Šteu. 12. ttamlier. . •• Urejuje Janez Ev. Kalan .•. Tiska »Katoliška tiskarna". Izdaja „K a t o I i š k a bukvama". V Ljubljani, 1. decembra 1906. Izhaja začetkom vsakega meseca. Stane za celo leto 1 K 60 vin. — Za Nemčijo 2 K 8 vin. — Za Ameriko in vse ostale kraje pa 2 K 60 vin. Leto IV. 1906. Spisi, dopisi in darovi se pošiljajo: Uredništvu »Bogoljuba" v Zapogah, p. Smlednik, (Kranjsko.) Naročnina in inserati pa: Upravništvu ..Bogoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice št. 2. Vsebina XII. zvezka: Stran Apostolsko delo................353 V božični noči. (Pesem).............355 Poglej Srce, ki je ljudi tolikanj ljubilo!........356 Srce Jezusovo se ne da zasramovati.........361 Sedeminštirideseto letno poročilo bratovščine presv. Rešnjega Telesa za ljubljansko škofijo 1906 ..........361 Najslajša zavest. (Pesem).............364 K Jezusu po Mariji!..............364 Cvetlica hvaležnosti položena na oltar Brezmadežni - od nekdaj izgubljenega sina . . . ...........366 Opomin iz onega sveta.............368 Ali bi storil za 100.000 frankov?..........369 Molitev za razširjanje vsakdanjega svetega obhajila .... 369 Za naše fante................370 Sonetni venček v zahvalni dar milemu nebeškemu Pastirju (Pesem) 371 Slovenski misijonar ..............374 Razgled po Cerkvi...............375 Drobtine......................381 Odpustki meseca decembra 1906 ....................384 V molitev se priporočajo.............384 Zahvale za uslišano molitev............384 Darovi...................384 Klpuerjeua družba za nfrižKe misijone! ^^ Ako vleče koga srce, da bi žrtvoval svoje življenje iz ljubezni do najbolj zapuščenih ljudi v Afriki in da bi pomagal vse svoje žive dni afriškim misijonarjem in misijonarskim sestram, opozarjamo ga na Klaver-jevo družbo. Kaj je to, boste vprašali? To je od apostolskega sedeža potrjena ženska družba v pomoč afriškim misijonom. Ima že dva novici jata, enega v Rimu, drugega prLMariji Sorg blizu Solnograda. Sprejemajo se jako vestno vzgojene gospice, posebno one, ki znajo več jezikovJ^iskan pouk o pogojih za vsprejem je vedno na razpolago. Kdor želi biti vsprejet naj se blagohotno obrne Grofica Marija Terezija Ledochowska, Rim, via deli' Olmata 16. Apostolsko delo. (Dalje. — Marijini družabniki, to-le gotovo berite!) Slišali ste tri glavne načine apostolskega delovanja: doma, med rojaki razširjati dobro berilo, zatirati pa pijančevanje, po daljnem tujem svetu pa pomagati spreobračati nevernike. Ne pozabite tega nikoli, kateri imate kaj gorečnosti, in skušajte po svoji najboljši moči tudi vi deležni postati enega ali drugega ali pa vse trojnega apostolstva! Poidimo pa dalje! Kje se more vaša apostolska gorečnost še kaj izkazati, kje je še kako polje apostolskega delovanja? — Kakor rečeno: vse se ne more našteti, kjer človek lahko svojo vnemo pokaže; razne razmere prinesejo razne prilike, in kdor ima apostolskega duha, vsako tako priliko porabi z veseljem. — Tele reči naj so vam pa še izrecno priporočene: 1.Spreobračati grešnike. To je eno najbolj navadnih pa tudi najpotrebnejših apostolskih del. In tega dela tudi ne bo nikoli zmanjkalo, ker nikoli ne bo zmanjkalo grešnikov na svetu; k temu ima vsak kolikor toliko priložnosti. Nagovarjati grešnike in jim pomagati, da začno zopet v cerkev hoditi, k pridigi, zlasti k spovedi, da se udeleže misijona, da opuste grešne navade: grešno znanje, slabo druščino, sovraštvo, pijančevanje, preklinjevanje itd. itd. In sicer najprej domače (starše, če so potrebni, brate in sestre), potem po potrebi sorodnike, sosede in znance. — En tak zgled je prinesel »Bogoljub« v predzadnji številki »Spreobrnila ga je«. Če se ga ne spominjate, preberite ga še enkrat, in posnemajte ga, kolikor imate potrebo in priložnosti. 2. Mlačne spodbujati k gorečnosti. »O da bi bil mrzel ali gorak! Ker si pa mlačen, te bom izpljunil iz svojih ust!« Ostre beseda našega Odrešenika! In mlač-nosti je toliko med kristjani! Gorečemu človeku je kar težko, da se neskončno svetemu Gospodu tako mrzlo služi; on bi rad vse vnel in užgal za dobro. 3. Dobre utrjevati in jih v n e -mati k še večji gorečnosti. Kdor je goreč, ne bo rekel nikoli: dosti je; vedno mu je še premalo, vedno bo hrepenel še višje. Sam s seboj ni nikdar zadovoljen in zadovoljen ni s tem, kakor se Bog časti. »O da bi Te vsi poznali, da bi Te vsi ljubili!« to so želje, to vzdihi njegovega srca. Toda on ne vzdihuje samo, on tudi stori, kar je v njegovi moči. — Posebno pri Marijini družbi je to dolžnost družabnikov. Zato je pa ravno družba, da drug drugega podpirajo in vnemajo za dobro. Najprej je to dolžnost predstojništva, potem pa tudi vseh udov. 4 Otroke podučevati in vzgajati, posebno če nimajo nikogar, ki bi se zanje zavzel, ali pa jih poklicani vzgojitelji, starši in drugi preveč zanemarjajo. To je zopet eno posebno imenitnih dobrih del. Nekateri svetniki in sveti možje (sv. Jožef Ka- lasancij, sv. Hieronim Emilijan, Don Bosko in drugi) so si izbrali to za poklic svojega življenja. Tudi zdaj je to še poklic mnogih, zlasti ženskih redov. — Navadnemu človeku v našili okoliščinah ne bo mogoče cele trume otrok vzgajati; pa skrbeti le za enega, dva otroka, bo že veliko delo pred Bogom. 5. V e r s k i m družbam in krščanskim društvom novih udov pridobivati ter pri njih sodelovati. Verske, zlasti Marijine družbe in krščanska društva imajo namen, krščansko zavest, izobrazbo, krščansko življenje in pobožnost zlasti med mladino gojiti in pospeševati, mlade ljudi na dobri poti ohraniti. Zato je gotovo dobro delo, mlade ljudi k takim družbam in društvom privajati. Posebno Marijini družabniki so dolžni šoli odrasle— zlasti fantiče — nagovarjati, naj se vpišejo. Pri društvih brezplačno opravljati kak posel (tajnika, blagajnika, knjižničarja), pomagati pri vodstvu»Čebelice«, gospodarskih društev ki vsega, kar služi splošnemu blagru, vse spada pod to poglavje. 