje zvanje, napravi vlogo na upravni odbor podjetja, da ga pripusti k izpitu. Upravni odbor podjetja je v smislu uredbe o strokovni in splošni vzgoji delavcev dolžan ustanoviti posebno izpitno komisijo, pred katero opravi kandidat praktični is teo- retični izpit ter prejme od nje kvalifikacijsko spričevalo. Tako je torej s tem vprašanjem, če ga gledamo iz vidika materialnih koristi delav- cev. V stvari pa gre za mnogo več. Gre za splošni, strokovni in kulturni dvig delav- skega razreda. Od celokupnega znanja, s ka- terim razpolaga delavski razred, pa je od- visna vsebina in tempo našega nadaljnjega razvoja. V strokovnem izobraževanju in iz- popolnjevanju zlasti zaostajajo žene. Odsto- tek, kvalificiranih v odnosu z zaposlenimi naravnost porazen. Ali ni morda pri s kovni zaostalosti zaposlenih žena iskati vi ke kulturne in politične zaostalosti? In končno, začela se je zamenjava del skih knjižic. Nova delovna knjižica bo v doče edini dokument o strokovni izobra delavcev in uslužbencev. Vsak vpis v njo jo mogoč in dovoljen le na osnovi urai dokumentov. Zato naj si vsakdo, ki srna da je dobljeno zvanje prerasel, čimprej j skrbi spričevalo ustrezajoče kvalifikacije tem si bo tudi uredil vprašanje bodoče kojnine. Dijaki iščejo stanovan v zvezi s slabimi učnimi uspehi na sredi šolah smo v našem listu opozarjali našo j nost na težko stališče tistih dijakov, ki vozijo v šolo iz oddaljenih krajev in z dc vožnjo zapravljajo čas in svoje zdravje. Z težimo za tem, da takim dijakom priskrb stanovanje in hrano v mestu. Oba dija domova. Dom učiteljiščnikov in Kajuhov jaški dom, sta zasedena. Kajuhov dom moral velik del svojih prostorov prepgi Šoli učencev v gospodarstvu za učilnice, s se je moral internat občutno skrčiti. Mnogo je dijakov, ki so tako oddaljeni mesta, da se niti voziti ne morejo. Za te treba poiskati stanovanja v mestu. Ker bo prostora v internatu, se bodo morali jaki zateči k privatnikom. V kolikor bi ti mogli ustreči s hrano, naj bi jih z njo oi bovala Dijaška kuhinja. To hvaležno akcijo naj bi prevzelo Drui prijateljev mladine v Celju in Mestni koi mladinske organizacije. Uspehi posredđvi akcije naj bi se objavljali na razglasnih skah v šolskih zavodih. To bi bila mc prva skupna akcija obeh organizacij, ki naši mladini mnogo koristila. Hkrati bi jili stike s starši in posredovali za primi cene, za kar bi jima bili dijaki in st zelo hvaležni. List iz dabrovniške beleinice Dočim je trajala pot z JAT, se pravi z našim srebrnim ptičem YU ABC z za- grebškega letališča na dubrovniško ko- maj uro in pol sončnega popoldneva, je skoraj toliko trajal sam avtobusni prevoz z dubrovniškega letališča v Du- brovnik. Na tej 36 km dolgi cesti, spe- ljani na robu strme obale nad Cavtatom, Mlini in Srebrenom doli v Dubrovnik, se nudi dovolj priložnosti za primerjavo z ugodnejšim potovanjem toliko bolj, če vozi naše letalo rojak, Savinjčan in — sošolec, nekdanji tovariš v domači gimnaziji... Sonce je že utonilo v morju, ko je JAT-ov avtobus odložil inozemce pred hotelom »Argentina« in »Excelsior« v predmestju Ploče, vse ostale pa sredi večernega vrveža doli v mestu. Pozdrav- ljanje v vseh jezikih se je izgubljalo v dalmatinskem ponujanju nosaških uslug in mešalo s pritajenejšimi ponudbami privatnih sob in prenočišč, vse skupaj pa je spremljal orkester avtomobilskih fanfar, tramvaja in jazza iz vrta bliž- njega »Imperijala«. Skrb, kam boste čez noč položili svojo glavo, je v trenutku zamenjala manjša skrb, kako priti v tej neukrotljivi gneči do svojega kovčka. Toda trenutek ali dva potrpežljivosti — in že ste zadovoljni, da ste srečno do- potovali, da ste brez iskanja in tavanja dobili prenočišče, da ste v slavnem Du- brovniku, med obzidjem edinstvenega kulturnozgodovin.skega spomenika, da se boste jutri kopali ob njegovi obali in da boste jutri, pojutrišnjem med njegovimi obrambnimi stolpi gledali Shakespearo- vega Hamleta, stopali z gostobesedno gostiteljico po stopnicah, stopnicah, stopnicah na Kono, gornje dubrovniško mesto, med hišice sredi terasastih vrtov. * Noč pod zvezdnatim svodom je bila še topla kot sončni dan in prepojena z opojnim vonjem bujne mediteranske vegetacije. Leči se ni mudilo; misel in pogled sta se od pogovora z ljubeznivo stanodajalko na vrtu pod oleandri, trto in smokvami, nezadržno vračala doli v mesto. Tja so vabile luči, duh po sala- muri, nočna pesem morja pod monu- mentalnim zidovjem, izžarevajočim ve- ličastno mrkost gotike, prešernost rene- sanse in duh cvetočega baroka. — Ob tej panorami se je za vzgled pred bo- dočnostjo sedanjost spojila s preteklost- jo: brez teh trdnjavskih zidov, ki jih je zgradila odločna volja po svobodi in ne- odvisnosti, bi ne prišle do izraza mo- gočne notranje ljudske sile, ki so se tako bogato uveljavile na vseh področjih politične in kulturne dejavnosti. »Non bene pro toto libertas venditur auro« — da, svoboda se niti za vse zlato ne pro- daja ... * Med velikimi živobarvnimi lepaki, ki opozarjajo na naše proizvode, na naša letovišča in — na 500-letnico mesta Celja, vabijo v teh poletnih mesecih raz dubrovniških oglasnih desk tudi lepaki dubrovniškega Narodnega gledališča. »Dubrovačke Ljetne igre 1952.« Od ju- nija do avgusta se poleg športnih prire- ditev in koncertnih večerov vrste iz zvestobe do štiri stoletja stare dubrov- niške igralske umetnosti uprizoritve Držićevega repertoarja (Dundo Maro je, Plakir, Novela od Stanca, Tirena), »Lju- bimcev« neznanega dalmatinskega ko- mediografa. Dalmatincem sorodnih »Ri- biških zdrah« in za konec — Shakes- peai-ov Hamlet. Vsako delo na svojem kraju: v parku, pod zgodovinskimi ar- kadami, v soseščini renesančne fontane, v pristanišču ..., Hamlet pa v trdnjavi Lovrijenac, v nepremaganem čuvarju dubrovniške svobode. V tem na 45 me- trov visoko skalovje postavljenem du- brovniškem Gibraltarju je dubrovniški kulturni zgodovinar Lujo Vojnović že leta 1895 v svojih »Dubrovniških ele- gijah« videl Hamletovo prizorišče: »Tri esplanade vladaju morem. Na najgornjoj se ne vidi nego pučina, ispod, okolo, à nad glavom nebo. Takva je imala biti Hamletova esplanada u Elzeneru.« — Vse vstopnice so baje vedno najkasneje do predzadnjega dne pred predstavo razprodane. Zaradi sigurnosti si pois mo pomoč pri dubrovniškem režise in inscenatorju Miši Račiću, ki ga letos v sceni za celjsko uprizori »Ekvinokcija« spoznalo tudi celjsko i dališko občinstvo. Visoka vstopnina 250 dinarjev za sedež — ne zadrž navala in ne zmanjšuje zanimanja Režiser dr. Marko Fotez in scenog Mise Račić sta izkoristila vse lef arhitektonskega prostora, ki je s sv monumentalnostjo, resnostjo in e stavnostjo odgovarjala genialnosti t dramskega dela, s svojimi zidovi in rasami pa hkrati predstavljala idea shakespearsko prizorišče. Z dubrovniškimi igralci so v glav vlogah nastopili najvidnejši dran umetniki iz Zagreba in Beograda. L so kot prvovrstne igralske individi nosti s svojimi kreacijami ustvarili j boko dojmljivo predstavo. Zakaj sem si zapisal vse to? Ker me zgodovinsko okolje in prirodne pote spomnile našega Celja, ki bi z o Ijem svojih kulturnozgodovinskih s menikov — Starega gradu. Grofije še mnogokaterega — ter s svojimi ] rodnimi privlačnostmi mogel sle dubrovniškemu vzgledu letnih iger. trebna bi bila le razumevanje in vc A kjer sami ne bi zmogli, bi poklica pomoč izkušenejše ... G. C Štev. 36 »SAVINJSKI VESTNIK« dne 30. avgusta 1952 Stran 3 Njadaljevanje s prve strani) ^ezniejni elan delavskega razreda, ki 1, je zavedal, da ne dela več za kapita- f^tične izkoriščevalce, ampak da dela Use in za ljudsko skupnost. po obnovi naše porušene domovine i; fio uvedli plansko gospodarstvo, ki mu 1, osnova Petletni plan, ki se dobro ¡ixvija in so se med tem časom zgra- be mnoge tovarne, novi rudniki, elek- ,lične centrale, ceste in železnice, tako Ikoč našo industrijo smo izgradili , je Jugoslavija postala industrijska iiežela, ki ne izvaža samo svojega rud- jcga bogastva kakor stara Jugoslavija, ^cmveč v glavnem sama predeluje v fi- dine izdelke. Danes smo v odločilni jtki, da končamo Petletni plan indu- trializacije in elektrifikacije naše do- iiovine. Zato je potrebno, da izkoristi- jo vse sile in vložimo še največje na- ore. da zgradimo letos še čim več v apitalni izgradnji. Sklep naše vlade 5, letos v glavnem končati kapitalno K^raditev, da imamo drugo leto svo- jdne kapacitete in zmanjšane obvez- p investicije, ki bodo omogočale večje (»resticije v kmetijstvu, prometu in iz- raditvi novih stanovanj in bolnišnic. Ti nas teče razvoj v tako hitrem tem- lu, da mnogi ljudje pravijo, da ga ko- naj sledijo. Res je to! V zadnjih dveh etih je tak tempo v decentralizaciji in iemokratizaciji naše uprave in oblasti er zboljšanju našega življenja in dvigu Iružbi-neg?. standarda, da nam ga mar- iikje zavidajo. Uredile so se plače na- tneščencem. Delavski kolektivi uprav- ljajo podjetja sami in s svojim marlji- VÌW. delom, dosegajo dobičke, katere de- lijo delavcem, poleg tega pa z večjo produktivnostjo in zniževanjem proiz- podnih stroškov in s štednjo vplivajo na znižanje cen industrijskim izdelkom. Uredile so se pokojnine. Jugoslavija je bdina država, v kateri pokojnine nudi- ■ dovolj možno-jti za normalno živ- lenje upokojencev. (Izvršila se je velika reorganizacija v lašem gospodarstvu, ki je nov, zelo ve- ik korak, v demokratizaciji gosp. upra- ve. Delavci popolnoma samostojno upravljajo svoje tovarne in imajo pro- ste roke za operativno delo, česar na- ijsprotno v Sovjetski zvezi in njenih sa- telitskih državah ni. Tam delavec ni- ma nobenih pravic soodločanja v go- .ispodarstvu. On lahko samo izvršuje ¡tjukaze svojih predpostavljenih in biro- zlkratske kaste. Nov sistem organizacije ljudskih odborov je odločilne važnosti b za nadaljnji razvoj socialistične gradit- iA>ve pri nas in zelo velikega političnega , pomena. On daje vse možnosti udejst- \ vovanja v gospodarskem in političnem } življenju najširšim ljudskim množicam. • Tu mora.io narti jske organizacije in Osvobodilna fronta razviti največjo ak- ■ tivnost v pritegovanju najširših mno- žic v dnevno reševanje vseh gospodar- skih in političnih vprašanj. Vsi ti uspehi v izgraditvi industrije in elektrifikacije, v decentralizaciji in demokratizaciji našega gospodarstva in oblasti, v dvigu družbenega standarda, v zbolišan.iu našega življenja, so veliki rezultati nravilne linije naše Partije in sklepov V\ kongresa. V oktobru bo VI. kongres Komuni- stične partije Jugoslavije, na katerem bode sprejete nove smernice za na- daljnjo graditev socializma. Tovariši in tovarišice! Pred nami so še velike naloge. Na Bledu je bilo zasedanje Gospodarskega sveta, ki je razpravljal o vseh teh vpra- šanjih, katerih se moramo resno lotiti in jih izvršiti. Nekatera bi še na kraju posebno podčrtal. * Posebna naloga pade tukaj na delav- ske kolektive. Odkar delavski kolektivi sami