Poštnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
RVHM934
Cena posamezni številki Din 1*50.
 .1L.	----------------------
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgrovino, industrifo in obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za % leta 90 Din, za K leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69.
Leto XVII.
V Ljubljani, v četrtek, dne 23. avgusta 1934.
štev. 95.
HUutifataciia dav. gospodacstva
V	zgodovini našega narodnega gospodarstva zavzema slovensko trgovstvo posebno odlično mesto. More se naravnost feŽi, da se je moglo začeti govorki o slovenskem narodnem gospodarstvu šele takrat, ko so prišle prve organizacije trgovstva na naših tleh v slovenske roke. Ko je postal gremij v Ljubljani slovenski, ko je bil položen temelj za organizacijo slovenskega trgovstva, je Ml tudi ustvarjen temelj za razvoj slovenskega narodnega gospodarstva. Kajti do tedaj se je omejevalo gospodarsko življenje Slovencev le na kmetijstvo, ki je sicer zdrava m močna podlaga za vse gospodarsko življenje, ki pa daje tudi le podlago za gospodarski razvoj naroda. Pot k blagostanju naroda pa ae začne Šele takrat, ko pridejo v narodne roke tudi druge i’n bolj dobičkonosne gospodarske panogo.
Z nastankom slovenskega narodnega gospodarstva je zato naše trgovstvo netoč-ifivo zvena no. Sel® z nastankom trgovstva pe smo dobili tndi oni kapital, da smo mogli pričeti misliti na osamosvojitev našega narodnega gospodarstva. Ni slučaj, temveč nujna posledic«, da s* fe naše denarništvo začelo razvijati šele v času, ko je bilo slovensko trgovstvo že močno, ko je bito že eden odločujočih faktorjev našega gospodarskega življenja. A tudi vse druge panoge našega gospodarstva so se mogle razviti le, ker bo se mogle opreti na možno naše trgovstvo.
Ta velika vloga slovenskega trgovstvu v našem gospodarskem življenju jo samo po sebi povzročila, da se ai noben drug stan tako zelo zanimal za razvoj našega gospodarstva ko ravno trgovski Treba pogledati le v prve številke nekdanjega »Narodno gospodarskega vestnika«, predhodnika sedanjega »Trgovskega tovariša«. Vse številke so posvečene napredku slovenskega gospodarstva in prav tako so veljale tudi vse poznejše Številke »Trgovskega tovariša« do današnjega dne pospeševanju vsega slovenskega parodnega gospodarstva Nikdar ni ozki samo stanovski interes zameglil obzorja* da bi trgovstvo pozabilo na celotne interese gospodarstva, vedno so bile vse zahteve trgovstva v skladu z zahtevami in interesi vsega slovenskega narodnega gospodarstva.
L} to nam potrjuje tudi zgodovina velikih slovenskih trgovskih shodov. Ze prvi shod je bil posvečen osamosvojitvi slovenskega gospodarstva. 2e na drugem velikem tegovskem shodu, ki je bil! 13 let kasneje, pa je trgovstvo zahtevalo ustanovitev go-spodarsftega svete, vodstvo gospodarske politik* po enotnih načrtih, ureditev valutnega vprašanja, izpopolnitev statistike in cele vrste gospodarskih vprašanji, ki so Se danes aktualna.
Tako Je> trgovstvo že na svojih prvih shodih dolunsato, da je vse v službi narodnega gospodanetv« im da je tisti faktor, Id veduo gtedai na tet da napreduje naše gospodarstvo. Tej »voji vlogi je Ostalo trgovstvo vedno zvest*, »la«« p« j« z vnemo izpolnjevalo v času gospodarske krize. V boju za pravilno reševanje gospodarskih vprašanj je bilo trgovstvo skozi vsa leta vodilno in zasluga trgovstva, njegovih organizacij ih njegovega tiska je, da so se gospodarska vprašanja reševala z večjo vnemo in da so bila postavljena ta vpiar šanja v ospredje javnega zanimanja.
Zato j© bil tudi vsak velik zbor trgovstva pomemben dogodek za vso gospodarsko javnost, zato so bila Vedno vsa zborovanja trgovcev pomembna za vse naše gospodarstvo. In zatp so bili zlasti občni zbori. ZVeze trgovskih združenj, kot osrednji stanovske organizacije trgovstva, Oni fpfum, na katerem so' se s posebno temeljitostjo razpravljala vsa gospodarska vprašanja Slovenije fn tudf vse držfve.
Zato so bUi in so občni zbori Zveze
trgovskih združenj manifestacije vsega našega gospodarstva, ker se vsi naši gospodarski stanovi zavedajo, da vodi slovensko trgovstvo ne le boj za svoje interese, temveč za napredek vsega našega gospodarstva.
V	boju za pravilno rešitev gospodarskih
vprašanj, v boju za večje upoštevanje gospodarskih problemov je bilo trgovstvo vodilno in zato je vsaka njegova manifestacija tudi manifestacija vsega našega gospodarstva. In v tem je velik pomen tudi nedeljskega občnega zbora v Konjicah, v tem je že tradicija slovenskega trgovstva.
I/ Hanjut!
Na občni zbor Zveze trgovskih združenj!
Vsakoletna najvežja manifestacija slovenskega trgovstva je letni občni zbor Zveze trgovskih »druženj. Letos mota biti ta ■anftcetad* še prav posebno mogočna,
ker je še prav posebno potrebno, da se krepko sliši mnenje trgovstva k vsem aktualnim gospodarskim vprašanjem. Kajti v boju za dobro rešitev gospodarskih vprašanj, za pravilno ureditev gospodarskega 'življenja je trgovstvo vodilno!
Pa tudi v svojem 'lastnem interesu mora trgovstvo poskrbeti, da bo tudi njegova letošnja manifestacija v Konjjcah tako mogočna, kakor so. bili vsi prejlnji občni zbori Zveze trgovskih združenj. Kajti davčna obremenitev trgovstva je dosegla že to stopajo, da mora trgovstvo izpregovoriti in povedati, da je ne le dosežena, temveč tudi že prekoračena gornja meja dopustnosti.
Poleg davčnega vprašanja pa je še cela vrsta drugih vprašan}, ki tako zelo posegajo v življenje trgovca, da mora ta nastopiti za njih pravilno ki čim prejšnjo rešitev. Vprašanje trgovin, prodajaln, obiskovanje zasebnih strank po tujih potni« kih, krošnjttfstvo, računski listki, ovire na- j. tako-le:
Senu* sadnemu m lesnemu teuMu itd:, vse i 1. Poročilo predsednika, to so vprašanja, xa katera no more bit* 2. Poročilo tajtatita. brezbrižen ruM en trgovec. O vseh teb vpreganjih pa se bo razpravljalo v Konjicah na občnem zboru Zveze trgovskih združenj in zato mora biti udeležba čim večja, da bo javnost videla, da je vse slovensko trgovstvo eaodušno za zahtevami in predlogi svoje osrednje borbene organizacije.
Občni zbor v Konjicah bo po velikem kongresu vsega jugoslovanskega trgovstva v Skoplju. Občni zbor bo zato potrdilo, da vse slovensko trgovstvo odobrava vse sklepe skopljanskega kongresa in da je organizacija vsega jugoslovanskega trgovstva fzvrSetto dejstvo. Tudi zato je potrebni
da bo občni zbor v Konjicah res mogočna manifestacija edinstva slovenskega trgovstva z vsem ostalim jugoslovanskim trgovstvom.
Zato v Komjice, zato na občni zbor Zveze trgovskih združenj, da bo tudi letošnja manifestacija trgovstva enako mogočen dokaz zavednosti in solidarnosti slovanskega trgovstva, kakor so bile vse druge!
V soboto, dne 25. avgusta ob 4. popoldne bo v Konjicah
predkonferenca,
na kateri se bodo razpravljali vsi predlogi združenj. Na predkOniefenci se določijo tudi resolucije za glavno sikupščino. Predkonferenca je namenjefia le za delegate in na njej se določi jb bodoče smernice dela.
V nedeljo, dne 26. avgusta pa bo ob 9L dopoldne v kino-dvorani
14. redna letna skupščina,
ki bo zunanja manifestacija slovenskega trgovstva
Dnevni red letne skupščine je določen
S. Računski zaključek za leto 19831. in poročilo nadzornega odbora.
4 Proračun in določitev zvezne doklade za 1. 1934.
5. Izprememba Zvezinih pravil.
6. Resolucije-
V	primeru nesklepčnosti ob napovedani uri se vrši po čl 10. Zvezinih pravil eno uro pozneje ravmotam z istim dnevnim redom druga skupščina, ki sklepa veljavno neglede na Število navzočnih delegatov.
Vsak avezni delegat se mora na skupščini izkazati s poveritaioo, ki mu jo izda »prava njegovega združenja.
