SSSZ7-* $2«, 166 PćliiH plažam i gafailBl (bile cmggft cw a Hrta) stil, v soboto 14: julija 1»! Posamezna Številka 20 cent. Letnik KLVIII _____ _— Izvserall pondeljek. vsak dan xju*; Actfkcsi it 30, L nadstropje- Doptat pteOM m se sprejemajo, rokopisi se i Anton Oarbec. — Lastnik tiskarna L 7.—, t mesece kienbo 4 lire •dnlitvo: oHca sv. Pra*J,,r' > uredništvu. Ker-jatei) in odf a u nprava It 11-Sf* Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v firokostl ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 ceflt osmrtnico zahvale, poslanico !■ vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglaat naročnina in reklamacije se pošiljajo isključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica SV. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje* — Telefon uredniitva in upravo 11-67. ManJSintfto vpraianJe — nalvainelii srednjeevropski problem Kep je to, je li res? . verjeli svojim lastnim očem, ko smo pred 4>ar tedni čitali sporočilo, da je madžarska vlada izdala naredbo, ki opredeljuje pravice narodnostnih manjšin, zlasti v jezikovnem pogledu. Čut presenečenosti je bil tem bolj razumljiv, ker je prišla ta vest iz dežele, kjer je bila doslej vsa notranja vlatfna politika usmerjena k zatiranju narodnosti do iztrebljenja, kjer se je vsak, pa tudi najraMejši poizkus od starani teh poslednjih, v obrambo svojega narodnega bistva in svojih jezikovnih pravic, označal in tudi kruta kaznoval kot veleizdajstvo proti državi. Madžarska je bila klasična dežela najneizpr osne jš ega odrekanja manjšinam vsake pravice do samosvojega narodnega življenja. Kako naj bi ne bila torej presenetila vest, da \e vlada ravno te dežele občutila potrebo naredbe, ki napoveduje spremembo sistema napram narodnim manjšinam?! Za hip puščamo na strani vprašanje, ali tudi ta nova naredba povsem odgovarja načelu pravičnosti in so v nji vsa jamstva za zadostno zaščito narodnih manjšin- Nje pomembnost je že v dejstvu, da je sploh izšla, in pa v vprašanju, kaj je sklonilo madžarsko vlado, da jo je izdala ter s tem prekrižala dosedanje tradicije. Tu je dopuščena :le ena sama- razlaga: Madžari vsdijo pač, kako vprašanje za-ščite menjšin postaja mednarodno vprašanje, da bi se torej vsaka država, ki so ji priključene narodne manjšine, postavila v sfafco luč pred drugimi državami, da bi mogla trpeti na ugledu in v svojih odnosa ji" do drugih držav, če bi se hotela odtekati obveznosti, ki postaja mednarodno-na delita za bodočo isredbo življenja med narodom in narodom, državo in državo. Sedaj pa je prišlo iz iste Madžarske še ________x_: _ L-: iA iTwinni rvn4as:. o Skoraj da nismo | drugi državi s predlogom za dogovor, v ka-" terem je govor o političnih pravtcah manj-šin, potem pa za to drugo državo ni brezpomembno, aH uživajo v obeh držayah državljani enake politične pravice, aH fih ne uživajo! Vzaijemne manjšinske pogodbe se morejo sklepati le med deželami, ki dovoljujejo državljanom enako mero političnih pravic in svoboščin. Zgolj formalna reciprociteta bi bila tu gola prevara, kajti pomenila bi eventualno, da je manjšina — kljub dozdevni «enakosti* — v eni državi dejanski popolnoma brezpravna v primeri z manjšino v drugi državi. Ogrska vlada ni torej sposobna za pogajanja s Čehoslovaško o manjšinskem vprašanju, ker so v prvi pravne in politične institucije dokaj drugačne nego v Čehoslovaški* .. V tem odgovoru praškega lista ?e nazorno predočeno, kako kompromitira madžarsko vlado nje dosedanja manjšinska politika in ji je v napotje, ko išče s sosedno državo dogovora v zaščito svojih soplemenjakov, ki so pripadli k čehoslo-vaški državi. Tu nam sili trpka beseda na dva naslova; aK trenutek se nam ne zdi primeren, da bi drezali v sršenovo gnezdo. Pravimo le, da polemiko v praškem listu in pa izjavo madžarskega ministra, da je manjšinsko vprašanje najvažnejši^ problem srednje Evrope, ae bi smeli prezirati tudi naii i talijanski državniki! Tudi v Italiji so daj vee svoj plodonosni trud življenju in prospeJiu italijanske ljudske stranke. Ob zaključku naglasa okrožnica, da bo najboljši način za nadaljevanje dela ustanovitelja ta, da ostane vsak pristaš na svojem mestu in da deluje za povzdigo domovine potom uveljavljanja krščansko-soci-jalnega programa. Ta lepa okrožnica pa seveda ni mogla odstraniti ne ublažiti glavnega vprašanja, radi katerega je nastalo v vrstah popolarske stranke močno naisprotje med desničarji in levičarji, namreč vprašanja, ali naj popolarska parlamentarna skupina Glasuje "za ali proti novemu volitvenemu redu. Ttudi po odstopu Don Sturza razkraja in razdvaja to kočljivo vprašanje popolarske vrste v vedno večji meri. Najvidnejši dokaz, da je temu tako, je podal politični javnosti ugledni popclarski