upravljajo svoja podjetja, so zmanjšali materialne stroške proizvod- nje ter potrošnje delovne sile in dvig- nili produktivnost dela, toda so še ve- like možnosti, da se še zaostri štednja materiala in poviša produktivnost dela v naših podjetjih. Nadalje je važno za ona podjetja, ki delajo artikle za izvoz. Mi smo polletni plan izvoza izvršili. Celje v prazničnih dneh toda zaradi letošnje suše, ki nam je zelo škodila in onemogočila izvoz poljedel- skih pridelkov, moramo povečati izvoz industrijskih artiklov, da izravnamo našo devizno bilanco. Zato je naloga vseh naših kolektivov, da povečajo pro- izvodnjo za izvoz. Od tega, koliko bomo še izvozili, je odvisno, kako bomo po- pravil škode zaradi suše, ker bomo mo- rali v prihodnjem letu žito uvažati. Najbrže tudi mast in živinsko krmo. Posebno važno je, da delavci veliko bolj aktivno posežejo v upravljanje svojih tovarn in s tem spodbijejo biro- kratske tendence raznih funkcionarjev v podjetjih, V Celju, ki .ie pretežno delavsko me- sto, je treba življenjske pogoje prebi- valstva izboljšati. Danes je dana vsa možnost vodenja samostojne komunal- ne politike v gradnji stanovanj, komu- nalnih, higienskih in kulturnih naprav. Med podjetji in ljudskimi odbori mora biti tesna povezava. Posebno je treba pozdraviti sklepe podjetij, ki so dala precejšnje vsote za zgraditev novih sta- novanj, ki jih Celju zelo primanjkuje. Celje se bo kot eno zelo pomembnih industrijskih, središč v naši državi v bodoče še naprej razvijalo. Naloga vse- ga prebivalstva je, da pri tem delu z vso požrtvovalnostjo sodeluje. Ko smo v kratkih črtah pregledali zgodovino Celja, njegovega razvoja in borbe, kar je tukajšnje prebivalstvo v teh stoletjih vršilo, vidimo, da je to zgodovina rer samih težkih in krvavih borb za nacionalne in socialne pravice delovnega človeka. Z veseljem lahko ugotovimo, da so te nacionalne in soci- alne pravice, za katere so se borili vsi naši predniki, priborjene in uresničene. Zategadelj mi vsi danes obljubljamo, da bomo te pravice in našo svobodo branili pred komerkoli in da bomo z vsemi svojimi silami prispevali k do- končni zgraditvi naše socialistične do- movine — nove Jugoslavije, ki je edini porok naše srečne bodočnosti in srečnej- šega življenja. Naj živi Celje v svobodni Jugoslaviji^ Naj živi Jugoslavija, domovina svo- bodnih in srečnih ljudi! Naj živi Komunistična partija Jugo- slavije! Naj živi naš voditelj in učitelj, tovariš TITO! Po govoru tov. Leskoška,' ki so ga zbrane množice sprejele z odobravanjem in dolgotrajnim ploskanjem, je pred- sednik Sveta za prosve+o in kulturo prof. Anton Aškerc sporočil zborovalcem sklep mestnega ljudskega odbora o po- delitvi častnega meščanstva najzasluž- nejšim borcem za boljše življenje naše- ga ljudstva. »S tem izreka mestni ljud- ski odbor priznanje tistim, ki so s svo- jim življenjskim delom pomagali gra- diti to, kar danes imamo. Ponosni smo na njih, kajti omogočili so Celju, da je med prvimi mesti naše domovine. Naj nam. bodo za vzor. sledimo niihovim zgledom« — je zaključil tov. Aškerc. Na koncu zborovanja so zastopniki nekaterih celjskih kolektivov sporočili, koliko so prispevali za gradnjo stano- vanjskih hiš v mestu. Cinkarna bo pri- spevala en milijon, Beton 2,6 milijona, Tovarna emajlirane posode 20 milijo- nov, Metka 2,8 milijona, Mlinsko pod- jetje pa ves sklad za prosto razpola- ganje. Skupno bodo prispevala celjska podjetja okrog 60 milijonov za gradnjo stanovanjskih hiš. Predsednik MLO tov. Riko Jerman se je kolektivom zahvalil, da so s tako velikim, razumevanjem podprli pobudo MLO in. obljubil, da bodo že letos za- čeli z gradnjo. Izrazil je željo, da bi bil drugo leto še tesnejši stik med delavci in organi ljudske oblasti, kar je v da- našnjem razvoju demokracije tudi nujno potrebno. biček, ki bi bil razstavnemu odboru go- tovo prav prišel, je šel v druge lokale. Prostora za postavitev miz na dvorišču je bilo še več kot dovolj. Drugo kar ni povsem prav je to, da obiskovalci nekje trosijo preveč denar- ja. Ce je odbor sklenil pobirati vstop- nino, potem ne bi smel nabiti cen na pijače in jedila, predvsem na jedila. Ce pa cene ostanejo iste, naj bi odpravili vstopnino. V tem primeru bi bila bolj zaželena prva rešitev. Vseskozi se do- gaja, da ob gotovem času zmanjka jedil, pri pokušnji vin že manjka več vrst pijač, ki so v -prospektu. Težave so z električnim tokom in ozvočenjem, tudi s prevozi na Lavo ni vse v redu. S kmetijske razstave v Celju V soboto je razstavni odbor Kmetij- ske razstave v Celju priredil obhod po mestu s traktorji in poljedelskimi stro- ji. Sodelovale so kmečke delovne za- druge, kmetijske zadruge in državna posestva celjske okolice s svojimi trak- torji ter drugimi poljedelskimi stroji. Na čelu povorke, ki je šla skozi mesto so jezdili člani KDZ, a na okrašenem vozu so se vozili člani razstavnega od- bora ter člani KDZ in KZ s kmečko godbo iz Svetine. V povorki je bilo okoli 60 traktorjev znamke Steyer, Deutz in drugih znamk. Velika udelež- ba v povorki dokazuje, kako močno je že mehanizirano kmetijstvo v celjski okolici v zadnjih dveh letih. V nedeljo dopoldne so bili postavljeni v obrat vsi stroji domače proizvodnje. Demonstracijo je vodil zastopnik po- ljedelskih strojev iz Maribora tov. Lu- šenc. Navzoči kmetovalci so se pohval- no izražali o strojih. Tovarna »OLT« iz Osjeka je nastopila s trobrazdnim in dvobrazdnim traktor- skim plugom na polju in dokazala, da omenjeni plugi ne zaostajajo za uvo- ženimi. Isto podjetje je stavilo v po- gon sejalnico 14, 16, 18, redno in trak- torsko, 24 redno ter razsipač za umet- na gnojila. Tovarna »Pobeda« iz Nove- ga Sada je nastopila z motorno stiskal- nico za seno in snopovezalko »Parti- zanka«, za katero so se navdušili vsi navzoči. Tovarna »Zadrugar« iz Zemuna je prikazala praktično mlačvo z mlatil- nico 1070 v povezavi z elevatorjem. Isto podjetje je demonstriralo s stro- jem, ki sortira krompir. Ta stroj še do ledavnega nismo izdelovali v naši drža- vi, temveč smo bili navezani izključno na uvoz. Tovarna poljedelskih strojev iz Maribora je bila z različnimi polje- delskimi in vinogradniškimi stroji naj- močneje zastopana. Podjetje je demon- striralo z vsemi stroji. Odlično se je obnesla motorna sadna škropilnica, ki lahko služi tudi za škropljenje krom- pirja. Odlika te škropilnice je v tem, da se lahko dviga, razširi razmah koles, menja težišče stroja pri delu v brego- vitih legah in je opremljena s tehnično popolnimi zavorami. Prav posebno po- zornost sta vzbujali hidravlični stiskal- nici (500 litrska z dvema batoma in 300 litrska z enim batom). Prva je sti- skala grozdje, druga pa jabolka. Isto- časno sta bila v pogonu grozdni in sad- ni mlin. Tovarna »Aleksander Ranković« iz Reke je demonstrirala z bencinskim motorjem 7 KS, ki je poganjal mla- tilnico »Elito«. Ti motorji so prav pri- kladni za naše prilike. Demonstracija je v polni meri do- segla svoj namen. Kmetovalci so se prepričali, da brez poljedelskih strojev ni napredka. Domača industrija je v kratkem času dosegla znaten napredek. Sčasoma bomo v veliki meri neodvis- ni od inozemstva. K. Otvoritev razstave. v sobotnem jutru je sonce objelo Ce- lje, ki je v svoji preobleki postalo res belo. Vsak Celjan je čutil veliko za- dovoljstvo, ko so gostje ugotavljali ve- liko spremembo zunanjega lica mesta v zadnjih mesecih. Ob dejstvu, da se ta dela še vedno nadaljujejo, smo Ce- ljani lahko upravičeno veseli te obno- vitvene aktivnosti. Na razstavnem prostoru je bilo tako kot smo predvidevali. Kolikor se je bolj približevala ura otvoritve tem. bolj mrzlično so v nekaterih oddelkih kon- čavali zadnja dela, dasiravno bi ta ihta lahko izostala. Otvoritvene svečanosti se je udeleži- lo precejšnje število povabljenih go- stov. Med njimi je bil tudi narodni he- roj in ljudski poslanec za mesto Celje Franc Leskošek, nadalje predsednik MLO iz Osjeka, predstavniki ljudske oblasti in množičnih organizacij iz Ce- lja. Uvodno besedo i e povedal in po- zdravil navzoče predsednik MLO tov. Riko Jerman, za njim pa je v kratkih besedah orisal pomen Gospodarske raz- stave podpredsednik MLO in predsed- nik Gospodarskega sveta tov. Fedor Gradišnik. Po njegovem govoru je bila razstava otvor j ena za ogled. Navzoči so se podali po razstavnem prostoru, ka- terega smo opisali že v zadnji številki našega lista. Po ogledu Gospodarske razstave v mestu, ki je imela vse do večera velike množice obiskovalcev, so si obiskovalci ogledali tudi Kmetijsko razstavo na Lavi, kamor so vozili avto- busi. Zvečer sta bili v Mestnem gleda- lišču dve predstavi velike revije oblačil. Veselični prostor je bil z nastopom mraka že nabito poln. O tem vprašanju pa nekaj ob koncu, pod posebnim na- slovom. Nedeljske prireditve — letalski miting V nedeljo je bilo težišče preneseno na Lavo na Kmetijsko razstavo. Pode- želsko ljudstvo je trumoma prihajalo v Celje na ogled obeh razstav. Ta dan je bila na Lavi prirejena pravcata kmečka »ohcet«, ki jo je bilo vredno pogledati. Popoldne pa so Celjani in gostje tru- moma hiteli v Leveč, kjer je Letalska zveza Slovenije priredila velik letalski miting. Pripomniti moram, da je v Lev- cu trajalo že tri dni padalsko prven- stvo Slovenije. K mitingu se je zbralo okoli sedem tisoč ljudi. Navzoč je bil tudi narodni heroj Franc Leskošek in drugi vidni gostje. Na mitingu so sodelovala mo- torna in jadralna letala, padalci in mo- delarji. S svojim znanjem in pogu- mom, je posebno presenetil naš znanec in rojak Maks Arbajter. ki je na ja- dralnem letalu tipa »Trifilav« izvajal vratolomne akrobacije nad letališčem. Gledalce je navdušil tudi pilot športne- ga motornega letala Jelak, ki je s svo- jo predrznostjo žel lepa priznanja. Med padalci je Danica Lednik iz Celja prva zanihala med nebom in zemljo. Razvoj sinjega športa v Celju so do- kazali tudi padalci. Iz trimotornika Jun- kers je odskočilo 14 Celjanov in gost iz Koroške. Liudje so bili nadvse za- dovoljni, in so se enkrat do sita nagle- dali sposobnosti naših mladih zračnih junakov in letalnih strojev vseh vrst in zmožnosti. Tik pred koncem pa je na- vzoče globoko pretresla nenadna nesre- ča, ki je zahtevala življenje najboljšega padalca Slovenije, tov. Cveta Šinkovca iz Ljubljane. V želji da bi dosegel nov rekord je prepozno odprl padalo, ki se ni utegnilo razviti. Kaj bi Sahko bilo boljše Kjer je kaj dobrega ne manjka tudi sence. Tako i e tudi z našo razstavo. Razstava sicer nima napak, jih je pa zato več na veseličnem prostoru. Na primer v soboto in nedeljo zvečer je na veselični prostor prišlo veliko šte- vilo ljudi, ki niso našli mesta in so se- veda zopet zapustili šolsko dvorišče. S tem je bila nezadovoljnost obiskoval- cev upravičena, na drugi strani pa do- Likovna razstava v okviru 500 letnice mesta Celja V dvorani Zdravstvenega doma v Gregorčičevi ulici je odprlo Društvo upodabljajočih