III. štnllta. i imm, t pa* a jaiji m. •^—^—------------- ____________-----------------------------■—■--------------------------- -________________________________ t. IBIO. .Slovenski Narod* ¥«lfa p* p+tM: za Arttro-Ogrsko: cc!o Icto skupaj naprej . K 28 — P°l leta „ „ . . . 14- cetrt leta „ «... 7 — na mcscc «, „ . . . 2-50 | za Nemčijo: IceJo leto naprcj .... K 33-za Ameriko in vte druge delcle: ćelo leto naprej . . . . K 38.— Vpra?anfem glede Inseratov se naj priloži ra odgovor dopisnica alt rnamka. Upravaiitro (spodaj, dvoriSće levo). Kaaftor* mllca *t S, telefon it 89. Utaola vuk «aa strtir lmm« m!#M« I« prnmlke. biserati se račuoajo po porabljenem prottarj tn ticer: I mm visok, ter 63 mm Širok prostor: enkrat r>o 8 vio., đvakrtt po 7 vin., trikrat po 6 v. Potlano (eiuk prostori 16 vin., r>arte in zahvale (enak prostor) 10 vin. Pri večjih tnsercijah po dogovoru. Na piMKoa natočila brez istodobne vposlatve naročntna te ne ozira. „Mmtat ttefcsraa« tttaft« ŠL M. Upravntttvu naj se pošilja;o na ročni ne, rekla nad]«, laaaratl U 1, to je adminlstaativn« stvari. .Slovenski Narod" velja v LJabllani dostavljen na dom ali če se hodi ponj : ćelo leto naprej . • . . K 26-40 I pol teta „ ..... 13*23 | Ičetrt leta „ . ♦ ♦ • . 6'60 na mesec „ . • . . - 2*20 Fosamezna atevilka volja 10 -rlsmrlev. Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. 0r«dnlštvo: SnaJHvi ulica sL 5 (v pritUĆju levo\ telefon ši. 34» Seazncilonclen prsobrnt. (Od našega posebnega poročevalca.) Dunaj, 20. junija. Kdor je danes zjutraj čital dunaj-ske liste, je moral biti prepričan, da so se Poljaki z grofom Ćiamom že pobctali in da bo danes dopoldne »pogodba že podpisana«. Ob 10. so imeli voditelji Poljskega kluba kon-ferenco z min. predsednikom in ko je potekala četrtura za četnuro, ne da bi se Poljaki vrnili, so nemški žur-nalisti. v kuloarjlh v trdnem prepri-čanju, da je »stvar že gotova« do-vtipno računali, kako drago bo moral grof Clam plaćati to tako dolgo konzultacijo. Po poidnevu so se vrnili poljski voditelji iz konferenČce sobe min. predsednika — toda brez pogodbe. Razglašeno je bilo. da se bo konferenca ob 4. nadaljevala. Kmalu nato je bilo izdano ofici-jozno poročilo. ki pravi: Ministrske-mu predsedniku ne gre zato sestaviti kabinet, ki bi bil le provizo-ričnega značaja, temveč sestaviti hoče definitivno ministr-s t v o. katero naj čez poletje pripravi razrešitev velikih državnih vpra-šanj. To oficijozno naznanilo označuje popolen preobrat v doseda-nfem položaju. Kakor izvemo. ima ta preobrat razns vzroke. Politično - parlamentarni dogodki zadnjih dni se nišo ni-kakor dali spraviti v sklad z glavno nalogo, ki jo je voditelj zunanje politike grof Czernin odkazal državnemu zboru. Parlament na] bi na zunaj do-kumentiral složnost vseh avstrijskih narodov in njihovo odločnost urediti notranje razmere države v med-sebojnem sporazumu, brez vsakega tujega vpliva: pokazal naj bi sovraž-n ikonu da avstrijski narodi po svojih legitimnih zastopnikih odklanjajo vse njihove osvobojevalne nacrte, utrdil naj bi bil pozicijo države pri event. mirovnih pogajanjih. Ta pr\rotni nacrt grofa Czerni-na je spravil grof Clam z ve ;m svojim nastopom v nevarnost. Nesrečno koncipirani prestolni govor, njegova fkrajno nespretna programatična izjava, njegovo preočito poudarjano zaveznistvo z nemškimf radikilci — vse to je zmešalo Czerninov koncept in izzvalo je v inozemstvu n;>ve silne napade na monarhijo, ki da jasno kaže, da noće prenehati z zatiranjem Slovanov. To in pa stališče Poljakov, ki se navzlic vsernu oportunizmi nišo mogli udinjati nemškemu državnemu idejalu — kar so danes dopoldne menda tuđi povedali grofu Clamu, je povzročilo, da je pustil grof Clam svoje dosedanjj nacrte pasti — po-srečili bi se mu itak ne bili — in da je začel pogajanja s strankami na povsem novi bazi: koncentracija vseh lojalnih elementov v svrhopotrebne preustroji t v e države. Pravijo. da grof Clam prtznava svoje dosedai storicne hibe, ne vemo pa ali meni. da je n>greŠil le v t a k-tičnem ali tuđi principijelne m oziru. Gotovo pa je, da baš grof Clam ni mož. kateremu bi mogli slo-vanski narodi zaupati. Včeraj je bil oktrojist, je bil izvršcvatelj nemških b?langov — danes naj bo tišti državnik, ki je voljan, sposoben in zmožen pričeti in izvršit: veliko delo >• sporazumi jenja narodov:? Zdi se. da gre grofu Clamu boij za formo kakor za stvar. Od nje^a izhaja mise!, d?. naj se sestavi novi kabinet v s;edcči obliki: Mini-strstvo naj obst^.u \z 1* Clanov: 3 resorti notranji, prehranjevalni, domobranski naj ost3rsejo v uradniških rokah. ostali resorri naj se razdelijo tako. da »lob;jo Ncinci 4. Čehi 2, Poljaki 2'ministra. Pr!eg teh :iaj rripa-da kabinetu 6 min;strov - rojakov. kot nekakili strokovnjakov in eks-pertov za nacijonnlna vprasanja in sicer česlci. ju?ros'ovan«ki, poljski, rusinski ter 2 nem^ka ni istra roja-ka. eden za sud2ts".\e, dr:gi za alpske Nemce. Tak kabinet bi predstavijal na zunaj sl*vo avstrijskih narodov — toda vpraš^nje je: :ia katerem temelju naj deluje rovo ininistrstvo ? V tem cziru ^rof Clam ne nore dati no-benega stvarnoga odgovora, niTr«a nobenega konkretnoga r. a-č r t a , ki bi or ogočil strankain ozir. narodnim delegacijam, da se rcsno bavijo s vpra^aiT^m ?.Ii naj vstcpijo v vlado ali ne. Preustroj države v smislu sporazumi;:tija rarodov — to je ravnotako prazna frazi, kakor ona o avstrijanskem programu. Brez stvarnega programa pa ie ćeli nacrt »kabineta narodov*' le pestra pena. ki bi se morala za udcležn.ke koncati slabo. Ravno, kcr manjka grofu Clamu stvarne poilhge, zato ce v p^Iiričnih krogih presojajo njegovi najnovejši poskusi prav pesimistično. Komerence z načelnik! st**ank» — Dr. Korošec pri cesrirju. Min. predsednik je dcpoldne več ur konkriral z načeinistvom Polj-skega kluba. Poljaki so mu predložili svoje gališke zalueve, nakar je min. predsednik razmc-ri^al / njiini o splošncm položaju Konferenca je bila ob et» če^t na i. prerušena. Ob tri četrt na 1. ?e bil povabljen h grotu Clair.u načelnik Jrgoslovan-skcga kluba jr. Kcrobec. Razgovor je traja! več kct tri-četrt ure. Min. predsecimk je drju. Korošcu riir.Io^il sv.->je na Trte n?r je odgovori! tuđi na razna glede razmer na jugu sta tjena vprasanja. Dr. Korošec ;e :zjavil, da peveda ne mo re na prop-^zi^iiJ min. predsećnika ničesar meritornega odgovoriti, ker mora poprcie p(>rcča:i svejemu klubu. Seja .duba se vrši danes zvečer ob 6. Na koncu razgovora je grof Clam drju. Korošcu speročil, da ga želi cesar sprejeti v avdi-j e n c i. Dr. Korošec se poća v La-xenburg najbrž i u t r i zjutraj. Natančna ura avdi ence bo se le do-ločena. Načelnik Jugoslovanskena kluba bo porabil priliko, da viadanu iskreno razloži težnje rta^sc^a jedin-stvenega naroda. Zdi se. da se hoče vladar neposredno informirati o položaju in o težnjah posameznih norodov. Včeraj je sprcjel nekatere poljske politike, ki so se prišli zahvaliti za podeljeno jim članstvo gosposke zbornice ter je pri tej priliki poudarjal potrebo plodonosne kooperacije vseh narodov in strank za d brobit države. Nemci so poslali kot svojega repre-zentanta k cesarju — drja. Hochen-burgerja, enega raj večjih škodljiv-cev države: dr. Hoclienburger je bil danes dopoldne v Laxenburgu. Za njim ie cnsar spreiel bavšesra ministra člana gosposke zbornice drja. Fofta ter je ž njim zelo dolgo govo-ril o političnom položaju. Z drlem Korošcem je sedaj pozvan k vladar-ju prvi aktivni p o 1 i t i k i n ljudski zastopnik, repre-zentant ćele narodne delegacije. Popoldne je grof Clam nadijeva! svojo konfercjico. Sprejel je za- stopnike Rusinov, pc:tcm Italijanov in Romunov in konečno so ga ob 4. posetili voditelji Će^kega Svaza. KakŠno prorokovanje raj izreče-mo? Grof CIam*stavi hišo pri strehi in mnogi sodiio, da se tega tuđi za-veda. Zavedati se mora nadalje, da je po vsem tem. kar se ie zgodilo baš on naimanj pri prav en pričeti in izvršiti veliko akcijo. Čehi iu grof Clam. Zvečer izvemo: Ceh i so se vrnili od grof 2 Cl ama s k raino o z 1 o v o I j e n i. V.in. predsednik jim je ponudil — ministra rođaka. Posl. Stransky mu je kratko odgovori!, da naj si pokiiče v kabinet, kogar hoče. Stališče Čehov osrane neizpre-nienjeno. Razgovor je traial le ne kaj minut. Češki krogi imajo vtis, da je grof Clam Cche, U i jih je kot zadnje sprejel, hotel na ni e n