poslanec Meda, ki je poslal te dni vsem svojim tovarišem v popo!arski parlamentarni skimini pismo, v kater>m opozarja na težke posledice, ki bi nastale za stranko in tudi za državo, ako bodo popolari glasovali proti-novemu volitvenenru redu. Ako bodo popolari glasovali proti volitve ni re- drugorodne manjšine, tudi Italija ima- svoje soplemenjake v s>osedni državi, in tudi Italija stremi po primerni veljavi v isti Srednji Evropi! Logičen zaključek iz teh dejstev je na dlani tudi za Italijo. Bolj zakrknjenih nacijonalistov, nego so madžarski mogotci, menda si ne moremo misliti. Misel na nacijonalno madžarsko državo, na eden in edini politični narod v nji, v kateri naj bi na bil dragorodnim drugo presenečenje, ki je izčrpno pojas ^ . ------ —, __ rilo za ono prvo presenečenje in ki pod-i življem dovoljen niti svoboden vno naredbo. V budimpeštanski na- m{s\l te so torej celo ti ianatičm Madžari — - - "---_ — ! prišli do spoznanja, da morajo svojo manjšinsko politiko revidirati, do spoznanja, da je manjšinsko vprašanje najvažneši pro-ki so 'postali pripadniki drugorodmh držav, blem Srednje Evrope; potem pa menimo ne da bi bUl imeli sami besedo pri tem»!! mi z v#o pravico, da bi -morah tudi nasi S to izjavo je madžarski državnik, mini- drž-vniki že enkrat priti do spoznanja, da ster za vnanje stvari, priznal, da vprašanje zaščite narc-dnih manjšin postaja mednaroden problem! S tem pa je tudi rečeno, da ne bo mogla, nobena država, ki ima priključene drugorodne življe, odklanjati to mednarodne* zapoved brez nevarnosti za svoj ugled in za svojo pozicijo v meddržavnem življenju. To resnico občuti sedaj ravno Madžarska svoji lastni koži: na pogajanjih s čefco- na slovaško republiko. «Prager Pre?se>>, ki manjšinski problem postaja mednaroden brez ozira na to, rfi so tozadevno sklenjene kake formalne obveze. Sila tega problema izvira iz vzvišene ideje pravičnosti in človekoljubja in pa rz potrebe, ki bolj in bo&j zavzemlje glave in srca: da pride že enkrat do pomirjenja med narodi. Saj se kaže našim državnikom kaj nazorno ravno te dni, kako silno učinkuje nacijonalna ideja tudi na razprave o dr-............1 ' " stvareh! kakor znano, v stikih s praškimi vladnimi je, žavncpolitičnfh in gospodarskih stvareh! inii Nacionalna, ideja pa zajemlje nerazdružlji- fcocta kljub temu živi v takih razmerah, da mora neprestano čuvati, v. čemer ji bo pomagala tudi Francija. Anglija Baldvrin • podal v dolnji zbornici toliko pričakovane izjave o odškodninskem vprašanju — Anglija vstraja na svojenj stališču LONDON, 13. Po zaključku pogovora med' lordom Cur zonom in zavezniškimi poslaniki se je vse angleško časopisje trudilo, da bi prineslo svojim čitateljem kako vest o uspehih teli pogovorov. Toda angleška vlada je držala strogo tajnost. Raidli tega je angleško javno mnenje, lahko rečemo svetovno, s toliko večjo nestrpnostjo pričakovalo včerajšnjih izjav ministrskega predsednika Bakhvina. Vsebina njegovega govora bi bila ta-le: Mnoge posledice za-sedbe Porur~a, ki jih je prorokovala Anglija, se že uresničujejo. Zavezniki dobivajo manj odškodnine kakor pred zasedbo in še to, kar dobijo, gre za drago ceno bližajočega se poloma nemškega gospodarstva. Mi' smo prepričani, da je na-' * velikimi formi, bo načrt vlade propadel in vpra- dalje vanje tehrazmerzvezano z vehkum šanie ie ali sme stranka prevzeti nase od-\nevamcslmi. Nemci?a drvi proti gospodar- izzva'a vihar nevolje v madžarskem tisku šanje najvažnejši problem Srednje Evrope, in tudi v parlamentu. V tem da je krvavo! Gotovo mu ni šla ta izjava lahko z jezika, -aljenje madžarske države, ki g>a odklanja j Uklonil se je le pred neodkion!jwim dej-z ogorčenjem. Praški list odgovarja v stvom. EJoslcdno tej izjavi bi se ltalrja.ee glavnem" bi se hotela zase — in le zase — mite- ' m; tfovoHl; o m-Tdž-rskem na-; zati temu spoznanju, sama izključala iz nje ostrejših prerekanjih s tujimi prilegali narod v debato. Če v političnih stvareh govorimo o Ogrski, rnaslimo vedno le na odgovorno vlado, kakor je to obi- ,, . . .. čs^o v mednarodni politiki. V drugo pa; svoje energije izrabljajo za asimilacijo smo se izrecno dotaknili predmeta, gl&de manjšin, za cilj, ki ni le zelo dvomljive kot neizogibno potrebo v zaščita življea-skin interesov Italije: političnih in gospodarskih! Mesto tfej vse svoje hotenje m vse ■katerega se nam Ogrska — torej ogrska vlada — ne zdi sposobna za pogajanja. Mislili smo na manjinsko vprašanje! Če pravico madžarski listi, da je mera političnih pravic tn svoboščin, ki jih dovoljuje Itaka država svojim državljanom, vedno le čisto notranja stvar dotične dežele, imajo popolnoma prav. Če pa se ta držaiva bliža vrednosti, ampak je tudi sploh dokaj negotov, naj bi