umetnikov Slovenije posebno likovno razstavo, na kateri je pokazalo 41 avtorjev 50 slikovnih del ter 4 plastike. Razstava je pomemben doprinos slovenskih likovnih umetni- kov k ostalim razstavam, ki so prire- jene v proslavo 500-letnice mesta Celja. Med avtorji kaže omeniti skupino Celjanov, Mariborčanov, Ljubljančanov in drugih. Med Celjani so akad. slikar Dore Klemenčič (Interieur iz tovarne METKA v Celju, olje, Autoportret, olje, Kraška hiša, olje), akad. slikar Loren- čak Milan (Polzela, olje. Motiv iz Sa- vinjske doline, olje, Krizanteme, olje), akad. slikar Lorenčak Darinka (Ma- molije, olje, Motiv iz Vel. Lošinja, olje). Med Mariborčani opazimo dela Kavčič Maksa, Koresa Slavka, Pandurja Laj- čija, Polahjka Jožeta, A. Trstenjaka in drugih. Ljubljančane predstavljajo Kralj Tone, Kumar Stane, Mihelič France, Miha Males, Gerlovič Alenka, Cita Potokar, Godec France, Kralj Ma- ra in drugi. Zastopani so tudi primor- ski rojaki, kakor ak. slikar Nemec Ra- fael iz Vrtojbe pri Gorici, akad. slikar Riko Debenjak iz Kanala, dalje Janez Sibila iz Raven pri Guštanju, Horvat Vera iz Murske Sobote, Ljubo Ravni- kar iz Kranja itd. Razstavili so tudi trije kiparji in si- cer Vojsk Milan iz Maribora, Kolbič Gabrijel in Zdenko Kalin. Razstava je odprta nepretrgoma dnev- no od 8. ure zjutraj do 18. ure popold- ne. Ker pomeni celjska likovna razsta- va hkrati tudi velik prispevek k li- kovni vzgoji in plemenitenju okusa na- šega delovnega človeka, vlada med ob- činstvom za to razstavo veliko zanima- nje. (O razstavi bomo obširneje poro- čali v prihodnji številki!) Celiski zbornik v skladišču ali Cel¡ski zbornik v vsako knjižno peUco v nedeljski številki Slovenskega poročeval- C?, (24. avg. 1952) se celjski dopisnik čudi, da lahko knpite Celjski zbornik samo v skladišču Celjske tiskarne. V rešitev to navidezno nerešljive uganke objavljamo naslednje pojasnilo, ki smo ga dobili pri izdajatelju: Račun Celjske tiskarne je znašal 580.260 dinarjev, avtorski honorarji obračunani po najnižjih tarifah so znašali 145.385 din, sisrat- ka, stroški so bili taki, da pride okroglo 650 din na en izvod. Aministracijo so med re- dakcijo opravili na svoje stroške uredniki, kt tudi sicer niso predložili nikakega za- htevka po uredniškem honorarju z namenom, dr. bi Zbornik prišel čim cenejši na trg. Zbornik je bil ponujen v prodajo tudi vsem slovenskim založbam oziroma njihovim knji- garnam. Založbe — z izjemo celjske poslo- valnico l>ZS — niso ustregle izdajateljevi že- lji, da bi prišla knjiga čim cenejša na trç. Kljul' njihovemu visokemu, toda uradno upravičenem zahtevku po rabatu, in sicer 25% od. di 1 650, t. j. od Zbornikove prodaj- no cene, jo izdajatelj Zbornik razposlal. čfi Zbornika ni videti v njih izložbah je vzrok, aii da so ga že prodali, ali pa da so nanj spričo zelo pičlega naročila že pozabili. Iz povedanega jo tedaj umljivo, zakaj je večji del izdajo ostal deponiran v Celjski tiskarni. Za to uslugo pa je tiskarna vredna edino hvaležnosti, upoštevaje še posebej, da razen tega opravlja tudi kolportažo Zbor- nik« in z njo zvezan plačilni promet — brez- plačno. Končno pa zasluži priznanje tudi skrbni do- pisnik, ki je z notico javnost opozoril, da je Celjski zbornik najsigurneje dobiti v Celj- ski tiskarni in s tem prihranil nov izdatek za oglas. To pojasnilo naj bo hkrati odgovor zakaj n'. ugodnih izgledov za nadaljevanje z izda- janjem. Celjskega zbornika, če naj bi na ce- nen način prihajal med najširše ljudske množice. Vrnila sta se iz Avstrije . • • Dva mlada človeka, ki sta nasedla propagandi — Korak, ki ni bil vreden tveganja življenja — Po zaporih in v taborišču — Izkoriščani konjski, hlapec in svinjska dekla — Namesto v »Koromandijo« v do- jm movino — Grožnje ustaških emigrantov Minuli teden se je v uredništvu zgla- dil Martin Zemljak iz Liboj, ki se je pred kratkim vrnil z ženo iz Avstrije. Na našo željo, da bi čitateljem sporo- i^ili njuna doživetja v dveh letih bi- vanja v tujini, nam je Zemljak pove- dal naslednje: PISMA IZ ZAMEJSTVA Martin Zemljak je leta 1950 dobival 1'azna sporočila od tistih, ki so prešli državno mejo zato, ker jim je bilo pri lias prevroče. V teh pismih je devet- liajstletni mladenič čul le hvalo. Tako Se je še tistega leta odločil, da skupaj 2 dekletom pobegne v Avstrijo. Skupaj ^ njima je šel še nek fant iz Kranja. Državno mejo so prekoračili 19. maja 1950. Ni treba posebej poudarjati, kako nevaren je tak korak in Zemljak pra- ^i, da tega ne bi več tvegal, tudi če bi s^ mu izpolnilo sanjarjenje o »raju v, '4jini«. ' Resnico o brezskrbnem življenju v Avstriji sta kmalu spoznala v popolno- ma obratni luči. Nedaleč od meje, kjer sta se prijavila avstrijskim oblastem, so ju vtaknili v zapor. Po šestih dneh so ju odpeljali v Celovec. Oba sta upa- la, da bosta svobodna, toda tudi v Ce- lovcu ju je čakal zapor. Zopet sta bi- vala za omreženimi okni teden dni, od tu pa so ju poslali v taborišče Firnec pri Beljaku. Tu sta uživala »svobodo« za bodečo žico in čakala, da jima po- skrbe delo. No, doživela sta nekaj, kar nista pričakovala. Bila sta kupljena kot sužnja na trgu. Tam je namreč na- vada, da si kmetje ali podjetniki lahko najamejo ljudi za 15 šilingov, ki jih plačajo upravi taborišča za legitimacije. Kamor gredo legitimacije, morajo tudi ljudje. »Kupil« jih je torej kmet iz bli- žine taborišča. Zaposlil ju je na svojem posestvu. Zemljaka v konjskem hlevu. njegovo ženo (medtem se je poročil) pa v svinjskem hlevu. Poleg hrane jima je mesečno plačal 250 šilingov, skupaj za oba. Zemljakova je kmalu po tem pričakovala otroka. Znašla sta se v tež- kem položaju. O samostojnem družin- skem življenju ni bilo mogoče niti mi- sliti. Zemljak je neprestano hodil na borzo dela, da bi mu dali pošteno delo s primernim zaslužkom, toda vselej so mu pokazali vrata. Za »Ausländerja« nima nihče lepe besede. Prosila sta go- spodarja naj ju odpusti, da bosta po- iskala delo kje drugje. Le-ta ni hotel o tem nič slišati, šele potem, ko je zvedel za stanje Zemljakove, je privo- lil, toda le s pogojem, da v taborišču dobi nadomestek. Po šestih mesecih se jim je posre- čilo, da sia zapustila kmeta, toda kmalu sta se znašla zopet nr kmetiji, ker ni- sta nikjer našla prave zaposlitve. Drugi kmet jima je sicer plačal 120 šilingov več, toda ta borni znesek jima rti zado- stoval, saj se je med tem rodil tudi otrok. Za 370 šilingov, ki sta jih me- sečno zaslužila pri drugem kmetu, je bilo mogoče mesečno kupiti le par mo- ških čevljev, treba pa je poudariti, da so se domala vse stvari pozneje še po- dražile. Končno se je Zemljaku posre- čilo pregovoriti gospodarja, ki je imel tudi žago, da ga je zaposlil kot gozd-- nega delavca. Dal jima je stanovanje, Zemljaka pa plačal s 1500 šilingi na mesec. Ta vsota ni visoka, saj žena ni mogla več delati pri kmetu, pa tudi hrauo sta morala kupovati sama. Zem- ljak je kot gozdni delavec delal trdo od zore do mraka. Znanec, ki je pobegnil z njima vred, je med tem prišel že v Kanado. Tudi Zemljakova sta si po- skrbela papirje za odhod v Ameriko. Medtem pa je prišlo povabilo jugoslo- vanske vlade, da se lahko vsi ubežniki vrnejo domov. Niti trenutka nista več odlašala. Bila sta srečna, da se lahko vrneta v domovino, katero sta skozi dve leti močno pogrešala in obžalovala svoj nepremišljeni korak. MAŠČEVALNE 2ELJE USTASEV IN NJIHOVE GROŽNJE Zemljak je pri svojem delu prišel v stik z ustaši, ki so našli zaposlitev pri nekem lesnem trgovcu v Celovcu. Ko je pred odhodom povedal svoj sklep enemu izmed njih in ga povabil naj stori isto, je ta vzrojil. Sprva je doka- zoval Zemljaku, naj bo pameten, da ga bodo v Jugoslaviji zaprli, da ne bo mogel živeti itd. Ko pa je opazil, da Zemljak nima namena spremeniti na- klepa, je začel z grožnjami. Zagrozil mu je, da ju bodo zaklali, če se pri- kažeta v Celovcu. Žanešenjaško je go- voril, da se bodo v domovino vrnili edinole s Pavelićem in da bodo takrat poklali Srbe in Slovence. Zemljak je povedal, da uživajo ustaši v Avstriji podporo, ki jo dobivajo iz Južne Amerike, kamor se je zatekel Pavelić s svojimi zločinci. Tudi pri ne- katerih v Avstriji so našli več podpore kot preprosti pribežniki, dasiravno je vsemu svetu znano, da so ustaši zlo- činci. Po povratku v Jugoslavijo sta bila presenečena. Sprejeli so ju lepo, kot sprejme mati zapeljanega sina. Niti očitkov nista slišala, kaj šele, da bi kdo grozil s sankcijami. Očitke pa sta si delala sama. Po dveh letih odsot- nosti sta opazila veliko spremembo, v katero pred leti nista verjela. Spoznala sta, da si naši narodi res prizadevajo in da so na pravi poti k boljšemu živ- ljenju. Na koncu razgovora sem v šali vpra- šal Zemljaka, če bo šel obiskat kraje, kjer je v teh dveh letih živel, s tem da bi se udeležil Putnikovega izleta. Kar jezno je zmajal z glavo. »Me prav nič ne zanima tujina, sem jo že spo- znal.« Sicer je to razumljivo. Človek se rad vrača tja, kamor ga vežejo všeč- ni spomini. stran 4 »SAVINJSKI VESTNIK« dne 6. septembra 1952 Štev. m TRIBUNA OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA CELJE Cel|9 bo postalo res lepo in priletno iliesto OBNOVLJENE FASADE MESTNIH POSLOPIJ Z velikim zadovoljstvom »pasejo« Celjani oči po lepo obnovljenih fasadah mestnih poslopij. Nedvomno so te fasade urejene s prav redkimi izjemami zelo estetsko in okus- no, kar dokazuje, da pri tem sodelujejo ljudje, ki imajo res timisel in okus. To nam dajo upanje, da bo Celje v najkrajšem — vsaj doglednem času — postalo res lepo in pri- jetno mesto, kar naj bo Celjanom v veselje in zadovoljstvo, tujcem pa izraz naše kultur- nostl. Skoro pri vseh obnovljenih fasadah opa- žamo kljub temu neko praznino. Nekaj v teh okusno izbranih barvah še vedno fVlbija. Tem fasadam manjkajo — kratko rečeno — ple- skarski« dela na vratah in oknih in tudi na jo treba izvršiti. No bi se smelo dovoliti polovičarskega dela. Tako polovičarsko delo je n. pr. obnova fa- sado trgovine »Pri zvoncu« v Stanetovi idici 11, kjer je fasada obnovljena le do višine prveg:-* nadstropja, naprej pa je ostala neob- novljena. To je vsega, na oko ocenjeno 25 do 30 m2 fasade, ki bi se bila lahko obnovila in stroški zato ne bi bili tako veliki. Ni mogoče zagovarjati dejstvu, da pred obnovo nekaterih fasad niso pregledali ozi- roma zamenjali starega ilebovja, ali ka je novo žlebovje montirano nestrokovnjaško, kar dokazujejo madeži na obnovljenih fasadah, ki jih je povzročil že prvi poletni dež. To je treba takoj urediti, da nas ne prehiti jesen oziroma zima. V bodoče bi bilo na to posebna paziti. Kot primere navajam poslopje v Lev- stikovi ul. 1, katerega fasada je že polna ve- likih madežev in res lepo obnovljeno poslop- je v Stanetovi ulici št. 20. Tudi lepo obnovljena fasada izgubi na le- poti, čo se mimogrede ozreš v na stežaj od- prto dvoriščno vežo, ki je zanemarjena in iz njo celo smrdi. Torej