o m a razd*a-žiti. Ob 6. se je sestala parlarnertar-na komisija Ceskega Svaza. O po-svetovanju bo izdan po^eben komu-nik^. Divsde et impera? V čeških kregih je krožila danes 5?edcča vtst, ki jo reproduciramo, ne da bi mogli kontrolirati njeno veriet-nost. Govori se, da hoče vlada razbiti češko - jugoslovansko vzajem-nost ter pr^ lobiti Jugo?!ovane za sebe, Čehe pa izolirati. Njihov ostn nastop v parlamentu, da je izzval v vseh merodronih krogili mučen dojem in dokaza], da ž njimi ni mogoče n de-lati«. Vlada da se hoče poslužiti drja Sustersiča in dv. sv. Vukovića, ki naj spravita Jugoslovane v njen tabor in tuđi Nemci, d^ so pripravljeni v ta namen priznati Slovencem razne koncesije. Vuković in Jnsteršič da sta včeraj konfcrirala z grofom Clamom ter imela posvetovanja tuđi z jujarosiovanskimt poslanci. — Kaj vl«?da namerava, to se v trenutku ne da dognali. Vest c!a sta Vuković in i>usteršič konferirala z grofom Clamom, je min. predsednik nekemu našemu odličnemu politiku energično dementiral, poudarjajoč. da se ne spušča v razgovore s pclit'ki. ki v rmbenem oziru nišo legitimirani. Dvorni svtnik Vuković ie sicer skuša! nagovarjati nekatere mu blizu stojeće jugoslov2nske poslan ce za ^revizijo jngos^ovan^ke politike«, toda konstatirati ie, da Jugoslovan-ski klub in njega voditelji nimajo s tem nolitikom nobenih zvez. Pft wM Clam - Marlinica. Prizadevanja grofa Clam-Martinica so pone-srečila in ob 8. zvečer je grof Clam - Martinic pro-sil cesarja, naj sprejme demisijo ministrstva. Ce« sa r j e demisijo sprejel. Grof Clam Martinic je padel, ker se niti Poljaki niti Jugoslo-v a n i nišo dali pridobiti za njegove nacrte in so odklo-nili njegove ponudbe. Parlamentarna komisija p o 1 j -s k e g a k 1 u b a je na ponudbe grofa Ciam - Martinica sklenila, da ie v smislu svoje odlocbe z due 16. i. m. pač pripravljena dovoliti vse državne potrebščine. toda samo novi vladi, nikakor pa ne groiu Clam - M a r t i n i c u. Poljski klub je mnenja, da je sedanji Čas popolno-ma neprirneren za snovanje velikili načrtov in za ustaisovitev posebne^a ministrstva za izvršitev teh načrtov in je naročit svojemu vodstvu, na] sporoči grofu Clam - Martinlcn, da se ž njim o njegovih velikih nacrtih sploh ne misli pogajati. Zvečer je imel grof Clam - Martinic še cn pogovor z načelnikom poljskega kluba dr. Lazarskim. Ta je izjavil, da vstopijo zastopni-ki poljskega kluba le v tem slučaju v nameravano koalicijsko ministrstvo, če bodo v njem zastopane vse stranke. Na vprašanje grofa Clam - Martinica, če zahtevajo Poljaki, da morajo biti v nov em ministrstvu zasto-pani tuđi Čehi, je izjavil dr. Lazar^ki: da, i u d i Čehi, kakor sploh vse stranke. Tuđi Jugoslovani so od-klonili vsako skupnost z grofom Clam - Martini-c e m. Ob 5. popoldne je bil načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec pri cesarju v avdijenci in se je zvečer povrnil v posbnsko zbornico. .Jugoslovanski klub je imel sejo, ka-teri je sledilo skupno posvetovanje Jugoslovanov in Čehov. Skler>i\ stor-jeni pri teh posvetovanjih, še nišo razglašeni. Dr. Korcšec je cesarju izjavil, da Jugoslovani ne mara jo podpirati grofa Clam-Martinica niti mu dovoliti budgetnega provizorija, pač pa da so pripravljeni, dovoliti dr- LISTEK. Internirana v Rumuniji. Minka P. (Dalje.) Družica moja sploh ni odprla ust, le solze so ji curile po licu in zdi-hovala je. Ni mi kanila solza iz očeša, !e peklo me je v prsih, dušilo me je, nekaj mi je stiskalo senci, kakor v klesče. Ura preteka za drugo. Nihče nas ne priđe pogledat in nihče nas ne vpraša, smo li lačni ali žejni. Bilo je že pozno popoldne, ko se odpro vrata in na mah smo vsi na nogah. — V \Tsto, po prejšnjem redu, k reviziji! — zapove komisar. Prebrskalo se je vsak listič pa-pirja, vsaka cunja, vsak predalček kovčka. Ključe smo morali oddati in navesti, kje se nahaja druga prtljaga, koliko je imamo, ako je vse naša last-nina in ne vem kaj še vse. S tem pa ni bilo vse končano. Čula sem nadalj-ni ukaz, zavrtelo se mi je v glavi, menila sem, da se pogreza svet. — Vsak posamezno k predaji denarja! Je pač Vaša lastnina, ali vsled opreznosti je ukazano, da in-terniranci ne smejo sami hraniti de- narja. da ne bi podkupili straž ali koga drurega! — Rada bi bila zataiila sv )je pri-hranke. ali bala sem se. Kako dobro je bilo to, da nisem slušala vesti, mi je bilo jasno sele potem, ko me je otipalo odurno ženšče! Bože moj, v tem hipu sem ga prosila smrti — vedela sem, da je vse izgubljeno — ostalo mi je golo življenje med sovražniki in sama tako daleč, daleč od svojih dragih. Zopet nas zarro. Kakor preje, posedemo kam^rkoli. ter obupno sklepamo roke. A nismo imeli dnlgo časa misliti na r^ipen položaj, uvrstili so nas, kakor se jim je zdelo prav in nas gnali na štacijo. Ustavimo se pred prvo progo, položivši vsak svojo culico pred noge, ter ča-kali. Medve se po nekaj trenutkih odstraniva za nekaj korakov ter se-deva na kovčke. Stražnik pristopi. hoče nekaj reci, a medve se obmeva v stran, kakor da ga ne vidiva. In molčal je. Po preteku dobre pol ure pridr-dra vlak s tovomimi vozovi in tujci iz Calafata. Kratek ukaz in^ naložili so nas v živinske vagone še polne živinske nesnage. Posedemo na kovčke, vsak v temne misli utopljen. Povprašala bi bila rada tega ali one-ga po mnenju. kam da nas peljelo, toda njih globoki vzđihi so mi zaprti usta. Prcmišljujem. Postreiili nas ne | bodo. preostaja samo zapor, to je istina. Toda kje je ona hiknja, kier mi bo preživeti čas? Kako do'go? Morda mesece — leta? Mislim na beg. Kaj, ko bi skočila tu doli, morda se resim: ali če se ubijem, kaj sem pridobila? Tako ne gre, morda se mi nuJi druga prilika in notem. — Misli, same ne-umne misli! — 2eja me — oglasi se sodruga poleg mene. — San-o žeja Va^? Danes še nismo zavzili ničesar. Kaj nas misli-jo izstradati? — — Ne vem! — In zopet je utih-nila. še nikdar v življenju ni vozil vlak tako počasno, kot to pot. Zdelo se mi je. da smo obtičali na polju, rada, bi videla konec potovanja in ven-dar sem se ga bala, akoravno sem ga nestrpno pričakovala; menda za to, ker nisem vedela, kaj še vse priđe. Tako je preteklo več ur. Dospeli smo do Craiove. Počasno uvozi vlak. Na postaji vidim množico ljudi. Menila sem, da nas utabore tukaj v me-stu. Toda motila sem se. Priklopi se več vagonov in naši sotrpini iz Craiove splezajo ravno tako. kakor mi pred več urami v vozove. Ko so vsi nvrščeni, preidc komisija na kontrolo. Zopet nas prere^etajo, zopet nam je pokazati potne liste. | — Koling! — zakliče komisar. | Ne odzove se. IŠčejo ga povsod. a zaman. Poznala sem dobro mehanika iz rnlir»a, bil je vesel fante. Kako in kdaj je izginil, tega še danes ne vem. Me-nim pa. da jo je popihal v Bailesti, ko so nas urejevali v vozove. Mesto njega pa je moral v zapor stražnik, za toliko časa. dokler ne primejo be-gunca. Počasno se začne premikati vlak. Torej še dalje in kam? Nekate-ri so mnenia, da nas pošljejo na kme-te, drugi, da nas utabore tako dobro, da ne vidimo več solnea. Vlak pa dr-dra naprej in naprej brez prestanka. Zdanilo se je, ko dospemo v Piatro. Tu izstopimo. Spet se me polasti mi-sel na beg — toda kam potem? Mogoče ostanemo tukaj in se mi nudi druga prilika! Uvrstili smo se in vsak dobi vode in pol hlebca kruha, katerega smo kaj slastno povžili. Bili smo tešči od prejšnjega dne. Tu smo se nekoliko oddahnili, čakajoč do poznega popoldne. Novih sopotni-kov ni bilo. Pogovarjali smo se o na-daljni naši usodi ter se spomnili, da smo ravnokar povžili prvi državni kruh, ki je bil sicer dober. a za nas tako grenak. Ure so nam potekale hitro in bala sem se onega trenutka, ko moram zopet v voz, kjer ni zraka, ni prostora, ni sedeža — in trudna sem bila tako nezKosno. 2elela | sem si prvikrat konca z dobrim ali slabim izidom — bilo mi je enako. Preštejejo nas in hajd v kletko! Naprej in naprej — vso noč! Ziutraj pridemo v Vakarešti na zahodni strani tik Bukarešte. Straža nam naznani, da nas caka tu dovolj sopatrijotov, da se nam ni bati. še kratkočasili se borno pri brezplačnem stanovanju in rumunski hrani . . . Tu izstopimo in hajd s culico peš do naselbine. Tu je namreč velika kaznilnica za politične kaznjence, katero so med tem časom izpraznili za nas. — Stavba je priprosta, toda ne odurna; zidana je bila v začetku vladanja Karola I. in skoraj prva stavba za take namene. Po cesti je strašen prah. Človek meni, da hodi po pepelu, tako se udi-ra noga. Vzdigujejo se oblaki prahu, sapa se ti zapira, oči te pečejo ter ne-, hotć hropeš v tem morečem vzdu* hu. Ozrem se po sovjetnikih. Glave so se jim sklonile, trudni do skraj-nosti mohanično premikajo noge. Dospeli smo do kaznilnice. Glavna vrata so odprta; zaukazano nam je kre-niti na desno v večjo dvorano ženske, na levo pa moški. Tam čakamo nadaljnih ukrepov. Kar vstopi nadzornik in za njim nekaj častnikov z vojaki. (Dalje prlhođnJIC.) Stran 2. .SLOVENSKI NAROD", dne 22. junija 1917. 