Mm
GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA.
Izhaja vsak petek.
Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6.
Naročnina znaša:
celoletna . . K 4’— poluletna . .
četrtletna . . Posamezna št.
2 — f— 0-10
Št. 48.
V Ljubljani, dne 28. oktobra 1910.
Leto V.
Delavstvo in občinska uprava.
Po novi postavi o volivnem redu na Kranjskem bodo po coli kranjski deželi v enem letu po vseh občinah nove občinske volitve. Prav po vseh. V vseh kranjskih občinah bodo pa tudi volili vsi tisti v tretjem volivnem razredu, ki dozdaj niso imeli besede in glasu v kranjski občinski upravi. Delavci bodo lahko po svojih zastopnikih sodelovali v občini. Nič več ne bodo v občinskih zadevah odločevali le tisti, ki imajo kaj pod palcem. Hočeš, nočeš, moraš, se bodo morali sprijazniti z mislijo, da je ravno toliko vreden tisti, ki si je prisleparil tisočake, kakor tisti, ki si s trdim delom svojih rok služi vsakdanji kruh.
Naš list jo že pripravljal naše slovensko krščansko socialno delavstvo na novo dobo in na velike naloge, ki čakajo slovensko krščansko socialno delavstvo v novi dobi. Naše slovenske krščansko socialne delavske organizacije naj takoj store vse, da se s svojimi pristaši udeleže volitev in da pridejo v občinske zastope razumni, pametni, inteligentni zastopniki naše slovenske krščansko socialne delavske organizacije. Pametno, modro postopanje naših delavskih organi-, zacij bo to zagotovilo v vseli tistih krajih, kjer obstojajo na Kranjskem slovenske kr-; nsko socialne delavske organizacije.
Demokratizirano kranjsko občansko upravo čakajo velike dolžnosti in naloge. Mi smo že pisali v našem listu, kako pereče da je vprašanje malih, cenenih stanovanj za delavstvo. Danes ne dobiš stanovanja niti za drag denar. Delavske stavbne zadruge bo treba ustanavljati, podpirati jih bodo morale občine. Demokratizirana občinska uprava bo mogla skrbeti tudi, če drugače ne bo šlo, da se bodo gradile delavske hiše s cenenimi stanovanji. Ravno stanarine posegajo globoko v delavčev žep in na račun stanovanja strada delavec, strada njegova rodbina. A' o tem smo že pisali. Demokratizirana občinska uprava bo skrbela za to, da se reši vprašanje stanovanj, ker se mora rešiti, ker tako, kakor zdaj, ne gre in ne gre naprej.
Seveda tako, kakor so reševali stanovanjsko vprašanje ljubljanski liberalci, ne bo šlo. Saj vsi sklepi, ki so jih sklenili z ozirom na grad bo delavskih stanovanj, še danes niso izvedeni. Sklenjeni so bili zgolj za to, da se nekoliko poagitira za liberalno stranko, tisto stranko polno lepih obljub, ki jih ni nikdar držala, ker v bistvu strupeno sovraži delavec.
Drugo vprašanje je vprašanje draginje. Občina mora skrbeti za to, da dobe občani poceni živila. Ne bo šlo drugače, kakor da občine same ustanove občinske mesnice, občinske pekarne, občinske mline ali pa, da podpirajo ustanovitev takih zadrug. Seveda, tako, kakor rešujejo draginjo naši liberalci in soc. demokrati, ne bo šlo in ne bo šlo. Kako kričanje,, kako zabavljanje čuje-mo n. pr. glede na draginjo mesa. Meso iz Argentinije zahtevajo. Pripeljali so ga na Dunaj, a slabše je bilo in dražje, kakor domače meso. Naš list ni za to, da se poteguje za kmeta, ampak resnica je pa le, da argentinsko meso ne bo znižalo cene mesu. Soc. demokrati so glede na argentinsko meso nasedli neki bogati prekomorski družbi, ki hoče s prevozom argentinskega mesa delati zase lepe dobičke. Socialno demokraško zabavljanje ne odpravi nobene draginje. Omeji jo pač resno gospodarsko delo, a za resno gospodarsko delo se soc. demokraciji ne gre, ker ona živi od zabavljanja in od nezadovoljnosti.