tudi na to bo treba misliti. PLOT, KI NE SPADA V MESTO Poslopje in dvorišče II. gimnazije je nuj- no potrebno ureditve. V Vodnikovi ulici stoji v podaljšku poslopij socialnega zavarovanja zid — ostanek stavbe, ki jo je porušila bom- ba, če je ta zid še potreben, ga je treba ure- diti. V isti ulici v nasprotni smeri je lesen plot, ki je zanemarjen in ga je treba popra- viti. Tak plot ne spada sredi mesta. Prav tako že enkrat omenjeni »graščini« Pod Kalvarijo ob vznožju Jožefovega hriba in na cesti pod njima poslopje »Dečje jasli« ter daljo poslopji Cesta na grad 1 in 3 so nujno potrebna popravila. TUDI DOM OF JE POTREBEN OBNOVE »Union« (OF dom) je prav tako potreben obnove. Če je res, da se bo to poslopje adap- tiralo ter stolp porušil, bi to odsvetovala. Zakaj bi poslopje ne ostalo tako kakršno je. Naj ta v nemškem stilu zgrajena stavba osta- ne vsem rodovom v dokaz, da je nemški šo- vinizem res načrtno in z vsemi sredstvi iz- vajal svoj »Drang nach Süden«. V dokaz za- to bi bilo tudi obnoviti na samem stolpu nek- danjo reliefe. Če so ti reliefi predstavljali »prihod Nemcev v Celje«, bi jim bilo treba v obliki reliefa dodati »odhod Nemcev iz Ce- lja leta 1945«. Vse to je živa zgodovina in pred njo nimamo oprti na svoja velika zgo- dovinska dejanja ničesar skrivati. Nasprotno moramo dokazati, da so se naši predniki in mi od prihoda Nemcev borili le proti nem- škemu šovinizmu in germanizaciji slovenstva in ne proti nemškemu narodu. BOJ PROTI KALILCEM NOČNEGA MIRU Ob sobotah in nedeljah zvečer kalijo do- bro razpoložene družbe pod vplivom čez mero zaužitega alkohola nočni mir. K temu pri- spevajo tudi ženske dober delež. To nam ne more biti v ponos ! Vse dosedanje pisanje v časopisju in ves »boj« proti kaljenju nočnega miru je bilo brez uspeha. Nasprotno izgleda, da se ta nadloga in »znak kulturnosti« stop- njuje, če imajo hudi pivci in oni, ki imajo denar z:-, pijačo pravico piti, imajo nepivci in bolniki pravico nemoteno spati. Zato naj bi notranji odsek ob sobotah in nedeljah od 2в. ure dalje pošiljal patrole v smeri Breg, Skalna klet, Zavodna, Gaberje, Ljubljanska cesta itd., ki naj bi od takih razgrajačev na mestu izterjali visoke globe v korist fonda za olepšanje Celja in povrhu objavili njih imena v »Tribuni«. TUDI V SMETIŠČNE JAME NE SPADA VSE Obveze gnojnih ran bolnikov ne spadajo vanje, ker ni mogoče preprečiti, da bi muhe iz teh jam ne oblazile ljudi in hrane, poleg tegp. povzročajo še smrad. S tem je danes možnost prenosa infekcij na zdrave ljudi. Tako obveze je treba skrbno zažgati. VSAK NAJ BI PRISPEVAL K OLEPŠAVI MESTA Vsi vidimo s svojimi očmi kako MLO skrbi za ureditev mesta. Stroški za te preureditve in olepšave gredo v težke milijone, da pri tem no omenimo ostalih investicij, dotacij in no vem kako so še imenujejo izdatki, ki jih ima na ostalih področjih komunalnega udej- ^tvovanja. Toda vsega naenkrat ljudska oblast tudi ne zmore. Zato bi moral (kot je bilo v »Tribuni« že večkrat omenjeno) vsak Celjan, vsako društvo, podjetje, ustanova, or- ganizacije vseh vrst po svoji moči prispevat! k olepšavi mesta s prostovoljnim fizičnim de- lom, denarnimi prispevki in s predlogi. KRDELA PODGAN PRI BELEM DNEVU MLO naj nujno objavi prepoved odlaganja smeti in odpadkov v rečna in potočna korita. Reka in potoki morajo biti mestu v okras ne pa javna smetišča, kakor so dejansko v Ce- lju. Pokreniti je tudi akcijo za uničevanje podgan. V koritih Savinje, Voglajne, Sušnice itd. se krdela podgan sprehajajo pri belem dnevu, ker tam najdejo v odpadkih dovolj hrane. Yse one, ki so na ta način obrežja rek in potokov onesnažili pozivamo, da jih očistijo. PODVOZ, KI ZA DANAŠNJI PROMET VEČ NE ODGOVARJA Človeku, ki opazuje promet v podvozu na cesti od celjske pošte čez Voglajnski most proti Zavodni z odcepoma na postajno rampo in na grad se jezijo lasje in pogostokrat mu zastane sapa, ker no mine dan, da je ne- sreča zelo blizu. Ni dolgo, kar se je tu smrtno ponesrečil otrbk. Zdaj ob pričetku šolskega leta se bodo v njem gibali šolski otroci, odrasli, kolesarji, motorna in vprežna vozila v vse in iz vseh smeri. Koliko je že bilo tu nesreč, bodo vedeli morda stari Ce- ljani. Podvoz je bil zgrajen za promet pred 100 leti in za današnji promet ne odgovarja. Tu je pravzaprav celjsko prometno ozko grlo, za katerega je treba najti možnost razširitve. To vprašanje je zelo nujno in ne smemo ča- kati na realizacijo regulacijskega načrta me- sta Celja. Predlagali bi, da se ta podvoz za- časno zapre za kolesarje in pešce ter da ostane odprt samo za promet z motornimi in vprežnimi vozili. Kolesarski promet in pešce pa naj bi se preusmerilo iz Zavodne — de- loma na leseni most čez Voglajno v Čretu nad Cinkarno—Gaberje—Mariborska cesta— Celje, deloma pa na cesto pod Kalvarijo— brv čez Voglajno (pri Nunčiču)—aleja—Sa- vinjsko nabrežje—mesto. Res, da so to veliki ovinki, vendar je življenjska varnost pred vsem važnejša. Dejali boste, da je lahko kritizirati in stav- ljati predloge, da je pa za realizacijo le-teh treba časa, delovne sile, denarja, načrtov itd. Tega se dobro zavedamo. Vendar mislim, da se moramo dokončno otresti konservativnosti, ravnodušnosti in če hočete tudi lenobe. Elan, s katerim smo začeli pri ureditvi Celja, mo- ramo neumorno in vztrajno stopnjevati po načelu: če so moj praded, ded in oče orali brazde z lesenim plugom jih bom jaz oral s; traktorjem. Dela na STAREM GRADU lepo napredujejo Ko se je zopet ustanovilo v Celju Olepše- valno društvo, si je med drugimi nalogami zadalo kot najnujnejšo, popraviti na Starem gradu vse tisto, kar je popravila najbolj po- trebno. Povsod so se že rušili zidovi, da je bil obisk razvalin že skoraj nevaren. Že nekaj mesecev se vršijo na gradu razna obnovit- vena dela. Posekano je vse grmovje, ki je bohotno raslo po grajskih zidovih in jih uničevalo. Pozidani in obnovljeni so obramb- ni zidovi na razglednih točkah, tako da za obiskovalce ta mesta niso več nevarna. Za- sipali so že oba velika bombna lijaka na grajskem dvorišču in obnovili vodnjak, ki ga je delno uničila bomba. Drugi vodnjak v notranjem dvorišču bo dvignjen za 20 cm. Betonska klop na razgledni ploščadi, katero je uničil zob časa, bo tudi obnovljena. Na Friderikovem stolpu je ob razglednem hod- niku nameščena nova železna ograja in je obisk stolpa sedaj popolnoma varen. Tudi ostala popravila na stolpu, ki so še potrebna, bodo izvršena še tekom letošnjega leta. Na- meččen je tudi nov zastavni drog na stolpa, iz katerega po presledku skoraj 12 let, ob 500-letnici mesta Celja, zopet ponosno vihra naša državna zastava. Letos bodo na razva- linah izvršena nagnujnejša popravila, pri- hodnje leto pa bodo z delom nadaljevali. De- la požrtvovalno vodi gospodar Olepševalnega društva, priznanje pa je treba izreči tudi predsedniku Olepševalnega društva tov. Jen- ku, na katerega iniciativo so z obnovitve- nimi deli pričeli. Za prihodnje leto je v na- črtu tudi ureditev bufeta na gradu. Na bivšem prostoru za viteške turnirje pa bo urejen park. Zunaj grajskih razvalin so po- sekali nekaj drevja, da je razgled na raz- valine lažji. Za dosedanja dela so porabili že poleg ostalega materiala pol vagona ce- menta. Omeniti je treba še, da Podjetje za cesto in kanalizacije pri MLO urejuje cesto, ki pelje na Stari grad. Na mestu, kjer je cesto poškodovala bomba, je zgrajen močan oporni zid, ob cesti pa je obnovljena ograja. Dobro bi tudi bilo, da bi uredili še peš- pot, ki pelje od »Skalne kleti« na grad, ker je v zelo slabem stanju. M. č. SMOTRNOST PRI DELU Ne verjamem popolnoma, da bo kdo pri- zadetih bral tale članek, še manj pa, da ga bo vsaj kdo prizadetih — v svojo korist seveda — upošteval. Prav gotovo pa nji bodo pritrdili tisti, ki z menoj vred opaža.jo, kar bom povedal. Letos smo priče zelo živahne- mu popravljanju (točneje prepleskavanju in prekrivanju) mestnih hiš. Celje je za 500- letnico obleklo novo obleko. Noben obrtnik ne naredi pri hiši toliko umazanije, kakor zidar. Zidarji naj zaradi te opombe ne bodo užaljeni, ker temu niso krivi oni, temveč narava dela. — Večkrat pa se da ponesna- ženje smotrno preprečiti. Pri pleskanju zu- nanjih sten je mogoče preprečiti ponesna- ženje oken tako, da jih zagrnemo s papirjem, za kar je dober tudi star časopis. In to je tisto, kar sem zgoraj mislil g smotrnostjo dela. Opazoval sem letošnja dela in jih še, toda le redko sem opazil, da bi se bilo to kje zgodilo. Po večini so bila okna obrizgana od vrha do dna z apneno brozgo, ne samo stekla, tudi okviri. Koliko dela to povzroča gospodinjam, bodo same vedele, na napisih pa škode in stroškov, ker jih je treba ob- navljati. Mislim, da bi na take stvari mo- rali gledati delovodje. Tudi tukaj velja rek: Kadarkoli delaš, delaj smotrno in glej пд konec. (Za primer si oglejte delo na palači Mestne hranilnice). MOTNE STEKLENICE IN PAJKOV POLJUB PRI »NA-NA« V nedeljo esm z družino pil vino pri Na- Na. Dobil sem ga v steklenici, ki je bila ta- ko umazana, da ni bilo mogoče določ-ti prist- ne barve. Drugi dan sem v tem lokalu na- ročil brizganec. Ista natakarica mi ga je da- la, toda doživel sem presenečenje. Osmo- nožni pajek mi je privoščil svoj poljub v znak zahvale, da se sme kopati v moji pi- jači, čeprav mu tega osebno nisem dovolil. Kolikor imam rad živali, vendar ne toliko, da bi si delil pijačo s pajki. Brizganca se- veda nisem spil in pri tem je tudi ostalo. BERAČENJE Naš socializem skrbi za vsakega človeka. Zdravim, delazmožnim ljudem nudi delo in zaslužek, bolnikom zdravstveno zaščito, in- validom invalidnino, revežem socialno po- moi. Beračev nimamo več. Л'^ tem oziru pri i nas še ni vse v redu. Pred skladiščem sad- i nih sokov v Zavodni posedata navadno v do- i poldanskih urah prileten mož s slepčeiDo tab- j lieo na prsih in starejša ženica z molkom v I roki in prosita mimoidoče za miloščino. To , mestu nikakor ni v čast. Posebno tujci se lahko nad tem spotikajo. Pozivamo vitfnost- no oblast in Svet za socialno skrbstvo, da take primere preišče in odpravi. F. K. »KOTEKS« IMA TRDO KOZO Sicer ne vem kaj je s kožami, ki jih do- biva za nadaljnjo proceduro. Verjetno so te kožo že v redu. »Koteks« pa ima sicer trdo kožo. Na splošno namreč ne. Le v pogledu selitve na določeno mesto, ki bolj odgovarja strukturi tega podjetja, si ne dajo nič do povedati. Dasiravno so odločbe zunaj, se »Koteks« že cele mesece »seli«, če ima poleg »Koteksa« še kdo drug trdo kožo ne vem, toda da je ta oklep tako debel, da mu me- rodajni ne morejo v tem pogledu enkrat do živega, jo tudi čudno. Pripomniti je treba tudi tole: če se »Koteks« v najkrajšem času no bo selil, se tudi do prihodnje «pomladi ne bo, ker mora v bodočih prostorih gotove stvari adaptirati. Iz Celja... Nov prispevek h gospodarski zgodovini Celja »Ako motrimo človeka kot celoto, opazimo,; da ga pri vsem njegovem prizadevanju vodij enotna težnja po ohranitvi in izpolnitvi živ-' ljenja. To je najvišji smoter, ki izhaja iï' bistva življenja samega. Za dosego tega smo-i tra je potrebna neprekinjena in močna de-* javnost, ki ali ustvarja potrebna materialna^ sredstva ali pa širi in poglablja pogled naî celoto in poedinosti sveta. Prvo je gospo- darstvo, druga pa znanost in umetnost. Pr-' venstvo vedno pripada gospodarstvu, ki se^ pa naravno stalno izpreminji, raste.