6. Slabe razvade odpravljati in lepe navade vpeljavati. Razvad in lepih navad je toliko, da ni mogoče vseh popisati; o tem bi bilo treba enkrat pisati še posebe. Razvade v (pri) cerkvi so n. pr. postajati pred božjo službo zunaj cerkve, v cerkev zamujati, stati (ko je spredaj dosti prostora) prav tam za durmi, slabo pokle-kovati, tiho mrmraje moliti itd.; potem so razvade doma v hiši (brčz jutranje molitve iti na delo), razvade pri delu (n. pr. po noči proso meti, za malco žganje dajati); razvade ob posebnih prilikah: pri mrličih, pogrebih, porokah, cerkvenem žegnanju itd. itd,, kdo more vse našteti! — Take razvade se večinoma ne dado kar namah odpraviti, časih pa tudi. Kdor le enkrat stori zoper razvado, odkruši vsaj en kamenček od trde skale vkoreninjene razvade. Vsak kdor k temu more pripomoči, naj stori; ne da se pre-računiti, koliko bo s tem hudega zabranil. Nasproti naj se vpeljujejo dobre navade (v cerkvi do tal poklekati, zvečer vest izprašati ali vsaj kesanje obuditi in sto in sto drugih). 7. Nabirati milodare za dobre namene: les, ponošeno obleko, knjige, obrabljene marke, denar in drugo — za pogo-relce, reveže, krščanske zavode in naprave, nove cerkve, misijone, sv. očeta itd.. Pri tem je treba le paziti: 1. da se nabira res za prav in potreben namen, 2. da se dela z odobrenjem cerkvene oblasti (vsaj časih, pri večjih rečeh je treba tega odobrenja) in 3. da človek ni toliko nadležen ljudem, da bi jim dobra reč zamrzela. 8. B r a li i t i č a s t s v. v e r e i n pravice sv. Cerkve, papeža in drugih cerkvenih oblasti. To je v naših časih večkrat potreba; in to tudi stoji posebe v pravilih Marijinih družb. — Delati zoper nakane verskih nasprotnikov (n. pr. nabirati podpise zoper razdružitev zakona itd.); skrbeti za veličastno praznovanje cerkvenih slovesnosti: papeževega jubileja itd. (kresove žgati v čast Jezusovemu Srcu, mlaje staviti, vence plesti). 9. Gojiti cvetice in ž njimi krasiti hišo božjo, kapele in s v e t e p o d o b e. To je lahko pa lepo delo, kot nalašč za kako Marijino hčer! — V sedanjem Času cerkve mnogo bolj lepšajo, kakor nekdaj. In to je dobro znamenje. Kjer kaj drže na lepoto hiše božje, ondi je doma gorečnost in pobožnost; kjer vnanjost, v kolikor zadeva božjo čast, zanemarjajo, ondi gospoduje mlačnost. — To delo sicer ne meri na boljšanje bližnjega, ampak le na božjo čast; pa tudi to je apostolsko. Saj je vsega stvarstva prvi in glavni namen: čast božja, drugi pa: naše zveličanje. — Če tedaj pojemo: »Cvetice ve, — ki noč in dan cvetite — pred Jezusom, — o trikrat blagor vam!« tedaj blagor tudi tistim, ki te cvetice sade, goje, zalivajo in prenašajo pred Jezusa, da ondi namesto nas, ki ne moremo noč in dan pred njim klečati, kakor bi se spodobilo, tedaj namestu nas tam častno službo opravljajo pred Kraljem večnosti in ga časte. 10. Skrbeti za bolnike, da se o pravem času previdijoin dobro za smrt pripravijo, posebno če so domači bolnikovi v tem površni, zanikrni. Bol- niku iz knjige lepe zglede, molitve in pobožne vzdihljeje naprej brati, jih tolažiti, osr-čevati, k potrpežljivosti, vdanosti nagovarjati, na večnost opominjati, jim pomagati ke-sanje obuditi itd. — kako hvaležno delo! O telesni pomoči pri bolnikih bo še posebe govorjenje. 10. Agitirati pri volitvah za k r š č a n s k e k a n d i d a t e. To je politična zadeva, pa je tudi verska zadeva. V politiki se neštetokrat razpravljajo tudi verske, važne verske zadeve in cerkvene pravice (o krščanskem zakonu, verski ali brezverski šoli...). Sveta dolžnost vsakega krščanskega volivca je, dati glas zanesljivo-krščan-skemu kandidatu. Naj je pa že človek sam volivec ali ni, lahko agitira (nagovarja) pri drugih, da volijo prav. Tudi ženske lahko agitirajo, in delajo časih z velikim uspehom. 11. Duše iz v i c reševati. To je bilo že omenjeno, pa zaradi popolnosti bodi tukaj še enkrat povedano. Kdor ne more nič drugega storiti, tukaj nima izgovora, da bi ne mogel. Kot ud občestva svetnikov ima takorekoč vsak kristjan prost dohod v vice, lahko ondi občuje z dušami, jih tolaži, jim miloščino deli, jih prijemlje za roko ter vodi v nebesa. Ali ni to tolažbe in upa polno delo ? Ali ne more lahko upati tak, ki se s posebno gorečnostjo posvečuje temu samaritanskemu delu, da bo tudi njemu došla hitra pomoč in preobilno plačilo v nebesih? Glejte, glejte, kaj se da dobiti dela, lepega, vabljivega, zaslužnega dela, kdor ga hoče vršiti! Vsak si naj izbere to, kar se njegovim razmeram najbolj prileže. Nikogar pa ne bodi med vami, če pregledate vse naštete točke, ki bi mogel reči, da ne more nič storiti v čast božjo in za blagor bližnjega. Nikogar med vami! Posebno pa vi, Marijini družabniki — 35.000 vas je samo na Kranjskem! Oj, ko bi imela ta velika armada vsa pravega duha, duha apostolstva, duha gorečnosti — to bi nekaj izdalo, to bi se nekaj poznalo! ... (Se bo nadaljevalo prihodnje leto.) V božični noči. Od nekdaj rad gledam vas zvezdice zlate, a lepše kot nekdaj blestite nocoj. Živahno in milo na nebu migljate, skrivnost razodeva čarobni vaš sjaj. Pred tisoč devetsto in šestimi leti ste zrle na zemljo kot zrete sedaj, ste gledale čudne prizore na sveti, ki solzno dolino spreminjajo v raj. Ste gledale ko je Devica povila, strmele nad petjem nebeških duhov, ko so se nebesa na zemljo sklonila noseč odrešenje vseh zemskih rodov. Vas ena je modre tja predenj peljala, ki je kot Mesija prišel iz nebes; zato je vas vsaka nocoj tako zala kot bila bi svatba vseh nebnih teles. Znanite, krasite ve zvezdice mile v obletnici vsaki to blaženo noč, da boste vsa ljudstva spoznati učile najvišje ljubezni tolažbo in moč! Br. Gervazij. Poglej Srce, ki je ljudi tolikanj ljubilo! (Konec.) Obljube Srca Jezusovega. 