OKTOBER
1	P Remigij
2	S Angeli varuhi
3	N Roženvenska
4	P FrančiSek ABiS,
5	T Placid
6	S Brunon
7	C Cežč. Rož. ven.
8	P Brigita	+
9	S Ludovik, Bert.
10	N 21. pobink.
11	P Mater. B. Dev<
12	T Kolumbov dan
13	S Edvard
14	č Kalist
15	P Terezija
16	S Gal., opat
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Getlo: pero in narod — ta pravico, in resnico — od, boja d0> mogel
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA SI GHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
rCOfficial Organ of four; Slovenian Organizational
najstarejii in najbolj priljubljen
ilovensdf lists
združenih;
DRŽAVAH AMERIŠKIH,
ŠTEV. (NO.) 192.
CHICAGO, ILL., TORE K, 5. OKTOBRA — TUESDAY, OCTOBER 5, 1937
LETNIK (VOL.) XLVI.
Pozornost cele Amerike obrnjena na vrhovno sodišče, ko . je to pričelo z zasedanjem v ponedeljek. — Bivši sena-. tor Black nastopil prvikrat kot vrhovni sodnik. — O . Blacku pa se bo moralo baviti najprej vrhovno sodišče . samo. — Blackov govor.
Washington, D. C. — Še
nikdar v zgodovini Amerike se ni vrhovno sodišče Zed. držav sestalo k svojemu zasedanju pod tako izrednimi okoliščinami, kakor je pričelo svoje letošnje zasedanje, ki je bilo otvorjeno ta ponedeljek. Tudi se za otvoritev ni ljudstvo v splošnem še nikdar prej tako zanimalo kakor ravno zdaj. Vzrok, da je postala letošnja otvoritev taka javna senzacija, je v tem, ker bo prvikrat nastopil v črni halji sodnika bivši senator Hugo Black, o katerem je znano, kake viharje je vzbudilo po celi deželi njegovo imenovanje.
Najbolj nenavadno pri vsem je to, da bo morala vrhovno sodišče samo odločevati, ali ima Black sploh pravico, sedeti v tem zboru. Ne gre pri tem za to, da je bil ta mož svoječasna član proslule organizacije Ku Klux Klanov; ta zadeva ga po zakonu ne izključuje od te pravice. Sporna točka pri njegovem imenovanju je ta, ker ustava določa, da noben član kongresa ne more dobiti kake javne službe, tekom istega zasedanja, za katero je kongres določil kako izboljšanje, bodisi v plači ali drugače In kongres je v zadnjem zasedanju izboljšal stanje vrhovnih sodnikov v toliko, da jim je določil stalno letno pokojnino, ako resignirajo s svojega mesta, ko dosežejo starost 75 let. In še ena druga točka je sporna. Nekateri namreč trdijo, da mesto, ki ga je zasedel Black, sploh ni bilo izpraznjeno, češ, da se je sodnik Van Devanter podal samo v pokoj in ni resigniral ter da je kot tak še vedno na razpolago, da je lahko poklican nazaj v službo.
Kakor rečeno, se bo moralo Vrhovno sodišče s temi točkami
UMIK
KITAJCEV
Ob Šanghaju se Kitajci umaknili eno miljo nazaj.
Šanghaj, Kitajska. — V nedeljo zvečer so divjale zopet silovite bitke na fronti severo-zapadno od tega mesta, najbolj pa še med mestoma Lo-tien in Liuhang. Na tem odseku so Japonci porabili vsa sredstva, kar so jih imeli na razpolago, in so v resnici prisilili Kitajce,da so se umaknili miljo nazaj. Od teh bitk je bilo zelo ogroženo tuje-zemsko prebivalstvo v tukajšnjem mestu. V severni Kitajski pa so Japonci v nedeljo zavzeli mesto Tehčov, za katerega se je vršila dvadnevna bitka.
SMESNA ' ZMAGAITAUJE
Dve najmanjši državi premagali Ligo.
Ženeva, Švica. — Svojevrstno zmago je dosegla Italija preteklo soboto v Ligi narodov. Anglija in Francija ste stavili predlog, da se ima Liga pogajati z Mussolinijem in ga prisiliti, da odpokliče svoje čete iz Španije. Za to resolucjo je glasovalo 32 držav, dočim se je 14 držav vzdržalo glasovanja. Resolucija pa je propadla, in sicer ste to dosegli dve med najmanjšimi državami v Ligi, namreč Albanija in Portugalska, obe zaveznici Italije. Glasovanje bi namreč moralo biti enoglasno. Kljub temu pa nameravate Anglija in ,Francija nadaljevati s svojim načrtom in poklicati Mussolini-ja na razgovor ter mu javiti svojo zahtevo glede Španije.
JAPONSKA SVARI PRED VMEŠAVANJEM
Tokio, Japonska.—Tukajšnja vlada je pretekli teden izdala proglas, v katerem svari tuje-zemske velesile, naj ne vtikajo svojih prstov v njeno sedanjo vojno s Kitajsko, in je povdari-la, da se bo ta vojna nadaljevala do skrajnega konca, kljub tuje-zemskemu vmešavanju. Očivid-no pa je, da so japonski voditelji precsj vznemirjeni, ko vidijo, da skoraj-celi svet stoji na strani Kitajske in obsoja osvojevalno vojno Japonske.
-o-
UKAŽEUNA DRUŽINA
Lynnville, Ind. — Tukaj živi neka družina, po imenu Madden, v kateri igra izobrazba glavno vlogo. Od cele družine, ki šteje osem članov, je čez dan mati sama doma, dbčim so vsi drugi člani v šoli. Oče in ena hči vršite učiteljsko službo; en sin je na univerzi, dva druga si-
baviti. Black pa je med tem ča- nova na ^ Soli;, ™,ajsa
som že polnomočni sodnik, kaj-, hčerka in njen še mlajši brati postal je to, kakor hitro je bil (tec pa pohajata v osnovno zaprisežen, in tako bo, ako bo šolo.
hotel, lahko o samem sebi odločeval.
Glede svojega članstva v organizaciji Klanov je podal Black Pojasnilo po radio pretekli petek. v tem svojem govoru je I^vdaril najprej, da zastopa ^tališče najširše verske svobode *n da mu je vsak fanatizem ne-Jjub. Priznal je, da je pred kabini 15. leti v resnici pristopil h članom, toda pozneje je resigni-ral in ni imel od tedaj popolnoma nič več opraviti s to organi-Zacjjo, kakor je zatrdil. Obenem Se Je skliceval na svoj dosedanji fekord kot senator, v katerem se ^Že, da je v resnici kazal vedno Versko in plemensko tolerant-?0st> ter je končno omenil, da je "anj zadeva zaključena s tem.
Kljub temu pa, da smatra
'ack zadevo za zaključeno, bo _ezko zavladal mir. Njegovi nasprotniki namreč udrihajo po .Jem neumorno naprej, češ, zdaj J® sam priznal, da je bil Klan.
■•Nasnm+v,«___•_______•	i...
VOJNO PRENESLI NA AMERIŠKA TLA
Los Angeles, Cal. — Ja-ponsko-kitajska vojna je našla svoj odmev tudi v Ameriki in se je v malem obsegu vprizorila pretekli petek na dvorišču neke tukajšnje višje šole. Pričela sta jo dva učenca, neki Japonec in neki Kitajec, in sicer najprej z besedami, nato pa s pestmi. Ni pa trajalo dolgo, ko se je obema strankama pričelo pridruževati čimdalje večje število pristašev, da je bilo končno v splošenem spopadu nad 100 Kitajcev in Japoncev, dečkov 5n ' deklic. Več udeležencev je odneslo krvave glave in trije dečki so bili aretirani.
174 AVTOMOBILISTOM PREPOVEDANA VOŽNJA
Chicago, 111. — Tekom preteklega meseca septembra se je na tukajšnjem prometnem sodišču odvzela pravica, voziti avto za daljšo ali krajšo dobo skupno 174 avtomobilistom zaradi brezobzirne vožnje, ali vožnje v pijanem stanju. Skupna globa, ki je bila avtomobilistom naložena tekom omenjenega meseca, pa znaša $7,706.
-o-
Roka roko umiva, pravi pregovor. Katoliški Slovenci naj pa podpirajo tiste, ki podpirajo njihov katoliški list "Ara, Slovenec 1"
NEIZPROSNA VOJNA MED DELAVSTVOM
Denver, Colo. — Ta ponedeljek v tem mestu redna letna konvencija ameriške delavske federacije, in, kot se more iz predznakov sklepati, se bo na tej konvenciji nasprotstvo med obema delavskima organizacijama, federacijo in CIO, še poglobilo, ako bo namreč veljalo to, kar bo rekel predsednik Green. Ta mož se je namreč v svojih govorih pretekli teden znova pokazal fanatično nasproten temu, da bi se delovalo za spravo z nasprotno organizacijo. Njegov namen je očividno ta, da se delavski razkol ne reši s sporazumom, marveč z vojno. Upati je ,da bodo delegati na konvenciji bolj pametni in strpni.
TEDEN ZA PREPRECENJE POŽAROV
Chicago, 111. — Tukajšnji župan Kelly je proglasil ta teden za preprečen je požarov, in sicer v spomin obletnice velikega požara, ki je uničil Chicago v letu 1871. V proglasu je župan priporočal šolam in raznim organizacijam, naj predočujejo nevarnost in nepotrebno škodo, ki jo povzroči ogenj.
dijo, da bi se moral prepir končati, češ, s tem, ko je Black odstopil od Klanov, je pokazal, da se ni strinjal z njih fanatizmom,
in tako bi morala v resnici biti asprotno pa njegovi pristaši tr- zadeva zaključena.
