Stev. 141 (Posamezna številka 8 vinarjev.) V frstu, v ponedeil«k 27. majirika 1918 L«tAKt XIII!. Izhaja vsak dan zjutraj, tudi ob nede^ah in praznikih. — Uredništvo-Ulica sv. Frančiška AsišUsga št 20, I. nadstr. — Dopisi naj se pošiljajo credniSfvn. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračaja — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij Usta »Edinosti«. — Tisk tiskarne eEdinosti", vpisane zadruge z omejenim poroštvom, v Trstu, ulica sv. Frančiška Aflškega št. 20. — Telefon uredništva in uprav* It. 11-57. — Naročnina znaša: Za relo leto K 3m pol leta K l&6Mrt mesece K 7 80, za nedeljsko izdajo za celo leto K 620, pol ?eta K 3-60. EDINOST Posamezne številke po S vin.; zastarele 10 vin Oblast se računajo nj mllimeU* v Sirckosti ene kolone. Ccje: oglasi trgovcev in obrtnikov :nn po H) vini osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov -u po 30 ' in 1 oglasi v tekstu Usta do pel vrst K 20.— ; vsaka nadaljna vrsta K 2.—. Mj< oglasi po 6 vin. beseda, najmanj pa 30 vin. Oglase sprejema inseratnToddelek .Edinosti*. Narcčnina In reklamacije se pošiljajo upravi list?.. Plačuje •« izključno le upravi .Edinosti-4. Plaća ia toži se v Trsta Uprava In i ns srat ni cddslek se nkhajata v ul.sv. Frančiška As. 2t 20. Poštnohrani!n!čii račun 3t Sil rtV2. Politično društvo „Edinost" bo imelo n Mm zbor 30. majnika t. 1. v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu s sledečim dnevnim redom: 1. Predsednikov nagovor. 2. Majniška deklaracija. 3. Naše šolstvo. Na shodu bo govoifcj dr. Anton Korošec. ODBOR. imm mmrn poročila. AVSTRIJSKO.' DUNAJ, 26. (Kor.) Uradno se razglaša: Faz ven par s topovskim ognjem podplranih poizvedovalnih poizkusov Italijanov v odseku To-nale nobenih posebnih dogodkov. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BLKOLIN, 26. (Kor.) Veliki glavni stan Javlja: Zapadno bojišče. — Južno nieuportskega prekopa in na obeh straneh Di\uiulde smo ujeli pri manjših akcijah nad 70 Belgijcev. Zmerno topovsko delovanje tekom dneva je postalo zvečer v posameznih odsekih bojne fronte živahneje. Ko se je stemnilo, je nastopilo v ozemlju Kemmela, južno Somrie, med Moreulllom in Montdidlerjem od časa do časa znatno povečanje topovskega ognja. Pri Bucquoyu so se ponovni angloskl sunki izjalovili. Tudi v ostalih odsekih je trajalo živahno poizvedovalno delovanje sovražnika. Tekom iste-sa smo zapadno Montdidierja ujeli več Amerikan-cev, ob Aiiettl več Francozov in na južnem bregu Aisnc, severovzhodno La Neuviila več Angležev. Prvi generalni kvartlrmojster pl. Ludendorft Obstreljevanje Laona. BEROLIN, 26. (Kor.) Mesto Laon in predmestja so Francozi obstreljevali t u Ji 24. t- m. Nad 200 strelov težkega kalibra je padlo v mesto, čegar uničevanje vedno bolj napreduje. Ugotovljen je bil težek udarec v neposredni bližini katedrale. V predmestju St. Marceli je nastal velik požar. 4 francoski prebivalci so bili ubiti, dva ranjena. Knez Walcs o italijansko-angleškem bratstvu. RIM, 25. (Kor.) Knez Walcs je imel v Augu-steumu govor, tekom katerega je izvajal: Prihajam, da Vam izročim imenom krafja, mojega očeta, imenom njegovih podanikov v Britaniji in prekomorskih dominijonih poslanico solidarnosti, prihajam, da Vas zagotovim trajnega in odkritosrčnega prijateljstva in simpatije vsega angleškega naroda. Tu, v starem, svetovnem glavnem mestu, v domovini socijalnega reda in pravičnosti, tu izražam popolno prepričanje, da je velika stvar, za katero se bojujeta oba naša naroda, izbrana za zmago. Konflikt med Mehiko hi Kubo. MEHIKO, 25. (Kor.) Mehika je prekinila diplo-matične odnošaje s Kubo. Mehikanski poslovodja v Havani in kubanski poslanik v Mehiku sta odpoklicana. Odpoklic mehikanskega zastopnika na Kubi in za nedoločen čas izvršeni sklep, da se ne nadomesti, se proglaša uradno kot dejstvo vojne, v kateri se nahaja kubanska republika. Predsednik rajhstaga umrl. BEROLIN, 25. (Kor.) Predsednik rajhstaga, tajni svetnik dr. Kiimpf, je danes opoldne umrl. Predsedulk norveške zbornice umrl. KR1STIJANIJA, 25. (Kor.) Predsednik stortinga, Berner, je umrl. MWa Mmtm in tržaški Slovenci. (Zanimiva dvajsetletnica). 1. Zopet zidajo na lažnjivi podlagi, da je v župniji Matije Pomočnice le 486 Slovencev. Ce pa je podstava slaba, kako ne bo vsa zgradba ničevna? ?. Ni res, da se je pridigalo pri Mariji Pomočnici za Caibolane, ampak za župljane. 3. Odkod s'edi. da, če so se ustanovile nove župnije, bi mo-ra*i prenehati pridigati v stari, a ne smelo bi se v novih? Denimo, da imajo sedaj Lahi v nedeljo 10 pridig. Ko bo štelo mesto na pr. en milijon ljudij. !--o imelo mesto 3krat toliko župnij; ali bo moralo ostati število laških pridig isto? Neum- PODLISTEK. Pus!