Ham gkMftodacaka asatnosvaiiiet/
i* kadeti
Pri nas s* je v širokih slojih naroda, pa tudi v drugih, udomačilo na žira n	da
ao karteli absolutno zlo, ki ga ni mogoče dovoli ostro pobijati. Z ozirom na delovanje nekaterih kartelov, ki so kar neusmiljeno dražili blago — spominjamo le na sladkorni kartel — ni brilo čudno, če je takšno naznanja tudi nastalo. Pod vplivom tega naznanja ja tudi nastala zahteva po prepovedi kartelov ib nova uredba o- kartelih ja tudi «eotawioena v znatni mori. « tega vidika.
Toda karteAi sami aa sebi niso še nobeno zlo in tudi ni treba, da bi bilo njih delovanje škodljivo aa cefoto. Karteli postanejo ato Sete takrat, kadar služijo edinole profijtarstvu najslabše vrsta, kadar se ustanavljajo s tem namenom, da ustvarijo aa določene gsspodarske panoge monopol* da *o morejo cene po mili voljji navijati navzgor do neznosnosti. Takšna- kartele bi tveha bilo prepovedati, daai ja i Zakonskimi sredstvi zelo težko zagrabiti vse te kartele, ki dostikrat obstojajo ne da bi bilo mogoče njih eksistenco dokazati.
Toda so tudi karteli, ki so koristni za celoto in ki jih ne bi mogli brez škode pogrešati. Ce ima n. pr. kartel te namen, da regulira produkcij v tej zdravi nameri, da se prepredi vsaka hipefprodukcija v eni penpgf, v drugi pa pomanjkanje, potem 'je takšen kartel narbdnemu gospodarstvu le v korist. Mi Vsi vemo, da j'e pri nas nova ureditev produkcije nujno po-
trebna, ker proizvajamo nekaterih pridelkov pcamatoj drugih pa preveč. Taiko je znano, da nam primanjkuje industrijskih »irovin, dočim imamo dfugih v izobilju. Znano je nadalje, da gojimo iz konservativnosti razne kulture v krajih, v katerih ne uspevajo dobro. Vse to povzroča, da so naši kmetijski proizvodi še silno, daleč od ftpiziranja, vsled česar imajo nižjo ceno. Ureditev naše kmetijske proizvodnje je zato. nujna zadeva in samo pozdraviti bi bilo to^ba kartate, ki bi v ta namen nastala.
Pa tudi glede industrijske proizvodnje bi morali pogledati n® kartele tudi še iz drugih vidikov, s katerih pa navadno gledamo. Tako se pri nas zelo propagira geslb: »Svoji k svojim r«, ki naj; omogoči našo gospodarsko osamosvojitev. Toda ta osamosvojitev je treba' denarja, mnogo denarja, ker izgubi gospodarstva osamosvojitev ves mnjfeeli; iiSe se ne razteza tudi na velika industrijska podjetja. Pri nas pa bi bila ugodij tla za marsikatero industrijsko podjetje, Ker pa nferrio imeK denarja, so jih mesto' nas ustanavljali tujfct, Ki so imeli denar. Nastala, fe tako pri nas velika, domača industrija, ki pa je le po imenu naša, v resnici jia vseskozi last tujcev, vsled česar gjre tudi glavni dobiček teh podjetij v tujino.
Če pa bi se znali med seboj' dogovoriti, bi mogli spraviti skupaj tudi denar za ustanovitev teli lioVo nastalih podjetij. —• Tako n. pr. bi mogli naši veliki manufak-
turisti, če bi bili med seboj složni, z lahkoto ustanoviti potrebne tekstilne tvornice in njih podjetja bi bi/la v resnici domača. TO tvornice bi mogle tudi z uspehom konkurirati a vsemi tujimi, ker bi jim mogli trgovci, lastniki teh tvornic s kartelno pogodbo zagotoviti potrebni odjem. Ali bi bila mar takšna kartelna pogodba za naše narodno gospodarstvo Škodljiva? Ali mar no bi bila ta pogodba edini način, da pridemo do gospodarske osamosvojitve. Se danes bi bila ta pot uspešna.
Vse pa kaže na to, da postaja tudi vedfeto bolj potrebna, ker v deželo prihaja vedno več tujeev s kapitalom, ki ustanavljajo tu svoja podjetja. Pbgledati treba le v trgovinski register. Dočim bleste itala imena med izbrisi, so med vpisi skoraj izključno samo tuja imena. Ni čuda, če se govori M o pripravah za ograditev židovske sinagoge v Mariboru. S tujim podjetjem pa no pride le tuji lastnik, temveč tudi tuji ravnatelj, tuji strokovnjak in skoraj postaja neka nova tuja tvornica tudi tadnjava tuje nacionalne misli.
Ali ne postaja vedno bolj jasno, da jti proti tej imvaier;jj tujega kapitala m, tu$efct podjetništva obrambni kartel naših ljudi vedno večja nujnost. Kaj pa je na vso zadnje geslo: Svoji k svojimi drugega, ko tik dogovor vseh narodno uvodnih ljudi, kupujejo svoje potrebščine le poti domačem podjetju. Ali no bi bilo zdravo* če bi bila vsa država pod vlado takšne tike kartelne pogodbe?
Kapitalno slabotni narodi morejo zbraiU potrebne kapitele le z nad vse složnim dolom in > izkoriščanjem vseh možnosti, ki jih daje narodna misel. Med te- aratoarifr spadajo tudi karteli za ustanavljanje novih podjetij, za konkturenoo s tujimi podjetji in aa popotno obvladanje trga. Naravnost monopolni položaj bi morali na domačem trgu priboriti res domačiji podjetjem! Kako se to doseže, ni glavno vprašanje, ker glavno vprašanje je, da se to doseže, ii če ne gre drugiače, bi se moralo to doseči tudi s karteli.
Tudi s tega vidika bi bilo treba presojati kartele ter razlikovati med onimi, kil so nam v korist ter m$d onimi, ki s« nastali iz proiitarsk« špekulacijo tujca.
ski veUstfcm
Zopet bo oživela naša bplainlepe Ljub? ljana, med l.,,in iO. septembrom (Ipspo* darsko. in. kulturno središče D^avske bano-■vino bodo posofili desetiisoči gostov iz vseh krajev na£e prostrane države iu inozemstva, da si ogledajo bogato založeno in pestao razstavo »Ljubljana v jeseni«.
Na razstavišču 40.000 m* bodo nameščeno v desetih velikih razstavni!* zgradbah sledečo razstavo:
1. Glasbena razstava.
2. Umetnostna razstava »Stovenfeka pokrajina«.
S, Higienska razstava >MWi to dete«.
4. Izseljeniška razstava
1). Ribarska razstava
d. Razstava malih živaH ter
itazstava koz ih ovac domačih pdeem J. dtt 10. septembra
7. Mednarodna razstava psov vseh pasem 1 db 2. septembra.
8. Arhitektonska niZstaVa
9. WeekeiBd-razstava.
10.	Hranilnižka razstava.
It. Pohištvo, stanovanjska oprema Radio
ld. IndMfltJrijBfci ih obrtni odtteMk.
IS. 8. septembra tekmovanje jugoalovl harmonikarjev na velesejmu
SO*fo popust na železnJcah. Vozne obsf-3ave' so priznane tttdl AA parnikih.
Za potovigno vozbino' n« velesejem &■ htevajte na odhodni' postaji želfeznifiko izkaznico, Ki jo dfobfte za mn 5"—.
»Ljubljana v jeseni1« bo prirejena vestno in z ljubeznijo. Oglejte si to razstavo!
idtzMŠUt
Tarifni odbor je treba popolnoma reorganizirati
Tovorni promet, ki daje železnicam glavni dohodek, je na naših železnicah zelo naziadoval. Ni pa to le posledica splošnega zastoja v poslovnem življenju, temveč tudi direktna posledica previsokih železniških tarif, ki so zlasti po padcu cen za nekatero blago tako visoke, da jih dotično blago knatkomalo ne prenese. Ker pa so tudi državne železnice gospodarsko pridobitno podjetje, -ki bi se moralo vzdrževati samo, so naravno morale tudi železnice gledati na to, da svoje dohodke povečajo in da spravijo svoje izdatke v ravnovesje z dohodki. V ta namen so železnice linearno povečale vse tarife, efekt tega poviška pa je bil, da so dohodki železnic še bolj padli. Kajti režijski stroški železnic so odvisni od množine prometa in se znižujejo ob velikem prometu, povečujejo pa ob malem. Kadar pa so bile že stare tarife za večino blaga previsoke, tedaj je bilo jasno, da mora pri povišanih tarifah promet še bolj pasti. Mesto da bi železnice z znižanjem tarif omogočile podjetnikom, da bi se v večji meri posluževali zopet železnic, je železniška uprava s povišanjem tarif še povečala splošni beg od železnic. Da, prišlo je že tako daleč, da je zopet oživel promet z. navadnimi kmečkimi vozovi, ker se ta pri vsej zamudi časa bolj izplača.