BOJKOT INDIJCEV PROTI JAPONSKI
Bombaj, Indija. — Angleškemu gibanju za bojkotiranje blaga, ki ga izvaža Japonska, se namerava pridružiti tudi Indija. Tekom tega tedna se nameravajo sestati voditelji mogočne nacijonalistične stranke, ki bodo sestavili načrt za ta bojkot. Ako se bodo milijoni indijskega prebivalstva odzvali, bo s tem zadan japonskemu gospodarstvu strahovit udarec, kajti Indija je med glavnimi odjemalci japonskega blaga.
-o-
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
PO KALSVETU
—	Grad Gandolfo, Italija. — Papež Pij je pretekli teden podal presenetljivo izjavo, da se čuti zdaj boljšega in močnejšega kakor pa pred svojo težko boleznijo, ki bi ga bila skoraj spravila na smrtno postelj. Tekom tega meseca se bo vrnil v Vatikan.
—	Mexico City, Mehika. — Kakor se poroča, je governer države Hidalgo pristal na to, da se v tamkajšnji prestolici Pachuca otvore še tri nadaljnje cerkve in se oddajo nazaj bogoslužju. V omenjeni državi je doslej otvorjenih 11 cerkva.
—	New Orleans,La. — Neki katoliški duhovnik, po imenu Rev. J. A. Drolet, je pomagal delavstvu neke tukajšnje tekstilne tovarne, ida so se organizirali v unijo,. Udeleževal se je njih sestankov in jih bodril, naj branijo svoje pravice. Ustanovljena unija se je priključila CIO.
—	Washington, D. C. — Od ameriškega poslaništva v Peipingu prihaja poročilo, da je poskrbljeno za varnost sedmerih frančiškanskih sester v kitajskem mestu Tsing-tao, kjer vodijo šolo. To vest je poslal poslaništvu konzul iz omenjenega mesta.
: « «b
OBISK V
CHICAGI
Ta torek obišče predsednik Chicago, kjer otvori novi most. — Obedoval bo pri kardinalu Mundeleinu.
Posebni vlak, s katerim se predsednik Roosevelt vrača nazaj s svojega obiska na zapadni obali Zed. držav, je vozil zadnjo nedeljo skozi Montano. V mestu Havre je imel z vlaka kratek nagovor, v katerem je povdarjal, da je dolžnost vlade, ne skrbeti samo za denarni proračun marveč tudi za proračun glede naravnega bogastva; in za to, je dejal, skrbi njegova vlada.
Ta torek prispe predsednik v Chicago, in sicer na Union postajo ob 9:30 zjutraj. V paradi se bo nato predsednik odpravil proti Outer drive, kjer bo slovesno otvoril novi most in imel pri tem tudi govor. Po tem uradnem opravilu bo odšel na obisk h kardinalu Mundeleinu, s katerim sta si osebna prijatelja, in bo imel pri. njem tudi obed. Popoldne ob 2. se bo odpeljal z vlakom naprej proti New Yorku.	I
MRS. ROOSEVELT SE VRNILA
Chicago, 111. — Dočim je Mrs. Roosevelt spremljala predsednika na njegovem potovanju proti zapadu z vlakom, je pa nasprotno podvze-la povratno pot sama z aero-planom. Zadnji petek je priletela semkaj iz Seattle, Wash., ter nadaljevala pot v New York. Na tukajšnje letališče jo je prišlo pozdravit Število žensk.
LINCOLNOV SPOMENIK
WMmWWWiMhi^.y,-.
r* »p^i
................................... -v'Vi'-Si
■

mmm
Iz Jugoslavije
mi-L-
Huda nesreča lesnega trgovca od Sv. Lovrenca na Pohorju, ki je z motornim kolesom zavozil v kup gramoza. — Goseničja nadloga uničila večina vrtov po Gorenjskem. — Smrtna kosa in razne druge vesti.
V takozvanem "svetišču demokracije" na gori Mount Rushmore, blizu Rapid City, So. Dak., je bil nedavno slovesno odkrit ogromen obraz Abrahama Lincolna, vklesan v granitno skalo. Višina od brade do temena meri 66 čevljev. V bližini ' sta v to goro vklesana podobna spomenika tudi Washingto-nu in Jeffersonu.	■ ■	._.
Do smrti se je pobil
Maribor, 13. sept. — V bližini Sv. Jederte na cesti med Slovenjgradcem in Dravogradom se je pripetil žalosten slučaj, pri katerem je izgubil življenje znani trgovec z lesom od Sv. Lovrenca na Pohorju gosp. Miloš Škačej. Vozil se je na motornem kolesu proti Slovenjegradcu ter skušal na nekem ovinku prehiteti voznika. Pri tem pa je na ozki cesti zavozil v kup gramoza. Ker je vozil z veliko brzino, ga je vrglo s kolesom vred na velik kup gramoza, kjer je obležal nezavesten. Razbil si je lobanjo in dobil hude notranje poškodbe. -Voznik ga je nato pripeljal v bolnišnico v Slovenj-gradcu, a je kljub takojšnji zdravniški pomoči podlegel poškodbam. — Pokojni zapušča ženo in dva mala otroka.
-o-
Uničevalne gosenice
Radovljica, na Gorenjskem, 14. sept. — Obupani ogledujejo kmetje svoje zeljr.ike. Kjer so bile druga leta debe-bele zeljnate glave, so letos dolgi pusti štori in oglodana rebra. Treba je plačati davke, otrokom preskrbeti obleke za šolo. Kje vzeti denar, ko niti zelja ne bo za domačo hrano, kaj še za kupčijo!
Vsako leto pride kakšna nezgoda. Gosenice so letos uničile vsem, revnim in bogatim. Ali sem bil morda površen pri delu in premalo pazljiv? si očita kmet ko gleda obilno družino. Ne, vse sem poskusil, toda žal je bilo vse zaman. Obirali smo gosenice, a jim nismo bili kos, Po-tresali smo s pepelom, a tudi to ni premagalo strahotnega zaroda. Vsak dan so prilezli novi roji, vsako jutro je bilo manj listja. Naposled smo obupali in pustili.
Osemnajsti sin
Šmartno ob Paki, 12. sept. _ Moramo vam sporočiti nekaj nenavadnega za današnje čase. Pred nekaj dnevi je namreč bil tukajšnji zakonski dvojici krščen 18. otrok, reci osemnajsti! Živi jih 16, dva sta umrla. Oče je star 57 let, mati pa 48. Morda bi kdo mislil, da je mati izčrpana. Pa bi se zelo motil, čvrsta in krepka je, mladostne zunanjosti.
Osemnajsti otrok je zdrav in krepak dečko. Zanimivo je, da ta zakonski par ne živi na kakšnem večjem posestvu, ampak v majhni hišici s par orali zemlje in eno kravico. Oče ima k sreči službo kot tovarniški delavec v Šoštanju.
-o-
Prijeta požigalka
Prejšnji teden je bilo poro-čano na tem mestu o velikem požaru v Pudobu pri starem
trgu, kjer je ogenj uničil šest poslopij. Sedaj poročajo, da se je orožnikom posrečjlo še isti dan izslediti požigalca. Bila je to neka domačinka, ki je pa v začetku na vse načine tajila in se zaklinjala, da je nedolžnja, kar so ji skoro (verjeli, ker je pri gašenju prav pridno pomagala. Nazadnje je pa pod težo dokazov le priznala, da je ona, zažgala.
--o-
Smrtna kosa
V Stožicah pri Ljubljani J© umrl Ivan Čibej, uslužbenec drž. železnic v pokoju star 50 let. — V Novem mestu je umrl Fabjan Dore,tamkajšnji urar in optik star 30 let. V Ljubljani je umrla Nikolaja Kramer, roj. Urbančič, vdova po šolskem upravitelju«
Vlom
Neke noči se je splazil neznanec v prostore Strašilove gostilne v Ptuju in odnesel več raznih stvari večje vrednosti. — Vlomljeno je tudi bilo v stanovanje poštnega uradnika v Celju, kateremu je tat poleg drugih vrednostnih' stvari odnesel tudi popolnoma novo obleko.
Nesreča
Z Jesenic je bil pripeljan v ljubljansko bolnico 36 letni delavec Leopold' Jamšek, ki je po rodu iz Gorice in stanuje v Hrušici. Zaposlen je bil pri Slogradu kjer je nesrečno padel, da si je nalomil hrbtenico in je njegovo živ-lje v veliki nevarnosti.
Lahkovernost
Pri neki posestnici v Studencih pri Mariboru se je o-glasila ciganka Pesnerjeva, doma iz okolice Laškega in ji ponujala razna zdravila. Nazadnje je iz žepa potegnila igralne karte in začela posestnici prerekovati bodočnost. Posestnica jo je hotela nagraditi z desetakom, toda ciganka je zahtevala več. Začela je okolu kmetice nekaj meše-tai-iti in ji na ta način iz-i maknila tri stotake.

»»»»»»»»»»»»»»i
DENAR V STARI KRAJ
lofiljamo po dnevnem kuratu Včeraj bo bile naše cene:
V Jugoslavijo:
Din: _ 100 200 _ 300 500 ,„100( ....21
X Italijo: Zal	Liri
$ 6.S0 _ 100
$ 12.25 _ 200
$ 30.00 _ 500
$ 57.00 __1000
$112.50 .... $167.50 „.