141. štev. /avne potrebščine vsaki d r u s: i v 1 a d i. S sklepi Jugoslovanskc^a in Poliskega kluba je bila zapečatena u soda grofa Clam - Martinica n moral je iti cesarja prosit, raj odpu-s t i ministrstvo, kar se je tuđi zgod'lo. Pri svojih rcševalnih poskusih se je grof Clam - Martinic obrnil tuđi do socijalnih demokratov in iim je ponudil imenovanje dr. R e n -nerjazaministrabrez portfelja. Socijalni demokratje so po-nudbo ndklonifi. čcš. da se naccloma ne morejo udeležiti vlade v vojno zapletene države in da smatraj* m^d-narodno delo za mir za svojo prvo nalogo. V trenotku propadania C!am-Martinicevcga ministrstva se je nemška u c volja izlila na nemSkega - ministra - kraja n a d r. Barnreitherja. Dol-že ga. da je od smrti grofa Sturgkha vedno nekaj spletkari!, da je svoje minlstrsk-.r kolege vedno silno oštro kritizira! in da se je tuđi usiavljal nacrtu gnn"a Clam - Martinica glede ustanovitve koalicijskoga mini5.tr-stva. Zdaj je prišlo tuđi na dan, da se nemški politik; sa trsi nUo obraćali do svojega ministra - k r a j a n a dr. Barnreitherja. nego edino do trgo-vinskega ministra dr. Urbana. Na-men teli razkritij je nrozoren: N e niske stranke žele prepreci-ti, da bi postal dr Ba'rnrei-ther zopet nemški mini-ster - krajan. Kako se nastala kriza re$i in kdo dobi naročilo, sostaviti novo minist:*-stvo, še ni znano. Pred padcern. Clam - Marti iic in nemški socijalni demokrati. Dunal 20. junija. (Kor. urad.) Kakor poroča socijalnodemokratiena korespondenca. je ministrski predsednik grof Clam - Martinic pozval tuđi predsedstvo kluba nernških socijalnih demokratov, da mu razloži vladni program ter je pozval klub. da naj pošlie zastopnika v kabinet. Pernerstorfer in Scitz sta izjavila, da odkfnnja načelstvo kluba iz principi-jainih ozirov za stranko udeležbo na sestavi kabineta. Socijalni demokrati pa bodo slej kot prej sodelovali na utrditvi trajnegra parlamer.taričnega reda in na doseli miru med narodi Avstrije ter na u-tavi. ki zajamči ta mir. .Ministrski predsednik je vzel ta odgovor z obžalovanjem na znanje. Proračunski odsek. Posianska zbornica je bila naročito prcrač'jnskemu odseku. naj tekom treh dni konca svoje dela. a odsek je razpruvo zavhkel. ker še ni zaarrtovljena većina. Pri razpravi je poljski poslanec Angermann zastopal nazor, da bi moćna deloma parla-mentarizirana vladi pripravila po-pclnoma parlamentarizirano mnistr-stvo in to potem izvedio pomiajenje Av5tr;jc v smislu svobode vseh narodov. Posl. Biankini je grajal. da se ne obnovi ustavnost tuđi v po-sameznih deždah ter podli več pred-logov glede Dalmacije. Čeh Smrčak je razpravljal o veleizdainiških pro-cesih na Moravskem. Ceh Sedlak je izjavit, da bodo če^ki poslanci glasovali proti vladi, ne pa tuđi proti državnim potrebam. Nemec dr. Schrei-ner se je silno zavzcrnal za jezikovne odredbe ministra Forstnerja pri drž. železnicah. Poslanec Jare se je pri-tožfl proti zapostavljanju poljedel-skih zadrug pri dobavi poljedelskih produktov. Opozoril je. da je pri nas veljavna cena pšenice daleč za ceno na svetovnem trgu ter je zahteval z ozirom na to zviSanje cene za žito. Predlagal je resoluciio, ki zahteva enako postoparne z oersko vlado z ozirom na novo ureditev. oziroma določitev cen za poljeclclske produkte, odškodnino za škodo na po-jih, provzročeno od vojaštva v jugo - zapadnem voinem okolišu, uvedbo ko-rakov za obsežno agrarno reformo in preskrbo invalidov s krpetijskirTii pn-sest\i, noveliranje zakona o vojnih dajatvah v smislu povračila za vojno škodo, podpore za be^unce, stanu joče zunaj tahorišč. plačevanje pri beffiincih rekviriranega blaga in omogočenje povratka v domovino konfiniranim. Končno je izjavil, da bodo Jugoslovani storili vse. da omogočijo delazmožnost parlamenta, ker so stranka, ki države ne zanika, pač pa zahteva temeijito izpremem-bo vladnega sistema v Avstrijl in priznanje enakopravnosti Jugoslo-vanov. Spomialajte se „Rdečega križa". Ogrski državni zbor. Ogrski državni zbor te je dne 21. junija zopet sestal. Dvorani je bila gosto zasedena. Nekako ob pol 4. je prišel v zbornico groi Tisza ter zasedel svoje poslansko mesto v prvi vrsti klopi na desni strani. Seveda ni manjkalo primernin pozdravov. Ko je podpredse«1nik pl. Szasz otvori I sejo, so vstopili člani novega kabineta, na čelu jim ministrski pred-sednik grof Monc Esterhazy, ki je za-sedel prostor pred k!opmi ustavne stranke pred desnim centrumom. Skraj-na levica ga je pozdravila s klici: Živela ?plošna volilna pravica! Po uvodnih besedah predsedujo-čega podpredsednika, ki se je spominjat bonteljev ob SoĆi, je podal ministrski predvodnik £rof Esterhazv program vlade. Predvsem je naglašal, da stoji in pade nova vlada z novo vol i Ino reformo. Požrtvovalnost ljudstva bo morala imeti za posledico tuđi gospo-dar>ke konsekvence. Govoril je o potrebi skrbi za vojne invalide, vojnih vdov in sirot, o stopn učinko-vali znatno na pol /aj. iralijanska brezprimerna armada je imela pred kratkim popol.i uspeh proti pomnoženim bojnim silam sovražnika in se kaže svetu kot zmagovita prvoboritelji-ca za svobodo in pravico. Ime Italije bodo občudovali narodi po stoletjili zopet kot bistvenega fakt^rja sve-tovne politike in svetovne zgodo vine. Seveda stavlja velika naloga ita-lijunske armpde njene vrline na naj-rrše preizkusnje in bo zahtevala še nudaljnje preizkr.Mije trdnosti in sa-mnzatajevanja. Zato pa morajo biti tuđi sklepi parlamenta ti dni in enot-ni in osnovani za vedno trdnejše skupno delovanje z zavezniki in za razočaranje sovražnikov, ki se bodo jako motili. ako so mislili, da so Italija in zavezniki 'očeni. s?mn ker morijo nastati med njimi razliČna mrc-nja o željenih dogodkih. Vsled pui'alj-šanja vojne so nastale nove metode in tako se je preuredilo prometno mi-nistrstvo, ker je promet z ladjami bi-siven faktor za možnost nadaljeva-nja vojne in gospodarskega življenja in ker bi vprasanje premoga moglo orem noćiti vsako vojno in mesčan-sko delovanje. Prejšnii prometni mi-nisrer je dobil nalng. nai vse svoje delovanje v zavezniski Ameriki naperi na pospeševanje tega praktične-era sodelovanja. (Trajajoča veselost in ironične opazke.) Nad-tlje je bilo že unestno, pripraviti skrbno prehod v mirovno stanje na gospodarskem so-cijalnem in pravnem polju, da bi na-vre' prenbrat ne prinesel s seboj tež-K'ili ncprilik. Pod vodstvom nekc^a mfnistra se prične krepka propagandu za vsnodbmanie ljudstva k patri-ioti/mu. (Mrmranje. ironičen smeli.) in tako se ne bo brez ugovora svetost domovine izdajala in ne bo se mok'lo iz snlza trpečih dobivati stru-p:i 7.k oslahlievanje energije armada fn ljudstva. Vsak želi in blagoslavlja mir, ali mir brez zmage kulture in brez iznnpolnitvc narodne osvobo-ditve bi bil nemo^oč in bi pripravil za bližnjo bodočnost novo nečlove-ško vojno. Vlada hoče ščititi v no-tranjosti svobodo in se ogibati rcak-cijonarnega postopanja, ne bo pa za-mudila, varovati brezobzirno in ener-f?tčno notranji mir in vojno disciplino proti atentatom. Vlada si urejuje svojo osebno usodo po vsem. kar prispe-va k zmagi Italije in triumfu kulture. (Živahno odobravanje.) Sonnino, Sonnino je poudarjal dve veliki zgodovinski dejstvi. rusko revolucijo In napoved vojne Severne Amerike, ki se je postavila na stran narodov, ki se bore za svobodo in pravico. Ita-lijanska misija v Ameriki je bila prijazno sprejeta. Vseh Italijanov živa želja je, v bodočnosti sedelovati z Amenko na poti napredka in kulture. Italijanska vlada je priznala rusko provizorično vlado in italijanski narod in parlament zasledujeta s skrbi polnim interesom dogodke v Rusiji, veliki zaveznici, v njenem novem svobodnem življenju. Moramo upa-ti, da dobi ta plemeniti narod na načetih svete demokracije potrebno moČ. da premaza težkoče združene s preosnovo