Vse to je dalo »Privrednemu pregledu« povod, da je objavil vsega upoštevanja vredni daljši članek o naših železniških tarifah. V tem članku konstatira, da odločuje o naših tarifah dejansko samo ena oseba — šef tarifnega odseka. Tarifni odbor, ki bi moral' biti najbolj odločilen za določanje naših železniških tarif, ima samo posvetovalen glas in zato se na njegovo mnenje dejansko nihče ne ozira. Naj tarifni odbor tudi stokrat predlaga znižanje tarif, se te vseeno zvišajo, če sklene tako šef tarifnega odseka. Zato zahteva člankar v »Privrednem pregledu«, da se tarifna služba pri naših železnicah izpre-meni iz temelja. Ne gre, da odločuje en sam človek, še manj gre, da se z enim samim upravnim aktom odloča o napredku celih panog gospodarstva, katerih napredek je odvisen od prevozne službe. S previsokimi tarifami se podjetja naravnost silijo, da najdejo mimo železnic drug način za zadovoljitev svojih prevoznih potreb.
Tarifno službo je treba tako izpremeniti in reorganizirati, da more izdajati sklepe o tako važnih vprašanjih samo posebej organizirano telo, v katerem morajo imeti odločilno besedo ravno oni, ki uporabljajo železnico za prevoz svojega blaga. Smatramo za potrebno, da se zopet in čimprej ustanovi stari tarifni odbor, z vsemi njegovimi prejšnjimi pravicami, ki pa morajo biti še spopolnjene in razširjene. Kompetenca tega odbora se ne bi raztezala samo na železnice, temveč tudi na vsa druga prevozna sredstva. Sklepi tega odbora bi morali-biti obvezni, ne pa samo konzulta-tivni, kakor danes. Kako bi ta odbor bil sestavljen, katere organizacije bi bile v njem zastopane in kako bi deloval, to bi se določilo kasneje po njegovi ustanovitvi. Na vsak način pa bi bilo treba takoj rešiti vprašanje, če so avtomobili, avtobusi, tovorni avtomobili prevozna sredstva, ki spadajo v resor prometnega ministrstva
trgovinskega ministra. Treba bi bilo že enkrat rešiti vprašanje kompetence za vsa ta prevozna sredstva.
Služba izkoriščanja vseh prevoznih sredstev se mora voditi z enega mesta. Današnja mešanica je privedla tudi do sedanje zmešnjave, do konkurence, do odvzemanja transporta in do medsebojnega paralizira-nja ter imobilizacije, kar vse škoduje podjetjem samim, narodnemu gospodarstvu in s tem indirektno tudi državi.
Če bi obstojal osrednji organ, ki bi vodil vso prevozno službo ter odločal o prevoznih cenah, ne bi prišle niti naše železnice
v	sedanji neugodni položaj, niti se ne bi podjetniki mučili, da se v dobi motorizacije in elektrifikacije vračajo na stare vozove s konji in voli, ker so ta vozila danes cenejša in zato bolj pripravna.
Seveda bi v novem tarifnem odboru bile zastopane kot najmočnejši podjetnik tudi naše železnice in bi zato imele v tem odboru najmočnejšo besedo. Toda pri tem bi morale tudi upoštevati življenjske interese drugih članov odbora.
Ta tarifni odbor bi imel nalogo, da sedanje tarifno gradivo pregleda, uredi in poenostavi, ker so današnje tarife s svojimi večnimi izpremembami in dopolnitvami tako nejasne, da se ne spozna v njih niti strokovnjak, poslovni svet pa jih more komaj še uporabljati.
Zaradi te nejasnosti cveto danes razne pisarne za reklamacije za napačno ali za preveč plačane prevoznine. Obstoj teh pisarn pa je v resnici samo v škodo podjetnikom in železnici.
Končno se člankar obrača proti linearnemu povišanju železniških tarif tudi z ozirom na razne refakcije in pravi: Linearno povišanje železniških tarif bo v korist samo tujim transportnim podjetjem, ker jim bodo dali dovoljeni refakcijski odstotki večji dobiček, kakor pa so ga predvidevali, dočim bo imela železnica le nekaj več dobička, zato pa bo gospodarstvo tem bolj prizadeto. Naloga tarifnega odbora bo, da napravi takšnemu poslovanju s tarifami konec in da kaznuje one, ki z refakcijami poneverjajo, kar se dogaja danes.
Ne moremo vedeti, toda bilo bi dobro, če bi se moglo zvedeti, kakšen odstotek dohodkov se izplačuje v obliki povračeva-nja vozarine in refakcij iz železniške blagajne in kakšen del teh zneskov se vrača našim gospodarstvenikom, katerim vse to dejansko'pripada, kakšen del pa ostaja v blagajnah raznih reklamacijskih pisarn in transportnih podjetij, od katerih ni niti eno domače. Te številke bi bile najboljša ilustracija naše tarifne službe.
Treba res že napravti teinu konec, da bo naš tarifni odbor le odbor za brezuspešne predloge, kar je danes. Ustanoviti je treba tarifni odbor, ki bo res imel nekaj besede in v katerem bodo odločali ljudje iz praktičnega gospodarskega življenja, da bodo vse prevozne tarife v skladu s potrebami gospodarstva in da bo konec nezdrave in tudi čisto nepotrebne konkurence med železnicami in zasebnimi prevoznimi podjetji.
Tarifno službo treba čisto debirokratizi-rati, da se bo mogla prilagoditi na naše poslovno življenje in da bo res v korist
ali pa so to obrti, ki spadajo pod gospodarstvu in s tem tudi državi.
Proizvodnja in potrošnja zdravil na svetu
Proizvodnja zdravil se je Vlasti razvila v industrijsko visoko razvitih državah. Taiko n. pr. odpade 85 odstotkov vse proizvodnje zdravil na šest držav, in to: Združene države Sev. Amerike, Nemčijo, Francijo, Vel. Britanijo 'in v zadnjem času tudi na Japonsko in Rusijo. Vrednost enoletne proizvodnje zdravil se ceni na 2.75 milijard mark. Od te proizvodnje odpade na Evropo 45 odstotkov, na Severno Ameriko 44 srednjo din Južno Ameriko 3* Azijo 8 in Avstralijo nekaj nad 5 dn pol odstotka.
Ker je na svotu približno 2 milijardi ljudi', bi prišlo na vsakega človeka na leto zdravil za približno poldrugo marko. Ker pa gre zdravilo, preden pride v roke potrošnika, skozi mnoge roke in ker se zdravilo podraži zaradi carine, dovoza, davkov iin drugih lizdafkov znatno, se more računati . da znaša potrošna vrednost vseh zdravil na leto okoli 5 iin pol milijard mark ter bi pnišlo na vsakega človeka zdravil za' 2*60 do 3 marke.
. ....	v;;!-, j
Vedno plača račun trgovec
Kakor se sedaj poroča, je pomenil Mariborski teden za vse dobiček, le ne za trgovce. Talko jo konstatiral nekti voliki ma-nufakturist v Mariboru, ki daje mnogo blaga na obroke, da mu v avgustu 70% dolžnikov ni plačalo avgustovega obroka. Tudi sicer se čujejo mnoge pritožbe, da so zlasti prireditve na zabavišču preveč navezale fljudi k zapravljanju. Tako je tudi >Mariborski večenniik« ostro obsodil nastop »zlatih« deklet na tednu. — Seveda je na drugi strani tudi res, da je dohod1 tako: 'velikega števila tujcev zeli© dvignil promet v mestu. Vendar bi bilo treba v bodoče bolj gledati na to, da tuji trgovci in kramarji ne hi mogli delati konkurenco mariborskim trgovcem- in obrtnikom'. Tudi v nacionalnem, pogledu bi bilo to samo dobro, ker so ti tuji kramarji že izzivali s svojo nemščino.
Čas je, da se pri vseh prireditvah gleda malo bolj na interese domače trgovine in obrta, ker res ni treba, da hi vedno plačal račun domačin, zlasti domači trgovec.
VABIMO VAS!
LJUBLJANSKI VELESEJEM
1, —10. IX. 1934
Železniška Izkaznica za 50% popust na železnicah se dobi na vseh postaiah po Din 5’—.
40.000 m2 — 15 razstav:
Glasbena - umetniška - higijenska - izseljenska - ribarska - perutnine, koz, ovac, psov - arhitektonska - „Weekend“ - hranilniška - pohištvo - radio - živila.
Fe s t i v a 1
SLOVANSKIH PLESOV
Tekmovanje harmonikarjev Velikomestno zabavišče
Dejansko pa oo v mnogih državah izda tmnogo več za zdravila, v drugih zopet precej manj. Tako potroši Amerika za vsakega svojega prebivalca na leto zdravil za 8 do 9 -mark, Avstralija 3 do 4, Evropa 2 do 3, Azija 0’30 iin Afrika 0-20 do 030 marke.