©!oi7levi zapiski. Roxan. Iz francoskega prevedel A. R. Očividno ni iskal ničesar in pričakoval nikogar, kajti prepuščal se je popolnoma brez odpora prerivanju, in videti je bilo, da mu je popolnoma vseeno, kod in kam hodi. Biti je moral nekako v dvajsetih letih in bil je visok in vitek. Poteze v njegovem obrazu, ki so ga krasili lepi črni kodri, so bile gosposke in popolnoma ženski mehke in pravilne. Izredna ble-dost in nekaka bolestna potrtost sta ga delali še bolj zanimivega. Bela, skoraj prozorna polt in nenavadno nežne roke in noge so kazale, da je plemenitega pokolenja. Vendar pa je njegova revna obleka kazala veliko bedo in uboštvo. Nosil je hlače iz dvojnika, ki so bile pač nekdaj bele, sedaj pa utepene do kolena, dasiravno v Parizu že Štirinajst dni ni deževalo in je blato popolnoma izginilo z ulic. Telovnik je imel z vrvico zvezan nad zamazano srajco. Crni frak z neskončno dolgimi škrici je kazal na komolcih in na hrbtu luknje, nost. Število se bo večalo, ali manjšalo po potreti. Ako je torej danes več slov. pridig nego pred 20 leti, to še ni znamenje, da se godi Lahom krivica, marveč značl le, da se je Število Slovencev (kar je naravno) zvišalo in da potrebujejo logično več pridig. 4. Ce se ni oznanjal laiki katekizem, je to krivda dotičnega župnika, ki se ni držal cerkvenih predpisov; mogoče pa je tudi, da je opustil pridigo, ker je pridigal — klopem, kakor se to vidi marsikje ob nedeljah pri italijanskih pridigah, sosebno v okolici. Mi pa nimamo nič proti temu, če uvedete v vsako cerkev 10 laških katehez; mi ne bomo protestirali kakor vi proti slovenskim pridigam. 5. Naravnost lumparija pa je zopet glas: »Občina ie zgradila cerkve za meščane.« Vi umazani jeziki, kdo pa so ti *meščapi«? Ali niso to tudi* Slovenci? Kdo pa je občina? Kdo pa plačuje davke? Ali ne vsi?! Tako govorjenje ni vredno dubovskega u --TržaČani pa so morali biti 1891 priče nekega določila, ki je močno ranilo njih samoljubje in njihove pravice. Namesto da bi bili odpravljeni slovenski ostanki starih časov, so morali Italijani učakati, da se je slov. pridiga od Sv. Justa preložila k Mariji Pomočnici. Vsa pravica je bila na strani Italijanov. Ta pridiga, uvedena brez vsakoršne potrebe v cerkvi, ki leži prav v središču mesta, je morala vzbuditi narodno zavest te pokrajine. Ne ljubimo žalostnih spominov, vendar omenjamo, da je bila ta pridiga vzrok silno napetega razmerja med cerkvijo ih občino, med škofom in prebivalstvom; pobožne župljane in obiskovalce te cerkve je ta "pridiga silno motila ob tisti uri, v kateri so župljani prejemali svete zakramente: spoved in obhajilo. In sploh ne bi mogli navesti vzroka za dvojno slovensko pridigo v omenjeni župniji. 1. Tu se zopet kaže hinavsko-svetohlinskl značaj: v podkrepljenje svojih zahtev operirajo pred škofom s »saeramenti«, »santi«, »santissimi«. 2.) Tu so se pokazali ti reverendi v vsej nagoti, enkrat so odložili vse, vse, tudi figovo pero: ni jim bilo za to, da se odpravi pridiga pri Sv. Justu, marveč so hoteli, da se naša pridiga sploh odpravi. =>Per piovedere ai- bisogni spirituali degli Ita-iianie niso torej zahtevali, da uvedejo laške pridige, ampak da se — slovenske odpravijo I Sram jih bodi! — Eolelo jih je, da se je začelo pridigati v »ccntro della citta«. Seveda, oni bi želeli, da bi se ne pridigalo slovensko v mestu, niti v okolici, niti v Ćićariji ne; saj so baš zato ustanovili in podpirali »Lego nazionale«, da se Istra poita-li' irči Vse to so seveda delali pper provvedere ai bi- ogni spirituali del cittadini«. — Slovenska pridiga da moti cittadine pri prejemanju zakramentov? Ta pridiga ob 6 uri moti Lahe, da ne morejo reveži k spovedi. Zakaj ne? Ker prav po hudičevo sovražijo naš Jezik! To je, to je vzrok, ne drugI: to peklensko sovraštvo do našega jezika. Iz tega se jasno spozna komedijaška pobožnost teh ljudi in njih zagovornikov. Kaj zakramenti, kaj spoved, kaj obhajilo, to je vse nič; laški jezik, to je vse. 5. »Napeto razmerje med škofom in prebivalstvom«. Kaj pa naj to pomeni? Kristjan sploh ne sme biti napet nasproti škofu, sosebno ne v taf-ein slučaju, ko je ravnal v smislu krščanske morale; če pa je bilo »prebivalstvo« (seveda ini-slijo reverendi tu na laške zagrizence, kajti Slovenci zi-nje sploh niso »prebivalci«) res liudo na Škofa, je to znak, da to prebivalstvo nI več kr-šča»i.kc; tedaj pa le bila dolžnost laških duhovnov, da poučijo svoje ljudi o temeljnih principih krščanske vere, ne pa da sestavljajo krivične spomenice »Za uvedbo nove pridige pri Mariji Pomoč-i,» i ixl bilo pravičnega vzroka; ni zgodovinskega, zakaj Slovani imajo dovolj prilike, da Čujejo besede božjo v cerkvah, zgrajenih v zadnjem času v bližnji okolici; ni vzroka notranje potre-1- po uvedbi pridig. zakaj brez teh pridig v okr.Jici ima slovenska manjšina v Trstu dve pridigi pri Sv. Antonu novem in pri Sv. Jakobu, kar je po našem mnenju več nego dovolj.