družabnega reda in ustave in da unići vsa sovražna zasledo-vanja, ki bi hotela upropastiti svo-bodni red niskega naroda. V popol-nem sporazumu z zavezniki in v vstrajnem nadaljevanju vojne tiči za Rusijo najsigurnejše varstvo njene notranje svobode in neodvisnosti. (Mrmranje, posamezni klici: prav tako!) Zalostni dogodek z Romunijo je odmeval srloboko v italijanskem narodu, ali močni romunski narod dobi v pravičnosti svoje stvari potrebno moč, da bo premagal izredne težkoče svojega položaja. Romunija se pripravlja na protiudarec in snrernijaio jo vroče želje italijanske-pa naroda. Med glavne točke za bo-doči mir spada vzpostavitev Belgije, Srbije in Crne gore. Skurno z zavezniki postavljamo za cilj svetovne vojne, ki stremi po osvoboditvi podjarmljenih narodov, zedinjenje neodvisne Poljske. Za neodvisnost Albanije smo nastopili po spložnih načelih, ki vodijc naše zveze, Italija nima glede Albanije nikakega drugega priza-devanja kaor ohrambo proti vsakemu morebitnemu \Tnesavan.hi ali zasle-dovanju treh sil. Po mirovnem sklopu si l^odo Albanci sami določili svoj notranji red v političnom, upravnem in gospodarskem oziru. Glede Grške ie rekel Sonnino, da se Italij? ni ude'ežila zadnjih nasilnih odredb. ker ona ne spada med varstvene države, ali tuđi v tem slučaju je povsem sporazumna z zavezniki. Mi Želimo novi kraljevski vladi v Grški naiboliše uspevanje. (Ironična veselost, smejijo se ćelo uekateri ministri.) Glede ciijcv vo\nv je ponovi! Sonnino, da se želi doseči trajen mir in necb!i«>uTii pc.vr.c) za tak mir smatra Italija zagoitovitev nacijonal-nih mej. ki 5.0 onrnmba neodvisnosti io jamstvo za mirovno razvijanih Dogodki na bojiščih. Dunaj, 21. junija. (Kor. urad.) Uradno se ra;:^Kša. VZHODNO BOJIŠČE. Na posaineznih deJili sališko-volfnjs^o fronte se je sovražno ar-tiJjerjjh-ko delovanjie prf sodelovanlu težkih kalihrov čutno ojačilo. Tndi letalsko delovanie ie bilo tu živah-r?ejše. IT.UIJANSKO BOrfSCE. Na visoki rlanoti Sctte Corn-ližuni \e poiekeS včerajšr.]; dan mir-«ic.»rc. D;;i v te? pofcra.Unl so nrtm I^ruiCSii cd 10. iinija sem 16 čast-nikov, 650 niož in 7 strojnih pušU. V pokrajini Colhricon uspešni boji z ročnimi granatami. Naskakovalni od-clelffi ?o v rrednofu; pri Lagazuoju prcpreČITI zafedenje neke rupe s strani sovražnika. JUGO - VZHODNO BOJIŠCE. Mestoma boji s čeiami. Sef gcneralnega štaba. Ho išli no A Berolin, 21. junija. (Kor. urad.) \VoIffov urad poroča: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJIŠCE. Armadna skupina presto-lonaslednika Ruprehta Bavarske g a. Na Flandrskem in v Artofsu fe bil sele zvečer pri boUšem razgledu artiljerijski boj na široki fronti ži-vahen. Mestoma je trajal tuđi, ko je nastopila tema. Blizu obali smo v nočnem napadu vjell več Angležev. Pri Hoogu vzhodno od Ypresa smo včeraji in danes ziutrai zavmili moč-ne izvidne šunke. Tuđi pri Ver-mellesu in Loosu so se ponesrečila sovražna podvzetja. Armadna skupina nemške-ga p r es t ol on a si e d n ik a. Pri Vauxail!onu severno-vzhodno od Soissona so zajurišate včeraj po kratki, močni pripravi z minaml stotnije iz Porencev, Hannoverar.ov in Braunschweigov sestavljenih pol-kov franeosko pozicijo na širini 1500 metrov. Vpad izvršen od preizkušenih napadalnih čet v sovražno crto, .ie bil za nasprot-nika popolnoma presenetljiv. Nekaj nar*adalnih skupin fe vdrlo po približcvalnih potih do rezerv ter v5e!o tuđi tatn neka] mož. Krvave izgube spvražnika so težke. Nad 160 viet?h in 16 stroinih j?ušk smo pripe-ljoli nazaj, nekaj metal min pa raz-strelili. V zavzetih pezicijah smo čez dan zavrnili silne protinapade Fran-cozov. Z močnirn učinkovalnim og-n?em ie prioravljtal sovražnik severo-zapadno od pristave Hurtebise pod-vzetie. katerega izvedba pa Ie izostala vsled našega uničevalnega ognja. Na zapadnem bresru Suippe Je bil zvečer ogenji zelo živahen. V vzhodni Champagn? In na zapadnem robu Argonov so dvignile naše čete v šunku več vjetih iz fran-coskih črt. Armafdna fronta general-feldmarsala vojvode AI-brehta Wiirtembcrškega« Nobenih bistvenih dogodkov. VZHODNO BOJI§CE. Pri Lučku, ob Zloti Lipi, ob Na-rafovki in južno od Dnjestra je bila ruska artiljerija, !n temu odgovarja-joče tuđi naša, delavneiša, kakor zad-n?i čas. Ruske štrafunske oddelke smo na več točkah pregnali. V nizini Strume so se končali hoii holgarskih oostojank z angle-šVimi stotnilami in esksdronl s tem, da se je nasprotnik umaknil. Prvi generalni kvartirni mojster v. Lndendorff. Nem^o veEepno porocilo. Berclin, 21. junija. (Kor. urad.) Wo!{\ v iT^d poroča: Veliki glavni stan dne 21. junija zvečer. Na zapadu dopoldne jugo-zapadno od Lensa, pri V a u x a i 11 o n u injugovzhod-no od Naurova živahno bojno delovanje. Sicer n i-cesar novega. Vojna z Italijo. Boji na tirolski frontL ; Kolnische Zeitung« poroča s tirolske fronte dne 20. junija: Nova bitka na visoki planoti Sette Communi je zadobila izreden obseg. Bobnajoči ogenj je trajal vso noč brez presled-ka in je narasel zjutraj do take ljuto sti. da se je slišalo grmenje po go-rovju vse južne Tirolske. Nova nitka obsega vso frontno dolžino od Asia-ga do Suganske doline. O zaključku infanterijskih bojev za sedaj ni govora in o kaki odločitvi se ne more še govoriti. Toliko je mogoče reci, da so obsežni boji iako tezki in resni. ITALUANSKO URADNO POROCILO. 20. junija. Na visoki planoti asiaški smo poškodovali tekom vče-rajšnjega ljutega ofenzivnega podjetja na več mestih sovražne obrambne naprave in dosegli na nekaterih frontnih odsekih uspehe. Sovražniku smo pri-zadejali jako težke izgube. Hrabre čete 52. divizije so premagale razlju-čeni odpor sovražnika in jako velike terenske težkoče, so zavojevale močne sovražne pozicije pri hribu Ortigari skupno z vrhom, točko 2105, in vjele 936 mož, med njimi 74 oficirjev. Naše številne letalske skupine so podpirale delovanje artiljerije; metale so velike množine bomb na dovozna pota sovražnika in se vrnile nepoškodovane na svoje postojanke. Na ostali fronti neredno srednje delovanje artiljerij. Bitka na zapadu. FRANCOSKO URADNO POROČILO. 19. junija popoldne. V Champagni prečej sile"n artilierijski boj med gorama Blond in Cornillet. Nemški protinapad na pozicije, ki smo jih bili včeraj v tej pokrajini za-vzeli, se je zlomil v naŠern ognju. Sovražnik je imel resne izgrube ter je pustil nove vjetnike v naših rokah. Sovražni poskusi proti našim malim postojankam severno od St. Ouenti-na in pri jarku pri Calonnu so se po-nesrečili. Vjeli smo nekaj mož, med njimi enega častnika. 19. 3 u n i j a zvečer. Poročati n! o nobenem pometnbnem dogrodku. V ostalem precej močno delovanje obojestranskih artiljerij v okolici Craonna. 20. j u ni j a popoldne. Proti koncu noči je sovražnik ^ilno obstre-ljeval naše pozicije med Ailetto in mlinom pri Laffauxu. Časih poneha-joče artiljerijsko delovanje vzhodno od gozda pri ChevraiiKU in severo-zapadno od Reimsa. V Champagni je bilo ponoći obojestransko delovanje artiljerije močno, enako tuđi ob gon Teton, kjer se je ponesrečil sovražni nenadni napad na neko našo posto-janko in pri gori Cornilett. Zapadno od te gore je sledil temu obstreljeva-nju nemški napad, ki smo ga s svojini ognjem razpršili in vrgli nazaj v iz-hodne jarke. V LotarLngiji boji na-trulj. Belgifsko urađno poročflo. 19. junija. Navadno artiljerijsko delovanje, ki je bilo pred brodarsko hišo pri Steenstraetu in pri Het-sasu ponoći posebno moćno. Anglija se pripravlja na zimsko vojno. Rotterdam, 20. junija. Bonar Law je izjavil 18. t. m. v spodnji zbornici na neko vprasanje: Angle-ška vlada upa, da se bo še letos od-ločila in končala vojska. Vlada bi pa zanemarjala svojo dolžnost. če bi že zdaj ne računala na daljšo dobo vojske. Zahtevala bo zato od parlamenta kredite tuđi za vojno pozimi. Zarota v Parizu? Bern, 20. junija. Na odredbo vo-jaških oblasti so v času od 13. do 15. junija v Parizu zaprli 21 oseb, kate-re dolže veleizdaje in poskušenega zločina proti deželni brambni sili. Med zaprtimi so tri ženske in en duhovnik. Čuje se, da so oblasti prišle na sled zaroti, ki je imela prekucij-ske namene. Trije obdolženci so Rusi, ki so sele pred kratkim prišli na Franeosko. Baje so oblasti prestregle pošiljatve tiskovin proti vladi In pro-U vojski, ki so bile namenjene za fronto. Ženska voliJna oravica ia An^le^kem. Amsterdam, 20. junija. Angleška spodnja zbornica je odobrila s 365 proti 155 glasovom načelno žensko volilno pravico. 