V	Evropi proizvaja največ zdravil Nemčija in njena letna proizvodnja se ceni na 350 do 400 milijonov mairk. Proizvodnja Vel. Britanije so ceni na 250 do 275 mti-lijonov mark, ona Francije na 200 do 250 milijonov. Znatno proizvaja zdravil tudi -Nizozemsko, ki se zlasti bavi s proizvajanjem kinina in njegovih soli. Ena tretjina vse svetovne proizvodnje kinina odpade na Nizozemsko. Celotna proizvodnja zdravil Nizozemske se oeni na 35 imilajo-nov, Belgije pa na 25 milijonov mark. Od drugih držav proizvaja precej zdravil Irska in se oeni njena' produkcija na 1 milijon mark.
Največ zdravil izvaža Nemčija in sicer za 1-20 milijonov mark. Nato slede: Francija s 60 do 65, Vel. Britanija s 25, in Nizozemska s -5 milijoni mark.
Pred sklenitvijo veterinarske konvencije z Bolgarsko
Strokovni zastopnik kmetijskega ministrstva se je vrnil iz Sofije, kjer se je pogajal zaradi sklenitve začasne veterinarske konvencije. IO uspehu pogajanja bo -pre-dltažU ministrstvu obširno poročilo. Bolgarska zahteva prost tranzit za svojo živino, ki bi jo prevažala skozi našo ozemlje. Listi pišejo, dia bo v tej Itočki najbrž© dosežen sporazum in da bi mioglo že v kratkem priti do sklenitve začasne veterinarske konvencije z Bolgarsko.
Natečaj za sprejem diplomiranega gradbenega inženjerja
Zbornica za TOI v Ljubljani sporoča:
Na podlagi odobritve ministra vojske in imiomarioe bo sprejet v službo pri -referentu inženjerije Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljana, diplomiran gradbeni imženjor v svojistvu kontraktualnega uradnika — imžonjerja. Kandidati za to mesto morajo predložiti svojeročno podpisano prošnjo, taksirano po zakonu © taksah Komandantu Dravske divizijske oblasti za -referenta inženjerije v Ljubljani osebno ato po pošiti.
Prošnja mora biti opremljena s temni dokumenti:	1.	krstni	list,	odnosno kako
drugo potrdilo, iz katerega -je razvidno, da ni prosilec star nad 40 let; 2. potrdilo, da je d-uševno in telesno zdrav, ki ga izda vojaški zdravnik dotočne komande, ki je kandidatu krajevno majbližja. To 'potrdilo mora bito. taksirano po zakonu o taksah.
3.	domovnico; 4. nravstveno izpričevalo. 5. dokument v originalu ali overovljen prepis o dovršeni šolski in strokovni naobraz-hi, poleg tega tudi uverenje o dosedanji praksi; 6. potrdilo o regulirani vojni obvezi, ailco se pa plača vojnica, pa potrdilo o plačani vojnici; 7. potrdilo sodišča, da kandidat ni pod skrbstvom' ald stečajem;
8.	potrdilo, da kandidat ni bil obsojen na izgubo častnih pravic. Prošnje je dostaviti najpozneje do 12. septembra 1034 .pri gori navedeni komandi. Kandidati morajo bito državljani kr. Jugoslavije in diplomirani gradbeni linženjerjii z dovršeno tehniško faldutcto doma ali v inozemstvu, v zadnjem primeru pa mora biti diploma nostrifici-rama.
»Službeni list«
kr, banske upravo Dravske banovine z dne 22. avgusta ima to vsebino: Zakon o mestnih občinah — Odredba o listini, ki spremlja pošiljko špirita — Razne objave iz »Službenih novin« — Razni razglasi sodišč in uradov ter razne druge objave.
Bolgarski poslanik v Beogradu Kjuseiva-
nov je premeščen za poslanika v Prago.
Vojaške časti so bodo izkazale po odredbi vlade na grobu ubitega polkovnika Ma-rinopolskega, ki so ga makedonstvujušči po krivem obdolžili špionaže in ga nato v zaporu zadavili, da bo spomin na tega odličnega bolgarskega oficirja zopet popolnoma rehabilitiran.
Vojaški zaroti so prišli na sled v Grčiji. Dva generala dn več višjih oficirjev je bilo aretiranih. Namen zarote je bil vpostaviitev diktature generala Plastiinisa.
Mednarodno konferenco za preprečenje vojne je sklicala belgijska vlada za junij 1935.
1’oiiicare je izjavil, da popolnoma zaupa sedanji Doumergeovi vladi in zunanjemu ministru Barthouju, ki -je obnovil prisrčne stike s prijateljskimi državami. Še v februarju zelo rosni položaj se je sedaj popravil. Za Francijo hi 'sedaj druge rešitve, ko nacionalna vlada.
Barthou se sestane z Mussolinijem v pr-
vi	polovici meseca septembra. Tako vsaj poročajo -listi.
Francija bi dovolila povečanje avstrijske vojske le pod pogojem, da služi edinole ohranitvi notranjega miru.
Schuschnigg je imel v Firenci dva, skupno 3 ure trajajoča sestanka z Mussolinijem, ki je predlagal vojaško zvezo med Italijo in Avstrijo, da bi imela Italija pravico tudi z oboroženo silo intervenirati v Avstriji proti spremembi režima. Ni še gotovo, če bo imel Schuschnigg ta pogum, da se tej Mussolinijevi zahtevi upre.
Na uredništvo rimskega lista »Gior-nale d’ Italia« ao -baje pripravljali hitler-jevcu bombni atentat, ker je liisit silno dsitno Ipisal ipjroti narodnemu socializmu.
Vse premoženje dr. Rintelcna je zaplenjeno, mnogim bogatim avst. nar. socialistom pa so bile naložene velikanske globe v povračilo škode, ki jo je povzročil hitlerjevski puč.
Zopet sta bila obešena v Avstriji dva narodna socialista, ker so našli pri obeh eksplozivne stvari.
Združene drž. Sev. Amerike so postale
Član Mednarodnega urada za delo, KI je del Društva narodov, kateremu pa Združene države ne pripadajo.
Švicarski tisk ostro nastop« proti sprejemu sovjetske Rusije v Društvo narodov.
Diplomatske odnošaje s sovjetsko Rusijo je pretrgala mandžursika vlada.
Kominterna je nezadovoljna z Litvinovo
zunanjo politiko, ker da je v absolutnem nasprotji s komunističnim idealom. Vodja Kominterne Manujlski je imel zaradi tega daljšo konferenco s Stalinom, ki se pa ni odločil ne za Litvinova in ne za Manujl-skega, ker sta mu oba potrebna.
Kolonije velesil v Severni Afriki se bodo razmejile na ta način, da bo potisnjena Italija proti AbosinijL Gorovje Tibesti dobi Francija iin torej ne bodo izpolnjene italijanske želje, da prodre do Čadskega jezera.
Japonska ustanovi posebna poslaništva
'V Južni Afriki, Abesinijii, Egiptu, Palestini in Finska.
V	ladjedelnici y Genovi grade obalne stražarske ladje za račun sovjetske Rusije.
Ker so dosegli Baski in Katalonci svoje avtonomne pwavr.ee, so začeli to zahtevati 'sodaj še prebivalci Galicije v Španiji.
Vse časopise domačinov je prepovedala francoska vlada v Tunisu in Maroku. Prepoved je zadela 314 časopisov.
Japonska proračun za leto 1936/36 bo znašal po predlogih posameznih ministr-
stev okoli 2800 milijonov jen.
Francoski piro/račun za k 1936 predvideva ©koto 50 milijard frankov izdatkov, a bo najbrž© znižan na 46‘8 milijard.
Latiški minister Anus je bil obsojen na tri leta ječe, ker je poneveril državni denar.
Skupno je dosedaj Francija izgnala, ali
odvzela dovoljenje za delo 4.500 poljskim delavcem. Vsa izgnanstva so posledica političnega nastopa poljskih delavcev.
Skupna vsota izplačanih delavskih mezd in uradniških plač v Nemčiji je znašala v drugem četrtletju! 7500 milijonov mark, dočim je znašala pred enim letom 8 milijard.
Letošnja letina tobaka bo v Jugoslaviji dobra, zlasti v Hercegovini. V Južni Srbiji pa je zopet manj zasajenega tobaka, ker monopolska uprava še vedno ne dovoli prosto saditev tobaka za izvoz.
biHOtstvb
Hranilniška razstava
Ko je pred tremi leti prišlo v Jugoslaviji do splošnega dvigaimja vlog iz vseh vrst denarnih zavodov, se je pokazalo, kako malo ise ipri nas uvažnje pomen denarnih zavodov za napredek gospodarstva. Ali se zavedamo, da z nepotrebnim odtegovanjem vlog denarnemu zavodu in s skrivanjem dvignjenega zneska povečujemo brezposelnost in spravljamo v nevarnost eksistenco zavodovih dolžnikov? Pri tem pa sami sebe oropamo obresti, ki bi nam jih sioer nosila naša vloga.