„.2000 ...3000
Za:
$ 2.55 _ $ 5.00 -$ 7.20 _ $11.65 _ $23.00 _ $45.00 -
Pri večjih svotah poseben popust,
Za izplačila v dolarjih: "a $5. pošljite $5.75. — Za $10. posljit<j $10.85; — Za $25. pošljite $26.00. Dobivamo denar tudi iz starega kraja sem.
Vsa pisma pošljite na: JOHN JERICH 1849 W. Cermak Rd., Chicago, I1L
¥W»Ji»»WW»»» »»»»»»WW W
Stran 2
amerikanski sloveneo
Torek, 5.
oktobra 1937
Amerikanski Slovenec
Prvi
in najstarejši slovenski
list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina •
Za celo leto ........................................$3.00
Za pol leta ........................................ 2.50
Za četrt leta ...................................... 1-50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ....................................$6.00
Za pol leta ........................................ 3.00
Za četrt leta ...................................... 1-75
Posamezna številka .......................... 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ....................................$5.00
For half a year ................................ 2.50
For three months ............................ 1-50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ...............-...................$6.00
For half a year ................................ 3.00
For three months ............................ 1-75
Single copy ........................................ 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Brez naslova
samo on ima praf! — Povprečen naš človek bi pa rekel: "Well, what can you expect from a man, who is "velik Janezek" himself...





I' -
V Rhode Island imajo zanimivo tožbo. Župan mesta Pawtucket, po imenu McCoy in guverner države Rhode Island sta v vojnem stanju. Dnevnik v Providence, ki ga lastuje in izdaja Walter O'Hara, je pred nedolgim imenoval guvernerja Quinn, da je "a damned liar". Gre za politična nasprotja, kakor marsikje drugje. A guverner toži list radi razžaljanje časti. Newyorski Times pa komentira k temu: Izrečena psovka ni taka posebna reč. To je stara obrabljena rečenica, ki se jo taki, ki pridejo pri prerekanju v zadrego radi besed poslužijo. S to reče-nieo nekateri le izražajo svoje nesoglasje s svojim nasprotnikom. In če je celo psalmst izjavil v naglici, da so vsi ljudje na svetu lažnjivci, zakaj ne bi potem O'Haru oprostili, če je v naglici rekel, samo enemu človeku, da je lažnjivec. — Ta, ki je zapisal ta komentar je tudi Irec, ki Ircu pri tem spretno brado gladi ...
V Moskvi, v Madridu in v Parizu se prav nič simpatično ne izražajo o Angliji in o njenem "gladkem" diplomatu, zunanjem ministru Edenu. Vzrok je ta, ker daje od sebe samo lepo zavite diplomatske izjave, ves razvoj in vse drugo pa prepušča toku časa. Hitler je zadnje dni zopet naglasil zahtevo po kolonijah. Mussolini pa puha same jeze proti odredbam Lige za Sredozemlje. In koncem konca je Eden vse zopet ublažil s svojim "gladkim" nastopom pred svetom Lige. Na Hitlerjeve zahteve je izjavil: "Surovine niso v prvi vrsti bistvene stvari v kolonijah." Mussoliniju pa je "gladko" namignil, "da je pripravljen na novo pretehtati vse sugestije." — V Moskvi pravijo, da je to "diplomatsko mečkanje" ki ne kaže nobene odločnosti in nobene jasnosti. V resnici ni pa to nič drugega, kakor da se gospodje v Moskvi salemensko motijo, če mislijo, da se bo posrečilo poriniti v kako žerjavico zvite Angleže.
V zadevi sodnika Blacka se zdi, da so ameriški poli-tičarji prav tako modri in navihani, kakor so sodobni po-litikarji v Tokio in Rimu. Kljub temu, da jih ves svet obsoja in domneva, da bi morali napraviti v svojem zaletu umik, lepo molče vstrajajo, kakor bi ne culi nič. Tako zadržanje je neke prav posebne vrste politična arogantnost.
Znani Grškovič, ki je sicer spreten člankar in drugače razumen človek, je kar se tiče notranje jugoslovanske politike vsekakor pravi "doktor zaletel". O sedanji jugoslovanski vladi trdi, kar se tiče Dr. Korošca in ministra Spahe, da te dva sta le samo reprezentanta "slovenačkih popova in bosanskih begova". V povdarjanju raznih šlagarjev" je Nikola mojster. Kaj drugega pa tudi Nikola nima za pokazati. On se le igra z besedami in omalovažuje in zasmehuje. Zakaj ne poda rajši kakih konkretnih nasvetov in načrtov, na katere naj bi se postavilo srečno bodočnost Jugoslaviji? In končno Grškoviču se ni treba zaletavati v Dr. Korošca in "slovenaške popove". Zakaj ne bi rajši pometal med Hrvati. Nam se zdi, da Dr. Korošec še vedno mnogo bolj pošteno in vzorno vodi Slovence, kakor pa je vodil Hrvate njihov Radič. O pritoževanju proti sedanjemu režimu je tudi v napačnem. Veliki sodobni politični strokovnjaki izražajo v svetovnem tisku, da je v Jugoslaviji točasno več demokracije in svobode, kakor razven Švice in Nizozemske, v katerikoli drugi državi v Evropi. Razume se pa, da kamenja metati v šipe ne dovoljuje nihče. Prav gotovo bi ne bil s tem zadovoljen niti Grškovič sam, akoravno sam tako rad vrže kak kamen, zlasti na "slovenačke popove".
VELIKA SLAVNOST V GREENWOODU
Greenwood, Wis.
Zadnjo nedeljo 3. oktobra je bila tukaj velika slavnost. Slovesno je bil namreč odkrit spomenik miru. Ob enem se je tudi z odkritjem tega spomenika proslavilo 150 letnico podpisa ameriške ustave. Teh Javnosti, ki bodo tukajšnjemu ljudstvu in vsem, ki so od daleč prišli. Spomenik, katerega je napravil profesor Ernest Durig, kateremu je veliko pomagala tudi njegova hčerka, predstavlja žensko "Gold Star mother," katera z eno roko podpira padlega vojaka, z drugo pa visoko dviga ameriško zastavo. Na podstavku je napis: "Dedicated to all the Gold Star Mothers —: and 150 Anniversary of the Constitution." Spomenik je izklesan iz ponarejenega kamna, izdelanega iz belega cementa in belega peska. Kot je dosedaj znano, je to edini spomenik v Ameriki, ki je izdelan iz takega mate-rijala. Ves spomenik, popolnoma dokončan, se ceni, da je vreden $50,000. Samo cement in pesek se računa na $1,000. Spomenik stoji nekako v sredini mesta Greenwood in je v okras mestu. Njegova visokost je 15 čevljev.	X.
-o-
KAJ NOVEGA PO ZGORNJEM MICHIGANU
Calumet, Mirli.
Naš rojak, John Horvat, ki 5e v službi državne policije, je te dni imel pod svojo o-skrbo razstavo raznega orožja, kakoršnega se poslužujejo razni roparji in bančni ban-diti. Razstava se je vršila na Houghtonu in k njej je tudi Henry Ford dodal nekaj orožja iz svojega muzeja. Ko se je razstava vršila v Marquet-tu, so ponoči tatovi vdrli V poslopje in ukradli dva revolverja in eno strojno puško ter so tudi izpraznili gotovino, ki se je nahajala v registru. "Vrag", se je jezil Horvat, "ti lopovi tatinski! Še moja razstava nima miru pred njimi. Postreljati bi treba vso to scdrgo!"
Houghton-Keweenaw urad za starostno pokojnino naznanja, da se bo v naprej zasliševalo vse one, kateri prosijo za starostno pomoč, v posebnih, zato odločenih uradih. Dcsedaj so se morali vsi prosilci najprej obrniti na urad, ki se nahaja v Houghtonu,nakar so od tam poslali k njim posebnega preiskovalca V naprej bodo morali iti vsi prosilci osebno v urade kjer bodo zaslišani. Za Calumet in
"Proletarec" z dne 22. septembra 1.1. piše med drugim v oceni "Cankarjevega Glasnika" tudi to le: "Naš stari znanec Ivan Molek je prispeval igrokaz "Janezki". Mene je razočaral. Morda ga ne razumem, ali moje mnenje je, da "sedem do osemletni Janezki" ne vedo nič o "boljševizmu", "objektivnih resnicah", "cinizmu" in podobnih stvareh, niti se ne zanimajo zanje. — ... stvar ne zveni prepričevalno." — Tako je stari mojster pokaral "najboljšega urednika na svetu", ki vedno misli, da ima praf in da
okolico se bo urad nahajal na Laurium, v relifnem uradu. Prosilce se bo zasliševalo vsaki ponedeljek, od ene do tretje ure popoldne. V Keweenaw relifnem uradu se jih bo zasliševalo vsaki torek, od devete do desete ure dopol dne. Naše rojake, kateri nameravajo prositi za pokojnino, opozarjamo, da se ravnajo, kakor gori označeno.