141. 5tev. .SLOVENSKI NAROD', dne 22. junija 1917. Stran 3. Položaj na Ruskem. RUSKO L RADNO POROClLO. 15. ju nija. Zapadna in ro-munska fronta. Infanteriisko streljanje. — Kavkaska fron-t a. Tekoin našega streljanja na Turke pri Tirebotu je izbruhnil v mestu velik požar, ki je je skoro popolnoma uničil. Konstatirali smo m>jno eksplozijo. Napad turske kavalerije na našo stražo pri prelazu Garamc je bil odbit z našim ognjern. Dne 10. junija so napadli Kurdi v pokrajini vzhodno Kerinov pri vaši Hosrota-badu enega naših transportov. Enajst kozakov. ki so spremijali transport, se je branilo z ognjem iz pušk proti 200 Kurdom, dokler ni prišla infan-terija. nakar je bil sovražnik raz-pršen. 16. j u n i j a. Z a p a d u a fron-t a. Na raznih delih fronte topovski in inianterijski ogenj. Dne 15. junija so obstrelievale naše baterije tekom noči pri Selvovu zbrane sovražne rezerve. — Rom unska fronta. Infanterijski ogenj. — Kavkaska fronta. Infanterijski ogenj in brez-pomembni spopadi med patrulj.imi. 17. junija. Z-a p a d n a f r o n-t a. Infanterijski ogenj. Pri Lisjecu, jugo - zapadno Stanislava, so prcdrli naSi izvidniki sovražne žićne ovire, rridrli tja za neko izpostavljeno po-stojanko in razpršili posadko. — Romu n s k a in kavkaska fron-t a. Infanterijski ogenj. 18. junija. Na zapadni in romunski fronti ogenj pušk. — Kavkaska fronta. V pokrajini jugo - zapadno od Kalkita so po-tisnili naši izvidni ocidelki turske po-stojanke nazai. Of:r7> - ■..--•> nje Knrdov v okoi. Celiksemaka, 10 vrst severno od Ognota, ter v okolici De-hikulana, 30 vrst vzhodno od Senne-f?a smo z ognjem zavmili. V pokrajini Baba gurgura, 60 vrst vzhodno od Senneha. smr> raznršfli velik od-delek Kurdov. ki so izvršili za našimi črtami rid. Duma za ofenzivo. Stocktiolai, 2fi. juniui. Puma, ki zdaj zboruje, je zelo zavzeta za na-daljevanfe vojske. Posebno središče zahteva. naj se nastopt na hojišču in da najostreje postopajo proti medna-rođnim hujskačem desnice in proti časnikarjem. Nasilje proti Grški. Grška vlada. London, 21. junija. (Kor. urad.) Reuter. >Daily Mai1'< izve iz Aten. da je ministrski svet sklenil. ustanoviti kolegij iz dveh zastopnikov atenske in dveh zastopnikov solunske vlade, da se nosvetujejo o reorganizaciji zedinjene Orške. V slučaju nespo-razumljenja bo odločal od vrhovrte-ga komisarja imenovan z^stopnik. Kralj Aleksander se ie iimaknfl na svoje posestvo v Kephesisu. »Times poročajo iz Aten, da sta Venizelos In ionnart izdelala nacrt za preustrojitev £rs"ke *iade, tako <3a dobe venizelisti notranje. justično in vojno ministr^tvn. Kra!? Konstantin. Thusis (Švicah 21. junija. Kralj Konstantni je dospel z rodbino in spremstvom danes zvečer sem. Kolodvorski trg je bil od voiaštva zaprt. Amerika v vojni. Američka vojska v zraku. Dunaj. 20. junija. »New York He-rald- poroča, da je ,>Aeroklub< Zedi-njenih držav predlagal predsednikom senata in reprezentantske zbornice, da naj da na glasovanje kredit 2500 milijonov dolarjev za povzdigo voja-ške službe v zraku. Klub priporoča izvežbanje 10.000 leta!cev fn gradbo 40.000 letal tekom 18 mesecev ter skuša dokazati, da je visoka Številka 2~00 milijonov morda najuspešnejše sredstvo, da se zada Nemčiji odloči-len udarec. VVilson za Belgije Haas:, 20. junija. Wilson je izja-vil belgijski komisiji, da se bo Amerika bojevala. dokler ne bo Belgija zopet vzpostavljena. Borba za mir. Delegati Jugoslovanske socijalne demokracije v Stockhoimii. Kakor poroča graško socijalno demokraško glasilo bodo delegati ju-sroslovanske socijalne demokracije v Stockholmu sedrugi Jožef Kopač. Anton Kristan, dr. H. Tuma. ČeSki delegat! v Stockholmu. Stockholm, 20. junija. Stock-holmski poročevalec *Az Esta« je srovoril s češkima delegatoma Ha-bermannom in Nemecem, ki sta izjavila, da morata molčati, ker bi vsa-ka predčasna izjava lahko povzročila slabe posledice in neprilike. Angleški socijalisti. Stockhotn, 21. iunija. Većina an- gleških socijalistov je za obnovitev pr»polnoma neodvisne Belgije, za iz-praznjenje severne Francoske in njeno obnovitev na račun okupanta, za zedinjeno neodvisno Poljsko in za uvedbo popolne enakopravnosti vseh narodnosti v Avstro - Ogrski, ter je demokratizacija Avstro - Ogrske eden glavnih pogojev za trajni mir. Končno so amrleški socijalisti in de-lavd proti uospodarski vojni po skle-njenem miru. Spletke v švici. »Neue Zliricher Zeituns« javlja, da je nekdanji dunajski dopisnik londonske »Times* priobei! zdaj članek, v katerern trdi, da se vrše v švici dogovori zastopnikov mednarodne velefinance z zastopniki avstrijskih velebank zaradi m i r u . ki naj se doseže pred premasanjem Nenuije in Avstro - Ogrske. Velefinanca se trudi preprečiti nezgodo Avstrije, ker ima na Avstrijskem in na Ogrskem ogromne svote naložene in se žanje boji. »Neue Ziiricher Zeitung < pripo-minja prav dobro, da je Avstrija jako trdna i:i se nima ničesar hatt. Zacno pa razkriva »Neue Ziiricher Zeitun^« druisO spletko. Pravi, da se mitde v švici razni »*ivi možje« francoske diplomacije in pletejo n'ti na Dnnaj in v Monakovo za nekako zvezo Habsbursr - \Vittelsbach proti Beroli-nu in snekulirnjo pri tem rta sodelo-vanje katoliških krogov. »Neue Ziiricher Zcitimg« '"ma jr novo prav. ko pravi, da je solidarnost družin Habs-bur^r - Hohenzollern :n \Vittclsbach kar najpopo!ne??a in bi se take spletke označene tendenee čisto gotovo izjalovile. Posredovanje odstopivšega s"vi-car^ke^a vod je Hoffmanna za mir med Rusijo in med cenrr *;ntnii drža-vami, je v francoske ni delti Švice napravil seveda ves dru?ačen vtisk, kakor v neins'vein delu. Fran-coski Švicarji Pač simpatiziralo s Francijo in z entento, kakor simpati-zirajo nem^ki Švicarji z Nemčijo in z Avstrijo. Razkritje o posredovanju za mir je dalo povod, da je bil v Že-nevi sklican shod, ki se ga je udcle-žilo nad 15.000 oseb. Shod ie zahte-val, naj vlada določi posebno komisijo za preiskovanje Hoffmannovcga postoranja. Po shodu so bile demonstracije pred nemskim, avstrijskim in turskim konzulatom in je bil nekaj o^rožen grb nen škega konzulata. — Švicarska vlada je zaradi teh do^nd-kov izrekla konzulom svoje obžalc-vanje. Vobče je vsa Švica edina v tem, da je Hoffmann hudo grešil proti dolžnosti nevtralitete. Berolin, 21. junija. (Kor. urad.) VA'olffov urad poroča: Cesarski za-stopnik v Bernu je vsled poročil iz Ženeve takoi govoril pri političnem departementu o izgredih. Uradnega poročila tam še ni bilo. Meneč, da se je slučaj pripetil tako, kaknr sporo-čeno. je politični departement Irre-kel svoje obžalovanje. Nadaljnji ko-raki so pridržani. Nofponiepolitičn! polože;. Grof Aladar Zichv in dr. Ivan Šusteršič. >Pesti Naplo^ poroča. da je dob'l grof Aiadar Zichv o priliki svoje .a imenovanja hrvatskim ministrom već čestitk iz Hrvatske. Bosne - Hercegovine in Avstrije. Med gratulanti se nahaja tud: deželni glavar Kranjske in predsednik S. L. S., državni posla-nec dr. Ivan Susteršič. Poveljnik »Novareja in poroČnika linijske ladje pilota Banficlda. Radoslavov pri cesarju. Dunaj, 20. junija. (Kor. urad.) Cesar in cesarica sta danes ob V41. popoldne sprejela bol^arskega niini-strskega predsednika Radoslavova v^ posebni avdijenci. Cesar je podelil bolgarskemu ministrskemu predsed-niku veliki križ Leopoldovega reda v briljantih. Hrvatska kriza. Posvetovanja ojrrskega ministr-skega predsednika z zastopniki hrvatskih strank še nišo končana. Hrvatsko - srbska koalicija je protestirala proti imenovanju grofa Zichvja za hrvatskega ministra, a grof Ester-hazy se je postavil na stališče, da je protest neopravičen. Dalje je koalicija izjavila, da ni nikakega vzroka za hrvatsko krizo in da odklanja kooperacijo s strankarni, ki ne priznavajo nagodbe. Grof Esterhazv je naznanil koaliciji svoje predloge glede imenovanja nove hrvatske vlade in vpra-šal, če hoće votirati financijahio nagodbo ter proračun, na kar bo koalicija pozneje odgovorila. — O zastop-nikih stranke prava (Frankovcih) in o kmečki stranki poročajo. da sta pripravljeni sodelovati pri sestavi ooye vlade in jo vođpiiaU dasti zm ozirom na balkanski problem, pri katerem so Hrvati interesirani. Baje je dr. Aleksander Horvat v imenu te stranke izjavil, da Je pripravljena zapustiti svoje državnopravno stališče in se postaviti na stališče nagodbe. — Nekdanji hrvatski ban baron Rauch, ki se je zaradi hrvatske krize mudil v Budimpešti, je pred rešit-vijo krize odpotoval. Poročijo. da ni zadovoljen z nameravano resitvijo. — Pri pogovorih s hrvatskimi stran-kanii je ministrski predsednik grof F.sterhazv izjavil. da je treba najprej urediti še nerešeno politično afero. To afero so vzbudile obto'.itve, ki jih je izrckel madžarski poslanec Sme-reczanv v ogrskern parlamentu. Znano je, da so ondnl^enj hrvatski po-slanci sami zahtevnli sodno preiska-vo in ie ta že v teku. Demonstracije za splošno ?n enako volilno pravico v Budimpešti. Budimpešta, 21. junija. 