raje usmerili svoje stremljenje k drugemu cilju, ki more donesti naši ck-žavi neizmernih realnih koristi: k politični in gotspodćLrstki skladnosti z državami, ki tvorijo tisto Srednjo Evropo, katere najvažnejši problem je — manjšinsko vpra* šanje! ItalUa Vesti o zadržanju italijanske vlade glede reškega vprašanja pretirane RIM, 13. Nekateri imazemeki listi so prinesli te dni razna poročila o namerah italijanske vlade glede reškega vprašanja, ki niso točne. Kajti dejstvo je, da se vlada zelo zanima za to vprašanje in prepričana je o potrebi, da pride v najkrajšem času do rešitve istega. Prizadevala si je in si še prizadeva, da bi privedla do pravične in stalne rešitve. O Reki sami so se širile gorostasne vesti o vojnih pripravahl Te vesti so popolnoma izmišljene. Zadržanje popolarov po odstopu prof. Dem Srarza — Ganljiva poslevitev bivšega ts;n!ka — Pismo poslanca Meda in njegova resolucija RIM, 13. O zadržanju popolarske stranke p° odstopu Don Sturza je govoril obširno po nalogu strankinega v odstva poslanec Gronchi na prvi seji, ki je bila posvečena razpravi o novem volitvenein redu. Njegov govor, ki so ga spremljale navdušene ovacije vseh popolarskih poslancev, je dokazal, da se vsaj za sedaj glede najožjih prijateljev odstopivšega političnega tajnika, temveč tudi glede njegovih nasprotovalcev v notranjosti stran ke. To so dokazali ti poslednji s tem, da so prišli v precejšnjem številu k pcslovitvi Don Sturza od osobja strankinega tajništva in k predaji tajniških poslov novoimenovanomu triiamviratu Rodino-Gronchi-Spataro. Don Sturzo je imel pri tej priliki kratek, a ganljiv govor, po katerem so mu vsi prisotni poslanci in druge ugledne o-sebe popolarske stranke spoštljivo poljubili roko. Po uradnem prevzemu tajniških poslov je poslal popolarski triumvirat vsem Eopolarskim senatorjem, poslancem, po-r a finskim odborom in odsekom okrožnico, v kateri naznanja, da mu. je širše vodstvo stranke poverilo dne 10. t. m. vodstvo popolarskih vrst in da je sprejel to nalogo, pokoreč se strankarski disciplini. Nadal-je naglasa okrožnica, da ima novo vodstvo trden namen nadaljevati politiko popolarske stranke v duhu dosedanjih smernic, kakor so bile potrjene in odobrene na občnih zborih stranke. Okrožnica tudi z veseljem naglaša dejstvo«, da se je povodom govora poslanca Gronchija, v katerem so bile izražene te ideje pred popolarska stranka ne namerava oddaljiti j poslansko zbornico, pokazala popolna eno-od smernic, ki jih je zamislil in narekoval j dušnost popolarske parlamentarne skte-odstopivši politični tajnik in ustanovitelj; pine. Don Luigi Sturzo — pravi dalje popolarske stranke. Na splošno se obnaša j okrožnica — nas poobiašča, da izrazimo v popolarska stranka v tem hipu važnih iz- [ hipu, ko zapušča svoje odgovorno mesto, prememb v njenem vodstvu na način, ki j ki ga je zavzemal skozi štiri leta in pol, dokazuje, da je sprejela ločitev Don Sturza njegovo toplo zahvalo vsem sotrudnikom, šanje je, ali sme stranka prevzeti govornost za posledice, katere bi bile zelo hude, in za škodo, ki bi nastala za stranko samo. Nastal je kočljiv hip, v katerem se lahko da več odgovorov na gornje vprašanje. On za svojo osebo da je bil v eč časa negotov, toda končno je prišel do prepričanja, da je mnogo verjetnejše, da bi imela država in popolarska stranka velijo škodo, ako se bo vztrajalo na sedanjem nepopustljivem stališču. Prepričan je sicer, da jih bo le malo med tovariši, ki bodo soglašali z njim, vendar pa jih mora obvestiti, da bo njegovo postopanje v skladu z dnevnim redom, ki ga sam predloži zbornici in ki pravi v javnem sledeče: Zbornica je prepričana, da more priti pri volitvah pravica do veljave samo na podlagi proporci-jonalnega volitvenega sistema. Dasi vo-litveni red, ki ga je predložita vlaaa, ne odgovarja tej zahtevi, pa ne smatra zbornica za primerno, da bi nasprotovala sedanji vladi pri vzpostavljanju političnim ustanov ter prehaja k razpravi o izpre-membi posameznih členov. To pismo poslanca Mede je vzbudilo v političnih krogih in v javnosti veliko pozornost ter se že razlaga kot viden znak upora in nediscipline desnice proti vodstvu stranke. Lahko pa se smatra tudi za prvi poskus, da bi se našla podlaga za sporazum med popoiarsko stranko in vlado. Vsekako je prišlo vprašanje tega sporazuma po odstopu Don Sturza v ospredje in množijo se znaki, ki kažejo, da se bo tudi dosegel. V nasprotnem slučaju pa bi kazalo omenjeno pismo poslanca Mede, da bo en del popolarov gotovo glasoval za novi voli t veni red, tudi če bi, imeli prekršiti s tem ■strankarsko disciplino. Jue&sla¥iia Obsssk poslanika Negroltiia pri Nirčiou BELGRAD, 13. Včeraj je posetil zunanjega ministra Ninčiča italijanski poslanik