« To pa -je čisto nova morala, pravzaprav popol-noira krivoverska, janzenistična: Slovenci, vi ne sinete imeti več, nego toliko pridig! Čudno krščanstvo teh gospodov. Cerkev priporoča na vse mogoče načine, da naj se uvaja čim več pridig, laški duhovniki pa uče, da naj se oznanovanje božje besede — omeji! Seveda, ker gre za slovensko besedo' rDa se prepričate o tem, pojdite v nedeljo k onftrnjeuim slov. pridigam; pri Sv. Antonu starem je zjutraj udeležba kaj pičla, tako, da se absolutno ne more opravičiti ffud, ki ga ima pri tem slovenski duhovnik.« Oh, kako skrbni, kako očetovski so reverendi za slov. sobrate! Ta trud za malo Število poslušalcev? Reverendi! Roko na srce: aH ne bije hitreje? Reverendi! Poglejte se v zrcalo: ali Vas ni oblila rdečica? Kako bi se to tudi neki ne zgodilo, ko Vam je predobro znano, da bi morali odpraviti Y\ laških pridig, ko bi se hoteli ravnati po pre-ceptu, ki ga predpisujete Slovencem. Visok dosto- klobuk razcefedran in iz čevljev so mu gledali palci. Tako borna je bila njegova vnanjosL Ko je tako že dolgo časa romal vsenaokoli, je bil pač utrujen, kajti krenil je iz središča vrta proti galeriji ob Valoiški cestL Ta galerija ni bila tako polna občinstva kot ostali del vrta in se je ljudstvo tu vsaj moglo svobodno gibati. Tu je obstal pred sijajno razsvetljenimi okni prodajalnice z jestvinami. Na belih mramornatih pločah so ležale sočne gnjati, sveže sadje, velikanske ribe v ledu, narezane paštete poleg steklenic z likerji ir. vso sile drugih stvari za ljudi, katerim je želodec bog. Ko je oni mladi človek gledal vsa ta čuda, se je v njegovem pogledu pojavil enak izraz kakor prej, ko mu je postajal na razkritih nedrih in belih ramenih. Nato pa je napravil dve zelo značilni kretnji z rokami. Najprej jih je bolestno položil na prsi, potem pa je segel v oba telovnikova in hlačna žepa. Nikjer ni bilo čuti žvenka. Denarja torej ni bilo, pač pa_____ lakota. Revež se je končno odtrga! od tega zapeljivega pogleda, ki je le še povečeval muke njegovega —- , -— janstvenik nam je zatrdil, da se udeležuje italijanske nedeljske župne pridige pri Sv. Justu po 20-40 oseb; slovenski duhovnik od cerkve Marije Pomočnice nam je zatrdil kot dejstvo, da je pri laški jutranji pridigi mani vernikov, nego pri slovenski. Gospodje! Pred svojim pragom pometajte! Pustite naše pridfge pri miru! »Ce je udeležba večja ob nedeljah popoldne, je treba to pripisati dejstvu, da le malo teh ver nikov spada v župnijo. Pomislite tole: če se hoče slovenski peti, treba po pevce v oddaljeno župnijo Sv. Jakobu. Verniki pa, ki polnijo cerkev Sv. Antona starega, prihajajo v velikem delu iz Sv. Jakoba, iz Rojana, iz Barkovelj«. Ali ni to »za poč* t«? K blagoslovu pri Starem Sv. Antona hitijo RojanČani, Barkovljani! Čudno le, da reverendi niso zapazili ljudi iz Materije in Rodika! Res čudno! Ubogi gospod Jurizza, ubogi gospod Kjuder, kako p^zni morata biti popoldne Vajini cerkvi; ko vse liti k Starem sv. Antonu! — Da pa morajo iskati pevcev pri Sv.' Jakobu, je to dejstvo pripisovati okolnosti, da se za slovensko cerkveno petje v 'Trstu škandalozno malo skrbL Kdo pa ima največjo zaslugo na tem? Mi sicer nismo posvečen! v predpise katoliške cerkve glede petja, ali mislimo, da tisti, ki cerkve vodijo. »Mi nočemo Slovanom kratiti prilike, da poslušajo besedo božjo, tudi ne moremo kot katoliški duhovniki biti krivični proti komurkoli; moramo pa v prvi vrsti biti pravični proti svojemu narodu, med katerim živimo. Zato smo prepričani, da bi bilo prav, ca bi ostala cerkev Starega sv. .Antona na razpolago v izključno uporabo meščanov.« I.) Zopet poganska ločitev med »meščani« in Slovenci — barbari; v poginem nasprotju s sv. pismom. 2) Res je, kar pravite, da bi kot katoliški duhovniki ne smeti biti krivični proti komurkoli; a v resnici ste skrajno krivični za nas. 3.) Ko bi vi ne-bili krivični za nas, ko bi res skrbeli za duhovni napredek svojih sorojakov, bi se pač ne zaganjali proti-slovenski pridigi, bi je ne podili iz cerkve, marveč bi — in to z vso pravico — zahtevali primerno, magari poljubno število laških pridig; tega bi Vam nilj£e ne zameril. Toda, Vi ..skrbite za. dušne potrebe Italijanov na ta na čin, da slovenske pridige — odpravljate. Moj Bog, moj Bog, kako nizko ste padli! Ali se sploh zavedate tega?! 5 tem je prvi del spomenice končan; Izpustili smo nebistvene dodatke in daljše fraze. Drugi del spomenice govori o istrskem bogoslužju, tretji del pa o potrebi pomnožitve števila laške duhovščine v Škofiji. Za topot smo se omejili na prvi del, čeprav so vsi trije važni dokumenti za zgodovino naše pravične borbe. Ta sestavek