Kadar se mladi ljudje vozijo v avtomobilu v zgodnjih jutranjih urah, mislijo da radi pozne ure ni nikogar drugega na cesti in drve naprej, nfe o-zirajoč se če so na levi ali desni strani pota. In ravno tako mišljenje zakrivi veliko število avtomobilskih nesreč. Zadnjo nedeljo 26. sept. o-krog druge ure zjutraj, so se trije mladi fantje, Peter Ko-sovac, Frank Vertin in William Harvey peljali iz Calu-rneta proti Mohawku. Isti čas je vozil iz Mohawka neki Alex Nordstrom,? katerim sta se peljali dve ženski. Misleč, da ni druge kare na cest;, je Nordstrom vozil po levi strani ceste in ko je prišel na ovinek pri Wolverinu, je z vso silo treščil v nasproten avtomobil, katerega je vozil Koso-vac. Ker sta vozila oba z veliko hitrostjo, je bila kolizija strašanska. Ena oseba v vsakem avtomobilu je bila mrtva, dočim so ostali zadobili težje ali lažje poškodbe, Mrtev je bil Harvey, ki se je vozil s Kosovacem in Mary Wickman, ki je bila v kari a .Nordstromom. Frank Vertin je dcbil poškodbe po nogi in obrazu, dočim je Kosovac bil pobit po nogi ter je tudi se precej ožgal, ko je poskušal potegniti eno izmed žensk iz Nordstroniove kare, katera je začela takoj po koliziji goreti. Nordstrom je imel strta rebra in poškodbe po glavi, dočim je druga za dobila zlomljeno nogo. Takih nesreč v nočnem času se prigodi zelo veliko.
Lovski čuvaj, John Cnske, je zadnje dni imel srečo, da je naletel v . Keweenaw na srno, katera je imela s seboj štiri mladiče. Mlade srnice so bile kake tri mesece stare, toda so v rasti zaostale. Malokdaj ima srna štiri mladiče, navadno ima samo po eno ali dvoje. Srnice so veselo skakale okrog, ko jih je zagledal čuvaj, katerega niso takoj o-pazile, toda kmalu šo zadišale nekoga v bližini in so s staro jaderno odkurile v gozd.
Okrog 4,000 fantov,ki so u-službeni v CCC kempah, je bilo s prvim oktobrom odstavljenih, ker je potekla nji-
hova doba službe in na njih mesta pride drugih 4,000. Po novi regulaciji se bodo sprejemali samo fantje od 17 do 23. leta starosti in vsi oni, kateri se nahajajo v kempah že 18 mesecev bodo odslovljeni, da se da drugim prilika.
V Detroitu se je pred kratkim vršila sodnijska razprava na tamošnjem federalnem sodišču proti bančnim roparjem, kateri so pred par meseci o-ropali banko v Lapeer in Oxford, Mich. Med osumljenci je bil tudi naš mladi rojak. George Bencich iz Calumeta. Ko je bil pozvan, da se zagovarja, je izjavil, da se je tisti čas, ko se je vršil rop v Lapeer, on nahajal v Detroitu in da si je v enem ondotnih garažev ravno popravljal svoj avtomobil. Sodnija je pozvala lastnika dotične garaže, katera sta pričala, da sta tisti čas res popravljala Ben-chicev avtomobil. Vseeno ga je pa porota pronašla krivim po peturnem posvetovanju. Sodnik je izjavil, ga bo obsodil, kadar bo rešena razprava glede ropa v Oxford, pri katerem je isto osumljen, da je bil udeležen. Gotovo ga čaka huda kazen.
Rojak, Charles Beljan, ki je uslužben za okrajno cestno komisijo, je v sredo 22. sept. prestal hudo skušnjo, ko se je čoln, s katerim se je vozil v jezeru prevrnil kako miljo od obrežja ter je s svojima dvema tovarišema padel v vodo. Krčevito so se držali pre-vrnjenega čolna skoraj clve uri. Na pomoč je bila poklicana 'pbrežna jstraža, katera je prišla na lice mesta čez več kot eno uro po nesreči. Med tem so ponesrečenci že srečno dospeli do obrežja. Dasi so bili vsi premraženi,se jim drugega ni zgodilo.
Na bližnjem Phoenixu podirajo sedaj stari mlin in druga poslopja, katera so služila, ko je bil tamkajšnji lud-nik še v obratovanju. Mlin je bil postavljen pred več kot 70. leti, toda pozneje so postavili nov mlin blizu sedanjega Keweenaw Mng. Co., mlina. S podtrjo tega poslopja bo zginil zadnji spomenik nekdanje aktivnosti v Keweenaw.
Farmarji v tukajšnji okolici si češejo glave, ker ne vedo kaj bodo s krompirjem, katerega je letos zelo dosti, radi česar mu je cena jako nizka. Sedaj je začela vlada kupovati krompir od kmetov, katerega bo pozneje dala ljudem na relifu. S tem, mislijo, da se bo cena vsaj nekoliko obdržala., da ne pade na nič. Sedaj ga nekateri prodajajo po 40c bušelj.	J. C.
-o-r-
ZA REVEŽE
prizadete od toče in povodenj je prispeval Mr. Mathias Klu-čevšek, iz Johnstowna, Pa. $1.00.
-o--
Kdo ve, če tisti, k! so danes nesrečni v mnogih družinah niso žrtve laži-tiska, ki uničuje moralne življenje v družinah ?
TO INONO
STRAŠNA ŽENSKA
Atenski listi poročajo o ii-moru s 'tako grozotnimi podrobnostmi, da ga ni mogoče doumeti.
V kraju Keresu je izginil nekega dne brez sledu imo-vit trgovec po imenu Fanto-pulos. Ko so orožniki preiskovali to stvar, so ugotovili, da sta ga umorila njegova lastna žena in nje ljubimec. Žena, ki je mati štirih otrok, je imela že dalj časa razmerje z nekim mladim Armencem, Štefanolom Pasca-lom. Ko so orožniki izvršili preiskavo v trgovčevi hiši, so našli v peči zogljenele ostanke človeških kostii. Žena je potem priznala, da je moža, ki ji je bil na poti, zadavila s pomočjo svojega ljubimca. Truplo sta razkosala, posamezne kose sta v peči spekla po vseh pravilih in snedla. Kosti sta sežgala.
Ko so ljudje zvedeli za ta grozotni zločin, se- jih je polastila takšna razburjenost, da je bilo treba morilko in njenega pajdaša zastražjti s pomnoženo stražo. Ljudje bi ju drugače linčali.
-o-
KEMIJA — VELIKA PRIDOBITEV
Šele pred nekoliko leti so začeli negovati pročelja iz naravnega kamna podobno ka kor z oljem namazane zuna nje stene. Uporabljali so v ta namen pihalnike na pesek, ki so ta pročelja hitro in gladko spolirali. Zdi se pa, da se to ni povsod obneslo, kajti v najnovejšem času so začeli to preveč energično snažilno metodo opuščati. Namesto pihal-nikov uporabljajo kemično raztopino, ki nesnago in prah raztaplja, ne da bi škodovala kamnu. To je nekaj podobnega kakor sporedni primer iz vsakdanje prakse. Katranov madež odstranimo na pr, lahko s pomočjo kisline iz obleke. Toda pri tem se uniči tudi blago. Če pa vzamemo namesto kisline maslo, ga na-mažemo na madež in uporabimo potem še navadni bencin, tedaj se madež raztopi in izgine, ne da bi se blago pokvarilo. Isto delo opravlja nova raztopina za snaženje kamna;, ki ''prah jalco razpusti, da ga je mogoče potem odsti*aniti z drobno pršečo vodo. S to metodo je mogoče delati tudi precej hitro. En sam delavec očisti na takšen način 30 do 40 kvadratnih metrov kamenite ploščine,
NOVI ZOBJE PRI STQ-LETN1KU
V Hamiltonu v Kanadi živi neki 108 let star Carigrajčan Mardiros Tatoyan, ki je kljub svoji starosti še ves navdušen za življenje ter pravi, da misli dočakati še 150. leto. Pred nekaj leti si je dal izruvati nekaj zob, sedaj so mu pa pognali novi. Pa ni vegetarijanec, ampak vsak dan še je svinjsko meso in ga zamoči z žganjem. Vsak po svoje!
Dogodki
■sed Slovenci po Ameriki
Obiskali so nas
Chicago, 111. — Mrs, Agnes Jordan iz La Salle, 111., naročnica našega lista, se je o-glasila v našem uredništvu v spremstvu Mr. Antona Jordana iz Chicage, ki je tudi naš naročnik. Prišla je na obisk k svojim sorodnikom in znancem.
Žalostna vest iz domovine
Cleveland, O. — Tukajšnja rojakinja Mrs. Karolina Mo-dic je prejela iz stare domovine žalostno vest, da ji je v vasi Strmca pri Lužarjih umrl a j en oče v visoki starotsi 99 let, ki zapušča v stari domovini sina in hčer in tukaj tudi sina Josipa Zakrajška in omenjeno hčer Karolino.
Vesela vest
Beech Grove, Ind. — Pred kratkim so se pri družini Mr. in Mrs. Louis Pelko oglasile vile rojenice in jim pustile v
dar zalo hčerkico. • _
Smrtna nesreča rojaka
Barton, O. — Že 20. čept. se je v bližnjem premogovniku pri delu smrtno ponesrečil rojak Ignac Debevc. Plast kamenja se je vsula nanj in ga tako strla, da je čez nekaj ur po nesreči izdihnil v bolnišnici, kamor so ga odpeljali. Zapušča dve sestri in več vnukov.	^ : J
Nesrečen padec
Johnstown, Pa. — Tukajšnji rojak Jožef Iskra je tako, nesrečno padel po neki strmini in priletel ravno na železniški tir v Woodville^ da se je nevarno poškodoval. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je kmalu na to podlegel hudim poškodbam. Bil je vdovec in zapušča dva otroka.
Poškodbam je podlegel
Cleveland, O. — Zadnji torek se je pri delu v tovarni do smrti poškodoval roiak John Žitko, po domače Leka-čev, sta1" 71 let. Rojen je bil v vasi Selce, fara Slavina pri Postojni na Notranjskem,kjer zapušča sestro in več sorodnikov; tukaj pa zapušča soprogo, sedem otrok in druge sorodnike. V Ameriki ie bival 10 let.