Odlično mesto med denarnimi zavodi v Sloveniji zavzemajo hranilnice, ki vse uživajo jamstvo ali banovine ali ene oziroma tudi več občiin. Delovanje teh naših zavodov je občekoristno. Na to delovanje in te koristi hoče najširšo javnost opozoriti hranilniška razstava, ki naj prepriča občinstvo, da je mesto denarju v denarnem zavodu, ne pa doma, ker je možen napredek le, ako morejo denarni zavodi, predvsem hranilnice, dajati nova posojila. Nalaganje odvisne gotovine in dajanje posojil je pogoj za rešitev sedanje gospodarske mizerije.
Razstavljeno gradivo izvira iz 15 raznih držav ter predočuje važen pomen hranilnic v telesu narodnega gospodarstva.
Polletne bilance francoskih velebank
Vloge v 3 vodilnih francoskih depozitnih bankah so nazadovale od 30,3 na 28,5 miljard frankov, razpoložljiva sredstva pa so nazadovala od 31,5 na 29,6 miljard. Gotovina, ki je že padla od 5,7 na 4,9 se je mogla v drugi polovici polletja popraviti na 5,4 milijarde frankov. Kontokorentni računi so nazadovali od 7,6 na 6,7 miljard. Povečalo pa se je stanje meničnih posojil, in sicer od 17 na 17,4 miljard frankov.
Okrepljena pozicija ameriških velebank
Po »American Banker« so narasile vloge v 25 ameriških velebamkaih od 11.5 milijard sredi lanskega leta na 18.3 milijarde Bredli letošnjega /ldta. Depoziti v vesh drugih bankah so se povečali le za 700 milijonov dolarjev. Vsii banani depoziti v USA. so se povečali' od 38 na 35.5 milijard dolarjev in je . s tora delež velebank' naraste! od 315 do 38 odstotkov. Moč velebank je narasla zilasti zato, kor vlagajo podeželske banke svoj cdvišsn denar v velebanke, ker nimajo diruge prave prilike za naložbo.
#
Obrestna mena na vloge, kakor je sedaj po uredbi o maksimiranju obrestne metre določena, jo po mnenju zagrebških »Novosti« za Vlogo nai vask način previsoka. Če morejo dobivati denarni zavodi za kmetske kredi lite največ po 6% obresti, potem: ne morejo plačevati na vloge 5,5% obresti. Maksimalno1 obrestno )memo za vloge bd bilo treba znižati na 3%.
Po zadnjem izkazu nemške Državne banke se je njeno kniitje znižalo od 2.18 na 2.14%.
Japonska je kupila od Rusije 24.044 kg zlata v vrednosti 64,4 milijonov jen. S temi nakupi se je povečala zlata podloga japonske banke na 457,633.000 jen.
Drastične reorganizacije N. R. A.?
Baje nameravajo predsednik Roosevelt in njegovi svetovalci temeljito spremeniti politiko N. R. A., nekako po teh smernicah:	General	Johnson bo odstopil kot
upravnik N. R. A in na njegovo mesto bo stopil odbor 3 do 5 članov. Tisti zakoni, ki zdaj povzročajo monopolne, pretirane cene. bodo ukinjeni. Določbe o minimalnih cenah ostanejo v veljavi le toliko, 'da se preprečita izkoriščanje delavstva in nelojalna konkurenca.
Nadzorstvo nad razmerjem med delavstvom in podjetništvom bo popolnoma ločeno od N. R. A. in postavljeno pod delovno ministrstvo, pri katerem se je že osnoval poseben »Odbor za narodne delovne odnose«. Te reforme so Rooseveltov odgovor na zelo razširjene kritike N. R. A. in obenem priznanje o njegovem sedanjem polomu.
&tafiave> Dež. Irip. franke za svafc
ddžhike
Upravni odbor Državne hipotekarne banke je na svoji seji dne 16. avgusta sprejel te sklepe:
I.
1. Za vsa hipotekarna dolgoročna posojila, dovoljena pred 31. marcem 1931 se zniža obrestna mera na 7°/o, počenši s prvim anuitetnim rokom po 1. septembru. (Sedanja obrestna mera je znašala 8%.)
2. Na prošnjo dolžnikov se dovoli za vsa dolgoročna hipotekarna posojila z rokom 25 let, ki so bila dovoljena po 9. maju 1927 in pred 31. marcem 1931, podaljšanje roka za izplačilo za 5 let. Tega podaljšanja roka pa ne morejo biti deležni dolžniki, ki jim je bil rok že s kakšnim prejšnjim sklepom upravnega odbora podaljšan.
3. Na prošnjo dolžnikov se hipotekarnim dolgoročnim posojilom s plačilnim rokom od 12 do 15 let podaljša amortizacijski rok na 25 let.
4. Na prošnjo dolžnikov se more za vsa men ično-h i pot ek ar na posojila, dovoljena do tega sklepa, z dogovorjenim amortizacijskim rokom 5 let, podaljšati ta rok na 10 let, računajoč rok od dneva zadolžitve in pod pogojem, da je posojilo še nadalje m e nično-h i pot ek ar no z dogovorjenimi obrestmi.
5. Da se na prošnjo dolžnika neizplačane obresti kapitalizirajo:
a) če znesek neplačanih anuitet zapadlega posojila ne znaša več ko 20% prvotne vsote zadolžitve;
b) če znesek nove zadolžitve, to je prvotne glavnice, z dospelimi kapitalizira-nimi obrestmi ne presega prvotne vsote posojila.
II.
Plačilne olajšave, predvidene s tem sklepom, se nanašajo samo na fizične osebe, ki so hipotekarni dolžniki.
Plačilnih olajšav po tem sklepu se ne morejo poslužiti dolžniki po dolgoročnih hipotekarnih posojilih, ki so bila dovoljena po 31. marcu 1931, olajšav po točkah 1.,
2.	in 3. pa ne oni dolžniki, katerim se dolžne obresti ne morejo kapitalizirati, ker presega vsota neplačanih anuitet 20 odstotkov prvotnega dolžnega zneska.
Vsak dolžnik, ki se hoče poslužiti teh olajšav, mora vložiti v roku 6 mesecev, od 1. septembra do 1. marca 1935 prošnjo na banko, oziroma njene glavne podružnice ali agenture, pri katerih se vodi njegov dolg, na predpisanih obrazcih in navesti:
a) če se mu naj dovoli zmanjšanje anuitet v zvezi z znižanjem obrestne inere, a po veljavnem izplačilnem roku;
b) ali se mu naj dovoli znižanje anuitet v zvezi z znižanjem obrestne mere s podaljšanjem izplačilnega roka ali pa samo s podaljšanjem roka za menično-hipotekar-ne dolgove;
c) ali se naj izvrši kapitaliziranje neplačanih obresti.
Če dolžnik ne vloži prošnje, a plačuje še naprej stare anuitete, bo uporabila banka vsled znižanja obrestne mere nastalo razliko za večje izplačilo anuitet, da se dolg preje izplača. Če dolžnik, kateremu se 'je dovolila olajšava, dvakrat po vrsti ne izplača anuitete, bo banka brez odloga prodala jamstvo za plačile svoje terjatve.
\JetLUe i/eteseiefnske pcicedih/e
Ribarsko razstavo
na letošnjem jesenskem velesejmu v Ljubljani od 1. do 10. septembra bo organizirala Zveza ribarskih društev za Slovenijo. Ribarstvo pridobiva od dne do dne več veljave vsled umnega razumevanja v gospodarskem, tujsko-prometnem in športnem oziru. Moderno in praktično oskrbovanje naših potokov, skrb za pravilno vlaganje, negovanje vode in rib, z eno besedo umno ribogojstvo dovaja do edino lepili uspehov.
Ribarska razstava bo pokazala delo ribičevo v preteklosti, razkrila bo sedanje stanje ribarstva in dokazala, da se z umnim gospodarstvom vendarle da doseči gmotni dobiček.