'Ogrski kor. urad.) Danes okoli 8. zvečer se je zbrala na velikem trgu pred parlamentom številna množica največ iz članov socijalno - demokratične stranke, ki je demonstrirala za splo-šno, cr^i!"^, direktno in tajno vnlilno pravico. Rilo je več govorov, katere so spremljcvali dernonstrantje s pozivi: 2iveia splo^na volilna pravica! in klici ^Fljen!« na orrofa Fsterhazv-ia in -Hol ž niim!> na ?rofa Ti°-zn in nasprotnike splo?5ne volilne pravice. Potem je sla množica do klubn demokratične stranke, kjer so bili zopet crovori. Nato je šel sprevod do redak-cij opozicijnnainih listov »Az lTis7as< in ^Biidapesti Hirlap«. kicr so bila okna rn^bitn. Potem se je sprcvod razšel. Resnih incidentov ni bilo. Mi \l RMffi MH. V italiianskem vietništvu se nu- haja po seznamu izirnb št. bSQ: Ivan Brčar. cnol. prostov. narednik p. S0. iz Sežane. V istem seznamu je naveden tuđi Stanko Ormek, cnol. prost, poddesctnik p. 97. iz Trsta, ki je bil ranjen in vjet v Itnlili ter se ie vrnil kot zairjenjeni vo?ni invaiid. Bče se Jožefa S i m s i č roj. M e d v c s c i k iz Gorice. — »Posre-dovalnica za ?oriške besunce v Ijubliani«. Duna^ka cesta 38/T. Dnevne vesti. — ,.S!ovenec ni pijonir kulture !" To sodbo ie izrekel o nas Slovencih neki poročevalec švicarskega lista „Neue Zurich. Ztg.a. Mož je obiskal našo zmagovito soško fronto ter popisuje svoje vtise, koje je pridobil s tem obiskom. Popisuje, kaj je armada z našega Krasa napravila ter opozarja na solato in drugo sočivje, katero dandanes pridehije naš vojak na kraških tleh, kjer so prej domaćini gojili kvečjenui malo vinograda, nekaj njivic in sploh skoraj nič sočivja. Sicer mož prejšnjih razmer nikdar ni opazoval, ali vzlic temu sklepa: dcr Slovene ist kein Kul+urpionier! Večje površno?ii — taka površnost spada med glavne last-nosti vsakega nemškega poročeva'ca! si ne moremo misliti. Ta clovek, ki prej slovenskoga Krasa nikdar videl ni, si upa izreci tako so^ibo o prid-nem slovenskem rodu, ki je v čednih vasieah živel na kamnitem Krasu ter ž njega brez državne in deželnc podpore stolkel, kar se je dalo! Pri tem pa švicarski jud še piše, da je armada ustanovila vodovode po celem Krasu in tuđi nebroj lepih čest! To je ravno, vodovodi in ceste, katere so stale milijone, omogočujejo vse drugo obdelovanje Krasa, nego je bilo ono, ko ni bilo ne vode ne primernih občil. Takim korespondentom bi torej svetovali, da naj molće in da naj, če se jim podeli čast obiskati našo fronto, r,e pljuvajo na narod, katerega ne poznajo! — Ranjen je bil dne 11. junija na italijanskcm bojišču v nogro gosp. po-ročnik Jui; Riko ter se zdaj zdravi v tukajšnji deželni bolnišnici. — Imenovanje v politični službi. Dežclnovladni konceptni praktikant Ivo P o I i a n e c je imenovan za tie-želnovladncjra koncipifta. — V pokoj ie stopi! višji dežel-nosodni svetnik gosp. Jakob Topla k v Ljubljani in bil tem povodom odlikovan z redom železne krone Hl. razreda z onrostitvijo takse. — Lradnikom denarnih zavo- dov se naznanja, da se vrsi v nedeljo. dne 24. junija ob 10. dopoldne v salonu restavracije »Mrak« na Rimski cesti občni zbor Društva jugoslovan-skih uradri'vov denarnih za vodo v. krajevna skupina Ljubljana. S tem občnim zborom se začne zopet delo-vanjc tega društva, katero se je vsled razmer. nastalih ob izbruhu vojne prekinilo. Z ozirom na to, da je sta-novska organizacija zlasti v seda-njem času v obrarnbo stanovskih in-teresov ter zboljšania gmotnega položaja uradnikov zelo potrebna, se vab?jo vsi uradniki denarnih zavode, da se tega občnega zbora y čim mivfifiimi Štavila mkiirifa s ~: — NI. produkclfa gojencev Olas-ben« Mitfce, ki se je vršila snoči, je dosegla v svoji popolnosti že stopnjo Matičnih koncertov. Vse točke brez izjeme so bile kar najboij skrbno proučene in so nastopajoči gojenci in go-jenke pokazale v njih svoje najboljše znanje, izvežbano in poglobljeno v soli izbranih učiteljev-mojstrov. Dasiravno bi bila podrobnejša ocena te tretje produkcije zelo umestna, si jo odre-kamo. — Meseni dehliski licej. Vpisova-lo se bode dne 28. junija od 8. do 9. dopoiiine na TurjaŠkem tr^u št. 4 II. nadstropjj. Zaradi pomanjkanja prostora se bode sprcjelo Ie omejeno število novih učenk. Sprejemni izpit se vrši dne 28. junija oh 9. dopoldne. — V Ljubljani je umrla gospa Karolina B i r s a roj. K r a v o s. Pogreb bo iz Streliške ulice 39 ob 6. zvečer. Naše sožalje! — Umrla je včeraj ob 4. popoldne v deželni bolnišnici blaga in narodna gospa Ana Mrak roj. Ber-gant, soproga bivšega ućitninskega pre^lednika in gostij^ičarja. Lahka ji zemljica, preostalim pa naše sožalje! — Umrla ie včeraj sospa Uršula Hočevar v starosti 75 let, po dol-gi bolezni. Preostalim naše sožalje! — Nagla smrt. Na Poljanskem nasipu je padla na tla 7S!ctna Helena Zidan iz Štepanje vaši. Obležala je mrtva, zadeta od kapi. — Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. V času od 10. do 16. t. m. se je rodilo v Ljubljani 8 otrok, mrtvorojen je bil 1. umrlo je pa 55 oseb, med njimi 14 domačinov. Umri je l^za ošpicami, 8 oseb pa je umrlo za letiko, med njimi 4 tujci in 1 oseba vsled mrtvouda. Oboleli so za škrlatico 1 domaćin, za tifuzom 12 vojakov in za grižo 20 vojakov. — Plemeoske prasce bo Kranjsko dežeino mesto za vnovčevanje živine oddajalo v soboto, dne 23. junija ob 8. dopoldne na pristavi Cesta v mestni log Št. 15. Vsi oni. ki so na-ročili prasce, oziroma iih hočejo še naročiti, naj se točno oglasijo na omenjeni pristavi. Avtomofcilska nesreča. Med Idri-jo in Godovičem v Zali pri »Brusovi grapi« je padel erarični tovorni av-tomobil s ceste kakih 20 m nizdol v Krapo. Poškodovana sta nevarno oba voznika in orožnik Josip Bajec iz Go-doviča. Vse tri so spravili v vojaško holnišnico v Idriji. Nesreča je nastala, ker se je pokvarila vodilna naprava na avtcmobilu. Nesreča na železnici. Med Ko- sano in Gor. Ležečami so našli ob progi nekega infanterista vsega raz-mesarjenega. Gotovo je padel z vlaka in pnšel pod kolesa. Seme neke strupene rastline je 7aužil v Kranjski gori štiriletni deček Anton Krsnik in drugi dan umri kljub zdravniski pomoći. Izprsznjena shramba. \' Koroški Rcli so izpraznili posestnici Mariji \oč shrambo neznani tatovi. Odnesli so 5 svinjskih jrniati. 30 klobas, 5 hlebov kruha, moke, sladkona. kave itd. Pri sosedu pa so odnesli posodo svinjske masti. V gosti'ni pri Načetu na Martl-nnvi cesti ie bilo dne 14. junija nabranih kakih Y\ kron, polovico za oslc-pele vojake, polovico za Ciril - Meto-dovo družbo. Zhirakc je najbrž po-zabil oddati denar in se ga s tem na to opozarja. AprovSzaciJa. -f- Oddaja mesa na rumene iz-kaznice po znižani ceni. V soboto, dne 23. junija popoludne se bo iz aprovizačnega skladišča v cerkvi sv. Jožefa oddajalo goveje meso na vse rumeno izkaznice po 2 K kg. Določa se naslednji red: od * 4 na 1. do 1. ure vse številke rumenih izkaznic s črko A. Rumene izkaznice s črko B dobe meso: od 1. do j 22. ure štev. 1—20 23. št. 401—600, od ' :3. do 3. št. 601—800, od 3. do 'M. št. 801—1000, od V?4. do 4. št. 1001 do konca. Rumene izkaznice s črko C pridejo na vrsto: od 4. do 1h5. ure št. 1—200, od 725. do 5. 201—400, od 5. do ] 26. št. 401—600, od '/26. do 6. št. 601—800, od 6. do V27. št. 801—1000, od J 27. do 7. št. 1001— 1200 in od 7. do V28. št. 1201 do konca. Meso odpade na 2 osebi \'i kg, na 3 in 4 osebe V* kgT na 5 in 6 oseb 1 kg, na 7 in 8 oseb I1 4 kg, in na veČ kot 8 oseb 1 V« kg. Vsaka stranka mora prinesti s seboj poleg rumene izkaznice tuđi novo mesno iz-kaznico. Stranke naj pripravijo tuđi drobiž. Razne stvari * »Kruha, ne novih ihinistrov.« Včeraj dopoldne je poskusilo na Du-naju več sto žensk priti pred državni zbor, da bi tam demonstrirale zaradi težav z živili. Predno so prišle do dEŽaiaitfEA «>w\yft tih je w*n^i* razncs Sila. Ženske so kllcale: »Kruha nam treba, ne novih ministrov!