8. Blagoslovil bom hiše, kjer se bo častila podoba mojega S r -c a. Veliko dobrega nam je Gospod obljubil v plačilo pobožnosti in gorečnosti, s katero častimo njegovo Srce. Ena izmed najvažnejših in najbolj tolaživnih je pa obljuba, po kateri se je zavezal, dati vsem hišam, kjer bodo imeli in pobožno častili podobo njegovega Srca, svoj posebni blagoslov. Važna je ta obljuba za vse kristjane, najbolj seveda za one, ki imajo še za druge skrb, za predstojnike, starše, duhovnike in razne vodnike. — Hišo lahko razumemo v trojnem pomenu: pomeniti more naše stanovanje, našo dušo ali domačo župnijsko cerkev. a) Blagoslovil bom hiše, kjer se bo častila podoba mojega S r -c a. Dokler je bil Odrešenik na zemlji, je obiskal več hiš: Marija ga je prinesla v hišo tete Elizabete in Janez Krstnik je bil posvečen še preden je bil rojen .Šel je v hišo Petrovo, prijel bolno taščo za roko in mrzlica jo je popustila. Šel je v hišo Jajrovo in obudil mrtvo hčerko. Stopil je v hišo Cahejevo; cestninar se je spreobrnil in bil pripravljen vso krivico poravnati in polovico svojega premoženja med reveže razdeliti. Bil je v hiši Marije in Marte ter obe posvetil v veliki svetnici. Bival je v hišici pri Mariji in Jožefu v Nazaretu. Mati je postala kraljica svetnikov in angelov in mati milosti božje, sv. Jožef je na časti in svetosti kmalu za njo. — Bil je tudi v hišah farizejev. Oni so nanj gledali, kako bi ga vjeli v besedi in spravili v smrt. — V katerokoli hišo so ga z veseljem in hrepenenjem sprejeli, v tisti je delil z dobrotno, vsemogočno roko svoje milosti. Poslal je svoie učence po svetu in jim naročil: »V katero hišo koli pridete, recite na;popred: Mir bodi ti hiši! In ako je tam otrok miru, bo počival nad njimi vaš mir. — Ozdravljajte bolnike, kateri so ondi, in recite jim: Približalo se vam je božje kraljestvo.« Luk. 10. 6. 2. Tako je delal Gospod sam in tako je uči! ravnati svoje učence, ker je hotel po njih besedi kraljevati v srcih svojih vernikov. — Kraljevo Srce hoče tudi nad nami kraljevati. — Naše revno, priprosto in verno ljudstvo ni njegov sovražnik. Marsikateri pade in zaide; čuti vso svojo slabost, pa vendar še ljubi svojega Jezusa. Vsem grešnikom in vsem dobrim je dana obljuba velike tolažbe. Ker Gospod želi, preskrbi si podobo sv. Srca, vzemi jo v svojo hišo, obesi na steno, kakor bi mu hotel povedati: »Gospod, še sem tvoj, če tudi nevredni grešnik. Vere v tebe še nisem izgubil. Vodi me, vladaj mojo družino.« — Pred to podobo prižgimo malo lu-čico v znamenje svoje vdanosti in trdnega zaupanja v njegovo pomoč. »Blagoslovil bom hiše, kjer se bo častila podoba mojega Srca, t. j. na vse hiše in vse potrebe prebivalcev, ki bodo imeli v znamenje in dokaz pobožnosti podobo mojega Srca, hočem imeti odprte svoje oči, varovati jih hudega in blagosloviti njih dela.« Ta prelepa obljuba, katero Gospod očividno tudi izpolnjuje, nam postane popolnoma jasna, če malo bolj pomislimo skrivnostni pomen, ki ga nam oznanjuje vsaka podoba božjega Srca. Če bo podoba Srca Jezusovega na steni in jo bodo domači pobožno častili, bo marsikdo pogledal včasih to podobo. — Ko bo gledal podobo, bo začel premišljevati njegov zgled, njegove misli, nazore, utripe Srca, življenje in vse, kar je moralo za nas trpeti. — Zazdelo se mu bo, da sliši prav iz globo-čine srčne rane tihi in tako mili glas: »Hodi za menoj, živi meni enako!« Ob njegovem zgledu in njegovem Srcu postane tudi naše srce mehko in goreče. Ko ga boš natančno gledal, ti pride na misel, katere namene je imelo pri svojem delu, kaj je hotelo doseči na svetu? Njega cilj in edini namen je bila le čast božja in naše zveličanje. Zato je daroval in trpel vse. — ln naš cilj, naši nameni na svetu? — Koliko praznih misli in grešnih želj mi stopa pred oči!... Vse je prazno, razven Jezusa ljubiti in njemu služiti. — Na zemlji ni dosegel bogastva, četudi je imel vsega dosti, ni iskal zaslužka in mirnega, brezskrbnega življenja, ne veljave pri ljudeh. Trdo delo, pomanjkanje vsega potrebnega, ponižanje, sramoto križa in smrt za sovražnike si je izvolil. — Mi pa hočemo biti njegovi učenci, služabniki, prijatelji, apostoli! — Ko gledam to ponižno ranjeno Srce, stopa mi živo vse življenje Jezusovo pred oči in poln žalosti vzdihnem k njemu: »Moj Bog, kje sem še!« — Ali si morete misliti kaj lepšega, ljubez-nivejšega in vzvišenejšega, kakor je Srce Jezusovo s svojo ljubeznijo, mirom in redom, ki ima vse dušne in telesne zmožnosti obrnjene le na čast božjo. To Srce je bilo sprejemljivo za vse dobro in lepo. — Če bo krščanska družina večkrat njegov zgled premišljevala in s pobožnostjo zrla na podobo presv. Srca, bo živela v njegovem duhu, v strahu božjem in zvestem izpolnjevanju dolžnosti. Tako bo postala vredna prejemati še večje milosti od njega, ki nam jih je zagotovil. — Na to Srce se bo ozrl oče, gospodar v žalostnih in veselih dneh. »Trpim in delam, pa ni sreče. — A on je še več trpel iz ljubezni do mene«. — Pred njim bo postala mati, ki ima skrbi za svoje otroke in ne najde v dušnih bolečinah nikjer tolažbe; mati in žena, ki je nesrečna vsled moževe mlačnosti ali pijanosti. Gledala bo božje Srce in tam izlila tudi svoje srce, kjer je zanjo tolažba pripravljena. — Le poglej mati živo to sv. podobo: Srce ima trnjevo krono, križ pa globoko rano, v katero te Jezus vabi. K tej podobi prinese mati malo dete in ga z vsem zaupanjem posveti presv. Srcu (kakor naj bi vsaka krščanska mati vsak dan otroke posvetila in darovala presv. Srcu). Tukaj, kjer zre dete sv. podobo, naj govori mati otroku o ljubezni Jezusovi, ki je bil zanj v jaslicah in na križu, ki ga tako neizrečeno ljubi. — »Zato ne smeš Jezusu žalosti delati z grehom, moraš moliti na čast presv. Srcu in tudi zanj kaj storiti, ki je trpel za nas«. — Ti vtiski, ki jih dobi otrok po pobožni materi pred najsv. Srcem, ostanejo navadno celo življenje. K temu čistemu in brezmadežnemu Srcu prihajata mladenič- in devica. Podoba jima kaže največji zgled popolnosti, srčnosti in ljubezni. Lepo kliče to Srce: »Povzdigni.se višje na poti popolnosti, katero nam je pokazal.