Demokratizirana občinska uprava bo morala skrbeti tudi za to, da bo lahko delavčev otrok deležen šolske izobrazbe. Koliko talentov se izgubi, ker nimajo prilike, da se izobrazijo. Naše šole so zelo slabe. V dolgi šolsko-obvezni dobi delavčev otrok ne dobi tega, kar rabi za praktično življenje. Delavčeva hči se le z največjo težavo in z ogromnimi žrtvami svojih staršev izšola, da je sposobna za kako pisarniško službo. Demokratizirana kranjska občinska uprava bo morala skrbeti, da se bodo tudi delavčevi otroci brez velikih žrtev staršev izšolali.
Važno je tudi vprašanje o carini. Pečali se bomo še s tem vprašanjem. Pred vsem
moramo pač zahtevati, da se zniža carina na žito, da bomo imeli cenejši kruh in da se tako dobe tudi predpogoji, da se znižajo cene domači živini.
V deželi socialne demokracije.
Na Francoskem cveto soc. demokratom rožice; ministrski predsednik Briand je prepričan socijalist, ki je nekdaj delavcem priporočal, kako naj se s sekirami, kosami in koli oboroženi upro krivicam in nasilstvom in si pribore svoja prava. Ministra Millerand in Viviani sta prepričana socijalista, .Taures je voditelj najmočnejše stranke v parlamentu in vendar nočejo ustvariti sedaj, ko imajo vso moč v rokah, tistih zlatih časov, o katerih soc. demokrati sanjajo, da bodo prišli, ko soc. demokracija na vrhunec pride. Ravno v sedanjih časih, ko so na čelu vlade možje, po katerih se republikanska in demo-lcraška kri pretaka, je na Francoskem polno štrajkov, proti katerim francoska socialistično pobarvana vlada bajonete v boj pošilja!
Pri zadnjem velikem železničarskem štrajku na Francoskem, je dal Briand 22. voditeljev zapreti in pred sodišče postaviti zaradi ustaje in punta. To dejanje je utemeljeval s tem, da je štrajk zlobno nasilje in da pomeni tako gibanje razpad države in reda.
Pred enim letom so skušali poštni uradniki ves promet ustaviti in mornarji na trgovskih ladjah so popustili za šest tednov vse delo. Malo poprej so štrajkali delavci in uradniki pri električnih napravah. Pariz je bil v temi, gledališča zaprta in ustavil se je ves promet. Delavcem po arzenalih je pa prišlo to že v navado, da od časa do časa štrajkajo. In zadnji čas, kakor že omenjeno, je štrajkalo vse, karkoli je bilo sploh z železnico v zvezi.
In Francija je republika, dežela svobode, v parlamentu sede možje, ki zastopajo voljo ljudstva, ne kralja. Vsa tista sredstva, po katerih naši soc. demokratje hrepene in za katerimi se toliko pehajo, so francoskim socijalistom na razpolago; saj je ministrski
Carska zločinstva.
(Dalje.)
Car-pevec prebledi; nehote stopi za korak nazaj in nekaka disharmonija se zasliši med strunami lire. Pa v istem trenotji se zopet zave.
»Kdo si ti?« se oglasi pevec, da ga sliši le uho njegovega pomagača.
»Nekdo, ki igra za svojo glavo! Hvaležnost sem oskrunil zaradi tebe, car; a več mi velja tvoja sreča, — nego Scevijevo življenje, — Milvij sem jaz, njegovo oproščenec.«
»Poslušal te bom, — sedaj pa misli na svojo dolžnost!«
In mirno, z istim navdušenjem, kakor je pričel, dokonča svoje petje in v plačilo mu je ploskanje obilne, množice. Ko zašumi zagrinjalo kvišku, migne k sebi Buru, poveljniku svoje straže.