Negrotti. Konferenca je trajala precej ča:Ta. O prediraelfcu razgovora ni mogoče dobiti nobene službene informacije, vendar se splošno govori, da je laški poslanik naznanil Ninčiču namero Italije, likvidirali reški problem z aneksijo. Ali mul je sporočil že tudi konkretne predloge, ni znano. Smatrati je za sigurno, da je dr. Ninčič v razgovoru vztrajal na korektnem stališču rapallske pogodbe in njenih dodaifckov. To je pravna osnova reškega problema, od katere se Jugoslavija ne bo «fe.la speljati na nobene stranpoti. Danes bi se morala vršiti ponovna seja. reške posvetovalne koniifiije. Seja je bila odgode na z motivacijo, da se g. Ninčić ne počuti dobro. Odgodttev se splošna komentira kot znak, da se je položaj poslabšal. C >v Reška koostituanta proti aneksiji KRALJEVICA, 13. Člani reSke konsti-tuante so danes sprejeli resolucijo, v kateri ugotavljajo, da ogromna večina redkega prebivalstva odklanja aneksijo Retke po Italiji, ker bi to pomenilo gespoeha sko smrt za mesto. Reka zahteva, da ostanejo obstoječe mednarodne pcgodbe v polni veljavi in da ostane njena neodvisnost neokrnjena. ____ Fransija Vtis SsldwiJiovih izjav o odškodninskem vprašanju v Franciji PARIZ, 13. Listi pravijo, da vljuden in prijateljski ton g. Baldwina ne more preprečiti ugotovitve, da obstaja: navzkrižje med! Anglijo in Francijo. «Journal» piše, da Baldwinova izjava vsebuje istočasno banalne resnice in novo obsodbo zasedbe Porurja, ki ne bodo gotovo pripomogle k zmanjšanju nemškega pasivnega odpora, toliko manj, ker ni Baldwin našel niti ene besedice, diai bi obsojal atentate v Porurju. Francija zavrača kakršnokoli posredovanje. Vprašanje posojila Jugoslaviji pred francosko zbornico PARIZ, 12. Med razpravo v zbornici o dovolitvi 300 mil jonskega posojila Jugoslaviji, je Poincare izjavil, da ne gre za priprave proti Rusiji, ko ima vendar Jugoslavija za sosede države kakor Bolgarijo in Ogrsko, ki jih je morala poslaniška konferenca pozvati k izpolnitvi pogodb, ki jih izvajajo tako površno. Jugoslavija ni- skemu kaosu, kateremu bo sledil popoln polom nemške industrije. Zasedba zelo ogroža razvoj angleške trgovine, vsled česar narašča vedno bolj brezposelnost na Angleškem, Te razmere silijo vlade, da se lotijo dela. Prijateljski pogovori nimajo pozitivnih uspehov in potreba, da posamezne vlade zavzamejo bolj določeno stališče, postaja vedno bolj očitna. Vse vlade priznajo gotovo: 1) da je treba izločiti prej ko mogoče nevarnost konflikta; 2) da je zasedba kakega ozemlja v mirnem času s strani druge vlade redek shičaj; 3} da ni dovolj, ako upnik neprestano poživlja dožžnika, naj plača, ampak ga mora tudi usposobiti, da lahko plača; 4) da je treba plačilno zmožnost, ako je dvoumna, ugotoviti; 5) d!a si morajo vlade složno prizadevati, da dosežejo te uspehe. Trajjnega miru ne bo mogoče doseči prej, dokler ne bodo rešena ta-le vprašanja: 1) Plačilo odškodnin; 2} ureditev medzavezniskiih dolgov; 3) zagotovitev miru vse Evrope. Baldwin razume, da je težko Franciji in Belgiji dati pobudo za odgovor na nemško noto. Radi tega pa bo Anglija sestavila načrt za odgovor ter ga bo predložila} zaveznikoma Danes bi bilo prezgodaj, ni mogoče še govoriti o zavrnitvi sporazuma s strani splošnega komisarijata. Priprave za konierenco male eateaie — Otvoritev 23. t. m. — Stališče Poljske in Grške PRAGA, 13. c Prager Presse*. javlja, da se bo konferenca v Sinaji otvorila 28. julija. Konference k ne zna slovensko brati ne pisati in ne pravilno govoriti; dobro pa se je naučil zasramovati svoj matemi jezik. *; Telefoniranje v Švico. Poštni in brzojava komisarijat v Trstu nam je poslal sledeče prt občilo datirano 12. t. m.: Počenši s 1 t. m. j; ponečaa fcekfonsika služba s Švico določeni od 2 L ure do 8. m pristojbina za pogovor* r tem času zerama '/a normalne pristojbine. Te-jroin pono^jvega urnika »e lahko dovoiijo na-počfee na stalno uro, r-a katere se plača polovica navsAie pristojbine, Novf trlaški Skal »Istarska Riječ* niše: *Nori trža&to-koperski Skof msgr. dr. Luigi Fogar, dosedatj profesor v goriikem oemeni- v prostorih »Pogrebnega društva«. Ker je čisti dobiček namenjen za vzdrževanje re-fekcije na gorionuenjenem vrleti, tepamo, da se naši zavedni Vrdelčani udeležijo predstave v polnem številu. M. D. P. - Opčine. Nogometni odsek ima danes zvečer točmo ob 20.30 sestanek. Ker fetu, je dobro poznan med goriškimi Slovenci ^ ostanek rtiče jutriteje tekme, je potrebna pcol jako prijazen, demokratičen in nepristran-. brexfeieiuna prisotnost le igralcev prvega motki človek. Po narodnosti je Furlan in j« v 41. štva< Ostali igrlaci isto dtobrodoSli. — Načelnik, letu. Kakor čujemo, se je novi škof že izrazilf 5# ^ opozarja tekmovalce, naj se snidejo