« , Sto ugotovitvijo uvaja celjski zgodovinar^ proi. Janko Orožen Kratko gospodarsko zgo-i dovino Celja in okolice, ki jo je s prispevkom Gospodarsko življenje Celja v novi Jugosla-i viji izpod peresa ekonomista Justina Felici-; Jana izdal Odbor za proslavo 5üü-letnice me-] sta Celja. Citirana misel spodbuja na osvo-' jitev teksta po vsakem^ ki mu pogled v pre-i teklost, ko smo s svojim deležem pomagali v, uspevanju tujega gospodarstva, služi pri ra-,: zumevanju nujnosti in upravičenosti révolu-' clonarne predrugačitve našega gospodarske-' ga in družbenega življenja. Knjižica, tiskana v Celjski tiskarni, obse-* ga 72 strani malega 8o v pretežni meri Orož-' novo gradivo, ki ga je avtor že večkrat ob-1 delal z njemu lastno erudicijo zgodovinarja, in pedagoga. V svoji zaključni opombi tudi, navaja na obravnavani predmet nanašajoče^ so spise, kakor: Zgodovina celjske obrti vj Vodiču po obrtni razstavi v Celju 19.Ì5, O nastanku rudarstva in industrije v Celju in' njegovem zaledju v Celjskem zborniku 1951' in dr. Podoba je, da delavnemu zgodovinarju! — kljub obilici njegovih tovrstnih spisov —t glavno poglavje o celjskem gospodarstvu šej ni steklo izpod peresa. Sam priznava, da je: njegov zadnji spis, o katerem je tu beseda,' lo zaris in program, v katerega bo v bodočej uvrstil razvoj odnosov med kapitalisti in de-/ lavstvom — kapitalistično težnjo po dobičku; in delavski odpor. \ Na 57 straneh seznanja čitatelja s pred-/ zgodovinsko in rimsko dobo celjske pokra- jine; s starejšo fevdalno dobo, ki se je kon- čalr. s smrtjo zadnjega Celjana; z nato sle- dečo mlajšo, t. j. habsburško fevdalno do- bo; s kapitalistično dobo z uspešnim, a hkrati usodnim načelom proste poti posameznikom pri njegovem ustvarjalnem delu; iz te dobe odvaja dobo prve Jugoslavije, ki jo zaklju- čuje okupacija 1941—1945; z datumom izgo- na okupatorja pa zaključuje našo gospodar- sko in politično preteklost. Kljub skromni lastni oceni, pa je spis spričo strnjenosti in preglednosti nad gospo- darskim razvojem Celja in njegovega zaled- ja nepogrešljiv v rokah domačega gospodar- stvenika, predvsem pa tistega prosvetnega delavca, ki mu je naloga posredovati bodisi domoznanstvo, bodisi primerjavo značilnosti poedinih gospodarskih področij v poedinih etapah našega razvoja. Prikaz sedanjosti, t. j. gospodarsko življe- nje Celja v novi Jugoslaviji, pa si je — ka- kor rečeno — v isti publikaciji naložil Ju- stin Felicijan. Ni dvoma, da zahteva opis sodobnega go- spodarskega življenja v podčrtavanju nje- govega pomena za bodočnost kar najbolj kri- tično ekonomsko analizo, ta pa najgloblje ne samo teoretične, temveč tudi praktične po- glede v širni svet materialne proizvodnje. Kritično obdelati sodobno, četudi le lokalno gospodarsko življenje pomeni tedaj poslužiti so vsega znanstvenega aparata, s katerim za tako delo razpolaga ekonomsko-komercialna znanost. To pa zahteva v prvi vrsti čas, če že ne širšega kroga sodelavcev. Opis dokazuje sicer veliko razgledanost pisca, vendar mu manjka prej omenjene znanstveno poglobitve. Zdi se pa, da pisec ni stremel več kot podati vsakemu razum- ljivo sliko gospodarskega Celja, ki ga ustvar- ja armada socialističnih proizvajalcev. V tem pa je pisec dosegel svoj namen, hkrati pa izzval priznanje kot pobuda za širše zasno- vano obdelavo v krogu celjksih ekonomistov. Izpred sodišča ŠPEKULIRALI SO Z LESOM Pred okrožnim sodiščem v Celju je bila te dni razprava proti osmim obtožencem. Zago- varjali so se zaradi špekulacije in nedovoljene trgovine z lesom. Dva od obtožencev, Živojin Grčki in Janko Lovas, sta doma iz Vojvodine. Nekateri od obtožencev so neupravičeno na- kupovali po Savinjski dolini les v imenu Kmetijske zadruge Griže in Št. Jurij ob Ta- boru ter ga prodajali po visokih cenah dalje v Vojvodino, kjer je bilo takrat veliko po- manjkanje lesa. Pri tem poslu so ponarejali račune, štampiljke zadrug, goljufali itd. Obtoženec Živojin Grčki je za špekulante opravljal kot nabavljač Zemljoradničke za- drugo Bavarnište trgovske posle. Predlagal je tej zadrugi pri obračunavanju vagonskih pošiljk lesa, katerega je od KZ Griže in Št. Jurij ob Taboru nakupil za to zadrugo, ra- čune z neresnično navedbo prodajne cene po m3 in skupnega zneska, katere račune sta mu izstavljala dva od obtožencev na njegovo pri- govarjanje. Zadruga je utrpela škodo, ker je za les izplačevala višje denarne zneske, s ka- terimi so se okoriščali Grčki in nekateri iz- med obtožencev. Škodo pa so utrpele tudi zadruge v Grižah in št. Juriju ob Taboru. Sodišče je vse obtožence spoznalo krivim; glavnega krivca Živojina Grčkega je obsodilo na 1 leto in 7 mesecev zapora, drugih sedem obtožencev je bilo obsojenih na zaporne kazni od 1 do 9 mesecev, dva izmed njih pa po- gojno. M. e. IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA . 32-letna Lušina Angela, brez zaposlitve in stalnega bivališča, je 4. julija letos s Stan- kom Debelakom popivala v gostilni »Skalna klet«. Ponoči sta z Debelakom, ki je bil pre- cej vinjen, odšla iz gostilne čez voglajnsko brv proti mestu. Med potjo je Debelak za- spal v travi. To priliko je Angela izrabila iu olajšala Debelaka za 4000 din gotovine, 1500 bonov in srebrno uro. Sodišče je Angelo nagradilo z 10 meseci brezplačnega bivanja za rešetkami. — 26-letna Maček Marija, brez stalnega bivališča in zaposlitve, je 25. julija letos okrog 19. ure iz dvorišča Sindikalnega doma na Šlandrovem trgu ukradla Mihaelu Lečniku kolo, vredno okrog 15.000 din. Ka- zen 5 mesecev zapora. — B. H., poljski de- lavec v okolici Šmarja, je bil zaradi tatvin izvršenih v Zabukovci in Orli vasi obsojen na 4 mesece zapora. — Potočnik Alojz in Der- gajner Jernej sta v minuli zimi vzela na škodo Podjetja za ceste in kanalizacije iz ograje ob Voglajni nekaj tramov in jih uporabila za kurjavo. Dobila sta vsak 1 me- sec zapora, kazen pa se jima odloži pogojno za dobo 1 leta. M, č. in zaledja... IZ ŠTOR 1 Štefan Podgoršek je zaposlen kot železnišk* čuvaj pri čuvajnici v Štorah. 20. 8. je vršib službo in ni, dasiravno je pravočasno dobili signalno sporočilo, zaprl zapornic preko ceste proti Železarni. Iz Celja je pripeljal progovnU kamion, ki je trčil v voz in konje, last po-: sestnika Sodina iz Bukovžlaka. Eden konji je bil hudo poškodovan in so ga oddali v klavnico, drugi je bil lažje poškodovan, po-; škodovana sta bila tudi kamion in voz. Škoda; znaša okrog 74.000 dinarjev, Podgoršek se boí zagovarjal zaradi malomarnega opravljanja] službe. Zadnji čas je bilo že več primerov; na raznih krajih, da se zapornice ne zapirajo: pravočasno, ali pa sploh ne, i Delavca Gajšek Ivan in Šinjor Ivan, oba^ zaposlena pri Betonu v Štorah, sta v nedeljo; zvečer do 23, ure popivala na Teharju. Ко^ sta se vrnila v Štore, sta se iz doslej še ne-' pojasnjenih razlogov, začela pred barakami^ prepirati. Šinjor si je v obrambo zavezal kamen v rokav • srajce, Gajšek je, ko je toH videl, pričel bežati v svojo barako. Med be-' gom sta pri mostičku v bližini tovarne oba- padla v kanal. Ivana Šinjorja so zjutraj na-^ šli v jarku mrtvega. Iz kakšnega razloga je! pri Šinjorju nastopila smrt, bo pojasnila pre-i iskava. Znaki pa kažejo že sedaj, da je Ši-i njor zadel z glavo eb kamen in da je mo-í can udarec ob kamen povzročil njegov konec.] i ZGRADILI BODO SPOMENIK PADLIM ŽRTVAM V ŠTORAH ! Zveza borcev v Štorah je sklenila, da boda' postavili padlim žrtvam med osvobodilno] vojno spomenik. S tem so spremenili prvot-i no namero, da postavijo le spominsko ploščo.^ Spomenik, ki bo kot spomin na žrtve tudi v; okras kraju, bo stal pred osnovno šolo. ; Pripravljalni odbor trenutno zbina prispev- ke za srečolov, ki bo organiziran v korist spomenika. USPEH DRAMATSKE MLADINSKE SEKCIJE V ŠTORAH \ Pred dvemi meseci je strugar iz obdelo-i valnico valjev tov. Legvart Franc zbral oknl£ sebo mladino, ki je novoustanovljeni dra-; matski sekciji naštudirala igro »Domen«, s' katero so nastopili dvakrat v Štorah, gosto-j vali so na Gomiljskem, Rogaški Slatini in vi Šentjurju. S. S. \ »MISIONAR« V JELŠINGRADU i V Domu onemoglih v Jelšingradu v Šmarju pri Jelšah je tudi oskrbovanec Ščurk Alojz,' ki jo prišel iz Ljubljane zaradi poníanjka! nja prostora v tamkajšnjih socialnih usía-í novah. Dasiravno v redu plačuje oskrboval'^ nino, je vendar nemogoče trpeti njegovo na-j vzočnost v Domu. \ Prvič je sam nemoralen v obnašanju in па-| šenju, drugič pa hoče prikazati nevzdržni^ stanja v Domu, a kar je še bolj drastično,; skuša tak, kakršen je, izpolnjevati še »mi-i sionarsko« poslanstvo med oskrbovanci, če-s prav nima nič uspeha. Edini uspeh Je do-i segel pri knjigovodkinji Velkavrhovi, ki imjÊ sama precej slične grehe. Tako se Ščurk s<^À daj raje zateka v okolico Doma oner.iogUh in obiskuje najbolj vnete klerikalce, med nii-j mi tudi znanega reakcionarja Novak Ivana ìé Vinskega vrha. Za konec, stavek vprašalnei oblike: Ali spada tak človek v hišo social-j nega gostoljubja? Š. PODPLAT PRI ROGAŠKI SLATINI \ V noči od 29, na 30, avgusta je bil v Kmej tiljsko zadrugo PeKÎplat izvršen poizkusu^ vlom. Storilec je že odstranil visečo k!jučav-j nic3, nato pa bil najbrž prepoden. Za ste-5 rilcem se vršijo poizvedbe, ki bodo v krat^ kem pozitivne. IZ VRANSKEGA 1. septembra se je v Marincih primerila tragična nesreča, ki je zahtevala življenje dveh otrok. 4-letni Pavlic Ludvik in 10-letni njegov brat Pavlic Avgust sta našla ročno granato in se z njo igrala. Granata se je razpočila in oba otroka ubila. Ta nesreča naj bo zopet resen opomin staršem, da paz- Ijivejo nadzorujejo svoje nedoletne otroke, ker se enake nesreče vedno češče ponav- ljaje. ELEKTRIFIKACIJA V OBČINI Vsak, ki ima elektriko v hiši ve koliko to pomeni. Do tega prepričanja je prišlo tudi devetnajst kmetov iz hribovskih vasi. Združili so se in začeli delati. Težava je v tem, da so te kmetije zelo raztresene. Vse ovire so premagali s samoprispevkom lesa in s pro- sto vol.inim delom. Podprla jih je tudi KZ Vransko. Uspeh jim je bil zagotovljen. Dne 17. t. m. je po njihovih izbah in hlevih za- gorela električna luč. Svetlo luč so proslavili z majhno veselico. Kaj pa tisti, ki so na pol poti omagali, če jim še ni žal, jim bo pa še prav gotovo. PROTILETALSKA ZAŠČITA Na Vranskem je bil zaključen tečaj proti- letalske zaščite. 100 tečajnikov je dobilo spričevala. Tečaj je bil razdeljen na kemično, tehnično, zdravstveno in veterinarsko stroko. 