« Tukaj se spozna, da je še druga večja in lepša sreča, kakor svetu služiti in svojemu poželenju streči. Na ta način se navzame družina pravih krščanskih nazorov in stanovitnega življenja po božjih in cerkvenih zapovedih. Gospod bo pa na pobožne služabnike po svoji obljubi izlil še več svojega blagoslova. — Zato naj ne bo hiše med nami, kjer bi ne imeli na častnem mestu lepe podobe ali kipa presv. Srca. b) Blagoslovil bom hiše t. j. d u š e, ki bodo imele in častile podobo mojega Srca. Naša hiša je tudi naša duša. »Ali ne veste, da ste tempel božji in sv. Duh v vas prebiva?« I. Kor. 3. 16. »Ako me kdo ljubi, bo moje besede izpolnjeval; in moj Oče ga bo ljubil, in bova k njemu prišla in pri njem prebivala.« Jan. 14.23. Pri obhajilu molimo: »Gospod, nisem vreden, da greš pod mojo streho«. — Torej naša duša je hiša, v kateri hoče Bog prebivati. — Notri moramo postaviti podobo Srca Jezusovega. Podobe ima- mo v okras sob. Podobo Srca Jezusovega postavimo v dušo, če si predočimo večkrat njega zgled in se ga oklepamo z vsemi dušnimi močmi. Od te zaveze ljubezni izvira za vsako dušo studenec milosti, ki se nikdar ne posuši. — Drugače tudi biti ne more. Kjer je Jezus, tam je svetloba, življenje, resnica in milost. Kakor nam daje solnce svetlobo, tako prihaja od njega milost in usmiljenje na vse, ki se ga oklepajo. — Z neko božjo silo, pa vendar tako milo odvrača naše želje od posvetnega hrepenenja, kaže nam sam, kako naj vse podredimo njegovi ljubezni. — Podoba v našem srcu nam pa ne daje le zgleda, ampak tudi dejansko milost, da vsaj nekaj res storimo po željah in namenih Jezusovih. Naše srce je podobno lučici, ki brli pred njegovo podobo. Majhna je in ne daje dosti svetlobe. Če le vrata ali okno odprto pustiš, pa jo veter ugasne; ob drugi priložnosti je temno pred podobo, ker si pozabil olja priliti. —- Nam pa ugasne večkrat oni mir srca, zaupanje vanj, ker vihar strasti in posvetnosti je zamoril pobožnost. Okna duše so odprta, krivi smo bili sami svoje nesreče. — Toda lučica bo gorela zopet, ko zapreš vrata in okna, priliješ novega, čistega olja. — Tako hočem tudi jaz zavarovati svoje srce in ga vtrditi z močnimi podporami vseh čednosti in priliti olja ljubezni, da mi ogenj več ne ugasne. — Iskal sem sreče na svetu, pa je bežala pred mano, iskal sem miru in ljubezni, pa je nisem našel. — Spoznal sem pa najlju-beznivejše in najzvestejše Srce svojega Boga in vse svoje upe in želje nanj naslonil. Moj Gospod, zakaj sem te tako pozno spoznal, zakaj Te še zdaj tako malo poznam in ljubim? Naj bo Tvoja podoba, podoba križa-nega Jezusa, živa v mojem srcu, da vedno krepko nosim zastavo križa, ki me uči vse trpeti, vsakega trpljenja se veseliti, ponižanje in zaničevanje voljno prenašati, da le Tebi vedno bolj dopadam. Naj bo tudi Tvoje Srce v meni živo in zame odprto, ker vem, da sam z lastnimi močmi ničesar ne morem. — Če je Tvoje Srce studenec milosti, naj oblije voda usmiljenja tudi mene, ki te želim ljubiti in zate in za Tvojo čast kaj več storiti. Srce Gospodovo je pa ljubosumno srce, ki Iihoče našo ljubezen le zase imeti. Če hočeš [biti res njegov učenec in njegovo podobo jlepo ohraniti, ne smeš imeti na nobenega človeka, še na očeta ali mater, brata ali sestro ne, še manj na kakega drugega Človeka preveč zaupanja, da bi mislil: »Brez tega bi ne mogel živeti, ne najdem nikjer tolažbe in miru«. — Gospod razume srčne bolečine; želi pa, da nam bo mogel dati še več svoje ljubezni, da ni naše srce na nobeno zemeljsko stvar preveč navezano, temveč, da vedno le nanj zaupamo in vse od njega pričakujemo. — c) Blagoslovil bom hiše, t. j. cerkev, kjersebočastilapodoba mojega Srca. Skupni dom vse župnije, je domača župnijska cerkev. Tam smo prejeli duhovno nadnaravno življenje, tam zakramente. Kolikokrat je bilo po besedi božji v cerkvi ganjeno naše srce. Zdelo se nam je, da nas sam Bog tako močno kliče k sebi. — Tam je Jezus naš kralj in prijatelj. Pri njem smo preživeli najlepše ure svojega življenja. Morebiti je v naši cerkvi tudi podoba Srca Jezusovega pozabljena in zaprašena tam ob strani in v tabernaklju ravno tako zapuščeno in pozabljeno živo Srce našega Boga. — Kako poniževalno je postalo zanj to sramotno bivanje v sredi njegovega ljudstva! Cerkev je zanemarjena, njegovo stanovanje za kralja nedostojno, pogreša najpotrebnejšega; njegovi učenci in prijatelji, za katere je vse pretrpel, imajo pač časa dosti za vse drugo, nanj pa vedno pozabijo. — Človeku se zdi, da toži Jezus v tabernaklju kakor prerok Jeremija ob razvalinah jeruzalemskega mesta: »Kako samotno stoji mesto, sicer polno ljudstva!« Joka se in joka (naš božji Odrešenik) po noči, in njegove solze mu teko po licih; izmed vseh svojih ljubih ni nikogar, ki bi ga tolažil, vsi njegovi prijatelji ga zaničujejo in so postali njegovi sovražniki. Pota na Sion žalujejo, ker ni nikogar, da bi prišel k praznovanju. Hudo se je Jeruzalem (tvoja duša) pregrešil, zato ni obstal. Zato se jokam, in moje oko toči solze, ker daleč od mene preč je moj tolažnik, kateri bi razveselil mojo dušo; zgubljeni so moji otroci, ker je sovražnik zmagal. Sion (Jezus) iztega svoje ro- ke, pa ga ni, da bi ga tolažil. Klical sem svoje prijatelje, pa oni so me zapustili. »Jeruzalem, Jeruzalem,« tako sklene cerkev svoje žalo-stinke, »spreobrni se k Gospodu, svojemu Bogu!« »Blagoslovil bom hiše, torej tudi vse cerkve, kjer se bo častilo moje Srce.