napram nek« uvaževand osebi, da noče biti na §ko£ovski stolici pravičen napram vsem. Jako 'drago nam j«, da hoče novi Sloof pravično po-stopati z na^m narodum in jezikom, bojimo se pa, da tudi ob najboljši volji ne bo mogel ^ lej pri]^ opišejo v društvo. Vsak mora držati dane besed« in 4© vsled višje sile. Nori, poravnati trimesečno članarino. Start bo po-škof ima že danes močno opozicijo prota sebi. j stavljen na Opčinah, na cesti, ki vodi na po-V tei opoziciji niso same — kakor se govori —letajo, pod mostom. — Odbor, vladni organi, ampak celo tudi mnogi italijan- S< nabuja, da se izredni občni zbor ski duhovniki, ki se strinjajo s tistimi, ki ho-' ^ ^gji ^ nedeljo, ampak enkrat pozneje, čejo, da se poifcahjanajo tudi naše cerkve. Ka- »Glasbena Matica*. Veied popravljanja dvo-kor Čujemo. 6e med temi poslednjimi nahaja rane DKD pri Sv. Jakobu, se preloži današnji Uioi sap g. Luciano Luclani, urednik tržaške g^beni večer gojencev šole «GI. M.» na pri ite ttuove*, ki si je vse ^ ^shrani. Ni pa vedel povedati Vpisovanje se zaključi -točno ob 15.30, kot podrobnctsti glede neznanceve osebno««, na Opčinah in na Prošeku. I Vsled tegai je bil Vidacovich aretiran. Tekmujejo samo člani SDA in tisti, ki se Moral se bo zagovarjati pred sodiščem. Zaracfi tatvine. Presi sinoćnjim so po- Sv>e ftar je ispričano tako nježno, fino f diskretno, kako to umije samo Gustaf ai Gei-jerstasu. Svi, koji pate, naći če u toj knjizi meo otkrivenje i utješno izmirenje s onkn, što se oe da popraviti, — Cij jena je kofrtra Din, 13 .bez poštarine Sve inarouaibe obavlja Moderna .ksjfmca Zagreb Marovska ulica 30. Dobiva se u svim knjižarama. garjevo mesto. Italifamski poslanec Giunta je ftudi vodil neko deputacijo v Rim, ki je zahtevala, da se dr. Fo^ar zamenja z — Luciani-jein!?.. . Svete stolica pa je ostala pri svojem prejetjem sklepu. Iz vsega tega izhaja, da bo imel novi škof mnogo sitnosti s svojimi na-sprotnik: in da bo morda v Trstu skoraj popolnoma osamijsn. Zato ne moremo nič pričakovati od njega. Sila Boga ne molit Dr. M. Trinajstićti opcija odbita! Dr. Matko Trinajstič je bil rojen v Vrbniku, na otoku Krku, ki glasom rapallske pogodbe pripada se daj k Jugoslaviji, Po določbah iste pogodbe pa je imel pravico optirati za Italijo. Storil je to. Dobil pa je odgovor, da se mu opcija odbija. Brez ozira na to, da je bi! rojen v kraju, kS je bil do nedavno sestaven del Istre, in tudi brez ozira na nadaljnje dejstvo, da živi že nad petintrideset let nepretrgano v kraju« ki je pgipadai k ItalijiH Kot nekdanjemu poslancu v dež. zboru istrskem mu ni bila politika v ožjem smislu pravo polje. Največ se je bavil z gospodarskimi vprašanji. Kot župan v Buzetu je bil — da-si zaveden Hrvat — vedno stnogo pravičen in blagohoten fkidi napram Italijanom v toliki meri, da je moral Često slišala očitanja od strani svojih sople-menjakov. Je rbo človek tako blage naravi, da se ni nikdar v svojem življenju zameril niti mravlji. Ima pa še neko veliko prednost za atalij^Tiskega optanta: vešč je italijanskemu jeziku kakor malo kdo. Šolska vzgoja mu je bila italijanska in izpite na vseučilišču je polagal v tialjanskem jeziku. In vendar so mu odbili opcijb. Razlog za to bi mogel biti e-dino ta, da je Slovan po rodu in čustvih. Pa še en razlog utegne biti o a njegovi — soprogi! Je namreč predsednica Ženskega udruženja v O pa tip. To utdruženje pa je zgolj karitativ-nega značaja in bilo bi po našem mnenju naravnost sramotno, ako bi se radi tega maščevali nad žensko!!. .. Dr. Trinajstič je vložil proti temu odloku utok na ministrstvo za notranje stvari. In tako pride stvar pred višjega sodnika, ki bo merda pravičnejši in pametnejši. Saj se toliko govori o potrebi poimirjenja med obema plemenoma! Odiozne mere, kakršna je ta proti dru Matku Trinajstiču, pa ne gladijo poti do zbližanja. Ovirajo marveč »tokrat in tisočkrat bolj, nego bi mogle to iz-vestne pretvezne propagande, o katerih se toliko govori in piše. Gre tu za človeka, ki se bhžz sedemdesetemu letu svoje dobe — moža, ki ima za seboj ča&isno minulost in lepo ime. To ime je našemu narodu drago. Kdor se dotika tega imena, zadevlje naše ljudstvo v živo. Ali more to voditi k dobremu? gruitvene tresti Podružnica «Šol. <£ruiiva» pri Sv. Ivanu priredi v nedeljo, dne 15. t, m. ob 5. uri popoldne na vrtu «Nar. doima* veselico, pri kateri nastopijo gojenci otroškega vrtca, s sledečim sporedom: 1.) «Po jezeru«, pesem; 2.) ^Pozdrav*, deklamacija; 3.) « Francek iz Vrdelce», deklamacija; 4.) «Vladimir zdravnik», prizor; 5.) «Ptiček prav majhen je», pesem; 6.) «V Ameriko*, prizor; 7.) «Tiha kma», prizorček; 8.) • Ptička na tuje gre», pesem; 9.) «Pri krstu », deklamacija; 10.) «Golobček», igrica v krogu; 11.) «Ali