« * Za pri i so na Dunaj u bivšega mestnega akcestista Petra Malineka, ki se je bil pri aprovizaciji navadil kup-Čevanja z živili in svojo izvežbanost porabil v to, da je raznim ogrskim in budimpeštanskim trgovcem prodal ino-zemsko kislo zelje, ki ga seveda ni imel, na katero je pa vendar izvabil trgovcem 132.000 kron naplačila. * V franeoskem parlamentu je poslanec Pugliesi - Conti predlagal, naj se kaznuje kot zločin vsak poskus od vlade nepoob!a>čenih ljudi za kako mirovno posredovanje. V dotičnem govoru je Pugliesi - Centi dokazoval, da je mednarodna socijalistična organizacija sarno instrument Nemčije in da je bil njen ustanovitelj Karei Mane v službi Hohenzollernov. * Novo bojno orožje. .Baselef Nachrichten" poročajo, da so Angleži pri zadnjih bojih na Flandrskem po-skusili uporabo novega orožja, ki je imenujejo angleški listi „palico s pe-trolejcrn14 ali „topič z gorečim oljemM. An^leškim listom je vlada prepove* dala, popisati to novo orožje, ki poši-lja na velike distance eksplozivne projektile. Kadar poči tak projektil, napravi bajc strahovit hrup in razprši vse okrog sebe gorečo tekočino. * Poslanci v uniformi V držav-nem zboru je imel štajerski poslanec Neunteufel velik govor o — vojaŠki uniformi. Tuđi podpredsednik gospo«-ske zbornice knez Furstenberg je pri-šel na sejo v uniformi polkovnika z bajonetom, dasi bi morda prišel v za-drego, če bi ga kdo vprašal, kje se je kot polkovnik kaj izkazal. Tuđi naš dragi rojak poslanec in polkovnik vitez Pogačnik je nastopil v uniformi. Ujedljiva „Arbeiter Zeitung" se pa ob tem spodtika, češ, poslanci so izvo-ljeni v parlament kot- zastopniki svojih volilcev, ne kot pripadniki armade ter n2j strogo razlikujejo med vojno civilno funkcijo in vojaško službo. * Feldmaršal Benedikt. Ministrski predsednik je izposloval, da je bil poglavar »N. Fr. Presse .Moric Benedikt imenovan za člana gospodske zbornice. Ker je Benedikt to dostojanstvo sam primeril najvišji vojaški časti, se ga je prijelo imenovanje feldmar-šala. Zdaj pa so se našli neprijetni Ijudje, ki so spomnili ministrskega predsednika na govor, ki ga je sam imel 20. decembra 1909 in v katerem je »N. Fr. Pr.« in s tem tuđi njenega feldmaršala ožigosal. kot najgršo ob-rekovalko češkega naroda, ki vedno vliva olje v narodne boje in jo ime-noval hijeno na bojnem polju. Da »N. Fr. Pr.« ni ustavila svojega po- . četja, je notorično; feldmaršal Benedikt se torej ni premenil. Kako pa, da ga je baš grof Ciam-Martinic spra-vil v gospodsko zbornico? * Prepir za Slovake. Madžari so se čeških aspiracij na slovaški del ogrske dežele zelo prestrašili in po-skiišajo te aspiracije fzpodbiti na vse načine. Zaleteli so se ćelo k znanosti. Oglasil se je zdaj ćelo bivši justični minister v Fejervarijevem kabinetu1 dr. L a n y i . ki ga imajo Slovaki šc v dobrem spominu izza raznih dr-žavnozborskih volitev. Lanyi pravi, da so češke aspiracije na slovaško ozemlje atentat na integriteto ogrske države in da se dajo uresničiti Ie s krvavim bojem na življenje in na smrt. Povrh pa poskuša Lanyi se utajiti plemensko soroclstvo Cehov in Slovakov. Pravi nanireč, da so Slovaki prvotno govorili slovensko-hrvatski jezik in se sele v 15. in 16. stoletju pod vplivom husftstva naučili češkega jezika, rako da govore dandanes češko - slovensko - hrvatsko zmes. Snj nekaj resnice zna biti na tem. Svatoplukova država je me-jila ob slovensko - hrvatsko posest — jezik je bil skor eden — in Sele prihod Madžarov na Ogrsko je ta zvezo prebil in ločil Svatoplukovo državo od južnih Slovanov. Toda od tedaj je za dolga stoletja prenehal vsak stik med Slovaki in južnimi Štovani, eni in drugi so se samostojno razvijali, Slovaki zlasti pod češkim vplivom, saj so bili svoj čas že v ozki politični zvezi s Češko kraljevino, in danes se čutijo Slovaki, kar jih je narodnozavedih, s Čehi vred za edinstveni narod. A zanimivo je, da si madžarska znanost ne zna druga-če pomagati, kakor s sklicevanjem na dejstvo. ki je že pred 1000 leti iz-ginilo iz sveta. Za živce pomirljive, bolečine to-lažeče ovritke in vdrgnjenia vzemuuo Fellerjev bla^odejni. antiseptični rastlinski esenčni fluid z znamko »Elsa - fluida. Predvojne cene. 1^ steklenic posije franko za 7 K 32 vin. lekarnar E. V. Feller. Stubica, Elsa-trg št. 23S (Hrvatsko). Od mnogo zdravnikov priporočeno. Daleč čez stotisoč zahvalnih piseni- (fu) SupmiBiaHe se ol ootlovili I Wim& M\ voli! acH! ^—*——^——^^^^— ■ - - Stran 4. „SLOVENSKI NAROD*, one 22, junija 1917. 141. itcv. Književnost. — »Slovenski Pravnik« ima v stev. 1.—4. letošnjega letnika nasled-njo vsebino: 1. Dr. Vladimir Knaflič: Avstrijsko carinstvo in ideja »Srednje Evrope«. 2. J. Sernec: Zaveza-nec. 3. Hilarij Vodopivec: Neftaj o novejših dnvcnih zakonih. 4. Iz pra-vosodne prakse. A. Civilno pravo, a) Ce se snfdeta pravica žene do prehrane napram možu (§ 91, 1264 o. d. z.) in pravica potrebnih staršev napram istemu možu kot sinu (§ 154 o. d. z.) je obema zahtevkoma kot po-polnoma enakopravnima enakomer-no ugoditi, ali vsaj po razmerju nji-hovega obsega. b) Izjemno določbo §-a 168 o. d. z. (novo besedilo) je moči uporabiti le pred rojstvom neza-konskega otroka. c) I emeljem opo-roke, napravljene pred prvo novelo (ces. naredba od 12. oktobra 1914 št. 276 drž. zak.), je izmeriti za za-pustnikove otroke nujni dedni dclež po prejjšnjih določbah obč. drž. zakonika (§§ 765, 757 o. d. z.). d) K vpra-šanju zavarovalne prepustitve last-nine: S kupno pogodbo v zavarova-nje terjatve se ne pridobi niti lastnin-ska, niti zastavna pravica na blagu, ako ni bilo telcsno izročeno. — »Con-stiturum possessoriurn« ne more biti sredstvo za pridr-bitev zastave. — Pogoji za pridobitev zastavne pravice s simbolno tradicijo. (5-i 449 do 452 o- d. z.). e) Od dne domika gredo zđražitelju vsi pridelki neprcmie-nine (§ 156 izvrš. r.), brcz vsakega povračfla. stroškov. B. Kazensko pravo, a) Za udn hudodelstva javne posilnosti z izsHjevanjem po § 9S b) k. z. zađcoča objektivna spo?obnost, pripraviti koga v strah. Da bi se tuđi deianski bal, ni potreba. 5. Izpred upravnega sodišča. a) Ako občinski rrcdstoinik ste.vbne prošnje ni rešil meritorno, ne more dež. odbor (istr-ski) preko njeea pedeliti stavbnega do voljenja. 6. Razne vesti. j I 7,i „5i?ći križ": UsUižtenci fcarona Borna gozdarskega u rada v Tržiču so darovali .Rdečemu križu" nabranih 38 K, za k?r izreka društvo toplo zahvaio. — G. Josip Lavtižar, posestnik in občinski gerent v Kranjski nori, je pristopil k „Rdečemu križa* kot ustanovni član s 100 K. ♦ * « Prosto vol ini pr!spe\ki za vdovsVf in •frotir :\'i sklad c. kr. črnovojiiskega okraj-nega poveljstva št. 27. v Ljubljani. Glasom poročila upravnegn odbora so d->st»eli temu skladu sledeči densrni prispevki: XI. izkaz: črnovojniški žeW-rco CmaOvi oddekk, Št. Pet?r na 53 K 62 h, Krvi >~) K, — Lavoslsv Crjnfe'd, 'rnovomiški korpcraJ 10 K, iV^kso Pau-, narfporoč~ix 50 K. August Dre;sc, nađnoro'iik, 10 K, osobje c. l:r. ćrnovojniŠKega okraju, poveljstva št. '27. Ljubljana, 23 K -44 h, Franja Zidar, trgovčeva soprega, Ljubljani, 100 K. D Votof.-k We-n;crhrcr, polk. zdrav. 10 K. Ivan Oas etti, poročr !:. 10 K. Ivan Moč?n, poročnik, 10 K. Grof Albert Coronini-Cronb'rg. ritmojster, 50 K". Josip Pe*erne1, pod-uradrak, Idrija, 2 K. Josip Reven, poduračnik, Idrija 1 K. Božidar Hribar, ^rnovojnik. 38 K 45 h. Dr. GabrijfI Hočevar, polkovr.i zdravnik, 25 K, Oton Sevdi, zobotehnik. Lji-Mjana, 20 kron. KarI Bušatto, *nva!M, Trst/ 10 kron. H*>r:;k Petcnel. gereiu, Fostojna 10 K. D:. Pave! Skaberne, nadporočnik - avćitor, 20 kron. Ivan Zakotnik, obeinski predstojriS^, Z/. Ši5ka, ".0 K. Anton Orzan, n2dporočnik, 10 K. Fran Šaler, fiuančne straže re=p:cijent, Me'.lika, 2 krone. Dr. Ivan Voves, vlšji rdravn:k, 10 K. Jv}v. vitez Wenusch, nadporočnik, 50 kron. Josrp Delpiaro. rndporočm :, 10 K. Fran Jar. i gaj, nadborooiik, 10 K- Rudoif b?ron TcjL:cnbudi, nadporočnik IO K. Zdenko Kyse'y, nadpcročnik, 10 K. Kranjska hranilnica, Lubljana, 3000 K. Josip Mihtlčič, cestar, Metlika, 4 K. Davorin Rovšek, fotograf, Ljubljana, 10 '"on Romeo Maini, "rvslid. Trst, 132 K 31 h. Dr. Miroslav Marinitsch, nadporočnik-auditor 20 kron. XXXI? z37O?irek pr^^evltov, kišo |ilt to 31. ma|a 1917 vroslri; c. kr. dežel-nemu predsedni5tvu n^slednji d^rovalci: A V prid društvu .Rdeči križ': Gozdsrski urad g. baron Berna pri Sv. Katarini, darilo, 10 K. Vi^ja drž. realka v Ljubljani, 1° o popusta plač, 77 K 79 v. Župni »rad v Mengšu, darilo, 180 K. Josip Lindič, Sla'jfivrh, darilo, 10 K. -Josip Zidar v Ljubljani 187 kron 50 v. Rodbina pl. S?!omon, raesto nagrobnega venca, 10 K. — 475 1C 29 v. - Zraven znesek prejšnjih seznamov 163.398 K 43 v. S k u p a j 163.873 K 72 v. B.Vprid vo jnooskr bniške ga zaklada: Okrajna glavarstva 1° o popusta plač: v Postojni 26 K 96 v, v Krškem 20 K 75 v, v Ko^evju 2S K 05 v, v Kranju 25 K 42 v, v Kamnfku 17 iC 63 v, v Črnomlju 15 K 73 v. Jcslp Zidar v Ljubljani, danio, 19 K 80 v. Okra*ni glava:stvit lc o popusta plač: v Liiiji, 36 K 84 v, v Loga'cu, 15 K 81 v. Dcželna vlada v Ljub'jani, l°/o popusta plr.