« Če imamo dolžnost častiti doma Srce Jezusovo, imamo še veliko večjo dolžnost častiti Srce Jezusovo v cerkvi, kjer se nahaja v resnici shranjeno milosti polno Srce. Vse, kar ste kdaj slišali ali brali o koristi molitve v cerkvi, češčenju najsv. Zakramenta, o Jezusu med nami, vse velja še v veliko večji meri o češčenju Srca Jezusovega. Naša dolžnost ga moliti in mu za grehe zadostiti, je očitna. — Povsod, kjer je vpeljana pobožnost Srca Jezusovega in se moli veliko njemu na čast, se kaže, kako lepe sadove prinaša. — Bral sem o nekaterih župnijah na Tirolskem, kjer jih prihaja vsakprvipetekpovečsto k sv. z a k r a m e n t o m, dasiravno so župnije primeroma majhne. Prihajajo tudi mladeniči in možje v velikem številu. Nekateri vstanejo že o polnoči, čeprav so delali cel dan, da pokažejo ljubezen presv. Srcu. Župnija tekmuje z župnijo. Vsak prvi petek prihajajo k sv. zakramentom z veliko gorečnostjo. Sadovi so tudi očiti povsod, kjer so se vsaj nekateri z vnemo lotili češčenja presv. Srca. Duh gorečnosti in ljubezni pride v župnijo, ki kljub vsem oviram gre naprej po zmagoslavni poti in jih vedno več k ljubezni Jezusovi kliče in vnema. Pri pastirskem delovanju se kaže očividen blagoslov od zgoraj, kjer je vpeljano pogosto in očito češče-nje Srca Jezusovega. — Pomoči od zgoraj smo tudi mi potrebni. Sovražniki napenjajo vse moči, da bi razširili krive nauke, zapeljali nedolžne in spravili Kristusa iz src in iz cerkve. — Ali hočemo mi, ki pravimo, da smo njegovi, pri tem spati ? Ali hočemo mirno pustiti, da nam sovražnik vse uniči? Nič ne pomaga le zdi-hovati; delajmo in molimo! — Otroci Marijini, na tisoče vas je v deželi, na vas, se najpred obračam, ali ni vaša dolžnost drugim v tej pobožnosti zgled pokazati? Vsak petek nas vabi Jezus, da pridemo k njemu, častit njegovo Srce. Kdor si ne more eno uro spanja pritrgati, delo hitreje opraviti ali si kako zabavo in pogovor odreči, da bo mogel pred njega pohiteti, da nam On iz svojega Srca vlije nekaj svoje božje moči, ta ni njegov. — Marija je pod križem stala, ko se je odprlo Srce njenega Sina, vi pa hočete vedno spati, ko vam je odprto isto Srce. — In vi tretjeredniki, red pokore, otroci tako gorečega očeta Frančiška, veste, da so se tretjeredniki vedno oklepali vsake prave cerkvene pobožnosti, ali hočete postati nezvesti svetemu ustanovniku? Srce je odprto, milost se nam ponuja, nas pa zraven ni! — Najbolj pa pogrešamo pri teh pobožnostih mož in m 1 a-d e n ič e v. Pridite še vi, da se navzamete pravega kršanskega duha. Z gorečnostjo, z združeno molitvijo hočemo Jezusa prisiliti, da nam da še več milosti. Saj vemo, kaj je še obljubil svojim zvestim: »Duhovnikom hočem dati milost, da bodo ganili najbolj trda srca«. — Mi duhovniki vemo, da smo le nevredno orodje v tvojih rokah. Ti boš torej delal po naših besedah, če se bomo k tebi zatekali. »Oznanuj in ukaži povsod oznanje-vati, da ne bom stavil meje ne mere svojim milostim in svojemu usmiljenju vsem onim, ki jih bodo iskali v mojem Srcu.« To so tvoje obljube. Mi pa pridemo k tebi. Kakor vzame zidar v roke kamen za kamnom in napravi iz kamnov mogočne cerkvene zidove in svode, tako se hočemo mi ponuditi Jezusu v goreči molitvi, naj napravi iz nas mrzlih kamnov, ki tvorimo to njegovo cerkev, goreče kristjane. — Kjer še nimate vpeljane molitve na čast Srcu Jezusovemu, začnite moliti vsaj vsak prvi petek pred mašo eno uro; kjer pa morete, pa vsak petek. Jezus hoče, da ga iščemo. Pridite takrat, vsaj kadar je čas, vsi pred tabernakelj. Naj Jezus vidi, da smo tudi Slovenci še vneti za njegovo čast. — Kdor v petek ne more, naj pobožnost opravi v nedeljo. Če se brezbožni združujejo v veliko vojsko proti Kristusu in njegovi cerkvi in zbirajo povsod svoje somišljenike, združimo se še mi v skupni molitvi v skupno obrambo. Kako lepo bi bilo, ko bi prav pogosto molili pred Najsvetejšim za sv. cerkev, duhovnike, spreobrnenje grešnikov in druge namene in potem šli kakor levi, ki ljubezen in ogenj gorečnosti dihajo, na svoje opravke. — Jezus bo ostal zvest v svojih obljubah, če bomo mi ostali stanovitni v dobrem. Sklep: Na zemlji smo kakor v megli, le podobo gledamo. Sveta vera pa nam prižiga svetlo luč in nam kaže, da je pri nas najboljši prijatelj, naš oče kralj in naše vse, ki prosi ljubezni uboge grešnike. Cim bolj nanj gledamo in ga premišljujemo, bolj ga spoznavamo in ga ljubimo. Pri tem pogledu tudi vidimo v pravi luči lastno življenje. Obide nas neko sladko domotožje po nebeški domovini, kjer ne bomo mogli več pasti in Boga žaliti. — Poglej še v nebesa, kjer naš Jezus kraljuje. Veliki dan večnosti prihaja. Ko bom za-tisnil trudne oči, zašije mi luč nebes. Takrat bom videl tudi tvoje Srce in spoznal tu ljubezen, ki si jo imel do mene. Ne bo več žalosti, ne trpljenja, ne skušnjav, ne bridkosti. Delajmo zanj, da bomo enkrat želi! Ti pa, o Jezus, daj nam več ljubezni in odpri tudi nad nami zaklade svojih milosti! Anton Oblak. Srce Jezusovo se ne da zasramovati. V neki župniji se je zgodilo sledeče: Tam prebiva mnogo tujih delavcev, večinoma takih ljudij, ki so že precej sveta prebredli in pri tem izgubili vero in nravnost. Če so prišli ti nesrečneži v kaki krčmi skupaj, tedaj so kaj radi udarili z raznim za-sramovanjem po duhovnikih, cerkvi, spovedi itd. Bilo je neko soboto, 4. januarja 1. 1902. Zopet se je zbrala taka družba v neki gostilni in pričelo se je navadno zabavljanje. Zlasti eden se je ta dan odlikoval v tem, da je napadal pobožnost srca Jezusovega, posebno še zadostilno sv. obhajilo. Skoro je bilo misliti, da ne bode nehal zasramovati presvetega Srca. Okrog pol 10. ure zvečer se razide ta brezbožna družba. Zasramova-Iec presvetega Srca gre naravnost domov. Tu použije še svojo večerjo in se popolnoma zdrav vleže k počitku. Toda ne traja dolgo, obide ga velika slabost. Brž pokliče zdravnika — pa zastonj. Še isto noč je umrl. Njegovi tovariši so zopet prišli skupaj v krčmi, a njih prva beseda je biia: »Ne govorimo več tako, saj smo videli, kaj se je zgodilo z onim.