Kratke vesti iz Clevelanda
Cleveland, O. — Pri drjži-ni Mr. in Mrs. Greben na Norwood Rd. se je oglasila gospa štorklja in prinesla s seboj čvrstega fantka, katerega so veselo sprejeli. — V bolnišnico St. Luke's se je morala podati zaradi operacije Mrs. Rose Tomič. Operacijo je srečno prestala. — I'z bolnišnice se je zopet vrnila na dom Mrs. Terezija Jančar s Prince Ave. — V Glenville bolnišnico se je podala na operacijo Mrs. Mary Bajt, ki je operacijo srečno prestiža.
TARZAN IN LEOPARDSKI LJUDJE
(115)
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs
Bobolo se je, ko je oddal Kali Bvva-no varstvo črnih pritlikavcev, vrnil s svojimi vojaki nazaj k reki. Njegov namen je bil da se pelje naprej doli po reki do naselbine, kjer si bo nabral dovolj hrane, katero ponese pritlikav-^ cem, ki so jo zahtevali kot plačo, da varujejo belo deklico nekaj dni . . .
— Nekako istočasno se je Walter mučil s svojim velikim nerodnim čolnom in ga krmil po dolgočasni reki polni raznih nevarnosti. Tarzan mu je bil namreč ukazal, naj se vozi naprej ob reki in se varuje Leopardskih ljudi, toda Walter, ki je menil da vse najbolje zna, se ni zmenil za te Tar-zanove opomine.
Namesto da bi se držal Tarzanovih nasvetov, jo je Walter ubral ob obrežju, z mislijo in seveda tudi željo, da kje najde sled za Kali Bvvano in njene ugrabitelje. Ko je deklidiv prvič zagledal, jo je vzljubil lin nikakor ni mogel pozabiti njenega otožnega pogleda, s katerim ga je prvič pogledala.
V teh mislih na Kali Bwano, je vozil Walter svoj čoln po reki in bil seveda pri tem precej zamišljen, da se niti preveč ni oziral okolu. Ko se je enkrat le ozrl, je v še ne preveliki daljavi za seboj, zagledal dolg čoln, v katerem je sedelo več l.copanlskih ljudi, ki so na ves glas kričali: "Vlovimo ga!"

Torek, 5. oktobra i937
'AMEftIKANSKI SLOVENEC
StttUi C _
Nedeljski pomenhi
Vital Vodušek
DRUGA NEDELJA V OKTOBRU
Enaindvajseta ; pobinkoštna nedelja ima zelo pomenljivo pesem pri darovanju. Žal danes masne molitve, berila in pesmi vse premalo poznamo; a včasih je moralo biti nekaj silno lepega, ko je vsa cerkvena družina spremljala daritev s pesmimi in molitvami.
Ko so včasih to nedeljo prinašali vsi verniki svoje darove k oltarju, je naenkrat za-donela namesto navadnih misli pri darovanju — zgodba o Jcbu.
"V deželi Hus je živel mož z imenom Job. Bil je preprost in pravičen in bogabo-ječ . . ." Potem je sledila zgodba o preskušnji — in vsak je vedel konec: nobena stvar ni Joba premotila. Tudi v gnoju in največji nesreči se je vdano in brez pridržka izročal božjim rokam. Nič za to, ali nam te božje roke dajejo ali jemljejo: Njegovo ime naj bo
posvečano...	» ..
* * *
Te Jobove zgodbe sicer danes ne poje več vsa cerkev. Prav gotovo pa bi jo morala vsa cerkev danes poslušati in jo premisliti.
To je zgodba o dobrem človeku, ki v srčni preprostosti
in pravičnosti živi samo Bogu — pa mu ta Bog vendarle ne prihrani težkih, grenkih pre-skušenj.
Saj je podobna misel kakor zadnjo nedeljo: Blagor njim, ki ne vidijo, pa verujejo. Blagor njim, ki ne vidijo nad seboj čudežev božje ljubezni—
ki čutijo nad seboj samo trdo roko preskušnje: pa vendar ostanejo zvesti, zvesti do konca.
V večji ali manjši veri vsak človek to zgodbo preskusi. Vsak dober človek. Naj bo njegov obraz na zunaj še tako vesel, njegove poteze še tako mirne, njegova beseda še tako mehka in zaupljiva. Morda ima prav takrat, ko se ti zdi na zunaj tako miren, prestati največje preskušnje, najsilnejše boje telesa in duha...
Zato pa to Jobovo zgodbo vedno znova premišljamo pri darovanju: naj pride karkoli, mi se zaupamo božjim rokam. Njemu se čisto izročimo —
čeprav bi bilo še tako težko:
Morda ne bo dolgo, pa nas bo tem bolj ljubeče sprejel za vedno...
TABORIŠČE ZA FASISTICNO MLADINO
!
IZ GORIŠKE, PRI j	IN ISTRE
Očividec o soški elektrarni
Gorica, 9. sept. — Že parkrat sem čital v časopisu o električnih centralah, ki se grade ob Soči, zato sem se pred nekaj dnevi nalašč napotil v Ročinj, da si na licu mesta vsaj deloma ogledam dela pri elektrarni pod Doblar-jem, ki so sedaj v polnem teku. Povedati moram, da sem bil koj pri pogledu na zunanji obseg dela zavzet in začuden: delo je veliko, tehnično globoko zamišljeno in dela čast podjetju, ki ga ustvarja. Meril sem večkrat peš cesto, ki pelje iz Roči-nja proti nevarnemu ovinku pod Doblarjem in potem naprej po ozki Soški dolini proti Podse-lom. Kako bi si bil moral le v sanjah misliti, da se bo v tej ožini, ki daje prostora samo cesti, globoki Sočini strugi in večinoma v pobočju zaritim železniškim tračnicam, zgradila močna električna centrala. In vendar se to godi: moderna tehnika je tudi tukaj, kakor sicer marsikje drugod, skrita v globino zemlje. Ko sem po približno stometerskem rovu prišel v notranjost doblarskega rebra, sem ostrmel: zazdelo se mi je, da sem v Postojnski jami: Pred mano
ni strani. Dela v jami za centralo, v raznih rovih, v predoru za vodo in pri jezu so v polnem razmahu. Zaposlenih je okrog 700 delavcev. Jama za centralo in tudi rovi bodo preoblečeni z betonom, jama bo dobila pa še posebno navrhno obleko iz opeke, da bo varovana pred mokroto. Za konec naj povem, da je tlak jame pet metrov pod gladino Soče, ki teče ob pobočju, in bo odtekala voda iz centrale po rovih, ki so pet metrov nižji kot sedanja struga. Res, če se hočete načuditi moderni tehniki, pridite jo pogledat še do časa k slikoviti Soči. Škoda samo, da je ta tehnika pri vsej svoji ču-dovitosti tako mrzla.
-o-
Neurja po vsej deželi
V poslednjih dneh meseca avgusta so divjale skoraj po vsej deželi velike nevihte s silnimi nalivi. Kmečkim posestnikom so neurja napravila ogromno ško-že do ne le na poljih in v vinogradih "10 tudi na hišah in gospodarskih poslopjih. Samo po-oestnik Ivan Kosmač na Ledinah je imel 25,000 lir škode, za •adi strele, ki mu je udarila
radi streie, ki mu je uuon«. v
■ -	_____ __________t senik. Stavba in vse seno v njej
ie zijala, zavita v temačen mrak sta pogoreli. Nadalje, so pogo-Podzemeljskih žarnic, velikan- reli seniki posestnikov Stamsla-ska, v živo skalo vsekana in va Močnika v Kortečmah m

Veliko taborišče blizu Rima, prirejeno za vežbanje fašistične mladine, so nedavno obiskali nazijski dečki iz Nemčije in gornja slika jih kaže na ogledu po tem prostoru.
vdolbena jama, v kateri bo cen-, trala te močne električne napeljave. Ne znam meriti s prostim očesom, toda zdi se mi, da mi je ljubeznivi spremljevalec pravil, da je ta jama, ki ji pravijo delavci kameron, nad 60 metrov visoka, okrog 35 metrov široka in nad 40 metrov dolga. V njo Vodijo od raznih strani in v raz-nih višinah številni rovi, ki sluzjo vsakovrstnim potrebam de-in napeljave same. So rovi, Po katerih se odvaža razstrelje-no skalovje in grušč, po drugem bodo spustili v globočino turbi-ne in druge stroje, tretji so namenjeni zračenju, najvažnejši Je pa vsekakor predor, po katerem bo pretekla v to podzemeljsko Čarovnijo gonilna sila naše sinje, bistre Soče. Tam gori pri Podselih, par kilometrov nad Doblarjem proti Sv. Luciji Krade jez, ki bo zajel Sočino vodo in jo poslal doblarski centrali po predoru, ki ga vrtajo vštric državne ceste v pobočjih na des-
Franceta Felca v Tribuši. V Gri-žah pri Cerknem je strela udarila v lOOletno smreko na posestvu Marije Svetličičeve. Drevo, ki je bilo v kras in ponos vsej okolici, je prav tako pogorelo. V Šmihelju pri Senožečah je požar, ki je nastal zaradi strele, uničil dve gospodarski poslopji, katerih lastnika sta imela skupno 32 tisoč lir škode. V Rodiku pri Herpeljah je strela ubila mladega dijaka Antona Slugo. Deček, ki je bil na počitnicah, se je vračal s polja domov. Na ramo si je naprtil vile, s katerimi je nabližnjem travniku zajel povesno sena. Najbrž se je vprav na ta način nevedoma izpostavil smrtni nevarnosti, ki ji na vso nesrečo tudi ni ušel. Huda nevihta se je pojavila nad puljsko okolico. Zaradi naliva je nastala tam velika poplava, ki je povzročila kmetom in vrtnarjem znatno škodo na poljih in po vrtovih. V več hlevov je udarila strela, ki je ubila večje šte-
vilo goveje živine.