19. t. m. je bil na Vranskem fingirán napad iz zraka. Ob tej priliki so tečajniki pokazali kaj so se naučili. V jeseni bo organiziran zopet sličen tečaj za tiste, ki se ga dosedaj niso mogli udeležiti. VRANČANI SO S KINOPREDSTAVAMI ZADOVOLJNI Kolikor so bili lani nejevoljni zaradi raz- nih pomanjkl.jivosti, se danes Vrančani po- hvalno izražajo o predstavah. Predstave so redne, predvajani so dobri filmi, tako da Vrančani komaj čakajo na 14-đnevni prihod aparature. Videli so tudi slovenski film »Ke- kec«, katerega niso mogli videti vsi, ki so ga želeli gledati. Ne bi bilo odveč, če bi ga predvajali še enkrat. Upajmo, da bo KZ Vransko res kmalu pre- skrbela kinoprojektor, da bodo Vrančani en- krat imeli svoj lastni kino. IZ PONIKVE V noči od sobote na nedeljo je bilo vlom- ljeno v skladišče mlekarskega odseka pri Kmetijski zadrugi na Ponikvi. Vlomilci so odnesli 225 kg sira. Vlomilcem so na sledi. ALI RES NI NA PONIKVI PRI GROBEL- NEM ENOSOBNEGA STANOVANJA? V mesecu maju letošnjega leta je prišel v Ponikvo pri Grobelnem za tajnika občinskega ljudskega odbora tov. Ivan Masera, ki je bil premeščen iz OLO Poljčane. Takoj po prihodu se je poglobil v delo obč. ljudskega odbora, ne dobiva pa dovoljne po- moči od odbora. V večjih primerih se razni pereči problemi, katere bi moral reševati od- bor kot celota, prepustijo njemu samemu. Razumljivo je, da en sam človek v tako ve- likem kraju, kakor je Ponikva pri Grobelnem, ne more vsega napraviti. Tov. Masera bi lahko pri svojem delu žel mnogo več uspehov, če bi mu občinski ljud- ski odbor nudil stanovanje. Nerazumljivo je. kako lahko odborniki občinskega ljudskega odbora gledajo na to mirno, saj se tov. Ma- sera vozi vsak dan 2 uri s kolesom iz Slov. Konjic, če se mu pa kolo pokvari, je vezan na vlak, ki pelje ob 3. uri zjutraj in se šele ob 20. uri vrne domov. \\\ res ni mogoče na Ponikvi dobiti eno- sobnega stanovanja? Odločba mu je bila že izdana, vendar se občinski ljudski odbor ni potrudil, da bi zadevo speljal do konca in s tem omogočil tajniku lažje opravljanje J^oj službene dolžnosti, ki je v korist predvsem Ponikvi. Glavno krivdo pri tem nosijo občinski 04 bornik-i, za to je nujno, da poseže vmes Višjj stanovanjska komisija pri Okrajnem Ijudskej odboru. Upamo, da ta prispevek ne bo naletel 1^ gluha ušesa ter da bo tajnik dobil stan« vanje še pred nastopom zimskega časa. Iz Ponikve pri Grobelnem nam je R. 4 poslal pismo v katerem navaja svoje таХ šljenje o vzroku stanovanjske krize. Pisim prinašamo v skrajšani obliki: Destvo je, da se tudi na podeželju kopi čijo razne prošnje pri referentih za stano, vanjska vprašanja, kar dokazuje, da je tud na podeželju stanovanjska kriza. Stanovanj sk« komisije opravljajo nevšečeu posel, sen ter tja jih preganja protekcija posame/ni kov. Toda ali je to potrebno? Je mar sta. novanjska stiska na podeželju osnovana? Ne to ni. Vzrok te krize je propadanje zgradb, ki so svoj čas bile namenjene za stanovanja, pa jih lastniki ne popravljajo. Teh zgradb ni razmajala vojna temveč zob časa. Samo > okolici Ponikve sem videl sedem takih zgradb, ko sem iskal stanovanje, ker mi je dose, danjo že dve leti z odločbo odpovedano. Tu je, treba nekaj urediti. Če so vmes res finančne težave, bi bilo po mojem treba odobriti dolgoročne kredite, ki naj bi јЦ plačevali lastniki, ali pa po dogovoru sta- novalci kot najemnino. Propadanje zgradb ne pomeni samo pomanjkanje stanovanj, tem. več slabi gospodarstvo na sploh. To je pri. mer iz Ponikve, ki ' pa gotovo ni osamljen in je treba v tem pogledu najti rešitve. IZ ŠKOFJE VASI PRED VSTOPOM MALČKOV V ŠOLO Društvo prijateljev mladine je sklenilo le tošnje prvo-raf.rednike sprejeti v šolo ni bolj svečan način kot doslej, da jim bo t: dan ostal v trajnem spominu. Mamice nf svoje bodoče šolarčke za tako svečanost ludi primerno oblečejo. »HITLER« NA DRAŽBI V VOJNIKU V bivši slaščičarni, kjer prodajajo razne predmete na dražbi, se je poleg drugih stvari znašel tudi Hitlerjev portret' v bronu. Bron ima res vrednost, teda »Hitler« menda ne. Morda bi bilo bolje, če bi proda.jalka sliko ponudila kakšni gledališki družini, ki bi jo porabila za eventualni rekvizit. SESTANEK ŠTIRIH V VIŠNJI VASI NAJ BI BIL SEST.'VNEK KRAJEVNEGA ODBORA OF Predsednik in tajnik občinskega odbora OF so našli na sklicanem sestanku KO OF komaj štiri člane. Izgovor, češ, da so člani OF o sestanku bili obveščeni, ne bo držal,_ kajti pozneje se je ugotovilo, da nihče od članov OF ni vedel zanj. V ozadju baje tičijo ten- dence nekaterih, ki so proti priključitvi Viš- nje vasi v občino Vojnik, čeravno je ljud- stvo prepričano, da je ta združitev pome- nila gospodarsko okrepitev občine. »Tič-An« IZ SLOV. KONJIC TUDI V TOVARNI USNJA KONUS v Slov. Konjicah so v teh dneh razdelili me« delavce prvič v zgodovini določeni del čiste ga dobička v skupnem znesku 2,520.000 din. Vsak delavec in nameščenec, ki je bil zaposlen V podjetju prvo polletje letošnjega leta j« prejel po eno celo mesečno plačo, povprečje na posameznika pa je zneslo okoli šest tiso- čakov, * V OKRAJNI OPEKARNI V LOČAH so letos postavili že več novih sušilnic za sušenje opeke, razen tega ua so uredili in popravili še vrsto drugih zgradb in naprav v podjetju. Prve manjše sušilnice so posta- vili že spomladi, zdaj pa dokončujejo dela na največji, ki stoji na mestu, kjer je bila prej cela vrsta manjših. Dolga bo 76 m, ši- roka pa 12 m in bo lahko sprejela pod stre- ho do 300.000 kom. zidakov, v zgornjem delu pa okoli 50.000 kom. strešne opeke. Samo za to sušilnico, ki je večji del lesena, so porabili nad 300 kub. metrov lesa. Zaloge surove opeke, ki jih bodo shranili' v tej sušilnici bodo imeli za žganje v pečeh v prvih zimskih mesecih. Na ta način bodo tudi v svoji mrtvi sezoni lahko dali v pro- dajo večjo količino svojih izdelkov, kar jim bo omogočilo samostojnejše gospodarsko po- slovanje v začetku pomladanske sezone. Vsa ta dela pa so opravili v precejšnji meri s prostovoljnim udarniškim delom. Funk- cionarji podjetja ponosno povedo, da je vsak njihov delavec od začetka sezone opravil pri tem povprečno po 100 prostovoljnih ur, kar znese skupaj okrog 7000 delovnih ur v vred- nosti četrt milijona dinarjev. Da so to uspeli, imajo nemalo zaslug politične organizacije т podjetju, DS in UO, pa tudi upravnik Stane Skrbiš je med tistimi, ki je k tem uspehom s svojim delom mnogo pripomogel. L. V. * V šoferski tečaj avto-moto društva v Slov. Konjicah je letos vpisanih okoli 15 tečajnikov ki redno posečajo predavanja in bodo v jese- ni polagali izpite. Nekateri starejši člani pa so v svojem prostem času popravili oba dru- štvena avtomobila in motorno kolo. Pri tem sta se zlasti izkazala Koper Ivan, ki ima sam blizu 300 delovnih ur in pa Rebernak Jože, za kar jima je odbor priznal posebno denar- no nagrado, ki sta si jo v celoti zaslužila. V začetku septembra pa pripravlja društvo motorne dirke v Konjicah. Dolžina proge bo znašala blizu 2 km z več ovinki in manjšimi \'zpetinami, tako da bodo imeli vozači pri- liko pokazati svoje zrianje. Odbor je za iz-* vedbo dirke postavil že posebno komisijo, * Elektrifikacija škalc in okoliških naselij pri Konjicah, ki se je pričela letos spomladi, bo po dosedanjih izgledih zaključena do letošnje jeseni. Postavili so že vse potrebne drogove, lastniki hiš so dali napraviti že vse notranje napeljave, ki čakajo samo še priključka. Tudi trafopostajo ob daljnovodu Konjice— Zreče so škalčani postavili večinoma z udarni- škim delom, ki se ceni na približno 300.000 din. Zdaj jim manjka samo še glavna žica, za katero zbirajo denarna sredstva. Tu se je izkazala tudi splošna KZ. ki je dala od- boru za elektrifikacijo 50.000 din. IZ ŠMARTNEGA OB PAKI Šmartno ob Paki je nekako središče šo- štanjskega okraja. Res je, da se tu ne na- hajajo nobeni uradi, vendar imamo tu veČ trgovskih in drugih podjetij. Obenem pa je Šmartno ob Paki tudi končna železniška po- staja za vse kraje naše Zgornje Savinjske doline, kamor prihaja v vseh letnih časih mnogo tujcev. Kaj si le ti mislijo, ko vidijo sredi vasi dvoje starih poslopij, v katerih se nahajata osnovna šola in nižja gimnazija. V obeh poslopjih pa so samo štiri učilnice, kjer se stiskajo učenci zaradi pomnnjkanja prostora dopoldne in popoldne. Kljub ten» nepovoljnim razmeram so bili učni uspehi ob koncu šolskega leta prav zadovoljivi, kar je seveda pripisati marljivemu delu tukajšnje- ga učiteljstva. Zgraditi novo šolsko poslopje bo sedaj paČ nujna naloga novega občinskega odbora. Hvalevredno je, da je vaški odbor OF po- krenil to zadevo z mrtve točke. Isto nalogo si .je zadal tudi občinski odbor OF. Kakor slišimo, bo tudi zidavo nove šole obravnaval občinski ljudski odbor na svoji prvi seji. Le- tos še ni misliti na tozadevne kredite, ven- dar pa nam je znano, da bo prihodnje leto kredit na razpolago. In zato je popolnem* pravilno, da se že sedaj vse potrebno pri- pravi, da se bo lahko spomladi takoj pričele z delom. ZB je lani postavila lep spomenik padlin» borcem našega kraja. Sedaj pa namerav» člani množičnih organizacij pomagali s pro- prostor okoli spomenika olepšati. Ker bo to delo združeno s precejšnjimi stroški, bode stovoljnim delom, da bo ta prostor res * okras okolici. Stev. Зв »SAVINJSKI VESTNIK« dne 6. septembra 1952 Stran S Telesna vzgoja in šport Atletsko prvenstvo društev .Partizan' celjskega okrožja v nedeljo se je vršilo na atletskem stadio- nn Kladivarja I. atletsko prvenstvo društev »Partizan« iz celjskega okrožja. Tekmovanja se je udeležilo 94 tekmovalcev in tekmovalk iz 9 društev. Posamezni rezultati so še kar zadovoljivi, če pomislimo, da naša društva iz podeželja nimajo na razpolago atletskih naprav za smotrno vadbo. Pri mladincih so se najbolje odrezali iz Celja-Gaberje, slede Konjice in Petrovce. Pri mladinkah so bile najboljše tekmovalke iz Konjic, sledi Mozirje in Šentjur. Pri čla- nicah so bile najbolj uspešne iz Gaberja, na- to iz Konjic in Mozirja. Pri članih pa so največ točk zbrali tekmovalci iz Šentjurja, ki jim sledijo Konjičani in Gaberčani. V skupnem plasmanu so bili najboljši tekmo- valci iz Konjic, nato iz Šentjurja, Celja-Ga- berje, Mozirja, Petrovč, Šoštanja, Braslovč, Žalca in Gomilskega. Prvaki v posameznih disciplinah so postali: Člani: Tek 100 m: Urbajs (Šentjur) 12.1; met kopja: Mozer (Gaberje) 46,25; met kro- gle: Mozer (G) 11,48; tek 400 m: Gajšek (Pe- trovce) 55,6; skok v daljino: Urbajs (Šent- jur) 6,12; met diska: Mozer (G) 29,62 m; tek 1500 m; Gajšek (P) 4:29,2; peteroboj: Vončina (Konjice); troskok: Urbajs (S) 11,7$; skok v višino: Urbajs (Šentjur) 170 cm; šta- feta 4x100 m: Šentjur 50,5. Članice: Tek 100 m: Kovač Minka (Konji- ce) 15,2; met krogle: Mavric (G) 8,89 m; met kopja: Mavric (G) 24,45; skok т višino: Karče (Mozirje) 120 cm; skok ▼ daljino: Kovač Minka (K) 4,13 m; met diska: Mavri* (G) 22,45 m. Mladinke: Tek 60 m: Florjan (Šentjur) 9 sek.; tek 500 m: Zupane (Mozirje) 1:37,5; met krogle: Kovač Martina (Konjice) 10,10 metrov (2,5 kg!); skok v daljino: Florjan (Šentjur) 4,10 m; met diska: Kovač M. (Ko- njice) 22,70 m; skok v višino: Florjan (Šent- jur) 125 cm; troboj: Kovač Martina (Ko- njice); štafeta 4x100 m: Konjice 63,3 sek. Mladinci: Tek 100 m: Videtič (Gaberje) 11,5 sek.; skok v višino: Kovač (Žalec) 160 cm; skok s palico: Brodnik (Gaberje) 270 cm; met krogle: Delob (Šoštanj) 12,90 m; tek 1000 m: Stožir (Gaberje) 2:53; met diska: Gajšek (Petrovce) 29,90 m; skok т daljino: Kovač (Žalec) 5,52 m; met kopja: Bajramo- vič (Šentjur) 39,40 m; štafeta 4x100 m: Ga- berje 52,3 sek. J. K. Gibanje prebivalstva v Celju v času od 25. 