ne b(>j se», prizorček; 12.) »Mladi vojaki», pesem; 13.) «Sirota», igrica. — Ker je čisti dobiček namenjen »gradbi otroškega vrtca, pričakujemo od cenjenega občinstva obilo udeležbe. Gojenci otroškega vrtca v Rocclii bodo imeli v nedeljo cb 4. uri popoldne sklep šolskega leta. Ob tej priliki priredijo v prostorih otroškega vrtca veselico z raznovrstnim sporedom. Stariši in ljubitelji naše mladine so. vabljeni, da se predstave gotovo udeležijo. Rccolci, pokažite, da vam je pri srcu dobrobit naše dece! Prireditev otroškega vrtca na Vrdelci se bo vršila v nedeljo popoldne ob 5. uri licijski agenti aretirali 40-letnega. Angela Demattia, «tanujočega v ulici S. Anasiasio št, 16. Mož je osumljen, da je pred par dnevi ukradel v hotelu «ConftinentaI» za par sto lir jestvin. — Tudi pred sinoćnjim je bil aretiran 19-!etni Angel Baviara, ker je osumljen, da je v kopališču S. Nico-lo ukradel nekemu Herminiju Zicher listnico s sto liraani. Oba tička sta bila odvedena v zapore v ulici Coroneo, Vest! x Iz tržaškega ilviienia Dve nesreči pri delu. Železničar Alojzij Fi-J lippani, star 26 JcJfc, stanujoč v ulici Concordia' št. 5, je ime} včeraj predpoldine na južnem! kolodvoru posla z električnimi akumulatorji,! Pevski zbor učiteljske Zveze priredi v neki služijo ca razsvetljavo osebnih voz. Ko jih! deljo, dne 15. t. m. ob 4. pop. olb priliki uči-je stavil v zato določen prostor pod nekim; teljskega samoizobraževalnetfa. tečaja pri Sv, vozom, se je nenadoana en akumulator pre-; Luciji v dvorani g. Mi kuža koncert pod v odvrnil, razredčena žveplena kislina, s katero s tvom Sreaita Kumarja, s sodelovanjem pia-je bil napolnjen, se je razlita ter pljusknila mstfce Margerite Borlolottijeve ter violinista železničarju v obraz. Ubogi mladenič je zado-! Mirka Logarja in Karla Pahoria. bil hude opekline po očeh in po levem licu.' Program obsega znamenite ztore naših naj-O dogodku je bila obveščena rešilna postaja,' boljših skladateljev. Ker ne bo občinatvu ti-s katere sc je podal na lice mesta zdravnik, stega okraja dano tako femalu, da sliši zopet ki je podal rflippamju prvo pomoč. Ugotovil ta elitni psvski aoor, naj prihiti v nedeljo k je, da bo mladenič najbrž izgubil levo oko,1 Sv. Luciji polnoštevilno. * ker je bilo to posebno hudo poškodovano. j A kad. fer. društvo «Adrija» in Srednješolsko Filip ponija so prepeljali v mest. bolnišnico, društvo «Vesna» priredita danes, v soboto 14. — Javni postrežček Anton Capolino, star j t. m. sestanek ob 18.20 v društvenih prostorih 47 let, stanujoč v ul. dell'Orologio št. 6, se je (Via S. Giovanni). Pridite pohioštevilno! včeraj predpoldne pri nakladanju pohištva v, Idri;a, Na godovaaju gospodarja in go«po-uhci Sanita pobil na desnem boku Tovansi diaje v .Frai^elnovi^ .hašiso nabrale «Man-so pokhcah neko javno kočijo s katero, sO( dri ske kresnicc>> L 89 _ ^ druStvo,. ponesrečenca prepe^b v mestno bolnišnico. I Denar hrani idrijska podružaica. Okreval bo v 2 tednih. j .... .. .. . . _______ . T . Tramvaj podrl mladeniča. Kamnosek Ivan' Abiturnentrnje goriškega ucrtelji«a vz let-Vergineila star 18 let, stanujoč pri Sv. Križu tuka I918' f« Poznajo, da javijo, glede do-št, 16, je bil včeraj predpoldne tako poglob-l?en^r?ftl€t^cet3f™* pred^€ na.na^OY: ljen v svoje delo pri popravljanju cestnega! Vlda' Ilir' B,stric41' ~ Na' a« tlaka v ulici Cecilia Rittmayer, dia ni slišal no^sna" svarihiega zvonenja tramvaja, ki je prihajal iz^ Goriika porota. Kot smo že poročali, se je Rojana. Mladenič, ki je delal ravno tedaj med vršila v pondeljek, torek in sredo poroto« tračnicama, se je hotel v zadnjem hipu izogniti razprava proti Josipu Krivec, Alojziju Win-nevarnost?, a bilo je prepozno; tramvaj ga je kler, Leopoldu in Rudolfu Kdeac, obtoženim, podrl na tla. K sreči je tramvajski uslužbenec j da so dne 25. marca 1. 1922, v tepežu priza-takoj ustavil voz in tako preprečil hujšo ne-^jali FiEpu Kolenc dve nožni rani, ki sta srečo. — Mladeniča, ki je krvavel iz rane na imeli za posledico Kolenčevo smrt. glavi m tožil hude bolečine po hrbtu, co z av-i Na podlagi izreka porotnikov sta bila Win-tomobilom reši^me postaje prepeljali v mestno' kler in Krivec oproščena, medtem ko sta bila bolnišiuoo. { oba Kolanca obsojena in sicer Leopold na 20 Požar ▼ Barkovljah. Včeraj popoldne je a Rudolf na 13 mesecev in 10 dtas ječe. Toda izbruhnil v Barkovljah nad Cedasc«n ob želez-j tudi poslednja dva *ta bila takoj spuščena na niSki progi majhen požar. Gorela je vela trava1 svobodo, ker se jima je všteto 13 meaecev pre-m grmičevje v širini kakih 300 kvadratnih me- 'iskovalnega zapora in ker jima je bila vsled trov. Ogenj, ki ga je zanetila najbrž kaka iskra amnestije kazen znižana za 6 mesecev. DAROVI KUPUJEM dnevno čiste cunje, plačujem 44 «tot. do L 1,50. SoKtario 1. 