Cerkveni koncert
Dne 22. avgusta je obiskal cerkveni pevski zbor iz Roja-na v Trstu prijazno župnijo Kronberg pri Gorici, kjer pase poredne ovčice in sklada in poje naš odlični in neumorni skladatelj Vinko Vo-dopivec. Izleta se je udeležilo 32 pevcev in pevk s tremi goslarji, ki so pri blagoslovu popoldne nudili domačinom in številnim Goričanom prijeten glasben užitek. Dobro razpoloženi zbor je s toploto zapel litanije in več drugih prsmi po večini tržaških skladateljev. Kronberški mojster nam je ponovno zatrdil, da je bilo proizvajanje brezhibno, prvovrstno. Tudi domačin: in Goričani so bili zelo zadovoljni in od mnogih strani smo culi, da bi bilo iskreno želeti, da bi se taki obiski večkrat priredili in medsebojno vračali.
-o-
Slepec nad slepca
Iz Brestovice na Krasu poročajo: 15 letni slepec Vladimir Pahor iz Brestovice se hodil v sosedno Opatijo učit orglanja na cerkvene orgle. Pred dnevi je bil zopet tam. Ko je stopil iz cerkve, je našel tam svojega slepega tovariša, 15 letnega fantiča B., ki je doma ravno tako iz Brestovice. "Dajva se boksati," nagovori B. svojega sotrpina Vladimirja; v zavodu za slepce so se namreč učili boksati. Vladimir ju se Pa ni hotelo in je predlog zavrnil. B. je pa v svoji deški objestnosti kljub temu zamahnil proti tovarišu, a ga je tako nesrečno zadel ob vrat, da mu je pretrgal žilo dovodni-co. Pri nesrečnem Vladimirju je nastopila polovična kap in so ga v brezupnem stanju prepeljali v bolnišnico.
KRATKE NOVICE
Na meji pri Črnem vrhu so
italijanski orožniki ustavili in aretirali Jakoba Merlaka iz Hotedrščice, pri Godoviču 37 letnega bivšega železničarja Josipa Rupnika iz Ljubljane, pri Cerknem pa 26 letnega Antona Jeriča iz Trebnjega.
Vsi trije so jugoslovenski državljani. Aretirani so bili,ker so brez potnega lista prekoračili mejo.
Pri Sv. Križu nad Trstom
se je smrtno ponesrečil 80 letni Ivan Tence. Starček je stopil tam preko železniške proge, baš ko je po njej pridrvel potniški vlak. Stroj ga je zagrabil in več metrov dalje vstran treščil v kamenje. Tence je nekaj ur pozneje podlegel poškodbam.
V	tržaški prosti luki se je
smrtno ponesrečil Josip Čer-melj, ki je bil zelo priljubljen pri svojih tovariših. Dva vagona, ki sta se pomikala drug proti drugemu sta mu zdrobila prsni koš. Čermelj je menil, da bo še o pravem času skočil čez tir. Zapustil je ženo in malega otroka.
V	Renčah so našli na njivi mrtvega 40 letnega Josipa
Vičiča. Zadela ga je kap.
>|!
Nagrada za novorojence..
Upravne oblasti so zopet podelile dve novi nagradi družinama, v katerih so se pred kratkim rodili dvojčki. Take nagrade delijo v Mussolinije-vem imenu. Omenjeni nagradi sta prejeli družini Stanislava Kobala v Štanjelu na Krasu in Antona Čerina v Cerknem. Znašali sta po 600
odnosno 800 lir.
*
Novi grobovi. V Trstu je umrl za pljučnico jkapotan trgovske mornarice Matej Bole iz znane družine v Rojanu. Preminuli so nadalje 28 letni Albert Bolčič, 78 let stara Josipina Godina,63 letna Ka-terina Sedmak—Stoka in 74 letni Franc Gerdol.
* ' •"" rrf -■:
V	Tarčein v Benečiji je prispela vest, da je v bojih za Santander na nacionalis!:eni strani padel Viljem Borjanec, tamkajšnji domačin.
Smrt v Abesiniji. V zadnjem seznamu v Vzhodni Afriki umrli delavcev sta bila tudi Pavle Baša ' iz Ilirske Bistrice in France Klarie iz Portol v Istri, ki sta bila za-
poslena pri gradnji neke ceste južno Desija.
V Gorici so policijski organi aretirali 30 letnega Franceta Komelja. Razlog aretacije še ni znan.
-o-
IZ DOMOVINE
Posledice deževja
Mursko polje, tako poročajo iz Ljutomera, je letos silno o-škodovano zaradi deževja in poplav. Tem prebivalcem je najglavnejši pridelek krompir, s katerim krmijo svinje za izvoz, pa ga tudi prodajajo, da dobe tako denar za davke in druge potrebščine. Letos tega pridelka ne bo, ker je počel gniti v zemlji. Gnije pa tudi ajda in trava ter pesa in s polj se širi silen smrad.
Žalosten konec
V Dolnji Lendavi se je obesil 65 letni vdovec Franjo Gone. Trudil se je, da bi si pridobil naklonjenost neke mlajše vdove in ji je kupil tudi nekaj daril v vrednosti nekaj tisočakov, pa vdove ni mogel omehčati. To ga je pripravilo do obupa. -o-
Medvedje delajo škodo
Iz Sanskega mosta v Bosni poročajo, da so se v ondotnih gozdovih pojavjili medvedje, ki delajo veliko škodo po bližnjih poljih in sadovnjakih. Kmetje so potem z dovoljenjem banske uprave napravili pogon na medvede; pri tem je največji medved ki je bil ranjen, napadel kmeta Boža Latinoviča, ki se mu jo s sekiro postavil v bran. Toda, medved je bil močnejši in je kmeta z enim samim za-
IZ SOUTH CHICAGE PADAJO NOVE BOMBE
Slovenska naselbina V South Chicagi pri sv. Juriju ni tako velika slovenska naselbina. Bolj srednja je, ampak junake in junakinje ima in odločne zavedne ljudi. Kadar začno s kako akcijo, jo tudi temeljito končajo. Kakor nekaki Špartanci so. Za katoliški tisk, so se že večkrat izkazali kot stoprocentni somi-« šljeniki istega. Zdaj, ko gre za ustanovitev novega lista — me-< sečnika, so stopili zopet korporativno v akcijo in se odzvali čast-« no in po-nosno. Agitatorji, ki obiskujejo družine izjavljajo nad vse pohvalno o vseh. Ljudje sami jih naudušujejo, tako pravijo. Kaj takega je seveda mogoče le tam, kjer je res zavednost do katoliškega tiska doma. Zato gre South Chicažanom vse prippzna-nje in zahvala. Novi list, ko bo objavljal zgodovino naših naselbin in opis vseh posameznih družin po naselbinah, bo vedel tudi o tem povedati.
Southchicažani so pokazali, kako je treba nastopiti. Kaj bi samo govorili, jamrali, itd., kaj je potreba in kaj ne. Na delo je treba stopiti in se izkazati.
Katoliškim rojakom po drugih naselbinah naj bo to za vzgled. Tudi drugod je treba, da se dvigni jo zastopniki (ce) in vsi prijatelji katoliškega tiska. Agitirajte in pridobivajte novemu listu ustanovnike in naročnike. Storite to čimpreje. Besed o vsem tem je že dovolj, zdaj je treba na delo in naj dejanja govore.
Kakor znano je bila doba agitacije za novi list mesečnik določena do 1. oktobra t. 1. Ker pa se je agitacija zdaj še le dobro začela, bi ne bilo prav, da bi z isto zaključili. Zato vodstvo te akcije TO DOBO PODALJŠUJE ZA NEDOLOČEN ČAS. Vsi, ki to stvar odobrujejo pa so prošeni, da store vse kar morejo po vseh naših slovenskih naselbinah, da se ta akcija čimpreje uresniči.
Na delo prijatelji vse povsod!
Včeraj smo prejeli iz South Chicage zopet naslednje ustanovnike in naročnike:
MR. IN MRS. JOHN IN MARY GOLOB, zavedna
ugledna slovenska družina iz So. Chicage, 111...........$5.00
MR. PETER FUGINA, zaveden slovenski fant in
prijatelj katol. tiska iz So. Chicage, 111.....................$5.0C
MRS JENNIE SAŠEK, naudušena in zavedna
Slovenka iz So. Chicage, 111............1........................$2.00
MR. JOŽEF BUČAR, zaveden katoliški Slovenec
iz So. Chicage, 111.....................................................$2.0C
MR. JOSEPH ŠTRUBEL, zaveden rojak in naudušen
za katoliški tisk iz So. Chicage, 111. .......................,$2.0C
MR. JOHN BAJUK, ugleden katol. Slovenec
iz So. Chicage, 111. ....................................................$2.0C
MR. JOHN PILTAUER, zaveden Slovenec
iz So. Chicage, 111.................................................$2.0C
^ To je že tretja bomba, ki je padle iz South Chicage na poze-rišče te akcije. Kaj pa po drugih naselbinah nimajo nič bomb? Tudi drugod se dvignite in pridružite se tej akciji.