8. do 1. 9. 1952 se je rodilo 28 dečkov in 26 deklic. Poročila sta se: Miličnik Sovinek Fortunat in šivilja llro- vat llermina, oba iz Šentjurja pri Celju. Umrli so: Upokojenka Žnidar Julijana, stara 71 let iz Prožinske vasi; gospodinja Arzenšek Te- rezija, stara 49 let iz Pečovja pri Štorah; dojenček Jakob Sonja iz Loške gore in upo- kojenec Zlodej Franc, star 65 let iz Celja. v Celje-okolici jo bilo v času od 24. do 30. avgusta 1952 jrojenih 8 dečkov in 13 deklic. i Poročili so se: Delakorda Martin, načelnik odd. za soc. skrbstvo in politiko, stanujoč Celje, Razla- gova 8 in Gebovšek Ivanka, nameščenka, stanujoča v Ponikvi pri Grobelnem; Zidar Alojzij, poljski delavec iz Serova, občina Šmarjo pri Jelšah in Voiik Elizabeta iz Ka- menika,, polj. delavka; Jeran Gvidon, rudar iz Rečice 55 in Selič Justina, poljska delav- ka, stanujoča v Rečici št. 107; Knez Ivan, poljski delavec iz Laziš 20 in Dobršek Zo- fija, poljska delavka iz Blatnega vrha 22, obe. .lurklošter. Umrli so: Tovornik Jurij, krojač iz Slivnice, star 75 let; Čonč Anton, ključavničar iz Rogaške Slatine, star 50 let; Gračner Alojz, prevžit- kar iz Praprotna 5, star 57 let; Zapušek Mi- lan, pol jedec iz Praprotna 20; Virant Ana, kmetica iz Sv. Vida 30, obč. Planina; Lor- ger Marija, kmetica iz Senovice, stara 65 let; Jesenko Jera, kmetica iz Globokega pri Šmarju, stara 61 let; Žužek Apoloni ja, kme- tica iz Slatine, stara 68 let; Apotekar Tere- zija, stanujoča v Rožnem vrhu, stara 46 let; Pecek Jožef, kmet stanujoč v Razborju, Hrami je, star 78 let; Ilolobar Marija, go- spodinja, stanujoča v Vrbju, Žalec, stara 70 let in Ravnak Elizabeta, prevžitkarica stanu- joča v Iлndeku, stara 87 let. IZ JOŽEFOVEGA HRIBA Pobočje Jožefovega hriba nasproti Zavodni jo bilo posajeno z mladimi smrekami. Smreke so že povečini posekane, ker so jih uničili strupeni plini iz Cinkarne in tako je to po- bočje že skoraj popolnoma golo. Potrebno bi bilo misliti na zopetno pogozditev s ka- kimi listavci, hrasti, bukvami ali kaj slič- nega. Nekateri prebivalci dotičnega okoliša so izjavili, da bi pri pogozditvi sodelovali s prostovoljnim delom. IZ PILŠTANJA ŠOLSKO POSLOPJE NA PILŠTANJU zdaleka ne zadostuje današnjim potrebam, tem manj, od kar je tu nižja gimnazija. Za šolsko potrebe adaptirajo sedaj nekdanje tr- govsko skladišče na Pilštanju. Prostor za no- vo šolsko poslopje v Lesičnem je že izbran, zato. naše ljudstvo pričakuje, da pride čim prej do gradnje. Kmetje so obljubili, da bo- do pri gradnji sodelovali s prostovoljnim de- lom in vprego. Lesično je nekako središče tega dela Kozjanskega, obisk šole pa tako velik, da bi se morala letoš za I. razred gimnazijo ustanoviti paralelka, če bi bilo prostora. RDEČI KRIŽ so jo po daljši dremavici zganil in sklical sestanek za poživitev dela. Pobiranje člana- rino je skoraj pri vseh naletelo na razume- vanje in se ljudje zavedajo važi^osti te psta- nove. Seveda .fe bilo nekaj redkih izjem, ki' so godrnjali, češ da niso od Rdečega križa šo ničesar dobili. Toda prav v teh družinah so bili deležni od strani ljudske oblasti mar- sikakšno ugonosti. Nehvaležnost je plačilo sveta, pravi stari pregovor. AGRARNI INTERESENTI so so pravkar znašli na občini, da se tam pomenijo, če so dodeljeno zemljo sami ob- delovali in kako so jo izkoristili in če niso morda medtem glede upravičenosti do te zemljo nastali kakšni pomisleki. Potrebnih KMETJE, .- še je čas, da obiščete KMETIJSKO RAZSTAVO v CELJU ki bo odprta še v nedeljo dne 7. septembra 1952. Razstava prikazuje: živinorejo, svinjerejo, rejo malih živali, po- ljedelstvo, sadjarstvo, vinograd- ništvo, čebelarstvo in ribarstvo, gozdarstvo, hmeljarstvo Hmezada, najmodernejše kmetijske stroje, veterinarsko službo. Vinska pokušnja - kmečka godba! ] Polovična vožnja na železnici. ] Na postaji kupite obrazec K 13^ za brezplačni povratek. | KMETIJSKE ZADRUGE, KMETJE, KMEČKE GOSPODINJE! SPOROČAMO VAM VESELO NOVICO! V letu 1953 boste lahko zamenjali oljno repico za bučno olje, za kar vam jamči tovarna olja po- godbeno. — Zato se pripravite za setev oljne repice in sklenite pri svoji KZ pridelovalno pogodbo. — Za 100 kg oljne repice boste dobili 15 kg bučnega olja. — Zasejte čim večje po- vršine z oljno repico, v vašo in skupno korist! Kaj pa „Preiernovct" v Celia ? že dalj časa nismo nič čitali o delovanja SKI'D »France Prešeren« v Olju. Vendar to ne pomeni, da je delo društva morda opešalo, nasprotno — če pogledamo v nji- hove društvene prostore, bomo ugotovili, da so je delo celo pojačalo v vseh smereh. Vsi odseki 8o se številčno okrepili in delajo in- tenzivneje, kar so letos že dokazali s šte- vilnimi nastopi, ki so jih prirejali v okviru proslav 500-letnice mesta Celja. Pevski odsek je imel letos 5 samo- stojnih koncertov in poleg tetra še sedem- krat nastopil na drugih prireditvah in pro- slavah. Kvaliteta zbora je stabilna, dasi je zbor narasel na 64 pevcev. Odlično stu uspela letošnja koncerta Adamičevih skladb ter ve- čer pesmi skladateljev Lajovica in Тотсч. Oodba na pihala je imela letos že λ koncertov, poleg tega pa je sodelovala na 18 drugih prireditvah v Celju in okolici. Tudi pri godbi se je, število članstva novčalo. zla- sti pa je pAhvaljna vzgoja novih 13 mladin- cev. Ko se bodo vrnili iz JLA mladinci, ki jih jo godb" vzgojila po osvoboditvi, se bo godbr, ÍO boli okrenila. Sistematični študij v tem odsek" .je rodil že lene uspehe, ki smo jih ugotavljali od naslona do r^stopa v več" meri. 7,e!o agilen ,ie letos ♦ a m b n r a « k i odsek. Tamburaški orkesffr ie narasel m Zfi članov. Odsek je opustil roien-e nlf^s-'c çlasbo in se posvetil koncertni. Letos »e izvedel v raznih krajih že 13 koncertov in beležil tudi 11 sodelovanj pri raznih driigi»» prireditvah. Kvaliteta orkestra 'e je precej dvipnila in bo pri enakem živahnem delo- vanji" v bodoče gotovo še naprfdovala. I> r a m s k a sekcija je imela le tri predstavo izven Celja, ki so moralno sicer uspele, ne pa materialno. Ker sekcija nima norojev (prostorov) za uspešne iše delo (v Celju itak delujeta poleg gledališča še Ljnd- sl.-i oder in močna igralska družina SKI'1) »Rogel«) te sekcije društvo ne forsira. Mladinska sekcija se je do po- čitnic izživljala v štirih sekcijah: mladinski in pionirski pevski zbor, dramska družina in literarni krožek. Mladinska dramska dru- žin", ie naštudirala Molierovecra »Namišljenega bolnika« in ga trikrat uspešno izvedla v Celi". Pevska, zbora in člani literarnrga krožka sta pod strokovnim vodstvom profe- sorjev II. gimnazije večkrat nastopala in so- delovala pri vseh šolskih proslavah. II a r m o n i k a r s k i zbor (14 članov) jo imel letos dva večja nastopa; redno pa je dn počitnic delovala harmonikarska šola z 31. gojenci. I>elo likovne sekcije je bilo dolgo ovirano zaradi pomanjkanja pro- storov. Po posredovani« -MliO- p» je. kon.čq«t^.. odsek dobil primerne prostore, kamor je mo- gel namestiti svoj inventar in se posvetiti rednemu delu. Trenutno je v živahnih pri- pravah za samostojno razstavo, ki jo bo pri- redil od 1. do 15. septembra v okviru pro- slav 50e-letnice Celja. Pri razstavi bodo so- deloval«, tudi člani SKID »Angel Besednjak« iz Maribora; celotna razstava bo pozneje pre- nesena šo v Maribor. tu gotovo ne bo manjkalo, zato ne bo od- več, če bi se med njimi izbralo tudi vredne, to jo one, ki imajo iskren odnos do ljudske oblasti. NOV MOST so si zgradili prebivalci zaselka Kladje, ki vež<^ glavno cesto pri Ledinšci z vasjo Bi- strica. l..es so sami prispevali, nabrali so tudi nekaj denarja, nekaj pa je prispevala občina licsiçno. Ko je bil most čez potok Bistrica gotov, so ga bili vsi veseli, pa tudi ponosni eanj, ker so ga večji del sami zgra- dili s prostovoljnim delom. Most so otvorili 24. avgusta. OBČINSKI KOLOVOZ od križišča cest v Starem trgu na Tiačnico so kmetje, med njimi tudi iz Lesične, ki imajo tam svoje zemljiške parcele, popravili, venda? bo treba na nekatera mesta navoziti šo kamenja, da bo kolovoz kljuboval neur- jem. _ Čestita vsem Celjanom, posebej pa svojim odjemalcem k jubileju in se še vnaprej priporoča za naklonjenost pri nakupu blaga, ki ga posredujemo. »KURIVO«-Celje, Stanetova 16 Telefonske štev.: Uprava 22-42; skladišče na drobno 22-43; skladišče 22-44 Cenjene odjemalce zdjitdno obveščamo, da se naše Poäjetje OBLAČILA CELJE 2) celoti priključi Tovarni perila „TOPER" CELJE Vsled tega se ¡sa nadaljnja naročila prešitih odej, plete7iin in konfekcije priporoča tovarna „TOPER" „Oblačila'' Celje PO VOZNEM REDU Ribničan se pelje k prijatelju v Ko- njice na obisk. Od Poljčan do Konjic postane nestrpen. Mali »mlin za kavo« se s težavo poganja po ozkih tračnicah in na postajah dolgo časa lovi sapo. — Kako to, da tako počasi napredu- jemo? — vpraša Ribničan sprevodnika. — Ce vam je prepočasi, pojdite peš, pa boste prej v Konjicah. — — Saj bi že kar rad. Toda kaj ho- čem, ko me pričakujejo šele pri vlaku. Velika tombola ki jo prireja Okrožni odbor RK Celje-okolica pri Zadružnem domu na Babnem preložena na 21. IX. 1952 _7 a n i m i v o s t i DARILO LNRRE ALBANIJI — POMOČ IZ »BRATSKE RUSIJE« V Albaniji vsi listi že dalj časa tro- bijo o svečani otvoritvi nove radijske postaje v Tirani. Baje se bo otvoritev malo zavlekla zaradi tega, da bi agi- tatorji čim bolj prepričali Albance, da je ta radio postaja velikodušna pomoč iz Rusije, ne pa da je ta postaja darilo UNRRE v 1946. letu, kar v resnici tudi je. CUDEN OTOK V južnem Pacifiku je otok, ki se ta- ko zagonetno ponaša. V razmeroma kratkem času se pojavi iz vode in prav tako kmalu tudi izgine v njej. Kadar je otok iz vode, pripada kraljevini Ton- ga v polinezijskem otočku. Leta 1885 je bil otrok komaj viden. Po trinajstih letih ga sploh ni več bilo. Pojavil se je 1927. leta in takrat je dosegel 142 m nadmorske višine. V desetih letih je otok izgubil zopet na višini in je imel komaj 60 m. Ob koncu 1938. leta pa je komaj še šest metrov otoka gledalo iz vode. PRVIC SO VIDELI OSNOVNE DELE ČLOVEŠKEGA TKIVA V Milvoki, so prvič lahko p>okazali kako izgleda molekula, iz kakršnih so sestavljene vse stvari na zemlji. Mo- lekul je tako majhen, da ga je treba velike množine za en sam bacil. 