č, 174 kron 99 v. Josi^ Zidsr v Ljubljani, darilo, 93 kron 75 v. Ga. dr. Scemrtnn v Ljubljani, darilo, 10 kron. Okrajni glavarstvi, F.c popusta plač: v Ljubljani, 16 K, v Krškem 20 K 23 v. — 521 K 95 v. — Zraven znesek prejšnjih se-znamov 134 669 K 46 v. S kupaj 135 191 K 41 vinarjev. C. Doneski iz nabiralnikov: Dav-čni nradi: v Ljubljani, 105 K 69 v, v Ložu, 42 K 75 v, v Mriji 33 K C8 v, v Kočevju 1020 K 10 v, v Škoiji Loki 62 K, v Idriji 5K, v Novem mestu 407 K 38 v, v L'ublj?.ni 102 K 50 v, v Cirknici 146 K 50 v, v Idriji 41 kron 60 v, v Idriji 40 K, v Litijt 134 K 98 v, Tržiču 101 K. na Vrhniki 226 K 56 v, v Kranju 160 K 82 v, v Vipavi 455 K 56 v, v Rib nici 110 K 65 v. Okr. glavarstvo v Ljubljani 28 K 44 v. Ljubljanski trgovci 74 K 35 \in. — 3502 K 76 v. — Zraven znesek prejšnjih seznamov 6475 K 89 v. — Skupaj 9978 K 65 vinarjev. D. V korist deželnl komisiji za vračaj oče se bojevnike: Mestni magistrat v Ljubljani, zbirka žitne komisije občine Trata za ranjence pe"-polka št. 17„ 30 kron. Frančjška Gerćar za invalide iz Kranjske, 100 kron. Skupaj 130 kron. 1 E. V prid ženskenu kroiikean zakladu: Darilo obline Mulava 12 K 55 vin. P. Za vojnooskrbniške svrhe po prevdarku g. dež. predsednika: G. profesor v pok. dr. Jos. han Nejedli, 100 K. Izdajateli ia odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastfrinc fn tisk »Narodne tlskame«. ATnitT io ote enra se kupi banja sr/£nie veUkMtl. 2023 Naslov pove uprav. »Slov. Naroda*. I Hulili p«trft»w iš*4 « t^MMai. I * Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša iskrcnoljubljena mati, oz stara mati ' Sfaralina Birsa roj. Kravos I v četrtek dne 21. junija ti. ob pol 9 uri dopoidne, po dolgi mučni I boleznt, previđena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v petek dne 22 junija 1917 I I ob 6. uri popoidne iz hiše žalosti Streliška ulica Št. 3% na pokopaližče ! k Sv. Križu. I Sv. ma$e zadušnice se bodo darovale v več cerkvali i V Ljubljani, dne 21. junija 1917. i Joief Birsa, Tramtlikm, RoraUfa in Alo^ifa, j sin. hčere. I _____________________________________________________________________________________________________s j Tužnim srcem naTnanjamo vsem sorodnikom, nrijateljem i »a znancem prežalostno vest, da je naša iskreno ljubljena mati, I ba'< ca ia prababica, gospa Oršuia Hočevar danes. dne 21. t. m. ▼ 75 letu svoje dobe, po dolgi in mučni i bolezri, mirno preminula. I Fogreb predrage, nepozabne rajnke se vrši dne 23. t. m. na B>du i BLED-LJUBLJANA. 2!. junJja 1917. i Zalujoie rodbine« s, Mesto vsace^a posebnega obvestila. Kcsini pogretn: zavod w Ljufetjaiit. Brei posebnega očvestit«. Potrta ne'zmerne žalosti naznanjam v svojem in svojega soproga j^ ■ menu vsem sorodnikom, pnjateljem in znancem prebrideo vest, da se a I ;e moja zlata in iskrenoljubljena mamica, oztroma sestia, svakinja, teta, I tašča, gospa I i ** i soproga bivi. ciitn. pregledn.ka ia gostilničarja ^ ! U ! včeraj 21. t. m. ob 4 uri pr.poldan v 59. starostnem letu, po dolgotrajni 1 | in rnukapolni bolezni, previđena s tolažili sv. vere udano preselila v 1 bolj§o bodočnost 2022 i Pogreb zlate in biserne mamice se vrši dne 23. t. m. ob 6. uri I I popoiđan i', mrtvašnice dež. dež. bolnice k Sv Križu § | Maie zadušnice se bodo brale v cerkvi Presvetega Srca Jezusovegi. 'i ; Vse, ki so poznali b'ago in vzorno ženo, mojo zlato mamico, sj prosim, d^ se je rnjazno v molitvi spominjajo. N I Ti pa !;ubliena mamtea, ki te je neizprosna usoda iztrgala iz ■ mojih Ijubečih rok, da me pušča5 tako samo plakujočo ob tvojem od- ^ I prtem grobu: prosi in moli zame do sv denja. fe | LJUBLJANA, dne 22. junija 1917. | ! Mara Pa vit roj Mrakova, globoko žalujoča hčerka, Anton PanU, r. p. | i čast. točasno v Opavi, zet. Žalujoče rodbine: VaL in Ant. Mrak, Aa- g ! ataaa, Btrtraat, Frfihlic j. P i '■} Zahvala. I Zn mnogobrojne dokaze izkazanega sočutja, povodom smrti našega I srčnoljubljenega soproga, očeta, starega očeta, tasta, gospoda T^ateja QrueJha I posestaika, ItSMfa tr§«vca ki fostMntfarja na Vbiicah pri Sodražici I izrekamo tem potom preč. gg. duhovnikom iz Sodražice in Nove Štif'.e, I g. dr. Schiffrerju iz Ribnice, za njegovo požrtvovamost, si. rosojilnici I v Sodražici, gg. pevcem iz Ribnice, za prispevke v korist điužbe sv. I Cirila in Metoda mesto venca, dalje vsem onim kateri so drage ga pokoj- I nika spremiti k zadnjemu počitku, svojo iskreno zahvalo. Žalujoti ostali. Oobro lxwri#fi hrmki peinainik »e spreiena Ukoi ali Mui|i. Plaća j-o dogovoru. 1010 E. NavinžeK, Ljubljana, V iiroTnici na (torontskom bllzv kolodvora ]o na protel hiša z hlevom novo aozldana, 2 nflvl In travnikl okroif nfiv. — Polog hsio Io Ion aadnl vrt. — Pravico do prodalo ima g. Anton Kržisalk, gostUalftar istotam, kjer ao doba natančne|sa po^isnila. 2C07 Povećane slike do naravne velikosti, kakor tuđi oljnate portrete na platno izvršuje umetniško po vsaki fotografiji 185 Davor?n Rovšek prvi fotografski in povečevalni zavod v £jub!iani9 Koložvorska ni 34 a. ——'—"-—■---------------------------------------------------------■ _________.________________________ Popravila in preobleke :: točno in ceno. :: Popravila inpreobleke :: točno in cenn. :: Najcene;fte dežnike in solnčnike do ma čega izdeika priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov Jos. Vidmar Ljubljana Pred Skofijo 19 — Prešernova ulica 4. NeNovons sobo IŠto uradnik s soprogo, Poljak, če mogoče v blizini Liceja, Bleiweisova cesta. — Ponudbe pod „KrakOV 2009lf na uprav. »Slov. Naroda«. Gospodična ve§ča slovenske^a, češke^a in nemškega jezika, ielf slniho sobarica ali pl«.ći!aa aatakariee v kaksnem hotela ali restav-racifl na đeieil. — Ponudbe Dod „6t. 31/ f 015, Izubijana" na uprav. »Slov. Naroda«. ^3gr Srtrofmem tako i a^tareJSo isrežbsco v raešaat str oki. And, Elsbacher v Lesketn trgu, 8P@F~ Ku9§ se "^S ali njeni okolici z vrtom in nekoliko zerrljišča. — Ponudbe pod „hišica 1917/1985" na upravo. »Slov. Nar.« P9** Več;a množina raznih .^Bt. 3^ .^^^ !u Rp ^5 _ |O naprodaj* — Več se poizve v kavarni „Central" v Llnbljani. 2019 Proda se tastnišRa uni{orma U/affenrock in hlače (modro) popolnoma novo: 2 bluzi, hlače, plašč (ščukovosivo). Vse skupaj 690 E. Tuđi posamezno, — Kje, pove upravništvo „Slovenskega ! Naroda«. 1980 WHT Priporožam ~m& cikorijo, milo za pranje, slivovko in tropinovec. Naročila za cikorijo in milo izvršuje tuđi od 5 kg dalje po poŠt povzetju tvrdka A. Kušlan Liubliana. Kariovska testa Si 15. SrbeCko, Me. pnpgHc. \m lože. lišaie, ■:i](G. kožoG holezDi, ture. otelile U rane ozdravi hitro in sigurno iantarsko mazilo. Xe umaže in ne diŠi. Mali lonček 3 K, veliki j IonČek 5 K, družioski lonček 9 K z navodilom. I K temu spadajoče brinovo milo 4 K. i Gero šandor, lekarnar, Nagy Koros 30. /^BERDET mm, SIFON in drugo belo blago zopet v večj ih možinah na razpolago! Tako fe bilo hitati v raznih listih. žal da je to nemogoČe, ker »o bile vse zaloge za dnigo nujno porabo oblastveno zase-žene; vsaka nadaljna nabava pa je tuđi izkljnčena, ker se t& blago ne izdeluje ve2. Valed tega se priporoČa, si preskrbeti go-tovrga perila, katerega ima še veliko zalogo tvrdka A. & E. Skaberne specijalni oddelek za pletenine, trikotažo in perilo. Izredno lepa izbira vsakovrstnega damskega perila iz sifona, batista in platna, fino in solidno delo. Zelo ugoden nakup perila za gospode. Vse perilo je izdelano samo iz dobrega in solidnega blaga kakršno je bilo pred vojno Perilo za gospode se oddaja vsled posebne odredbe samo v omejenem žtevilu!