968 ■ ■« Vedno novi dohodf Za našo rojakinjo gospo Simčič-Raab na Dunaju (Freundgasse 13, 9.) se je v veselem godovanju gospoda Pavla L. v Idriji nabralo sopet 17 lir, K temra znesku je dodal še gosp. Joško Sebesrfk, rudn, uradnik 3 lire. . Prostovoljni darovi za zgradbo slovenskega otroškega vrtca pri Sv. Ivanu. Kameranič 100, Pevsko društvo «Ilirija» 50, N. N, 50, T. J H. 50, Jugoslovenski konzul 50, M. N. N. 20, Iv. Krvovič 50, H. G, 20, Stepančič 40, Dr. Ed. Slavik 50, Dr, SI. Okretič 50, Dr, Josip Abramj mAriArniAnai in soproga 50, Dr. Boris Furlan 10, Dr. Ražem myaern«3« 20, Dr. MikuletiČ 5, N. N. 5, Ante Bogdanovič 20, Dr. Iv. M. Cok 20, Dr. Agneietto 30, Dr. Vratovič 25, Milko Gerdo! 25, Zidar 30, N. N. 5, Stari 10, Ivefia Ante 10, N. N. 5, F. K. 5, Dr. Povh 5. A. Slavikova 10, S. F. 5, N. N. 10. N. N. 5, Pavla Pfeifer 2, N N. 1, N. N. 1, N. N. 5, N. N. 2, 2, 2, 2, 5, 5, Vilhar 3, Anton Grgič 10, Kralj Apotonija 10, Marija Kralj 10, Ne«go0 OsroHmfeh •••••••*»»•••••• 12<)7 Likera Triestiaš .....................^22 Llsjđ ■••••■«•••••••»«••• 1 tr-rfns ••••••«**■•*• • • • • • ' Mtrtlnofidi •»••••••*•-•*•••»* Ocssnls 11® Pismuda 66H Trlpcsvish 282 Anpeles Čemeči Dslmstfs «40 Ctmtnt SpsUts ...•»«*»••••«•• 227 Valuta na tržaške® trg«, 0.2b 0,50 0.03^0 0.0330 70.50,— 71,— •24.60.— 24.80 11.50.— 12.25 0.0150 0.0120 23.30 23 45 137.— 137.50 »02.—.—405.— 107.50 107.75 1) Orehov rezan les, 30, 33, 66, 80 in 100 mf\m širina, media 25 cm. dolgost 1,5 — 3 m, 2) Črešnjev rezan les 30, 50 in 80 m mL širina in dolgost kakor pri orehovem lesu* 3) Orehove odpadke za strugare (rezane in okrogle). * - -i Cenjene ponudbe n« tvrdko P. Higer« sperger, lesna trgovina, Celje. 10 9 sgts^e krone • • • • • svatrllske kron s - . . češkoslovaške kron« • dinarji • • • * • • • k jI marke tfolarJI ••••••• I rsncoskl franki • • • ivksrsld traokl • • • aofikiki funti papirnati • • • • • • Mali ji je zdravnik izpral želodec ter jo tako spravil iz nevarnosti. — Vzroki, fci so Mozzolijevo privedli do obupnega koraka, niso znani; domneva se, da je pr tem vmes kaka zadeva, — Včeraj popoldne okoli 16.30 je neki vojak našel v veži hiše št 6 v ulici UcEne mlade£a človeka, ki se j«e zvijal na tleh v bolečinah. Ker je imel mladenič polr.o pen okrog ust, je vojak takoj zasumil, da gre za zastrupljetaje. O svojem odkrdtju je obvestil nekega mestnega stražnika, kateri se je podal v kavarno Fafcris ter od tam telefonično ,obveslil rešilno postajo. Zdravnik, ki je prahitel na lice mesta, je ugotovil, da se je mladenič zastrupil z jodovo tinkturo. Del je zastrupi jenca prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so mu izprali želodec. Mladi zastrupljenec je izjavil, da se imenuje Roman Tavčer, star 19 leti, mornar hoji joj žele samo dobro U svom novom domu,1 a sa čovjekom, koji joj nije ni u čemu srodan uza sve svoje čovječanske vrline. Tora se osje-j ča tužnom i nezadovoljnom. Muž, koji je voli na svoj način, ne može dia to razumije i podnese, već se malo po malo po#ve odbije cd Tore. Nastaje nepremostivi ja«, koji unesrečuje oboje, U fcasu, kad dolazi smrt, da prebaci posljednju krhku brv preko tog ponora, oni saznaju, zašto su jedno uz drugo toliko platili, ali — prekasno. Muž umre, a udovica Tora bježi na sablazan sviju u svoj željkovani roditeljski' dom. Tu sc poslednji puir susreće sa prijateljem ie svoje mladosti« ali i tu — prekasno, jer se on već obvezao drugoj. U posljednjem času saznaje Torai, da ju je Konrad Ol-thov volio, dok je ona toiiko godina patila. — Njoj je to dositt, fer osjeća, da je sreča ono, po pcklicu, a da je že 15 mesecev bresposeln. što se ne može csitvariti. Ra&taiju se kao prija-Ta okolžčina je menda tudi kriva, da je hotel; telji, a Tora se vraća u dom pokojnoga muža i Tavčer končati z življenjem, čeprav mladenič ljubi n?egovu zemlju, njegov narod i njegovog ni hotel nič povedati o vzrokih svojega čina. sina, kako je on sam »ve to ljubio, dok je ta vega čina. i ljubav bila za nju nerazumljiva. RAZPRODAJA VINA. Več hI izbornega vipavskega vina je na prodaj. Cene po izberi in dogovoru, Kobal, Vrhpolje pri Vipavi. 979 ŽENITNA PONUDBA. Mladenič, ki ima vese-Ije do gostilniške obrti in kmetijstva, se želi seznaniti v svrho ženi t ve z 20—30 let staro mladenko neomadeževane preteklosti, ki ima gostilno, malo trgovino ali kmetijo. Kesne ponudbe pod. sliko na upravnišlvo. Srečna bodočnost» s 980 OdiioHi in prihodi vlaKou JUŽNI KOLODVOR. Trst, Tržič, Červinjan, Pcrtogruaro - Benetke, Odhodi: 0.15 o; 5.— eks.; 5.35 brz.; 9.4Q o.\ 10.10 brz.; 14.— eks.; 15.40 o,; 18.— o,! 