KDOR HITRO POMAGA — BO DVAKRAT POMAGAL!
mahom obležal
pobil na tla, in izdihnil. -o-
kjer je
j
Nesreča
Odvetnik dr. Anton Ogrizek se je vračal s svojega posestva pri Sv. Emi domov v Celje, v Opoki med Št. Jurjem in Štorami je dohitel neki voz ki je vozil brez luči. Voznik se na dane znake ni pravočasno ognil.Dr. Ogrizek je s Svojim kolesom zadel od strani v voz in padel
na tla, motorno kolo pa nan in ga močno poškodovalo, d:, so ga morali odpeljati v celjsko bolnico.
. Katoliški Slovenci naročajte in podpirajte svoj lastni lisi. "Amerikanski Slovenec"
SOBA V NAJEM
Pri dobri slovenski družini se odda v najem soba brej: hrane. Gregor Gregor;ich, 1931 W. 22nd PL, Chicago.
rc 300 svetih maš letno
v življenju in po smrti, so deležni člani "Mašne zveze za Afriko". ' Članarina enkrat za vedno 25c za vsako osebo, živo ali umrlo. — Naslov: DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA za afriške misijone, 3624 W. Pine Boulevard,	St. Louis, Mo.
NA VELIKO SLOVESNO
BOŽIČNI
IZLETI
v JUGOSLAVIJO
PARNIKI IZ NEW YORKA:
EUROPA . . » . . 27. novembra NEW YORK .... 2. decembra HAMBURG .... 9. decembra EUROPA.....16. decembra
Brzi vlak ob EUROPA v Bremerhaven zajamči udobno potovanje do Ljubljane.
Izborne železniške zveze od Cherbourga ali Hamburga.
Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali
MMRURG-AMERICAN LINE WORTH GERMAN LLOYD
130 W. RANDOLPH STREET, CHICAGO, ILL.
OTVORITEV novih prostorov
na katero prijazno vabi vse Slovence in Slovenke oziroma vse
Jugoslovane znana slovenska gostilna in restavracija * i
Mary ton Cafe & Restaurant
MR. in MRS. ANTON GOLENKO, lastnika	* «
2246 BLUE ISLAND AVENUE
CHICAGO, ILLINOIS
v soboto večer, 9. oktobra'37
BREZPLANCEN PRIGRIZEK - ZABAVA - PLES
Igra izvrstna godba Johnny & his Merrymakers
Rojaki Slovenci ne pozabite tega večera! To bo pravi družinski večer. Pridite in poveselite se z prijatelji in znanci. Pripeljite seboj svoje prijatelje in znance!
jiSgBgeSiSgIgiBIHB
I
S
8friMl3w
•AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 5. oktobra 1937
"Dušica"
H
RPMAN H
Spisala B. Orczy Prevedel Paulu»
V gostilni se ni nihče genil. Brogard in njegova žena sta se najbrž zbala Chauve-lina in mislila, da je najbolje, če se vobče ne prikažeta več. Niti Brogardovih godr-njavih kletvic ni bilo več slišati.
Nekoliko je še počakala Margareta, nato pa je tiho zlezla po stopnicah, se tesno zavila v svoj temni površnik, in je stopila iz hiše —.
Tema je bila zunaj, mesec se je skrival za oblake, toliko da je videla pred seboj cesto in plitvi jarek ob njej. Grmičje je rastlo ob robu jarka.
Če se je previdno držala jarka in se skrivala za grmičjem, je niso mogli za karsibodi opaziti, saj je Chauvelin obračal vso pozornost le na cesto pred seboj, kjer je vsak hip upal da zagleda Rubenov voz in Percyja na njem.
Vsekakor, bistro je morala poslušati na vsak glas, kajti cesta je bila zastražena.
In podala se je na pot, na svojo zadnjo, nepopisno težavno in bridko pot, sama, v temni noči, peš, v lahkih, slabih čevljičkih, razburjena, njeni živci napeti do skrajnosti, — pa za trdno odločena, da vidi svojega ljubljenega Percyja še enkrat, zadnjikrat, da ga reši, če bo mogoče, — ali pa da umre z njim. '
Nekaj pred njo je ropotal voziček. Pot je bila nekoliko navbreg, počasi je vozil Žid in od časa do časa je ustavil, da si je njegov "iskri konjiček" odpočil. Izlahka ga je dohajala.
Noč je bila mirna, le iz daljave se je ču-lo rahlo, zamolklo hrumenje, — morje je butalo ob obrežne skale. Zrak je bil svež in je dišal po morju. Kako bi se bila Margareta veselila prijetne jesenske noči, da ni bilo njeno srce polno zlih slu ten j, polno bolesti in strahu in hrepenenja po njem, ki ji je postal tako nedopovedljivo ljub in drag.
Hoja je bila težavna. Noga ji je drsela v mokri travi in se je ugrezala v blato, grmičje jo je praskalo po licu in po rokah ter ji trgalo obleko, — pa kaj je to bilo njej mar! Saj je šla svojo zadnjo pot, saj je šla k svojemu možu —.
S strahom je premišljevala, kje je neki sedaj. Daleč ni mogel biti, niti četrt ure ni odšel pred Chauvelinom. Ali je pač vedel, slutil, da preži nanj njegov sovražnik, da ga opazuje, da mu sledi, da se zapleta v pogubno, smrtonosno zanko —?
Spredej na vozu pa je sedel Chauvelin, ves zadovoljen vkljub počasni vožnji in vkljub sunkom, ki mu jih je zadajal preprosti, podeželski Zidov voziček na kame-niti poti. Mel si je roke in samozavestno gledal v najbližjo bodočnost.
Predrzni Anglež mu ni mogel več uiti iz dobro nastavljene mreže. — Ujeta "Dušica", ta bo krona njegovega delovanja za republiko, bo višek njegove slave —. In mir bodo imeli, on in tovariši, pred neugnanim, nadležnim Angležem! In republika bo rešena največje nevarnosti —.
Židovo kljuse je počasi kimalo in krev-salo po nerodni cesti.
"Ali smo še daleč?" je vprašal Chauvelin od časa do časa.
"Nič več daleč, ekscelenca!" se je vsaki-krat glasil enolični odgovor.
"Pa dosedaj še vedno nismo našli Rube-na in Angleža v kupu blata in podrtij sre-
di ceste, kakor si nam obljuboval!"
"Potrpite, plemenita ekscelenca!" je odgovarjal Abrahamov sin. "Pred nami sta! Dobro vidim pred seboj na cesti sledove voza, ki je last tistega izdajalca, tistega potomca Filistejcev!"
"Si prepričan, da smo na pravi poti?"
"Kaj se pravi, prepričan? Tako trdno sem prepričan, kakor sem prepričan, da je v žepu vaše ekscelence tistih deset zlato v, ki jih bom dobil, preden bo ura minila."
"Ko si podava roke s prijateljem, tistim Angležem, bo denar tvoj, prej pa ne!"
"Cujte —! Kaj je to?"
Skoz tiho noč so donela konjska kopita.
"Vojaki!" je šepetal Zid.
"Stoj za trenutek!" je poveljeval Chauvelin.
Tudi Margareta je čula topotanje. Za hip je mislila, da je Desgas z naročenimi 12 vojaki. Pa kmalu je spoznala, da prihajajo glasovi od spredaj.
Streslo jo je. Komaj se je držala na nogah.
Ni se ji sicer bilo treba bati, da bi jo kdo videl. Tema je bila in grmovje jo je zakrivalo.
Pa strašna slutnja jo je obšla. Spomnila se je Chauvelinovega povelja: "Če straže zapazijo širokoplečatega, dolgega človeka, naj mu dva moža sledita. Enega pa naj pošlje straža k meni poročat!"
Ali je straža zapazila Percyja — ? Ali je prišel sel poročat, da se je neugnana "Dušica" končno ujela v nastavljeno past —?
Margareta je lezla bliže. Za vsako ceno je hotela zvedeti, kaj bo sel poročal.
"Kaj je novega?" je kratko vprašal Chauvelin.
Dva jezdeca sta se ustavila ob vozu. Nastal je hipen molk. Prišleca sta se najbrž hotela prepričati, da imata res svojega poveljnika pred seboj.
V tej trenutni tihoti je Margareta razločno čula številne umerjene korake, ki so prihajali po cesti sem od "Sive mačke". Desgas je bil in njegovih dvanajst vojakov.
"Ste videli tujca?" je vprašal Chauvelin hlastno.
"Ne, državljan! Nikogar nismo videli. Mi smo stražili na obrežju."
"In —?"
Nekaj manj ko četrt milje onstran vasi Miquelon smo našli leseno kočo. Videti je bila, kakor so običajno ribiške koče. Iz-prva smo mislili, da je prazna in ničesar nismo sumili. Pa opazili smo, da uhaja dim skozi vrata. Razjahal sem in zlezel bliže h koči. Res je bila prazna, pa v kotu je tlel kup oglja in tudi par stolov sem videl. Posvetoval sem se s tovariši in sklenili smo, da bodo v varnem zaledju počakali s konji, jaz pa da ostanem na straži pri koči. In tako smo storili."
"Dobro! - In kaj si videl?"
"Čez kake pol ure sem čul glasove in dva človeka sta prišla. Zdi se mi, da po cesti sem od mesta Lille. Eden je bil mlad, drugi precej star. Šepetaje sta govorila in nisem ju mogel razumeti."
Eden je bil mlad, drugi precej star —.
(Dalje prihodnjič)
I
zdelujc vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni.