je bil r/ipra,vljen — kakor že omenjeno — pred 10 leti, a so nam tedanje politične razmere njega obelodanjenje branile; sedaj so te ovire padle in se nam je zdelo potrebno, da objavimo to spomenico, da spozna tržaško Slovenstvo vse svoje nasprotnike in sovražnike. Dostavke k spomenici smo morali, kar je samo ob sebi razumljivo, času primerno popraviti. Izrekamo zato zahvalo onim gospodom, ki so nam pri tem šli t podatki na roko. — (Nadaljevanje bo sledilo, čim nam bo dopuščal prostor.) Op stavca: naš odgovor na te laške napade boi! plemenit: v protest zblrajrao za nove slovenske šole v Trstu! glasne politične vesti. Tudi pri nas iinaino svoje Irske! Irski narod je med najmanjimi v Evropi, irskih katolikov — in le ti prihajajo v vpoštev, ko je govora o raz merju med Irsko in Anglijo — je le 3,243.000. In vrha tega je to ljudstvo kulturno zaostalo in je gospodarski v mizernem položaju. Je ljudstvo skoro samih slabo plačanih delavcev in tlačanov. In vendar zadaja siromašna Irska mogočni in po sve to-tem gospodstvu stremeči Angliji najhuje preglavice se svojim streljeajem po osamosvojitvi, samoupravi. In ravnokar je morala Anglija odnehati pred Irsko ob vprašanju uvedbe splošne vojaške dolžnosti. Angleška vlada naznanja, da bo na Iiskem nabirala dobrovoljce. To pa pomenja, da s' ne upa uvesti vojne dolžnosti. In Anglija bo morala prej ali slej odnehati tudi v največem vprašanju: morala bo dovoliti Irski lastno državo, samoupravo, za katero se Irci bore. Bo morala, kakor dobro pripominja »Arbeiter-Zeltung«: »Revolte mote država udušlti, stavke prebiti; ne more pa trejno upravljati dežele, v kateri Je vse nje sovražnik____Današnji čas, ki more vse državno upravo opirati le na sodelujoče in soupravljajoče delovanje vsega ljudstva os more več nobenemu narodu nsiljevaii državćn red. proti kateremu se upira, ns more več nobenemu naroda odrekati pravice. do drž. samosvojega življenja!!« — »Tudi mi v Avstriji imamo svoje Irske. Imamo Jih šest. Tistega, ki je še dvomil na terfi, so poučili praški dogodki. Menili so, da sklonijo Cehe k manliesta- praznega želodca, in je stopil nekoliko korakov dalje. Toda zopet in takorekoč nehote je obstal pred drugo prodajalnico. Bila je menjalnica, in zdelo se je, kakor da ga pridržuje tamkaj neka nadčloveška moč. Oči so se mu odpirale vedno širje in so takorekoč požirale zaklade, ki so ležali za slabotno ograjo in vabili s svojim zlatim bleskom. Ležal je tamkaj cel kupec zlatnikov iz najrazličnejših dežela, poleg srebrnega denarja, natrganih zavojev in zapeljivih bankovcev. Mladi človek je komaj mogel dihati, žile na sencih so mu utrirale vedno močneje in debele znojne kaplje so mu stopile na čelo. Končno se je šiloma odtrgal, zapustil galerijo, se vrnil ra vrt in se vsedel na kamenito klop ob palačnem stebru. Tako je, žal, le izpremenil kraj, muka pa je ostala ista, kajti v prvem nadstropju, torej nad njim, so se nahajale igralnice. Okna so bila odprta n^ stežaj in v rednih predsledkih so se čule znane besede: — Faitcs votre jcu, messieurs.....Le jeu #est ! fait, rien ne va plus----. Rouge passe, imoair gtgne.... cijam domovinske državljanske zvestobe s tem. da njih voditelje glasno in javno obdelže veletz-dajalstva. Cehi pa so odgovorili s tem, da so de-monstrativneje, nego kdaj poprej, izjavili svojo enodušnost; kljubovalneje, nego kdaj, svoje mišljenje. Ostrašiti so jih hoteli z enostranskim posegom v češki upravni red (Okrožni glavarji). In glejte: kar naenkrat niso bili češki »veleizdajaici« več somi, so bili marveč zastopniki vseh nenetn-ških narodov na njihovi strani: Slovencev, ki so bili vedno dobro katoliški, Hrvatov, ki so bili vedno habsburžki, Poljakov, ki niso bili nikdar pan-slavisti; da, celo Italijanov, ki niso Slovani. Kaj so bili pražki dnevi drugega nego ugotovitev dejstva, kako sioje nenemški narodi napram državi?! Td bi moralo dajati misliti nam vsem: pred vsem vladi, ki bi morala dobro premisliti, kam plove državna ladja, ako narodi, ki tvorijo 64 odstoLkov prebivalstva države, stoje / takem razmerju do države! Pa tudi nemškemu narodu, ki naj dobro razmisli, ali se mu, ko tvori le 36 odstotkov prebivalstva države, more posrečiti, kar se noče veliki Angliji nasproti niali Irski?! — Toda, kako odgovarja avstrijska brezmiselnost na praške dneve? Vlada zaustavlja en list in napoveduje policijske odredbe Državni problem je izprožen in mi odgovarjamo s takozvanim prugelpatentom! In nemško meščanstvo? Kriči, da so praški demonstranti prek in prek sami veleizdajalei, sami zavezniki entente. Patrijotje pač ne vedo, kako za-sramujejo domovino, če pripovedujejo svetu, da zastopniki večine narodov te države računajo na zmago sovražnika! In sredstva proti temu? Pred vsem seveda — policija. Saj obstoji liberalizem dunajskega časopisja v tem, da ni antisemitično, v keliker ga Čuva njega pokoljenje pred antisemitizmom: sicer pa so pravi idejali njegovega liberalizma v izjemnem stanju in naglem sodstvu, ječi in vislicah! In preko tega seveda v zrušen ju parlamenta v absolutističnem oktroa! Kakor da bi tudi najbrutalueji, najmogočnejl absolutizem mogel trajno izsiljevati, da bo 36 odstotkov moglo gospodovati nad 64! Kakor da bi bilo nemškemu narodu v hasek, da se odreka svoje svobode le zato, da more šestorici drugih narodov odrekati samovlado!