19.05 eks. Dohodi: 0.40 eks.; 5.40 o,; 8.15 o; 10.05 eks.; 14,— brz.; 15.40 eks.; 19.23 o.; 23.25 eks. Trst, Gorica, Kormin, Videm (Udine}. Odhodi: 6.05 o.; 8.— o.; 9.40 o.; 13.10 Q.{ 16.40 brz.; 18.— o. Dohodi: 8.15 o.j 10.45 o.; 12.40 brz.; 16.5C o.; 18.50 o.; 22.45 o. Trst, Nabrežina, Divača, Št. Peter, Postojna, Odhodi: 0.40 eks.; 5.15 brz.; 7.00 brz. 8.30 o.j 11.00 brz.; 16.10 o.; 19.45 brz. Dohodi: 3.30 eks.; 7.15 o.; 9.25 brz.j 12.20 o.; 18.30 brz.; 20.30 o.; 21.20 brz.j 23.50 o. KOLODVOR PRI SV. ANDREJU (držatni). Trsi, Koper, Bujc, Poreč. Odhodi: 5.40, 8,50*. 12.35, 18.30^. Dohodi: 8.30*, 12.30, 17.55*, 21.25. Trst, Gorica, Podbrdo. Odhodi: 5.35 brz.; 6.10 o.; 16.30 brz,; 17.25 o. Dohodi: 7.45 o.; 12.25 brz.; 21.15 o.| 23.45 brz. Trst, Hei pelje, Buzet, Pula. Odhodi: 5.25 o.; 12. 55* brz.; 18.25 o. Dohodi: 7.35. 10.05 o.; 15.50* brz.; 21.32 o * Ne vozi ob nedeljah. ŠIVALNI stroj «Smger» je na prodaj. Izredna prilika. Acquedofcto 25, 981 POZORi Krone, korale, zlato, platin in zobovje pe najvišjih cenah plačuje edini grosisf liti tli Vita, via Madonniua 10, I. 32 SREBRO, zlate inlmljante plača več kot drugI Pertot, vla S. Franc esc o 15. II. 45 KDOR HOČE KAJ KUPITI g KDOR KOČE KAJ PRODATI f KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. | INSERIRAJ V »EDINOSTI« • PODLISTEK W1LKIE COLLINS: Gcspa v belem 129 V pričakovanju kave se je izprehaja! gori in doli po sobi, pel polglasno puedse, a na jmestih, kjer je postalo urejenje misli težavno, }e zaznamenoval z udarcem ob čelo. Neznanska predrznost, s katero se je vživel v novi položaj, ki mu je služil za oder, na katerem je sedaj igral svojo nečimerno igro, ta predrznost je še mene presenetila, Vkljub vsemu zaničevanju, ki «em ga gojil proti temu možu, je čudovita moč njegovega značaja v svojih najneznatnejfcih podrobnostih napravila name proti moji volji globok vtis. Grofica je prinesla sama kavo. S hvaležno vljudnostjo ji je poljubil roko ter jo spremil do duri; potem se je vrnil, si na točil čašico kave in si jo nesel na svojo pisalno mizo. Ali vam smem ponuditi čašo kave, gospod Hartright? je vpraaal predno sc je vsedel. Ne, hvala. Kaj! Ali mislite, da bi vas zastrupil? je rekel veselo. Angleški razum je zdrav, je nadaljeval medtem, ko s« je vsedel k mizi; toda ima eno napa/to: da je vedno o nepravi priliki previden. Pomočil je pero v črnilo, položil z naglo kretnjo Kst papirja predse, se odkašljal in pričel. Pisal je zelo šumno in zelo hitro. Pisava je bila predrzno velika, tako da je po dveh minutah že napisal eno stran. Ko ie napisal list in ga numcriral, ga je vrgel preko ramen na rtia. En list za drugim, deset, petdeset, sto jih je zletelo na obe strani preko nejgovih ramen na tla, da je bil takorekoč zasnežen v papirju. Ura je minevala za uro, jaz pa sem sedel in čakal, on pa je pisal in pisal. Ni delal odmorov, izvzemši, ko je srebal kavo. Ko je ni bilo več, je od časa do časa udaril ob Čelo. Bila je ena, d*ve, tri, Štiri ura — in še vedno so leteli beli listi okrog njega, vedno višji je prihajal kup papirja okoli njegovega sterfa. Ob štirih sem zaslišal, kako je pero zaškripalo, Bili so to kolobarji njegovega podpisa, Imenitno! je rekel in skočil pokoncu z z mlademiško prožnostjo in z nasmehom ponosnega zmagoslavja. Konec, gospod Hartright! in udaril se je z roko na široka prsa. Konec! Predmet je izčrpan: mož — Fosco — pa ne. Sedaj pa je treba urediti/ čitati in pregledati te liste, ki so namenjeni •amo za vaše oči. Od štirih do j petih. Nato od petih do Šestih kratek spanec j v okrepčilo. Od §estih do sedmih zadnje pri-; prave za potovanje, od sedme do osme ure opravila z zaupnikom m zadeva onega pisma. Ob osmih en route. Program — le voila! S prekrižanimi nogami se je vsedel na tla k svojim papirjem, nanizal je liste na varnostno zaponko, popravljal, napisal vse naslove in Časti, s katerimi je bil odikovan, zgoraj črez prvo stran in mi čital rokopis z glasnim zanosom in z nebrojoimi teatralnimi kretnjami. Rokopis je odgovarjal mojim zahtevam. Nato mi je napisal naslov moža, ki je pri njem najel voz in mi izročil pismo« gospoda Persivala. Datirano je bilo v Hampshiru z dnem 25. julija sit je napovedalo, DclnlSKa slovnica L 15,000,003 Rezerve L 5,100.000 Podružnice: Opatifa, Zadar, Dunaj. AH H ran i zavodi: Jadranska Banka Beograd !u njen« podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, No-visad, Prevalje, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, z.agreb. NEW*YORK: Frank Saksar Stata BaftH VALPARAISO: Banco Vu^oslavd da «»Ia Izvršuje vse bančne posle. PfT PREJEMA VLOGE na branllne Knjižic« fn m teksfi račun ter illi oSrestujB m 3 VL Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. === Dala v najem varnostne predale (safes) ■' Zavodov! uradi v Trstu: Vla Cassa