Razstava bo nameščena v velesejmskem paviljonu G. V paviljonu bo živ potok — umetna reka, dolga približno 30 m, široka do 2 m s padcem 1 m. Nameščene bodo kotanje, razne globeli do 1 m. Tu notri bodo porazdeljene ribe vseh domačih vrst: lipani, postrvi vseh vrst, sulci, skratka sal-inonidi, dalje ščuke, somi, somiči, petrov-ke, bolni, menki, platnice, podusti, kleni, karpi, linji, mrene itd. Primerno razmeram, kakor rabi riba deročo ali mirr*> vodo, bodo ribe po vrsti nameščene, sami doraščeni in težji komadi. Ob potoku bo porazdeljeno razno vodno in močvirno' rastlinje, tla vseh korit pa obložena s peskom, kamenjem in talno hrano za ribe v obliki raznih nimf, enodnevnic, kapičev, piškurjev itd. Ena obrežna stran bo dostopna v celoti občinstvu, ki motri ribe skozi steklene šipe, vdelane v stene korit. Druga obrežna stran pa bo nudila vpogled v razne priprave ribiškega pribora, lovnega orodja, mrež itd., za morje in sladke vode. Poleg tega bodo tu nameščeni terariji, akvariji in razstavljene so tudi amfibije.
Razstava ovc in koz
Da se vzbudi večje zanimanje za ovčjerejo in kozjerejo, prireja društvo »Živalca« tudi razstavo koz in ovc. Razstavljene bodo koze molznice, kozli, kozilički, dalje ovce, ovni in jagnjeta vseh pasem, ki jih goje rejci v Dravski banovini. Razstavljeni bodo tudi razni predmeti in izdelki iz volne in kožuhovine in usnja, krmila in potrebščine.
Ovca in koza sta zelo koristni živalci in ni prav, da opuščamo njih rejo. Razstava bo od 3. do 10. septembra t. 1. na velesejmu y Ljubljani.
Razstava psov
Priprave za IV. mednarodno razstavo psov vseh pasem, ki bo v okviru jesenskega velesejma 1. in 2. septembra, stopajo vedno bolj v ospredje. Te dni se začno razdajati in razpošiljati vse tiskovine: prijavnice, formularji itd., da bo mogoče čimpreje zbrati material za tisk razstavnega kataloga. Kdor hoče svojega psa (psico) razstaviti, naj vse predložene mu tiskovine izpolni čim natančneje in jih čimpreje pošlje pristojni kinološki organi-, zaciji ali pa naravnost n« Ljubljanski velesejem, oddelek za razstavo psov. Kot bo razvidno na prijavnicah, znaša letos prijavnina za vsakega psa članov v JKS včlanjenih edinic: SLD, KLB, DBj, KLJ, DLP, KLSp in KDZ po Din 30*—, za vsakega psa nečlanov in inozemcev po Din 60’—, za vsakega psa poklicnih lovcev, ki so njihova last, pasme braka ali brak-jazbečarja Pa samo po Din 10-— itd. Vsak razstav-! ljalec naj dobro prečita vsebino prijavnice, preden jo izpolni, da ne nastanejo neljuba nesporazumljenja ali ovire v raz-' delitvi razstavnega blaga po pristojnih skupinah itd.
^ Zanimanje za to razstavo je vedno bolj živahno, tudi iz iiiozemstva so se že začeli javljati, posebno iz Avstrije. Razstavljene pse bodo ocenjevali mednarodno priznani tuzemski in inozemski sodniki. Poleg drugih odlikovanj in nagrad se podeli tudi naslov »Prvak Jugoslavije — Ljubljana 1934« dni pa izpričevalo sposobnosti za mednarodno prvaštvo v lepoti (C. A. C. J- B.), kar daje pravico za tekmovanje na vseh inozemskih mednarodnih razstavah psov onih držav, katerih vodilne kinološke organizacije so včlanjene pri Mednarodni kinološki zvezi FCJ v Bruslju.
Kdor ne podpira svojega glasila, zaničuje samega sebe in Škodi skupnim interesom trgovstva.
Vpihale so se te izpremembe in dodatki:
A. Goreč, dražba z o. iz. v Ljubljani. Iz-premienila se je družbena pogodba in zastopata dva poslovodji družbo kolektivno. Izbrišeta se poslovodji: Fran Ognin in Viktor Kocbek, vipišota >pa Vilko Killer, rav-natefljj v Zagrebu in Albert Killer, jurist f Ljubljani.
Hranilnica Dravske banovine v Ljubljani. Izbriše so član upravnega odbora Rado Hribar, vpiše pa Ivan Pipan 'posestnik v Vižmarjih.
Jugo-Avto, družba z o. z. v Ljubljana. Izbriše se poslovodja dr. Erik Miihleisen, vpiše pa poslovodja ing. Artur Miihledsen.
Komisija in trgovina z usnjem Union, družba z o. z. v Ljubljani. Izbriše ise poslovodja Kabtan Kahni, vpise pa novi poslovodja Mlinar A. Edvard, trgovec seda|j v Beogradu.
»Standard«, družba z o. z., prodaja izdelkov tovarn Carl Pollak, 4 d. v Ljubljani. Izbriše se dosedanji priailni upravitelj Pavel Dereemi, vpiše pa novo imenovani prisilni upravitelj ing. Alojzij Bau-daž, uslužbenec higienskega zavoda v Ljubljani.
Ign. Vok, Ljubljana Vpiše se Igu (Ignaciju) Voku ml., trgovčevemu sinu podeljena iprokura.
Kokra, tekstilna d. d., podružnica Maribor. Po sklepu občnega zbora se je diružba razšla in prešla v likvidacijo. Likvidatorja dr. Sabothy in dr. Ženko, odvetnika v Kranju.
Valentin Stampach & Co., trgovina z le-, som na debelo, Maribor. Izstopil jo dru-ržabmiik Edmiund Heintz.
Union kisoma, diružba z o. z., Moste pri Ljubljani. Iapremenil se je odstavek »četrtič« družbene pogodbe. Načelstvo sestoji iz enega ali več poslovod/ij. Vsak poslovodja zastopa družbo samostojno. Izbriše se poslovodja Flarian Schweiger.
Jos. Kunstel, Vrhnika. Vpiše se Vinku' Kunsitlu, trgovcu na Vrhniki podeljena prokura.
Izbrisale so se nastopne firme:
Josip Ivančič, konfekcijska industrija in zaloga manufaktuirnega blaga v Ljubljani. Zairadii dpusta (trgovine.
Tvornica strojil, družba z o. a. v Majšperku — zaradi fuziije z delniško družbo.
J. N. Kautzhammer, trgovina z železnino v Ormožu — zaradi prestankaj dfrrta, . J
Alojzij Vehovec, krčma, mlisk in žaga'V Žužemberku — zaraidii opusta obr-ta.
Ivan- Vehovec, mflinairiski obrt v Žužemberku. — zaradi opUsta' obratovanja že od 1. 1929.
/	.	.	*“,	'•	<	i,	ji t (' ■'; v Vfr r
Iz zadružnega registra
V	pisala se je Pa£niška zadruga agrarnih kolonistov v Gaberjiu.
Pri Tiskovnem društvu v Kranju se izbrišeta člana načelstva Josip Malnar tin Franc Waitzil, vpišeta pa župnik v Šmartnem pri Kranju Ailojizij Šarec in trgovec Andrej Ogrizek v Kranju.
»Zaščita«, r. z. z o. z. v Ljubljani. Izbni-šejo se člani načelstva: dir. Kobe, Ivan Jeras, Arnold Vydra in Venčeslav Česnik, vpišejo pa tovarnar Josip Oihlaf, trgovec Franjo Škrbec, Vlado Bavdek, banč. rav. v ip. in posestnik Andrej Knez na Šujici pri Dobravii.
Konkurzi in prisilne poravnave
Uvedeno je poravnalno postopanje o lirno-vini posestnika Hermana Goldnerkreuza na Rečici pri Blediu. Poravnalni sodnik dr. štulan, poravnalni -upravnik odvetnik Fran Kobler. Narok za sklepanje poravnave dne 20. septembra ob 9. pri sodišču v Radovljici. Rok za oglasitev do 15. septembra..
V	poravnalni zadevi trafikanta Franca Zemljiča in njegove žene se razrešuje dolžnosti upravnega upraviiltielja dr. Bratkovič in se na njegovo mesito imenuj© dr. Schreiber, odvetnik v Slovenjgradcu.
slatina kava
^ PnVOYrS*e"I d.°mcec izdelcfe, S katerim pripravile zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke r. Pirčeva sladna kava je prav priletnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom.
duHOnia tc$ot/ina
Izvoz naše pšenice v češkoslovaško
Češkoslovaška izvozna družba je sklenila is IFnizadioimi pogodbo, po kateri jd dobami Priaad takoj 6000 vagonov, družba pa dana opcijo za nadaljnjih 4000 vagonov. Tiri petine kupljene pšenice iizvozi na Češkoslovaško naša Rečna plovidlba, dve petini pa češkoslovaška Donavska družba. Kupnima za pšenico znaša približno 100 milijonov dinarjev. Naš klirinški dolg a Češkoslovaško jpa znaša okoli' 160 mali-jonov Kč. To je tudi glavni vzrok, da je pništo do kupčije, ker bodlo sedaj imtogli piriti češkoslovaški izvozniki v znatni meri do Svojih terjatev.