« — »Arbeiter - Zeitung« zaključuje: »Tudi mi ne zmoremo naše šestkratne Irske. K samovladi sili ves razvoj z neodklonijivo silo. — Kakor ne bo mogla velika Anglija odrekati irskemu ljudstvu narodne avtonomije, tako jo bo morala tedi Avstrija priznati svojim narodom!!« »Tschechlscke Hungerkuren«. Slučaj nam je priigral v roko nemški list *ReichenhalIer Grcnzbo-te«, glasilo za zdravilišče Reichenhall na Bavarskem. In slučaj je, da smo ravno v tem izdanju naleteli na članek, ki je že s svojim naslovom vzbudil naše zanimanje. Naslov je: »Tschcchische Hungerkuren*. Da pravi uvodoma, da hočejo Cehi razbiti obdonavsko državo in na nje razvalinah zgraditi slovansko gospodstvo — to nas ne zanima toliko in ne osuplja; saj čujemo take ob tožbe dan na dan; privadili smo se jim in nam ne razburjajo živcev. Ce imajo Nemci to vero, oziroma če se jhn zdi, da je mizerno sredstvo naj-irikladnej^ za njihovo borbo proti avstrijskim narodom, in če je nemška javnost res tako najivna, da veruje take bajke — pa bodi jim! K večemu bi konstatirali mi, da priznavamo kot resnično, da hočejo Slovani res razbiti avstrijsko državo, kakršnja je biui dosedaj in je še danes! Ni pa da hočejo Slovani na razvalinah drŽave, ki nt znala vršiti svojega zgodovinskega poslanstva, ki ni umela svoje naloge kot narodnostna država, zgraditi slovansko gospodarstvo, marveč je resnica ta, da hočejo na razvalinah te države postaviti novo, poni!ajcno, prerojeno avstrijsko državo, ki b! bila enako dobrohotna zaščitnica vsem narodom, da bi imeli v njej vsi narodi pogoje in Jamstva za svoj obstanek in neoviran razvoj, kar bo le v največo srečo za državo, ker bodo potem vsi nje narodi v resnici zainteresirani na oje stanku la nje moči! Toliko le resnici na ljubo. Sicer pa — transecat! Kajti očitanja z »razbitjem države«, to je: z veleisdajstvom, nas puščajo hladne do dna duše. — Nekaj drugega pa nas zanima v članku »Reichenhallskega Grcnzbote*. Očita Cehom, da hočejo Nemce na Češkem — izstradati! In pa — to je strašno: vlada jim gre pri tem na roko. Kruto da postajajo Cehi s tistimi češkimi Nemci, ki hodijo v češke okraje, da bi tam po oderuških cenah zamenjali svoje stvari za kronft>ir ali moko. — Dragoceno pripoznavanje je v tej lamentaciji ncm: škega lista. Kaj sledi iz dejstva, da hoče kdo koga izstradati in da se mu to tudi posreča, kakor tudi trdi rečeni list? Izstradati morem koga le tedaj, če sem bogateji od njega, če imam mnogo tega, česar oni drugi nima. Je sicer najdrzneja laž v trditvi, da hočejo Cehi Nemce izstradati, kajti resnica je ta, da zadevljejo vojne razmere enako ene in druge in da stradajo — obojni! Ali, če bi bilo tako, kakor trdi nemški Ust, potem pa naj bi nam razložil, kako se to sklada z večnimi nemškimi trditvami, da so le Nemci nositelji blagostanja v državi, da so le oni tisti, ki dajajo, a Slovani tisti, ki le prejemajo?! Kako se trditev o »češki iz- | stradovalni kuri* strinja s trditvami, da le cd ' Nemcev prihaja gospodarska in finaneijelna moč drŽave, da so le eni, ki preducirajo, dočim drn^i le uživajo, da so torej le Nemci steber države. — Stvar te pač taka: kadar Ncmci stavljajo svoje pretenzije, trde da so le eni vse in drugI berači, ko pa so pritisnile nevolje resničnosti, — kakor n. pr. sedaj —. tedaj morajo hoditi v češke okraj..*, ker sicer — kakor trdi »Reichenhallcr Gren.^o-te* — umirajo. Eklatantcn izgled, kako lažnjive so podlage, na katere opfrajo Nemci svojo zahtevo, da le cni: in edino oni. imajo pravico do veljave in gospodstva v tej državi!! Izgled: kako prav imamo mi, ko trdimo, da so vsi narodi komponenti države, a to ne le s svojim številom, ampak titui s svojo gospodarsko potenco: s svojim delom snovanjem! A, če moramo 2e vsi dc!ati. naj bomo er.uki tudi pri jedi; to je: pri uživanju vseli tistih materijalnih in etičnih dol in, ki so potrebn-vsakemu narodu za ivljenje. Da bi le hoteli Nemci enkrat spoznati, da imajo edino to pravico d » življenja enako vrednih poleg drugih, nikdar pa ne pravice do nekakega človeka in pol« — n?.d drusim! Do te;;a spoznanja naj jih dovede — !.:r jih že ne more nobena druca stvar — nu^e »razbijanje države«. Take — k;:re so res potrebni na^I nemški pretiranci. Zrušeni za!tonl. Arbeiter Ze;t:m~x pKc: l. nJ:\ vračajočih se, ki so bili dol^o odsotni ovl d pri, je od Homerja sem dala pobude marri! il rci.vt pesniku. Tudi od Balzaca je prišTa v novej=crii su izvrstna novela o tem predmetu. Stično svojemu slavnemu vzoru Euochu Ardcnu odstopa tu-.il polkovnik Cltabert skromno ko vi Ji, da je i:;cgovo mesto nekdo drusi zasedel izginja, da r.c bi motil sreče, ki je zgrajena na njegovi umeknitvi. Življenje "zveni manje romantično, ali navadno na-ravneje. Pričakovati je, da se bo«.1") po koi.