« Mirjam. Sedeminštirideseto letno poročilo bratovščine presv. Rešnjega Telesa za ljubljansko škofijo 1906. Ako se skupno opravlja ura molitve, ta ura velja za bratovsko uro. Poleg te molitve podeli vsak na leto neko malo svoto, katera se vporabi za namen bratovski, to je, za napravo cerkvene obleke, ki se vsako leto očitno na ogled razstavi in potem brezplačno razdeli cerkvam po škofiji. Hvaležno moramo priznati, da se ti mali prispevki še dosti redno pošiljajo. Prav tako, saj se prireja cerkvena obleka, ki se rabi pri službi božji, torej je tudi to delo Jezusu v presv. Zakramentu v čast. Minulo leto je imela bratovščina dohodkov 19.820 K 28 vin. Nekatere župnije prispevkov še niso poslale, upati pa je, da bodo to kmalu nadomestile. Lepa svota je to, ki se je nabrala iz tako malih darov! Pa tudi troškov je mnogo in znašajo za leto 1905 do 1906 vkup 19.696 K 18 vin. So pa troški veliki, ker se jemlje kolikor moč dobro blago in pristne zlate porte. Porabilo se je samo pravega svilnatega blaga čez 400 metrov, port čez 1600 metrov, čez 500 metrov platna, mnogo močnih čipk (špic) iz sukanca, delanih z rokami. Prav veliko hvaležnost je bratovščina dolžna vsem gospem in gospodičnam, ki so svoj čas in svoj trud žrtvovale za bratovščino pri vezenju, šivanju, prirezavanju i. dr. Pripomniti moramo hvaležno, da je tudi vse risarije na platno za vezenje izvršila gospodična, ki ima za pro-speli bratovščine velike zasluge. Izvanredno marljive pa so bile zopet letos zlasti delavke iz tovarne pri Devici Mariji v Polju, ki so z občudovanja vredno vztrajnostjo in marljivostjo svoj čas pri odmoru v tovarni, po poti in doma žrtvovale bratovščini in izdelale jako mnogo čipk za albe, za koretlje in altarne prte. Te čipke so vzbujale občno pozornost pri razstavi. Imena vseh pridnih gospa in gospodičen bi tukaj navedli, pa vemo, da so zadovoljne, da so zapisane v knjigi življenja. Naj ljubi Jezus vsem ves trud obilno povrne in naj vztrajajo v prelepem delu tudi še prihodnje leto. Razstava se zdaj prireja vselej tako, da se konča s praznikom svetega Rešnjega Telesa. Naj torej gospodje voditelji bratovščine svoje želje vodstvu naznanijo vsaj meseca aprila, kajti ako se oglasijo pozneje, utegne manjkati blaga in željam ni več moči ustreči. Prireja se razstava zdaj po blagi naklonjenosti presvetlega knezoškofa do bratovščine vedno v knezoškofijski palači. Ugajala je ogledovalcem v vsakem oziru, tako glede kakovosti blaga, dragocenosti vezenin, pa tudi prelepih vzorcev raznih čipk. Napravljenih je bilo letos: 65 mašnih plaščev, 8 pluvijalov, 4 dal-matike, 14 velumov, 40 spovednih in obhajil-nih štol, 4 lepe vezene štole, 35 alb, 70 hume-ralov, 40 pasov, 90 korporalov, 120 purafika-torijev, 2 banderci, 20 burz, 20 suknjič in 20 koretljev za ministrante, 5 sukenj in 5 koret-ljev za cerkvenike, 5 prtov, 1 vezen prt, 7 plaščkov za ciborij, 8 blazin, 70 pal, 40 ko- retljev, 2 potezi, 1 rnisale, 2 ciborija, 1 nion-štranca. Vse to se je po razstavi razdelilo in razposlalo raznim cerkvam. Ako se je pri razdelitvi vrinila kaka pomota, naj se prizanese ali naj se prijavi vodstvu, da se po možnosti pomota popravi. Obdarovane so bile letos nastopne cerkve: Adlešiči, velum; Babnopolje, belo ka-zulo; Brezovica, rdečo kazulo; Bevke, pla-šček za ciborij, spovedno štolo; Budanje, belo kazulo; Bučka, črno kazulo; Bela Cerkev, koretlje, kroporale; Besnica, velum, suknje in koretlje za ministrante; Brusnice, belo kazulo; Breznica, zeleno kazulo; Bohinjska Bela, vijolčno kazulo; Bled, črni dalmatiki; Cerklje, korporale, rutice; Cirknica, rdečo kazulo, albo, koretelj; Cerklje (Dol.), črno kazulo, albo, humeral, palo, koretelj; Crnivrh nad Polh. Gradcem, rdečo kazulo; Češnjice, vijolčno kazulo, albi, korporala; Cemšenik, purifik, burzo, obhajilno štolo; Črnomelj, rdečo kazulo; Črnuče, plašček za ciborij, pregrinjalo za pult, pali; Sv. Duh, velum, burzo, obhajilno štolo; Dobrova, vijolčno kazulo; Dražgoše, albo, koreteli, korporale; Dupl e, koretelj, purifik; Dobropolje, 2 albi, 2 hutnerala, 2 pasa, 2 koretlja, korporale; Polom, vijolčno kazulo; Fara pri Kost., prt, spovedno, obhajilno štolo; Goriče, rdečo kazulo; Gora nad Idrijo, belo kazulo; Gorje, obleko za minstr., korporale, purifik; Goče. prt, spovedno štolo; Golo, korporale, obhajilno štolo; Sv. Gregor, banderce pred sv. Rešnjim Telesom; Gojzd, belo kazulo; Horjul, bel pluvijal; Hrenovice, koroprale, purifik, 3 pase, koretlje za mistr., obhajilne štole; Hotič, albo, burzo; Javorje, belo kazulo; Sv. Jošt pri Vrhniki, velum; Janče, črno kazulo; Sv. Jakob ob Savi, purifikato-rije; Št. Jurij pri Kranju, bel pluvijal; Komenda, albo, koretlje; Koroška Bela, banderce pred sv. Rešnjim Telesom; Kranjska gora, rdečo kazulo; Kopanj, korporale, purifik, albo, humerale, pas; Kanina gorica, belo kazulo; Sv. Katarina, bel pluvijal; Kopriv-nik, oblačilo za ministrante, za cerkvenika, blazini; Kostanjevica, belo kazulo; Kresnice, misal, prt; Sv. Križ pri Tržiču, purifik, burzo, obhajilno štolo; Kokra, velum; Kopanj, dve albi, plašček za ciborij; Krašnja, albo, hurne-ral, pas, korporale, 2 obhajilni stoli; Sv. Lenart, belo kazulo, vezeno štolo; Lesce, vi-jolčen pluvijal; St. Lambert, zeleno kazulo; Škofja Loka (kapucini), belo kazulo; Ljubljana, otroška bolnišnica, rdečo kazulo; Les-kovec, tri albe, humeral, pasove; Leše, korporale, pale; Lučine, albo, burzo, obhajilno štolo; Mošnje, črn pluvijal, korporale, purifik; Mekinje, koretlja, obhajilno štolo; Mošnje, črn pluvijal, korporale, purifik; Mekinje, koretlja, obhajilno štolo; Mozelj, suknji in koretlja za ministrante; Motnik, belo kazulo; Mirna peč, pasa, plašček za ciborij, burzo, obhajilno štolo; Mokronog, rdečo kazulo; Mekinje (uršulinke), belo kazulo; Moravče, albo, koretelj; Mavčiče, burzo, obhajilno štolo; Nevlje, albo, humerale, pas, korporale, burzo; Nova Oselica, črn pluvijal; Kočevski Koprivnik, velum, pregrinjalo za pult, burzo; Orehek, albo, koretelj; Polšnik, belo kazulo; Prečna, albo, humeral, purit".; Primskovo pri Kranju, bel pluvijal; Sv. Peter pri Novem mestu, vijolčno kazulo, oblačilo za ministrante in cerkvenika; Podkraj, rdečo kazulo, burzo; Preddvor, velum, plašček za ciborij; Poljanica, albo, koretelj, več korporalov, obhajilo