živahnejša zunanja trgovina z Albanijo
V zadnjeoi času se je precej povečal naš izvoz na albanske trge. Zlasti se Izvaža iz naših južnih krajev sadje in razni kmetijski pridelki. Večinoma se izvaža v Albanijo skozi Debro. Tudi uvoz dz Albanije ee je znata© povečal ter se trgovinske razmete med Jugoslavijo in Albanijo vedno bolj moiranfllizirajo.
Izvoz lesa v Španijo
V kratkem be Španija razdelila celotni letošnji uvozni lesni kontingent v višini 59i825 q železniških pragov, 143.856 kubičnih rtetrov brzojavnih drogOv in jamskega lesa ter 127.825 kubičnih metrov gradbenega lesa. Te kontingente bo Španija razdelila med vse uvozne države. V jugoslovanskih' izvozniških krogih se v zvezi e tem nujtio opozarja na potrebo, da se zopet obnovi jugoslovansko poslaništvo v Španiji, dk bi Mia zagotovljena prisotnost Jugoslavije pri razdelitvi teh kontingentov. Drugače se je bati, da bo* Jugoslavija prikrajšana. Ta štorih je tem bolj upravičen, ker namerava Španija razdeliti kontingente na podlagi uvoznih količin; ki jih je u vozila v prejšnjih letih vsaka uvozna država. Španska statistika pa se ne krije popolnoma z jugoslovansko, ker je šlo veliko našega lami v špstnijd tudi pod italijanskim in runnmekkn imenom. Upoštevati je nadalje tudi to, da so bile jugoslovanske terjatve v Španiji blokirane skoraj poldrugo leto in da je tudi zato nazadoval jugoslovanski izvoz ilesa v Španijo. Posebno za izvoz bukovine bi bito nevarno, če bi obveljala španska statistika o uvoza našega leta v Španijo.
42-5%, Jugoslavija s 30%, sovjetska Ru- 1 sija z 18% in Ruinumja z 8-5%.
Ceno bombažnega prediva je Avstrija ponovno povišala za 5 zl. grošev za kg radi' zvišanja cene za ameriški bombaž.
m
Že t 24 urah
barva, pletiva I« ke-nUM maii »Meke. klobuka Itd. Uvabi ia tvedallka oajao, ovratnika to maaiate. Pore, tuli, manga to Uka domala perilo
tovarna JOS. REICH
PoljpmU murtp M. BblolMrgava uL i leioloa Ik 13-71.
Izvoz lesa H Avstrije
V	zadnjem Času izvaža Avstrija zlasti okrogli lee v Msdjarske. Izvoz se razvija zelo ugodno in je Avstrija, zgradila na novo mnogo novih žag ob imiadjaraki meji. Izvoz lesa v Italija se razvija v smislu rimskega sporazuma brez vsakih ovir. Prav tako dobra napreduje izvoz lesa v, Francijo na podlagi prefierenčnegn dogovora.. Carina po se vrača od francoskih ob-Jesti zelo počasi. Kakor pišejo avstrijski lista, ni bila dosedaj povrnjena še prav nobena carinai, pa čeprav traja izvoz na podlagi pcetenenčfnega dogovora ta več mesecev.
Izvoz jajc y Nemčijo
Pa poročilu konzuiaarjK) gospodarskega oddelka pni zunanjem mmistanrivu je do-vohfto Nemčija Jugoslaviji za neiffirabljieni d«d majskega konttngeajfta nov kontingent jajc v višani 1j514 etatov jajc. Ta jajca mor«; Jugoslavija uvoziti v Nemčijo v dveh ehefcelh komtaogenbih v mesecih septembru ito oktohm,
*
trgovinska pogajanja se po vesteh iz Budimpešto v liraitkeim zopet obnov«.
Nemčija je v zadnjem čaSu izvozila iz Ju-goelavijp 500 konj medjimurakega pto-hietak
rogijjta^. ta ista* Wta * »MPie ta T
feratkem obnove na podlagi tržaškega sporazuma, po, katetrom bi bito na italijanskem tesnem uvozu udeleženi«: Avstrija, %
Dne 24. avgusta bo v pisarni referenta inženjerije Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani zaključna direktna pogodba za oddajo popravila pločevinastih delov na strehi vojašnice Kr. Aleksandra I. v Ljubljani.
Dne 25. avgusta bo v Intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani druga javna ustmena licitacija za nabavo 10.000 kilogramov jedilnega olj«.
Direkeija državnega rudnika v Kaknju sprejema do dne 30. avgusta ponudbe o dobavi cinkovega belila in artimočiia, datlje G-žice raznih dimenzij im raznega električnega materiala.
Mašinsko edolenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do dne 30. avgusta ponudbe o dobavi 200 prozornih stekel za brzinomere, 609 vodOstajskih stekel, 100 prozornih šip, 500 gledalnih stekel za lubrikatorje, 100 rdečih signalnih šip in 80 steklenih obločnic.
Dne 31. avgusta bo v štabu komande 45. pešadijskega polka (Melska kasarna) v Mariboru prva ustna licitacija za dobavo ljudske hrane: olje, kis, krompir, kava, cikorija, ječmen, kavine konzerve, paprika.
Dne 31. avgusta bo pri Intendanturi Komande Savsko divizijske oblasti v Zagrebu prva ustmena javna licitacija za nabavo večje množin© razne ljudsko hrane, kinoan* piar, čebuli«, mast, kava itd), itd.
Dne 31. avgusta bo pri 2. bataljonu 2. pontonirskega polka v Ptuju prva ustna licitacija za dobavo ljudske hrane: čebula, kir, kava,, 0a* masi, Olje*, paprika.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOJ i Ljubljani interesentom na vpogled'.
Prodaja lesa (tramov, Modlov in drv). Zač. drž. uprava razlaščenih gtadev t Ljubljani prodaja v skrajšanem roku potem pismene ©fedKtMt licitacije A* svojih gozdov: A. Kočevj« ca 45.000 tesanih teompv (ca 7000 m*) in okoli 4500 jelovih hlodov (ca 2000 m3) — B1. Straža pri Novem mestu c«i: 8500 iteeaiaih tramov (ca 1500 m*) Rogate« c« 709 m* parabnega mehkega, ca 480 im* bukovega lesa in ta 7700 kg bukovih drv — vse v panju. Natančne ponudbe na upravo razlaščenih gozdov, Ljubljana, Stari' trg 34/11.
Izvoz les« t Mairoco. Firma »Siboma« Sooietč imdustrielte du bois au Maro«, Casablanca 9, Rue dk® Qutoooces etde Camiran, želi stopiti v takojšnje poslovne zveze z izvozniki jugoslovanskega lesa, zlasti z, izvozniki’ zabojev in desk za zaboje. Interesenti naj se obrnejo s ponudbami neposredno na imenovano tvrdko.
Izvoz hrastovih dog v Češko. Tvrdka Bankovna kuča Alex Suchanek, Brno, Ma-sarjrkova uk 27 želi zveze s firmami, ki izvažajo hrastove doge za sestav« Sodov za piv«. Ponudbe fob Hamburg j© poslati neposredno na imenovano, firm©.
ta
a.$arabon
v £jublftmi
špecerijsko blage
/fff\ več vrst žganja, moka ter deželne pridelke —- kek«r tekil tanita mina
W
Lasten pražarna tete kavo In nbta za JlBava * ekelteMnim
TeleUa It. 20-66 Ceniki n« mplq*l
Konferenca vseh obrtniških zbornic in obrtniških zborničnih odsekov v državi bo
v dneh 3. in 4. septembra v Ljubljani. V glavnem is© bo na konferenci isfciepalol o organizaciji obrtniškega vsedržavnega tedna, ki 'bo od 1. do 8. decembra.
Generalni konzulat je otvorila Albanija v Zagrebu. Za generalnega konzula je imenovan zagrebški veleindustrialec dr. Marič.
Finančno (ministrstvo je razpisalo natečaj za sprejem 30 konceptinih praktikantov. Prošnje 'j© treba viloižiti najkasneje do dno 1. isepteimibra.
29.000 Jugoslovanov živi v Avstraliji in v Novi Zelandiji.
70.000 iitav j« dosedaj pobegnilo iz Nemčije. Koliko se jih je naselilo v Jugoslaviji?
Dve Smrtni ne&reči ata s© pripetili v treh dneh na ljubljanskem, tramvaju, ki s« pač ne more ponašati, da vozu posebno hita©. Je sicer, res dia Ljubljančani n© poznaj© cestne disciplin©, toda dve smrtni nesreči v treh dneh bd morale biti tudi opomba tramvajskit družbi ko policiji, da morda: k> ni za varnost ljudi dovolj preskrbljeno.
Mednarodna fotografska razstav« s© odpre dne 16. septembra v Stockholmu. Na razstavi bd zastopanih 20 držav, med njimi' 'tudi Jugoslavija.