^u vojne množili slučaj«, ko se bodo taki, ki so se sinr-trali za mrtve, zopet pojavljali, ko bodo možje, ki so bili že črtani iz domačega kresa, hoteli zasesti svoje mesto — mesto ki ie žc zaoedcao po drugem.. Vojna, osamclost. strah radi vz^inj.iioCi mladosti — vse to traja /*s predolgo. Tudi r.;oC narav se mora pretresti, a vse ženska niso m<>Ć::a naravi. Čuti je skoro sleherni dan: Bojim se povrnitve svojega moža! II >;e se te c:a:::elc Uc. ker so dale možu naslednika, I.er nico n;os.le bodi duševno bodi telesno — več prenašati varstva. Moralisti ugotavljajo potem, pomembno d\ gajoč prst-kazaJec, da bržkone v takih slučajih popred ni bilo vse v redu. Gotovo imajo piav. Ali stvar je taka, da ni samo uzornih i ono v, ampak tudi površnih In ne morejo vzdržati obremenitve____ MogU bi našteli številno IzgI u.v. ko so bile žen: 3:e vse svoje dni zveste i": so ( .ie — v našem smislu — »dostojne«, da jih ni vr : t vrgla s prave roti. Tu se euje od vseh strani o »razmerjih« ki so se zasnovala, o »dveh«, ki sta prišla skupaj, o stvareh, ki so o »nepravem« času prišli na svet. In, ali si moremo misliti, da so možje na fronti varovali zvestobo v prvotnem smislu besede? Neznansko širjenje spolnih bt-Jezni govori o tem. Možu, ki je izložen vsera I varilnim vtisom boja, smrtnemu strahu, žlvl'enju po t.rm-rih, ki se od tu ju je družini, je še manje očitati, nego njesovi družici doma. Kolikor krivde se »u er'-niadi, vendar ni nobeden kriv. Brez pomoči in v obupu se "mora prepuščati razvoju njegov potek. Meščanski svet z njega marljivo vojno liter, ta; > še ni zavzel stališča napram temu problemu, čč o ne oziramo na par praznih dovtipov in kako gie-cali^ko igro ki se cedi blagodušnosti. Med tem čitamo o kakem strašnem umor-tvu dot .iv povr-nivšega se soproga, ki je ubil ljubavno dvojico i i ju zakopal. Sedanji čas je izgubil nravstveno r v. -notežje. Niti se ne more vedeti, v k<>5i;:o bod čajoči se hoteli biti inirnostni, aH pa pr vmes s trdo in zdravo jezo. Eno pa rn ;rcmo vedeti za getovo, da cd vseh teh zakonov, ki jih zrušila vojna ne bo nobeden več tisti, ki je bi! popred. Vojni hujskači iih imajo na vesti pole: tolike druge človeške nesreče. Ali njihova vrst ie široka — široka in korenjaska. vi a-žcio Cul se je tudi žvenk denarja. Mladi človek si je potegnil z roko po čelu, nato pa je vstal in hotel zapustiti ne samo vrta temveč tpdi galerije. listi trenutek pa mu je nekdo položil roko na ramo, in neznan glas je izpregovoril: — Čast mi je, da vam voščim dober večer. Mladenič se je začudeno obrni! in je zagledal pred seboi neznanega človeka. XX. Neznanec. Neznanec, ki ga je nagovoril tako nepričakovano, je bil človek kakih petintridesetih let, srednje velikosti in cvetoče vnanjosti. Zaradi kratko ostriženih las, kratke brade in dolgih, navzgor zavihanih brkov ter zarjavelega obraza je imel na sebi tako nekaj vojaškega. Bil je oblečen po tedanji modi in je nosil modro suknjo z neznansko visokim ovratnikom ter bele hlače, ki so čevlje čisio pokrivale. Zgoraj zelo širok klobuk je imel zataknjen dvobarven ali tri-barven trak in v roki, na kateri je imel nataknjene rokavice, je držal precej debelo palico. Ta gospod je skoraj že celo uro sledil onemu mladeniču, ne da bi bil le-ta opazil kaj. s Svari. Goveje meso za manje Imo>'te. Jutri se prične naslednje razdeljevanje govci-mesa za manje iinovite proti preščipnjenju št. 21 izkaznice za meso in maščobe (z rdečo črto) in proti izročitvi Izkaznice št. 39 serije a, b, c in d. Na vsako izkaznico bo mogoče dobiti eno osmi ko kg mesa. Prodaja se prične ob 6 zj. v nasLJ. j.ii mesnicah: Sinigaglia, Barkovlje 41, Puntar, Greta Zgornja, Bin, Rojan 9, Dapretto, ul. Bocgaccio 6, Benedet-tich, ul. Borocvičeva 45, Paronitto, P. Caser:r. t 6, Cadorini, ul. Nad. Josipa U, Crisiach, ul. IJ« -.te 16, Predonzani, ul. Campanile 15, Visintini, ul. Ca-vana 22. Fabbro, ul. S. Vid 7. Rodella, ul. Madon;;.i del Mare 19, Stabilc, ul. S. Michele 5, Bcnedettieh, uL S. Sebastiano 7, De Rocehi. ul. Del Ponte 3A Polacco, ul. Beccherie 47, (samo za Žide), Pa.v malini, ul. Marije Terezije 41, Zadnik, P. S. GJovanr.l Videl je, kako je z žareCimi očmi zasledoval