»Da mi nihče, ne visok, niti nizek, ne gre iz le hiše, mu zapove, — tvoja glava mi je porok, rega moža pa« — in s tem pokaže na Milvija »odvedi, ker ima nekaj govoriti z menoj; prej pa naj ga še preiščejo, nima li seboj skritega orožja!«
Pol ure pozneje se razširi po vsem Rimu glas, da je zarota ovajena, ki je pretila Cezarjevemu življenju in da so peljali precej
imenitnih mož takoj iz gledišča v ječo in k ostri preiskavi.
X.
»Metela, — brž Skrinjico z dragimi kameni! - Cuj rožljanje orožja, cesarjevi vojaki! Ne ostane mi več časa za beg! Jaz sem siromak, obsojen!«
Mark Festul pobere toliko svojih zakladov, kar je največje cene, da bi ž njimi pobegnil. Smrten strah se bere na rumenem, suhem obrazu menjalčevem. Tudi Metela je zelo bleda. Akoravno ji je oče skazoval malo sočutja, njena otročja ljubezen je bila vendar pregloboko vkoreninjena, da bi ne občutila z velikimi bolečinami njegovega trpljenja.
»Saj ni nič, oče,« tako ga pomirjuje; »bojazen vara tvoja ušesa.; s pomočjo bogov bodeš utekel Neronovemu srdu. Ah, oče, zakaj si ga moral zbuditi?«
»Ker sem bil udarjen s slepoto; ker me je zaslepil bogati dobiček. O, ko bi nikoli ne bil poslušal Scevijevih vabil, da bi nikdar ne poslušal Milvija.
Festul obmolkne in sc ozre na Metelo; kakor se je bala za očetovo življenje, se vendar ne more ubraniti misli, da je tudi Milvij sodeležnik zarotnikov in. tako si misli dalje, ako ga vjamejo ali ako pobegne, ne bo se mi
treba več bati, da bi se morala imenovati njegovo soprogo. Toda v tem trenotku se zgane; babilonske preproge zadušile so šum stopinj onega, ki je stopil čez prag in položil roko Festulu na ramo, — šele sedaj ga je opazila.
»Kam pa, Mark Festul?« vpraša zaničljiv glas. »Glejte, glejte no! pa se vsaj ne pri-pi-avljate na beg? Bežati — tako ravna, kdor se spozna krivega, hudodelca, in vi, Mark Festul se vsaj ne zavedate kakega izdajstva?«
Ostrmel zre menjač govorečo osebo. »Vsi bogovi!« zajeclja, »ali ste vi, Milvij in ste vendar tako mirni, tako brezskrbni, — ali mar ne veste —«
»Vse vem,« odgovori Milvij mirno, »da Scevij'medli v okovih; vem, da so Lucij, Pizon, Epiharita, Agripina bralka; Avel, prijatelj vašega nekdanjega prijatelja, ki bi bil moral umoriti Nerona, v ječi in ž njimi mnogo, mnogo sumnih iz vseh stanov, obeh spolov; da, vse to vem.«
»In kako je to, da hodite vi prosti, da mene še ne iščejo liktorji Cezarjevi?«
»Ker ste v mojem varstvu, dokler je meni po volji,« odvrne oproščenec; »ker je Milvij za cesarjem danes najmogočnejša oseba v rimskem cesarstvu; kajti Milvij je
predsednik sam socijalist, ali bil je vsaj ne dolgo od tega.
Tako je doživela francoska vlada in francoski socijalisti s svojo vlado vred veliko blamažo. Angleški pisatelj Shakespe-rae pravi »da je blazen, kdor veruje v krot-kost volkov, zdravje konjevo, ljubezen fantovo in prisego blodičivo«, mi pa dostavimo »in kdor veruje v resničnost soc., demokra-ške države«!
Tobačno delavstvo.
DELAVKI V SPOMINJSKO KNJIGO.*
Gora, kdaj si lepša kot jeseni?