Italijansko lovsko bojno letalo je padlo v Qvigliansko jezero. Pilot in opazovalec sta mrtva.
Silna povodenj je bila v Anatoliji. Povodenj je zahtevala tudi mnogo človeških življenj. Vesti o silni povodnji prihajajo tudi iz Alžira, kjer je utonilo 12 ljudi.
Poštarji na Kubi stavkajo in je zato Kuba že več dni odrezana od vsakega prometa.
100 milijonov Kč podpore namerava češkoslovaška vlada dovoliti od suše im elementarnih nezgod prizadetimi krajem.
Na Poljskem je bilo v t 1233 728 kino-gledališč, od teh 421 z« zvočne in 307 za nem© film«. V vseh gledališčih je bilo prostora Z« 252.684 gledalcev1.
Tsfdft tuše ib pfrtodiifl je nastal v nekaterih japonskih provincah glad. Provinca Nagana je proglasila moratorij za svoje provmčtte dolgove, d« bo mogla nakupiti za svoje gladino' prebivalstvo Živila. Njenemu primerit je sledilo še šest drugih provinc.
Home sapiens. Na neki mehiški farmi se je sedem delavcev steplo Zaradi par glav živine. Obdelovali so se z noži tako temeljito, da je šest delavcev obležalo mrtvih, eden pa težko ranjen.
Mestece Stefanesti v Sev. Rum uniji je obiskala roparska tolpa znamenitega roparja Kerojua. Najprej s© ujeli in zvezali vse stražnike, nato pa so oplenili vse hiše bogatejših meščanov. Kdor se je upiral, je bil do krvi pretepem Nato so s plenom odšli.
Zagrebški letni sejem
Zagrebški Hotni rajema) z dne 21. avgusta je edlen, naj,večjih zagrebških sejmov, letošnji pa je itajdi ML v resnici majvečjl, ker j« bito v,resno aetto ugodno, dočdan je pri vseh letošnjih sejmih vratne žeto nagajalo. Katko velik j« bil letošnji sejem, s« vidi najbolj pri dogouu žiavine, k» j« bilo letos postavljenih na trg 1.419 glav živin© več, ko n« lanskem sejmu. V začetku je bil« kupčija na sejmu še malo medla, kmalu proti koncu p« j© .postala zelo živahna. Na sejem je prišlo tudi dosti tujih kupcev in sicelr ©o kupovali italijanski trgovci biike in junce za Rim; Napolj, Bari in Trat, avstrijski trgovci pa so zlasti kupovali konje. Tudi v Italijo j« šlo mnogo konj. Slovenski mesarji so kupovali zlasti pitane prašiče.
Dogon: 198 bikov, 1002 krav, 303 junic, 573 volov, ŽIR juncev, 610 telet, 2974 kohj ih žrebet, 8 koz, 1206 prašičev in 446 pujskov.
Cene: boki po 3-59 d© 5, krave za klanj« po 2C89 ta 3^25, at ktabase po. 2 ta 2rifc lunice m klanje p« 3 do 4*75 za Ig žita teže, junice m rajo .p« do 4009 Din žival, voli I. vrste po 4-75 do 5, II. vrste po 3-50 ta 3-75, bosanska po 2*7te ta 8r—v junci po 3*60 ta 5, živa teleta pa 4 ta 5:50,
zaklana po 7 do 8, pitani prašiči po 7-50 do 8, mepiteni po 6 do 7, zaklani prašiči po 10’50 do 10-75, prašiči ta enega leta po 10-50 ta 10-75 za kg, pujski po 70 do 140 Din m žival, ovce po 70 d© 90, zaklana jagnjeta po 7 do 8, koze po 7 ta 8, lahki konji po 4 do 5 tisoč za par, sredlnji po 5 do 6, težki po 6 ta 7 tisoč za par in jahalni po 3500 do 4000 Ddn žival, lahka žrebeta po 11500 do 2000, Srednja po 2000 do 2500 za žival, konji za klanje po 1-50 ta 2 Din za kg.
Dcž©lni pridelki: detelja po 40 do 45, otaivai po 40 do 45; seno- po 30 ta' 35, islama za steljo po 30 Din za sto kg. Krompir je bil po 0-65 ta 0-75, zelje pa po 0-80 do 1-— dinar za kg.
Živina je bila v splošnem zelo dobra, nekateri živinorejca pa s© se postavili z naravnost krasno živino. Tako je tehtal neki 3 ta pol leta stari bik skoraj, tisoč, kg. Mnogo ralov je tehtalo par od 1600 ta 1809 kg.
*
Mariborski! svinjski sejem. Na svinjski sejem dne 17. avgusta t. 1. je bilo pripeljanih’ 292 svinj in 1 koza; cene so bile te: mladi prašiči 5—6 tednov stari komad. Din 69—90, 7—9 tednov stari 110—125,3—4 mesece stari 200—380; 5<—7 mesecev stari 300 do 350, 8—19 mesecev stari 400—500, 1 leto stari 580—600, 1 kg žive teže 5—6, 1 kg mrtve teže 8-50—9-50. Prodane s© bil« 108 svinje.
Naše sadje na tiljih trgih
Poročilo Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine z dne 19. avgusta pravi med drugim: Od Sobote d© nedelje je prišlo na dunajski trg zopet 47 vagonov svežih češ-pel* da je bito zjutraj že 70 vagonov naših češpelj na prodaj. Ceha je zato še naprej padala. Najboljše in navečje češplje so se plačevale le po 25 do 27 grošev, srednje po 24 do 25, in slabše po 18 do 20 grošev. Tendenca za cene je zelo slab®. Trg na Dunaju prenatrpan.
V	soboto je bito na praškem trgu prodanih 18 vagonov naših svežih češpelj. Cena jo znašat® 1© še, 120 Kč za 100 kg. (Prve sveže češplje so se prodajale po 270 Kčt)
, F*ročih> a du* 21. avgusta p® pravi: Na dunajski: .trg je prišlo danes 2t vagonov
naših svežih češpelj. Neprodanih svežih češpelj p« je ostalo še od preje od 50 dtoi 60 vagonov. V hladilnice je bilo spravljeno 30 vagonov češpelj,, ostanek pa je v skladiščih za stojnicami Na trgu je zelo malo kupcev, da je bila kupčija zelo slaba. Češplje so se danes povprečno prodajale pb 25 grošev, slabše vršite pa po 18 ta 20 grošev.
Na trg so danes prišli trije vagoni grozdja iz Smedereva. To grozdje se je prodajale po 90 grošev. Bolgarskega grozdja sta prišla na trg 2 vagona fh sicer 1 vagon >/damiate< ih en vagon >5auŠa<. To grozdje se je prodajalo po 80 do 99 grošev.
Praški trg: Dne 20. avgusta je bilo prodanih 14 vagonov naših svežih češpelj po povprečni ceni 90 Kč za 100 kg. (Cena je torej padla že pod 100 Kč.) Tendenca je še naprej zelo slaba! Na trgu so bili nadalje prodani trije vagoni smederevskega grozdja po ceni 500, KČ za IGO kg.
Varšavski trg:	Naše svež« češplje se
prodajajo na varšavskem trgu na debelo po 70 zlotov z® 100 kg. Blago prihaja h® trg v dobrem stanju. Tendenca je kolebajoča. Sveže grozdje se prodaja v Varšavi po 180 zlotov za 100 kg.
Švicarski trg? Sveže češplje se prodajajo (le tab ra blago) frank« postaja Bache ne-carinjeno po 18 šv. frankov za 100 kg, dobro grozdje pa po 30 šv. frankov.
Program ljubljanske radio-postaje
Petek, 24. avg.: 12.15: Havajske p,esmi (reproduc. koncert) — 12.45: Poročila — i3.00: Čas, Ob Dravci, ob Savci, ob lepi Donavi (revija nar. pesmi) — 19.00: Moje srečanje s Hitlerjem (Br. Kozinc) — 19.30: Prizori iz narave (Joža Herfort) — 20.00: Plošče — 20.15: Prenos iz Zagreba — 21.45: Čas, poročila — 22.00: Lahka glasba.
Sobota, 25. avgusta: 12.15: Reprodruc. koncert citer in mandolin — 12.45: Poro-! čila — ia00: Čas* Nekaj, za nač, neka* za “tov nekaj za m j č (pestra revija gramof. plošč) — 29.00: Koroška ura — lft30: Zunanji politični pregled (dr. Jug) — 29.00: Operne arije poj« Tone Petrovčič vrne# pojte mladinske pesmi NuSa Kristanova — 21.00: Radijski orkester 22.00: Čas, poraSila, harmonik« rr reproducirani glasbi
Oral« ALEKSANDER ŽELEZNIKAR - Za Trgovsko-induatrijako d. d. »MERKUR« kot Izdajatelja ln Rakarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.