one lahko dostopne dame v galciijaii; opazoval :.;a je pred prodajalno jestvin, potem pod menjalr.ico in končno pod igralnlčnimi okni. Na vseh teh treh krajih mu je igral zmagovit sniešck okoli ustnic iti končno si je mislil sam pri sebi: — Mlad }e, lep, pehoten, lakemen in ubog! Vrag san« mi ga mora spraviti v roke. In če tudi bi isl,al deset let, bi ne na5cl boljšega. Ko je mladenič vstal s klopi, je stopil k njemu in izprcKOVoril one pozdravne besede. — Dober večer! — je odgovoril mladenič suhoparno, ko se je prepričal, da še ni nikoli videl onega človeka. — Ali bi hotel biti tako prijazen in mi dovoliti čisto kratek pogovor? — je nadaljeval neznanec silno vljidno, ne da bi izgubil pocum zaradi Iilr.d-«:ega sprt jima — Jazr — je vprašal mladenič. — Si-vt da. — Vzrok imam za misel, da ste se zmotil v men: irt da ine imate za drugega. — Nt, nisem se zmotil. (Dalje.) Stran II. »EDINOST- štev. 141 V Trsta dne 27. majnika 1918 f, Martinelli, P. Lesna 8, Nichetto, u!. Torrente 39, jVcronese, ul. Largo Santorio 3, Marsč, ul. Far-•neto 5, Lcnarduzzi, ul. Amalia 23, Tellini, ul. Ros-sctli 33, Mornig, ul. Acquedotto 17, Castclliz, ul. Giulia 67, Godigna, ul. Giulia 24, Vattovatz, uJ Giulia 17, Burba, ul. A. Volta 2, Rodella, ul. Giulia 1, Malusa, ul. Parini 15, Periatti, ul. Barriera 4 lllicher, ul. Barriefa 8 ,Depace, ul. Barriera 26. Krassnigg, ul. Molin a vento 1, Rizzian, P. Barriera 9, Carniel, ul. Istituto 22, Saffaro, ul. Istituto 30. Fcrlu^a, ul. Donadoni 6, Bcncdettich, ul. Pic-cardi -2S, Stanich. ul. SeUefontanc 35, Tapazztn, ul. Settefontane 24, Delavske zadruge, ul. Settefonta-nae, Delavske zadruge, ul. S. Alarco, Cau, ul. S. Alarco 34, Rizzian, ul. del Rivo 38, Comisso, Cam-po S. Glacomo 19, Comisso, uL deli' Istria.51, Rizzian, ul. deli' Istria 76, Godina, Skedenj ^38, Gat-znig, Skedenj 50, Jcnco, ul. Rigutti 5. CENE: 1 Sprednji deli s priklado ... po K 8— kg. Zadnji deli s priklado ... po K 8'80 kg. Sestanek v Slovansko Čitalnico za to sredo, 29. t. ni., ob 8 zvečer, sklicuje podpisani, da bi se posvetovali in združili k skupnemu delu vsi oni, ki so dobre volje. V teh resnih, težkih časih ne sme nobeden stati ob strani; tudi če se lotijo dela vse moči, ga bo še vedno preveč. Ta apel velja posebno naši mlajši inteligenci. Pridite, pomagajte! Odbor Polit, društva Edinost. Za slovensko zisinoziia! Ponovno opozarjamo na pogovor o slovenski gimnaziji v Trstu, ki se bo vršil danes zvečer ob 8 v prostorih »Glasbene Matice« v Narodnem domu (vhod iz ulice Giorgio Galatti). Pridite zanesljivo starši slovensko gimnazijo cbisKujoče mladine in tudi oni, ki nameravate s prhodnjim letom vpisati svoje sinove v prvi razred tega zavoda, da se porazgovorimo, kaj nam je storiti, da se zagotovi naši mladini gimnazijski pouk v njenem materinem slovenskem jeziku Pogovora se udeleži tudi naš državni poslanec g. dr. Otokar Rybžr. Samo za Nemcc! Na kolodvoru v Rihenberku je na šipi pred blagajno samonemški napis in sicer na malem lističu in pisan s svinčnikom. Vprašal sem kaj da je tam napisano in povedalo se mi je, da je tam obvestilo o podraženju železniškega tarifa. V Rihenberku, kier ni nobenega Nemca, izvzemši kolodvorske uslužbcnce in kjer ne zna niti . en odstotek prebivalstva nemški, si upajo nemški cmoki razobcŠati samo nemška naznanila! I mrl je v soboto zvečer na svojem domu v Sv. Križu tržaškem vrli mladenič, krojač Josip Sedmak, član moške Marijine družbe v Trstu in raznih narodnih društev. 2 globoko vernostjo je znal združiti neomajno vdanost do svojega milega naroda. V krojaški delavnici v Trs.tu, kjer so bili tovariši vcčiiicma iredentističnega mišljenja, je vedno ponosno kazal, da je Slovan. Zbližanje slovenskih strank v zadnjem letu ga ic silno veselilo. Na Krekovo slavje v Trstu je šel, če tudi že smrtno bolan. Pogreb bo nocoj — ponedeljek — ob 6Ys. Prijatelji, ki bi hoteli na pogreb, morejo porabiti vlak, ki gre -iz Trsta ob 5*35 pop. in pa večerni vlak, ki gre ob 8K iz Sv. Križa proti Trstu. Ti, dragi Josip, spavaj v miru! Žensko prispevanje za slovenske vdove in sirote, vabi uljudno vse ccnj. nabiratke na sestanek, ki se bo vršil v torek, dne 28. t. m., od 4 do 6 v Slov. Čitalnici. ►Sokol« pri Sv. Jakobu. Seja odbora in vadi-teljstfega zbora bo jutri, v torek, ob pop. na CM šoli na Acquedottu. Vojno - ponjožii: urad političnega društva »Edinosti« posluje v prostorih »Tržaškega podpornega in bralnega društva« v ulici Carlntia št. 39, I. nad., na levo, in sicer, izvzemši nedelje in praznike, vsak dan od 9 in pol dop. do 12 in pol pop. Ob tem času je urad na razpolago strankam za vsakovrstna pojasnila in sestavljanje vlog v vojno-eskrbnih in raznih drugih zadevah. V slučajih potrebe bo posiujoči uradnik za stranke