štolo; Prežganje, albo, koretelj, pregrinjalo, spovedno, obhajilno štolo; Polica, vijolčno kazulo; Podraga, belo kazulo; Sv. Peter v Ljubljani, rdečo kazulo; Peče, belo kazulo; Preserje, črno kazulo; Razdrto, črno kazulo; Radomlje, rdečo kazulo; Radovica, vezen prt; Re-teče pri Loki, rdečo kazulo; Ribno, velum, plašček za ciborij, 2 blazini; Rakitna, velum, pregrinjalo na pult; Ribnica, več korporalov; Svibno, rdečo kazulo, burzo; Studenec, črno kazulo; Stari Trg pri Ložu, velum, burzo, obhajilno štolo; Stara Loka, belo kazulo; Struge, vijolčno kazulo; Semič, 2 albi, 2 koretlja, korporalov; Stara Oselica, belo kazulo; Sava, vijolčno kazulo; Sela pri Šumbre-gu, vijolčno kazulo; Slap, vezeno štolo; Šen-čurška gora, belo kazulo; Sostro, 2 koretlja, burzo, spovedno štolo; Šmartin pri Litiji, rdečo kazulo; Stanga, 2 suknji in 2 kolarja za ministrante; Škocijan, črno kazulo; Tuhinj Zg., albo, koretelj, več korporalov; Sv. Trojica pri Tržišču, belo kazulo; Trebelno, albo, humeral, pas; Tunjice, koretlje; Vodice, črno kazulo; Št. Vid pri Zatičini, rdečo kazulo; Vrhpolje pri Mor., vijolčno kazulo; Ve-lesovo, črni suknji za ministrante, spovedno štolo; Vranja peč, več korporalov, obleka za cerkvenika, obhajilno štolo; Št. Vid pri Vipavi, albo, pas, humerale, koretelj, korporalov; Vavta vas, bel pluvijal; Vojsko, mon-štranco; Vrh, belo kazulo, blazini; Vrhpolje pri Vipavi, belo kazulo; Zagorje ob Savi, velum, koretelj, korporalov; Zelimlje, rdečo kazulo, spovedno štolo; Zabnica, koretlja, prt, obhajilno štolo; Salezijanci, rdečo kazulo. Hvaljeno in češčeno naj vedno bo Presveto Rešnje Telo! Najslajša zavest. Tam iz-za gor zazrl je dan, prepodil noči plašč teman, jaz pa hitim, hitim naprej po strmi poti, ki tja drži do večnih mej. Strah se me loti in zdi se mi, da sila zla za mano gre, korake šteje, v srce nalije mi gorja.--- da rano novo mi zada, Kar misel nova me prešine, in strah, trepet pred mano gine, v samoti tajni zemskih cest najslajša se rodi zavest: Bog je z menoj. Bog je z menoj — kaj se bojim ? Njegova roka me varuje, oko njegovo zvesto čuje nad mano slednji dan, in dobro znan mu je trepet in strah srca, življenja stezo on pozna. Da trn premnog ob nji leži, da križev sto ob nji stoji, to dobro ve, pa vse pusti; zato pusti, ker v dom nebeški me želi. S. Elizabeta. K Jezusu po Mariji! XI. Pismo. Visokočastiti gospod župnik! »To je bil dan, ki ga je naredil Gospod,« morem reči o prazniku Brezmadežnega Spočetja, ko smo bile sprejete med srečne ude Marijine družine, t. j. v Marijino družbo. Tri dni preje smo novinke z drugimi članicami imele duhovne vaje, ki so bile bližnja priprava za sprejem. Vodili so jih domači gospod župnik. Vsak dan smo imele tri govore, oziroma premišljevanja: zjutraj zgodaj, popoldne ob 3. uri in zvečer. Končale so se na praznik zjutraj, ko je po lepem govoru vsa družba imela skupno slovesno sveto obhajilo ter smo pripravo kakor tudi zahvalo in molitve za odpustke glasno molile. Težko smo pričakovale popoldneva. Za-željeni trenutek je vendar le prišel. Po opravljeni navadni popoldanski pobožnosti so zvonovi začeli zopet slovesno zvoniti k sprejemanju. Gospod župnik v spremstvu bogOslovcev pristopi k družbinemu oltarju ter slovesno zapojejo: »Pridi sv. Duh!« Ko odpoje družbin pevski zbor, tedaj stopijo na lečo sosednji gospod kaplan ter v prekrasnem govoru razvijajo sledeče misli: Zelo pomemben je za vas današnji praznik, predrage družabnice, ko se popolnoma Mariji posvetite, njej izročate v varstvo ter obljubite, da hočete po -njenem prekrasnem zgledu, zaupajoč na njeno varstvo med vsemi pretečimi nevarnostmi in hudobnim svetom zgledno krščansko živeti. Živo mi danes stopa pred oči hrabri mornar Krištof Kolumb. Leta 1492 se s tremi ladjami poda na široko morje proti zapadu, iskat novega, še nepoznanega sveta. Že od zgodnje mladosti je prisrčno ljubil in častil Marijo in se njej posvetil. Zaradi tega je ludi svojo glavno ladjo imenoval »Santa Maria« (sveta Marija). Marija pa nobenega ne zapusti, kdor se njej izroči. Pot Kolumbova pa je bila zelo dolga in skrajno nevarna. 2e cele mesece in mesece blodi po neznanem širnem oceanu. Hud vihar razbije obe drugi ladji; reši se le ladja »Santa Maria«. Slednjič upade še spremljevalcem ves pogum in vsa potpežljivost. Sklenejo ga umoriti. — V tej stiski se zateče k Mariji, zaupajoč, da bo tudi sedaj gotovo pomagala. Mornarje pa prosi, da naj vztrajajo vsaj še en dan in pogumno dalje veslajo. In pogumno jadra Kolumb dalje, izobesi na jamboru zastavo z napisom: »Santa Maria«. In glej! V prihodnji noči, to je 11. oktobra 1492 krmar kar naenkrat zavpije: »Luč, luč!« Mornarji prilete na krov in zapazijo luči na celini in veselo kriče: »Zemlja, zemlja!« — Amerika je bila odkrita, Kolumb rešen. Ni čuda, da se takoj podajo v kapelico, ki je bila v ladji, da Bogu v zahvalo zapojo zahvalno pesem. Zjutraj stopijo z ladje na prvi otok novega sveta. Prvo pa, kar stori Krištof Kolumb, je, da postavi velik križ in da v čast Zveličarju imenuje otok »San Salvador« (Sv. Odrešenik). Tako je bilo torej zaupanje Kolumbovo v Mater Gospodovo sijajno poplačano in opravičeno. Predrage Marijine hčere! Tudi ve se vozite po razburkanem morju zemeljskega življenja v ladji, ki je v posebnem varstvu Device Marije, proti novemu svetu, boljši, nebeški domovini. Bodite srčne, hrabre, potrpežljive; ta ladja vas tako gotovo kot Kolumba srečno pripelje v »San Salvador« — k božjemu Odrešeniku. Mnogo nevarnosti je pri tej vožnji. Kako mnogi so v viharjih, ki so jih vzbudile strasti, pohujšanje, trpeli neizmerno škodo; zgubili so vse: vero, upanje, ljubezen, nad njihovo dušo pa so se zagrnili valovi časne in večne nesreče. Kolikim se še dan za dnevom pripeti ista nesreča! Zato ste nad vse modro storile, da ste po zgledu Krištofa Kolumba si izbrale za to tako nevarno vožnjo najboljšo ladjo, ki se po Mariji imenuje