Poskusite in prepričajte se!
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS
Columbia plošče
25000-F—Ribniška	korajža, petje duet
Kranjski piknik, petje, duet..............................75c
25001-F—Na	ofeeti \> * ' v * * Juhu polka, harmonika -.................................75c
25011-F—Pokšotiš -	V v ' * V;
Špic polka ............................................................75c
25014-F—Planinsko veselje
Čevljarska polka, kmetska banda....................75c
25020-F—Stari kranjski valček
Štajerska, harmonika ........................................75c
25039-F—Na	poti v stari kraj, 1. in 2. del-.......................75c
25040-F—Hojer	valček Pečlarska polka, instrument, trio....................75c
25041-F—Veseli	rudarji, koračnica
Sladki spomini, valček, Hojer trio..................75c
25043-F—Polka štaparjev
Ti si moja, valček, Hojer trio............................75c
25045-F—Mazulinka	* " T"
Ptičja ohcet, šotiš, Hojer trio..........................75c
25047-F—En starček je živel
Sijaj solnčice, moški kvartet............................75c
25049-F—Zadovoljni Kranjec
Prišla bo pomlad, moški kvartet....................75c
25051—Vzajemnost, šotiš
Kukavica, valček, Columbia kvintet -'-..................75c
25056—O	mraku
Dolenjska, moški kvartet......................................75c
25057—Slovenec	sem,
Perice, moški kvartet ............................................75c
25059—Jaka	na St. Clairu, polka
Clevelandski valček, inštr. trio............................75c
25060—Ziben	šrit za ples
Šuštar polka, harmonika......................................75c
25061—Žužemberk	polka
Zadnji poljub, valček, harmonika duet..............75c
25062—Povšter	tanc
Ribenška polka, harmonika in kitare................75c
25063—Ančka	pojd plesat, valček
Treplan za ples, harmonika in inštr...................75c
25064—Ribenška,	I. del
Ribenška, II. del, moški kvartet........................- 75c
25066—-Kranjski spomini, valček
Luna valček, orkester........-...................................75c
25070—Al' me boš kaj rada imela
Odpri mi dekle kamrico, trio s petjem................75c
25072—Štajerska
Moj prijatelj, polka, moški kvartet......................75c
25073—Zveličar	se rodi
Zakaj svetlobe. Poje moški kvartet Jadran......75c
25074—Sokolska	koračnica
Kje je moja, harmonika in kitare........................75c
25075—Slovenske	pesmi
V slovo, ženski duet in klavir................................75c
25079—Danici
Domače pesmi, ženski duet in klavir..................75c
25082—Rod'	moja, bod' moja
Nebeška ženitev, Anton Šubelj, bariton............75c
25083—Čez	Savco v vas hodiš
Sladki spomini, ženski duet in klavir..................75c
25084—Nočni	čuvaj Pevec na note............................................................75c
25085—Cingel	congel So ptičice zbrane, ženski duet in klavir..............75c
25087-F—Tiha	luna, moški kvartet, petje Rojakom, moški kvartet, petje........................75c
25088-F—Takrat	v starih časih, moški kvart., petje Pozdrav, moški kvartet ....................................75c
25089-F—Kje	je moj mili dom, narodna
Moja ljubca je ..., narodna, Ant. Šubelj........75c
25090-F—Megla	v jezeru, narodna
Zaspanček, narodna, Ant. Šubelj....................75c
Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo.
Naročilom priložite potrebn znesek. Pri naročilih manj kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plačamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati naravnost na
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road	Chicago, Illinois
Morda se celo obesi?
(Konec)
Kaj pa naredi pri ti kon-trolerski in operacijski in razporoški robi g. Molek? Poslušajte: "Dragoceno priznanje ! Ekonomsko-socialni sistem se izpreminja in— vse doktrine in verovanja, ki so bila dobra v prejšnjih sistei-mih, se morajo radikalno iz-premeniti, če se hočejo ohraniti. Svet se ne bo ravnal po jezuitih, jezuitje se morajo ravnati po razvoju družbe in sveta!"
Bolj podomače se to pravi: Puška je za nič, puško v koruzo, stara ropotija je ta filozofija, svet gre preko jezuitov in preko njih ropotijske filozofije, jezuiti se morajo ravnati po "razvoju družbe in sveta", priporočato toraj krvave splavarije,kontroliranje do gnilobe, razporoke nadcigan-ske sorte, ali pa se morajo obesiti, saj obupan je najmanj že jezuit Otting.
G. Molek, roke na prsa'Ali res mislite,da vi ustrežete našim ali svojim precej pripro-stim Slovencem, kakor ste sami nekoč priznali, ko jim slikate nekaj na steno, da se bo krščanska filozofija morala ravnati po "razvoju družbe in sveta", toraj po vas in vaši operacijski in kontrolersld in razporoški "filozofiji" ? ? Morda dosežete pri svojih malo več te razvojniške in svetovne robe, da bodo še bolj rezali in..vaša zadeva Če pridobite za to morda zadnjega Slovenca, ampak da bi se jezuitska ali krščanska filozofija, ki zadeva te splavar-ske in kontrolerske in razpo-roške zadeve, kdaj izpremeni-la tako, da bi šla — oprostite, med svinje, no — tega prav nihče na svetu ne bo doživel, kakor enako nihče ne bo doživel, da bo kdaj dvakrat dva pet, ali da bo kdaj Mississippi tekel v Kanado, Sava Pa v Kranjsko goro. Ce bi vas opozoril, da bi vsled take pisave zmanjkalo v kaki slovenski hiši pri kontroli le enega deteta in bi bili vi pri tem soodgovorni, bi se
mi v obraz smejali. Le se. *
Meh za smeh.
Prizor v New Yorku. Policist zasači berača na cesti in ga pricefra pred sodnika. "Krivda?" "Beračil na cesti". Berač ravno ne izgleda kot kak berač. "Who are you?'Kdo ste?" zagrmi sodnik. "Hišni posestnik." Sodniku padejo špegle raz nosa. "How dare you? Predrzno. Hišni posestnik pa berači." "Wait a minute, your Honor,
JLSDk
Bra
Društvo sv. Jožefa
štev. 53, KSKJ., Waukegan, 111.
36 leto pri K. S. K. Jednoti.
Seja se vrši vsako drugo nedeljo ob 9:30 zjutraj. — Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 55. leta v odrasli oddelek; in v mladinski oddelek od rojstva do 16 leta.
Skupna društvena imetja znašajo nad $16,000.00. Skupno število članstva 484 članov(ic).
Nadaljna pojasnila se dobe od sledečega odbora:
Math Slana, ml., preds. Joseph Zore, tajnik Mike Opeka, blag.
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje očala
9R. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure rsak dan od 9. zjutraj io 8:30 zvečer.
Mi plačujemo davke. Ljudje živijo od naših davkov, toraj moramo mi gledati, da dobimo nekaj od tistih, ki živijd od našjih davkov, da more* mo vladi davke plačevati". Sodnik si natakne špegle, nekoliko pogleda na okolico in
zagodrnja: "Case dismissed", *
Mary poučuje.
Mary Jugg poučuje Ed-vardčka v "Ml. Listu", Edvard požira sline in besede.: Učiteljske avtoriteta. "Jurare in verba magistri — kar učitelj pove, je gola in naga resnica", to mora veljati. O Španiji poučuje Mary. "Fori every 6 men there was ons general", tako stoji zapisano. Recimo, da je bilo sto tisoč možiceljev, toraj je bilo nad 15 tisoč generalov. Mary ž& ve, kaj pove.
"In Spain, the Church had charge of the education. Can you imagine such a situation? It would be as though al! of the schools in this country were not public schools at: all, but controlled by the Church". Edvarček bi se bil kar prekrižal od groze, ko bi se znal, k vsi sreči ne pozna te ;'robe. "And every year the Church drew $10,000,000 from the State". Kolosalna vsota. Na Koroškem je bilo štiri sto tisoč ljudi, za šole je šlo do štiri n^iljone krorf. Pri nas v Koloradu je nad miljon ljudi, za šole. gre vse skupaj morda dvojna taka španska vsota. In pomislite, do 80% je bilo analfabetov. Edvarček, ki zna le jesti in piti, je gotovo mislil, da je cerkev tako ogromno vsoto vso zapila.	-j
Pri taki kolosalni šoli utegnejo Edvardčki v kratkem zvezde iz neba klatiti. -o-
Pijača je kriva
V neki gostilni v Mariboru je prišlo med pivci do nesporazuma. Vnela se je huda bitka, pri kateri so po nesrečnem naključju obležali v krvi 32 letni tkalec Dragovoj Lubej, ki lima zabodljaj v hrbet, trgovski potnik Milivoj Petljak, ki je dobil hude udarce po glavi ter delavec Jakob Debel j ak. Lubeja in Debeljaka so morali odpeljati v bolnico.
Društvo sv. Vida
štev. 25, K.S.K.J.
CLEVELAND, O.
Leto 1936. Predsednik: Frapk Habich, 6310
Carl Ave. Tajnik: Anthony J. Fortuna, 1093
E.	64th Str.
Blagajnik: Anton Korošec, 1063 Addison Rd. Zdravniki: Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. J. Perme, Dr. A. J. Perko, Dr. A. Skur in Dr.
F.	J. Kern.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Asesment se prične pobirati opoldne. Na domu tajnika pa ysa-kejja 10. in 25. v mesecu.
ZA RAZNA
električna dela
se rojakom v Chicagi vljudno priporoča
MILAN MEDEN
Pokličite: LAWndale 7404