Glavo krona venec ti ledeni.
Skalni kodri ti pod njo sive, mrzli vrelci kodre ti srebre.
Krog ramen pa krilo pestrobojno,
V solnca svitu rahlo in prosojno, z lahnih listov stkano vrh dreves, rdeča detelja, podleski vmes.
Listje sivo, belo, zarudelo, zlatormeno, žolto, zatemnelo, roza - leske, bukve iz vijol, temnih smrek zelenje naokol.
S solncem, gora si sc napojila, vesne in poletja se navžila, zdaj pa, preden v spanje greš počit, ves zakriješ svoj čarobni svit.
★ ★ ★
.Tesen v gori, v mirnem hrepenenju, po jeseni koprnim v življenju:
Taka bodi, kot je tvoja krasna, Solnčnobojna, pisana in jasna!
Ne želim si cvetne več pomladi, mladi cveti sahnejo preradi.
Ni mi mar poletja vroči žar.
Vroč, svetal sicer, a poln prevar.
V vihrah črnih, v gromu, blisku skušen in v tulečem vetru sčiščen, zbrušen, rad bi bil krasan in poln moči,
tak, kot si v jeseni, gora, ti.
★ ★ ★
Čuj, Ivanka, mojo pesen vdano,
Če.ti všeč je, pa zapoj jo z mano.
»Pridi jesen, pridi čas sadu,
Čas prestanih skušenj in miru!«
Dr. J. E. Krek.
* Pesem smo posneli iz spominjske knjige tobačne delavke J. Kosec.
Ljubljanska del. organizacija.
V nedeljo, 30. t. m. ob deseti uri dopoldne bo v S. K. S. Z. političen shod slovenskega krščansko socialnega delavstva. Nanj!
Velika ljudska izobraževalna predavanja je pričela zopet prirejati S, K. S. Z. v veliki dvorani »Uniunovi«. Letos je dobila prekrasen skioptikon, kakršen se dobi le
razodel Neronu spletko. Milvij mu je s krinko pantomima Data izročil vsa imena zarotnikov, katera si je znal prilastiti z zvijačo.«
Akoravno je imel Festul malo blagih občutkov, dejanje Milvijevo se mu zdi prehudobno, da bi mogel verjeti.
»Pač prav ne slišim?« izpregovori'me-njač dvomljivo. »Svojega nekdanjega gospoda, svojega prijatelja in dobrotnika ste ovadili? Vsa vaša deležnost pri zvezi je bila torej sama igrača?«
»Tako je. Oseba cesarjeva, njegova varnost mi je več, nego dolžna hvaležnost,« meni Milvij dobrovoljno. »In potem — ako bi bil kdo drug ovadil zaroto bi prišlo premoženje Scevijevo v oblast carju ali pa državi, koje bi bil jaz imel podedovati. Tako pa je imam gotovo, kajti car mi ga je podaril; jaz pa ga položim k nogam svoji mili nevesti: Metela naj bode moj največji zaklad!«
»Vaša žena — jaz?« zakliče deklica vsa togotna; »žena takemu, ki z izdajstvom po-vrača svojemu dobrotniku, ki peha blage može v ječe in v sramotno smrt? In, ako bi mogla kdaj pozabiti zvestobe, katero sem Plavtu prisegla in se dala imenovati ženo koga drugega — vaša bi nikoli ne bila!«
Milvij se surovo zasmeje.
»Ali tudi ne, ako bi šlo za glavo vašega očeta, zala Metela?« jo vpraša. »Ne zabite, da je vaš oče tisti, skozi čigar roko so šli
v velikih svetovnih mestih. Prvo predavanje: »Slovenci v Jeruzalemu« je sijajno uspelo. To predavanje se ponovi v nedeljo, dne 6, novembra, ob 4. uri popoldne. Na
vrsto pride tudi več novih slik o slovenskih romarjih v Jeruzalemu. V torek, 8. novembra bo ob pol 8. zvečer zopet novo veliko skioptično predavanje.