in plove pod njenim posebnim varstvom in ki vas gotovo srečno pripelje v srečnejšo novo deželo. Zaupajte pred vsem svoji mogočni nebeški varhinji. Kdor se Mariji izroči, jo prav časti, se ne more pogubiti. Posvetite in darujte se torej popolnoma njej! Zaupajte pa tudi svojemu skrbnemu družbinernu voditelju. Ako bodete njemu sledile, njegove naredbe in zapovedi natančno izpolnjevale, ne boste zgrešile prave poti. Ljubite se med seboj! Veselje in bridkosti, radosti in težave si pos,estrimsko delite med seboj. Saj deljena radost, dvakratna radost; deljena žalost, le polovična žalost. — Ako krepko skup držite, ste nepremagljiva vojna vrsta. Kot vojščakinje armade Kristusove pojdite med svet, ki noče pripoznati Kristusa za svojega kralia. Z molitvijo, z lepim zgledom svojega življenja in z apostolskim delovanjem pripravljajte pot, da bo mogel Gospod priti kraljevat tudi v srca onih, ki zdaj še ne marajo zanj. S potrpežljivostjo, s pravim duhovnim veseljem svojega srca pokažite nesrečnemu svetu, da je jarem Gospodov sladak, njegovo breme lahko. Kadar pa pride boj (skušnjave, zasmeh, trpljenje), t.edaj vam pa kličem: »Sursum corda!« (kvišku srca!). Kratek je boj, kratko trpljenje, plačilo pa večno. Mislite na radost, ki bo vaša srca napolnila, ko bodete v »novi deželi« zagledale prvikrat nebeško Luč, tro-jedinega Boga. Tedaj bo pozabljeno vse trpljenje v večni, neskaljeni sreči.--- Tak je bil ob kratkem nagovor. Po govoru se je izvršil sprejem. Globok vtisk je naredilo slovesno posvečenje, ko smo se glasno posvetile Devici Mariji. Mislila sem si: »O, da bi jaz tebi, Marija, vedno, da, vedno posvečena ostala, da bi nobena stvar ne oskrunila kedaj duše in telesa, ki se je popolnoma posvetilo tebi!« Moje srce pa je bilo največje radosti, ko smo pele prelepo Marijino pesem »Magni-fikat« (Moja duša poveličuje Gospoda). Kdo bi s,e pač ne veselil, ako je postal otrok Marijin ! Ko so voditelj odmolili še nekatere molitve, smo še zapele »Zahvalno pesem«, katere še nikoli nisem tako prisrčno in navdušeno pomagala peti, kot sedaj. Po končani slovesnosti smo se obdarovane s prelepimi sprejemnicami vrnile domov. Res prevelika čast in radost je, biti otrok Marijin! Predobri gospod župnik! Molite za nas, da bi Gospod potrdil, kar je pri- čel v nas. V ta namen prosim tudi vašega blagoslova za svoje tovarišice in zase Vam iz srca vdana Angela — Marijina hči. Na praznik Brezmadežne 1906. Cvetlica hvaležnosti položena na oltar Brezmadežni - Rojen sem bil na Nemškem in sicer so bili moii starši luterani. Že v nežni mladosti sem bil vedno pobožen. Da, še več! Ko sem šel s štirinajstimi leti k birmi, me je vsa slovesnost tako presunila, da sem postal skoro preveč pobožen; često so se vsled tega moji tovariši norčevali iz mene. Ko sem dorasel, sem se podal na vseučilišče v Gbogatil naše nabožno slovstvo z anogimi molitveniki, med katerimi je najboljši ===== <££&> Rafael ali nau^iin molitvena odraslo mladino. 4 nai., 350~\~W str. Ta molitvenik je glede na popolnost in mnogostransko vsebino vreden najtoplejšega priporočila ; tudi se mu je preskrbela prav lična in trpežna vezava v priročni žepni obliki. Kljub vsej krasoti se je znižala cena temu molitveniku na 1 K tpri poštnih naročilih naj se doda še 10 vin. za pošt.) Želeti bi bilo, da si nabavi ta krasen molitvenik vsak slovenski mladenič in vsako dekle, ter ga priporoča tudi svojim tovarišem in tovarišicam — Da se torej molitvenik hitreje razširi, je pripravljeno založništvo dati vsakemu ki naroči objednem ali polagoma 5 izvodov tega molitvenika, poleg znižane cene še eno naslednjih Spillmanovih povestij kot nagrado zastonj: Praški judek. Ujetnik morskega roparja. Maron krščanski deček z Libanona. Marijina otroka. Pri naročilu na 5 izvodov molitvenika naj naznani naročnik, katera teh povesti naj se priloži pošiljatvi kot nagrada. Denar in naročila naj se pošiljajo atolih Ra BuRvarna v JZjuBljani. © O © O O u O O IVAN KREGAR § pasar in izdelovatelj cerkve- Q nega orodja in posode Q Ljubljana, Poljanska cesta 15 O 1 O (blizu AlojzijevišCa) se priporoča v izdelovanje vsakovrstne q cerkvene posode in orodja « O O o o o G Q G O O O iz zanesljive sovine po uzorcih ali lastnem načrtu v poljubnem slogu. — Staro posodo popravi in prenovi, posrebri in pozlati; v ognju pozlatuje tudi strelo-vodne osti, vse po priznano najnižji ceni. Po naročilu veleč. gosp. Andreja Cebašeka izvršil je za stolno cerkev ljubljansko krasen, bogato pozlačen in ornamentiran lestenec v renesančnem slogu. O o o o o o o o o o ooooooooooooooooo Poskusite in priporočite = izdelke =. |17ydror?e tonarne hranil | | d Pragi VIII. C«nif?zastonj Vljudno se priporoča IIIMIIlllllllllllllllllllllllllllll lonn PodlesnlK ml. LJubljana, Stari trs it. 10. Velika zaloga- Solidno blago. Zmerne ©ono. i-rm rkrš. lom. Za Tri nove bpillmannovč povesti! Izboren vspeh, katerega so dosegli slovenski prevodi krasnih Spiilma^novih povesti, v prvi vrsti „Praškl judek" in„Žrtev spovedne molčečnosti" nam je dal povod, da smo prkeli hitreje izdajati zbirko Spillmanovih povesti in'podajamo slovenskemu ljudstvu in mladini tri nove snopiče: V. zvezek: Ujetnik morskega roparja. Povest 40 vin., trdo vezan 60 vin., po pošti 5, vin. več. VI. zvez.: Arumugan, sin indijskega kneza. P( vest 40 vin, trdo vezan 60 vin., po. jošti 5 vin več. VII. zvezek: Sultanovi sužnji. Carigrajska povest. Cena 60 vin., karton. 80 vin., po pošti 10 vin. več. Katoliška bukvama v Ljubljani. Kupite! Naročite! 1. Nova pravila Marijinih družb. 2. Sprejemnice in pravila ter vpisovalne pole družbe treznosti. % 3. ,,Slava Mariji ob tristoletnici Marijinih družb", spominska knjižica. Cena 40 vin., po pošti 13 vin. več. 4. j,Ura moliti Jezusa v presv. Zakramentu". (Molitve obdane- z odpustki za duše v vicah.) Vse to se dobi v Ničmanovi prodajalni (Katol. tiskovnega društva), v Ljubljani, Kopitarjeve ulice. 13527019