tudi osebno posredoval na pristojnih mejili Mest r,a zastavljalnica. V torek, 2S. t. m., dopoldne se bodo prodajale na javni dražbi razne dragocenosti, zastavljene meseca julija 1917 na razne prejšnje številke serije 142, popoldne pa nedrago-Cv^ predmeti (perilo in obleka), zastavljeni meseca oktobra 1917 na zastavne listke serije 142, in sicer od št. 22.501 do št. 26.300. bi mogli tiskati le toliko izvodov, kolikor bo naroČil. Delo bo obsegalo 20 do 25 tiskanih pol. Cene še seveda danes ne moremo točno določiti, kajti odvisna bo od podpor, števila naročnikov in sprememb pri cenah tiskarskega materijala. Gotovo pa ne bo presegala vsote 10 K. Prosimo torej še enkrat takojšnjega odziva pri podpornikih in naročnikih, da moremo z delom takoj pričeti. Prilagamo tudi položnicc, da nam morejo podporniki takoj nakazati svoje doneske. Ce bi slovnica vendar ne mogla iziti, bo društvo že vplačane zneske seveda vrnilo. V Mariboru, I. majnika 1918. Zgodovinsko društvo v Mariboru. HHLS OGLASI »SIOORIST se računajo po 6 stot. besedo. — Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša :—: pristojbina znaša 60 stottok. :—: H*CfD vsake vrste kupuje Babic Fran Molino VI £ LX* grando 20. 2017 ItOenifen Haas slaščice, [ ripravljen bres amonjaka ter po istem načinu irakor v normalnem času, se dobiva v lekarni Jerocit:, Piazza Cuser-ma št. 6. jj 17 (Sirup kondenziranega mleka) n€io („Silva" vrelec), Žganje in vino razpošilja A- OSET p. Guštanj (Koroško). — Kupuje steklenice vseh vrst ter zamaške stare in nove mm\ m Trst - Vio Stadion 10 - Trst Giipf! 04 8*2 zvermi Vstopnino x z se lahko skuha iz enepa komada ZOBOZDRAVNIK -T (kram-v^tka) en četrt kg najboljšega čistiia za čevlje. Stroj zg šiuanje In bczbbIb, p?2ai nesi- fti nzorci. umi m I to Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako po« pravljenje. — Ttrrdka ustanovfjaaa leta 1878* — ¥ma.mmzo bedh^h Trs*, ulica CamsaniEa št. 19. Dr. J. Čerinak I v Trsta, allca Poste vecchle 12 J vogal alice del le Poste. I Izdiranje robov brez bo*« ■ leein. — Plombiranje, j U MET HI ZOBJE — BP®jaiioiiiiiltsR Cena R 2.— [PRiZKAliaj^gNAIBCLjji:] Dobiva % v vi DAROVI. — cgdaler.ski podružnici CMD so darovali ob priliki letošnjega občnega zbora: Matija Zlobcc 20 K, Kodrič Vekoslav 20 K. Franc Piciga (poleg članarine) 18 K. Ivan L.ali in Kristjan Simor.ie (pdIck Čl.) vsak po 8 K. Čebule Ivan (poleg čl.) 6 K, Kreševič Fran 3 K, Novak 2 K, Trošt Fran 2 K, Jakob Mcrhar 2 K, Ivan Modrijan 2 K, Mfezgec Marija in Stokel Katarina (poleg ČL) vsaka po 2 K Omizje masdalenskih modrijanov pri »Tirolcu« po zborovanju zbralo 61 K 40 vin. Isto omizje kot prebitek skupnega računa 7 K. Skupno: 163 K 40 vin. Darovalcem prav prisrčna hvala. Ceš!.o CuJjsvička Restavracija (Bosa-kova uzorna češka sostiina v Trstu) se nahaja v ul. G. Galatti (zraven glavne pošte.) Slovenska pcstr«iba iu slovenski jedilni IisiL Hovo pogrebno podjetje Trst. Corso SL 47. tprl Trgu Piazza della leg?)a) Telefon 1402. Preskrbuje vsakorazredne pogrebe, prevoz mrliče v na vse kraje, države« Zaloga in razprodaja mrtvaških predmetov, krst iz kovine in vsakovrstnega lesa v raznih oblikah, vencev, sveč i. t d. po zmernih cenah. — Skladišča v lastnih prostorih vi a deila Tesa št 31. == Brzojavi a NOVO PCCaiBHff P03JE7JS — TRST. ■ MDfmf^aSKA B&M Trsi, Oia Csssa di Rimm šte».,5 (Lashs wWft) Kapital in rezerva K 23,500.000,— Fiiljaike: Dunaj Tegethofstrasse 7—9, Dubrovni'«, KoLor Ljubljana, Metković Opat ja, Split, Šibenih, Zadar. Vloge na knjižice 3 \ °|o na knjižke od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentn davek plalije banka od s oje a. Obrestovanje viog na tekočem in žiro-ra:unu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice m vsa tu-in inozemska tržišča. — Kupuje in pro aja: vrednostne papirje, ie te, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke, valute, devize, pro nese itd. Daje predujme na vrednostne papirje in olago ležeče v j ivnih skladi-čm. — Safe Deposits. — Prod-tja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papi |\v proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezo aćno Stavbni k«edit, rem iours krediti. — Borzna n r čl.'a.--inkaso.---Menjalnica.--Eskorr.pt menic Telefoni: 1463, 1793 in 2£66. Brzojavi JADRANSKA - Uradno ure: od 9 dol popove = se Originalno naootiilo. Vrže se eno kocko LURfONA v i '/4 1 vode ter se meša do preku-hanja. Naposled se odstrani od ognja in se zlije čez nekoliko minut v zaklepno posoda. Čez nekaj časa se strdi tekočina v en četrt kg nafboCjše vrsta krem-voska, ki zadostuje, tudi pri največji uporabi tudi za en mesec. Navodilo je tiskano tudi na zavitku in je lahko razumljivo. ZcloSfi in edina prouma LURlOii-A L o M Franz- T rt t n i \ 2-9 (inđus^'e