2ARNICA, KI NEVTRALIZIRA DUH V Ameriki so iznašli žarnico, ki s pomočjo ultravioletnih žarkov nevtra- lizira vse neprijetne, seveda tudi pri- jetne duhove. Ta žarnica bo uporablje- na v prostorih, kjer je smrad drugače nemogoče odstraniti, kot v straniščih, pralnicah, tovarnah itd. STALIN — NAJVEČJA MUZA ZA SOVJETSKE KOMPONISTE Nedavno je okoli 200 skladateljev, glasbenih kritikov in glasbenikov So- vjetske zveze imelo v Moskvi nad vse koristno pridigo. Predavatelj je »doka- zal« navzočim »svobodnim« umetni- kom, da je največji izvir inspiracije za skladbe veliki Stalin in da naj iščejo gradiva za svoje skladbe v Stalinovih delih, ki obravnavajo lingvistiko. Ta novost bo verjetno podkrepila še sovjetske kiparje, da bodo postavljali skladateljem spomenike ne več s »ka- pitalističnimi« muzami, temveč bo so- vjetska muza »z brki« veliko bolj pri- vlačna. OBJAVE IN OGLASI OPOZORILO VSEM POTROŠNIKOM MESTA CELJA Kurivo (»K«) nakaznice se bodo za posa- mezno terene zamenjale za industrijske bone pri trgovskem podjetju »Kurivo«, Celje, in sicer: I. četrt dne 6. septembra, II. četrt dne 8. septembra, III. četrt dne 9. septembra, IV. četrt dne 10. sootembra; Breg 11. sep- tembra. Lisce in Trnovlje 12. septembra, Zavodna, Čret, Jožefov hrib 13. septembra, Ostrožno, 1ц Babno-IVfedlog 15. septembra. _ Opozarjamo potrošnilie, da je bil celoten" obrok kurjave v Celju razpisan po posamez- nih kategorijah nakaznic na sledeče odrozke: »K«I na odrezek štev. 1, 2, 5, 6; »K«II na odrezek štev. 1,' 2, 3, ,5, 6; »K«III na odre- zek štev. 1, 2, 3, .5, 6; »K«TV na odrezek Štev. 1, 2, 3, .5, 6., Kdor na svoji kurivo-na- kaznici nim!). nobeöe od teh številk odrezkov, naj ve, da je »K<«' niikainico že izkoristil in ds. no dobi nado^iestilii ;v bonih. Prosimo potrošnike, da se ^držijo navedenih rokov. Mestni ljudski odbor Celje REZERVNI OFICIRJI — POZADINCI Pozadinska sekcija Združenja rezervnih ofi- cirjev obvešča člane pozadinske sekcije, da so udeležijo prvega predavanja iz pozadine, ki bo v sredo 10. septembra 1952 ob 19. uri v Domu Ijndskih poslancev (Jurčičeva ulica). GLEDALIŠKEMU OBČINSTVU Mestno gledališče v Celju stopa v novo gledališko sezono z najlepšimi izgledi za umetniško, kar najbolj dovršeno vrsto pred- stav. Novo poslopje, deloma nov, deloma iz- popolnjen tmietniški kader pod vodstvom pri- znanih režiserjev vzbuja že pred začetkom sezone zanimanje za našo gledališko dejav- nost. Da bi Mestno gledališče zagotovilo vsem svojim dosedanjim, pa tudi novim gledali- škim prijateljem cenen in reden obisk gle- daliških predstav, razpisuje uprava Mestnega gledališča tudi za sezono 1952/1953 gledališki abonma. Ker pa se bodo mogle redne gledališke predstave vršiti v novem gledališkem poslop- ju predvidoma šele od novembra dalje, v sedanji gledališki dvorani pa do predstave nemogoče zaradi demontiranja odrskih na- prav, bomo sezono začeli v dvorani Narod- nega doma. Abonenti bodo torej pri naročilu abonmaja morali upoštevati sedežni red dvorane Na- rodnega doma in sedežni red nove gledališke dvorane. Uvajamo pa naslednje abonmaje: 1. Abonma za premeire. 2. Abonma za prvo ponovitev. 3. Abonma za tovarniške kolektive ter po dve zaključeni dijaški predstavi — eno za gimnazijsko, drugo pa strokovnošolsko mladino. Ža nižjegimnazijsko in osnovno- šolsko mladino pa sta v programu dve po- sebni mladinski igri. V izogib zamenjave med številko abonmaja maji imenovali po barvah perm.anentnih in številko predstave se bodo letošnji abon- vstopnic k predstavam posameznega abonma- ja, na primer; za rdeči ali modri abonma bo veljala rdeča ali modra vstopnica. Dan predstav za prvi abonma bo sreda. Zi», drugi abonma četrtek in za tretji abonma sobota. Dijaške oziroma mladinske predsta- ve se bodo kakor dosedaj vršile po dogovoru s šolskimi oziroma mladinskimi vodstvi. Ves abonma bomo po dosedanji praksi raz- polovili na prvo polovico —• prvih pet pred- stav in na drugo polovico — ostale predstave. Nr. cene, ki smo jih znižali na .50 din, 40 din in 30 din, bomo abonentom prvega abon- majr. priznali 10% popusta, abonentom dru- gog?, abonmaja 20% popusta, dočim bo za abonente tretjega abonmaja veljala enotna vstopninr. po 35 din. Naročnina je plačljiva takoj v naprej. Naročila za posamezne abonmaje bo spre- jemal?, gledališka blagajna dopoldne od 10. 12. uro, popoldne pa od 16. do 18. ure, in sicei' Zi', dosedanje abonente v dneh 8. in 9. septembra, z?, novo abonente pa nato od 10. do 13. septembra. K naročilu vabimo vso celjsko javnost, po- sebej pa naše tovarniške kolektive, ki naj bi v pogledu abonmaja sledili kolektivom drugih mest, ki so tudi posamič naročili ce- josezonski abonma. Uprava Mestnega gledališča v Celju PEVSKI ZBORI »SVOBODA« V ( ELJU Sprejemamo nove pevce in pevke do 15. sep- tembra 1952. Vabljeni ste vsi delavci in de- lavko, nameščenci in nameščenke vseh obra- tov, delavnic, uradov in ustanov mesta Ce- lja. Nihče, ki ima veselje do petja, naj ne izostane. Stari pevci Svobodaši, vaše delo je častno. Vabljeni ste vsi, nobeden naj ne izostane pri obnavljanju našega zgodovinskega pevskega zbora, ki je bil krmar in vodnik Svobode Celjo skozi vso viharje. Tudi ti si bil zra- ven, potreben si nar> kakor nekdaj. Vaje so vsak torek in četrtek ob 19.30 v društvenih prostorih bivše gostilne »Jugoslovan« v Ga- berju. Pevci Svobodaši NI VAŽNO 'a^iudo^ssz ошзшГадац •aafjbuip «uofinm jod siqop опч"! «ÎP 001 -Z "6 "in BAo^auBîs 'пГРЗ л hmjs ioini«r«pojj л f?nđ »fijajoi an.vczjQ o>(DaJs sidn>j i?p 'ONsrvA af а?ан8 oa saaiH^ va -siđosea IШдqo is ep DELAVSKA GIMNAZIJA nr. I. gimnaziji v Celju sporoča, da bo vpi- sovanje v vse razrede nižje gimnazije 12. in 13. septembra. Redni pouk se prične v po- nedeljek, 15. septembra ob 18.15. Popravni izpiti bodo v sredo 10. septembra ob 18. uri. Ravnateljstvo BALETNA ŠOLA Sonje Gorjančeve prične s poukom baleta т telovadnici 1. osnovne šole. Sprejem deklie in tudi dečkov na Dečkovi cesti št. 26. OBJAVA ŠOFERJI POZOR! Združenje šoferjev in mehanikov javlja vsem poklicnim šoferjem, da pričnemo s stre- kovnim tečajem za vstop v višjo kvalifikacijo šoferskega poklica. Ker se bodo stare vozni- ške izkaznice zamenjavale v letošnjem lete, zato pohitite s prijavami. : Prijave sprejemamo v Sindikalnem domu na šlandrovem trgu 5, v drugem nadstropja, sob?, 38, vsak četrtek od 18. do 19. ure. Vsa ostala pojasnila dobite pri vpisu. Tečaj se bo pričel takoj, ko bo zadostno število pri- javljencev. Pohitite s prijavami! NAJDENO »Dne 16. avgusta 1952 je bilo ob vodnjake pri Otroških jaslih Pod Kalvarijo najdenih par moških nizkih rjavih čevljev in par krat- kih plavih moških nogavic. Lastnik naj se javi z dokazilom o lastništvu na ONZ Celje- mesto, soba 6. SPREJMEMO PERFEKTNO STENOGRAFKO po možnosti z nekaj let prakse in znanjem angleškeg?! 'jezika. Nastop službe takoj. Pi- smene ponudbe z navedbo šolske izobrazbe in dosedanje službe poslati na: Keramično industrijo, Liboje, pošta Petrovce. Novo ustanovljena mestna gospodarska ustanova »SNAGA« Celje se je preselila iz Trga svobode št. 10-11 v Zidanškovo ulic* št. 18-1, soba št. 84. Vsa naročila za odvoz fekalij, pokončavanje mrčesa (stenice, ščurki itd.) in odvoz smeti sprejema dnevno med 8. in 12. uro ustmene ali pismeno. ŠOLA ZA UČENCE V GOSPODARSTVU RAZNIH STROK V CELJU V ponedeljek, 8. septembra ob 7. uri po- pravni izpiti. V torek, 9. septembra ob 7. uri sprejemni izpiti za učenke, ki nimajo pred- pisane šolske izobrazbe. V sredo, 10. sept, ob 7. uri vpisovanje za druge in tretje razrede. V četrtek, 11. septembra 1952 vpisovanje sa novince. Vsa navodila na oglasni deski v šoli. Vodnikova 4. pritličje. ŽIVINOREJSKA RAZSTAVA V VOJNIKU V ponedeljek, 8. septembra ob 8. uri bo na sejmišču v Vojniku živinorejska razstava, kjer bo razstavljena odbrana rodovniška ži- vina. Vabimo vse, da se te razstave udeleže. Za jedila in pijačo je tudi poskrbljeno. Živinorejska organizacija. Vojnik PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO TEHARJE priredi v nedeljo, dne 7. septembra vrtne veselico v parku bivše teharske občine. Vabljeni IZPLAČILO DELEŽEV Pozivamo člane Potrošniške zadruge z e. j. v Celju v likvidaciji, da se zglasijo v naši pisarni, Cankarjeva ul. 2 (pritličje), zaradi izplačila deležev. Delež se bo izplačal le čla- nom, ki se bodo pri izplačilu izkazali s član- sko legitimacijo — izkaznico, odnosno s po- trdilom o vplačilu deleža. Dvignite deleže čimprej, a najkasneje do 31. oktobra 1952. Likvidacijski odbor KUPIM parcelo ali enodružinsko hišico v ne- posredni bližini Celja. Ponudbo na upravo lista. TRGOVSKI POSLOVODJA mošane ?troke želi namestitve v Celju ali okolici. Ponud- be na upravo lista. KLAVIR kratek (ali pianino) zji učenje ku- pim. Naslov v upravi lista. PRODAM lep, dobro ohranjen, kratek klavir. Naslov v upravi lista. HIŠO, lepo, enodružinsko, s trgovskim lo- kalom in vrtom v neposredni bližini mesta prodam. Naslov v upravi lista. PRODAM citre. Naslov v upravi lista. PRODAM šivalni stroj »Singer-?. Naslov v upravi. PRODAM lepo pleteno garnituro in drugo pohištvo. Naslov v upravi lista. LEPO ŠTIRISOBNO STANOVANJE s kopal- nico v centru, zamenjam za tri ali dve in pol sobno po možnosti kopalnica! Ponudbe na upravo tega lista pod »Zamenjam«. Nedeljska zdravniška dežurna služba Dne 7. 9. 1952: tov. dr. Bitenc Maks, Celje, Cankarjeva ul. 11. NsrJeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote opoldne do ponedeljka do S. u.f-e kjuiraj. K I IIT O KINO METROPOL Od 2. do 8. 9. 1952: »Srečanje s Frankenstei- nom«, ameriški film Od 9. do 15. 9. 1952: »Zmaga nad temo«, amer::ki film KINO DOM Od 6. do 10. 9. 1952; »Tereza«, amer, film Od 11. do 15. 9. 1952; Odšel brez našteva«, francoski film stran 6 »SAVINJSKI VESTNIK« dne 6. septembra 1952 Stev. ЗФ Izdelujemo blago za moško perilo in ženske obleke ter razne trakove za tapetnike Izvršuje spomenike padlim horcem, razne spominske plošče in vsa stavbena dela spadajoča v to stroko iz umetnega in narav- nega kamna * Izdelujemo nagrobne spomenike, betonske cevi, teraco tla, stopnice itd, * Cene konkurenčne! Izdelava prvo- vrstna in solidna! popravlja motorna vozila vseh vrst Izde- luje karoserije in kabine ter opravlja vsa avtoservisna dela, kvalitetno in po konku- renčnih cenah. Vam nudi: kvalitetne esence za likerje, limonade, slaščice in kon- centrirane arome za izdelavo bon- bonov. Zahtevajte cenik naravnost od tovarne „E TO L'' CELJE odkupuje vse vrste odpadkov po najvišjih dnevnih cenah. Ne nasedajte raznim prekupčevalcem, kateri delajo na terenu in se ne morejo iz- kazati Z našimi pooblastili. Vse odpadke sprejemajo naše poslovalnice in naše zbiralne baze TRBOVLJE Zidani most Radeče Zagorje Hrastnik Kisovec SLOV. KONJICE Kmetijske zadruge v Dravinjski dolini v Slov. Bistrici Poljčane VELENJE Slovenj Gradec Mislinje Ljubno, gas. četa Mozirje Gornji Grad