Prihodnjo sredo ob pol 8. uri zvečer bo predaval v S. K. S. Z. državni in deželni poslanec dr. I g n a c i j Žitnik o vzrokih draginje. Vstop vsakemu prost.
Kdor bi se želel učiti francoščine, naj se oglasi v sredo, 2. novembra pri javnem predavanju S. K. S. Z Poučeval bo profesor dr. J. J e i' š e.
Socialni demokratje hočejo na povelje z Dunaja prirediti prihodnjo nedeljo v Ljubljani draginjski rumel. V ta namen so priredili več zakotnih shodkov, na katerih so vabili na zelo ganljiv način:	»Ženske, ki
imate več otrok, pripeljite in prinesite jih s seboj, da tako pokažemo, kako stradamo in umiramo itd.« Socialno-demokraška organizacija poka na vseh konceh in krajih, sedaj pa jim pride v svrho agitacije ravno prav. draginja. Zabavljajo na kmete in državni zbor, pri tem pa pozabljajo, da imajo v parlamentu sedaj oseminosemdeset poslancev, katerih vsak vleče dnevno 20 kron dijet, in kar nič niso naredili za delavstvo. Draginjo in pomanjkanje izrabljajo za agitacijo svoje razbite stranke. Na ta način se draginja ne odpravi, za kar socialni demokratje tudi volje nimajo. S čim bi pa potem agitirali? Proti draginji premoga in raznih drugih industrijskih potrebščin si ne upajo nastopiti, ker je zveza fabrika-ntov in socialne demokracije napoti. Udrihali bodo po kmetih, ki so prišli do spoznanja, da je tudi njihovo delo plačila vredno, če tudi le majhnega. Pričakujemo, da se razsodni delavci ne bodo dali vjeti na te limanice socialnim demokratom in tudi ne frakarskim mladinom.
Bivši župan Ivan Hribar je šel baje v Bosno kontrolirat v Sarajevu podružnico »Ljubljanske kreditne banke«. Morda pride gospodu »revizorju« pri tej priliki pred oči tudi nemški napis nad lokalom podružnice. Da ima tak slovanski zavod kot je kreditna banka, v Sarajevu tudi nemški napis, je značilno. Pa menda ne bode treba še kaj »narodnih žrtev«, da se v Sarajevu ta nedo-statek odpravi?
IZ SOCIALNEGA KURZA.
Pretečeni četrtek smo začeli s socialnim kurzom v prostorih S. K. S. Z. Uvodno predavanje je imel g. Franc Kcrhne in nam razvil nekatere misli o pomenu in razvoju socialnega vprašanja.
Sv. Avguštin je zapisal nekje v svojih spisih, da je človeška družba bolnik; morda ni nobena beseda tako primerna, ki bi označila sedanje nezdrave družabne razmere, kakor ravno ta. O vseh stanovih bi se lahko napisale »črne bukve«, kakor nam jih je napisal dr. Krek za kmečki stan. Vsi stanovi trpijo, zato je tudi vzrok te družabne bede skupen.
denarji skrivne družbe; jaz sem pooblaščen, da smem zunaj stoječim liktorjem izročiti Marka Fcstula kot vjetnika ali izbrisati ga iz zapisnika zarotnikov!«
Metela krikne strahu; njen oče pade pred Milvija.
»Rešite me, Milvij!« ga prosi, »rešite me!«
»Zavračam vas na vašo hčer,« odgovori oproščenec mrzlo; »ako privoli in se imenuje moja soproga, potem ste rešeni.«
»Grozovitnež!« zakliče Metela trepetaje.
Festul se obrne k svoji hčeri — smrten strah se mu bere na obličji.
»Bodi usmiljena, Metela, zaradi matere, ki zre doli iz olimpiškili višav na tvoje dejanje; dovoli, reši mojo sivo glavo!«
Metela si zakrije obraz z obema rokama. »Ne morem, vi vsi bogovi, ne morem« — šepeta, »in vendar — velja očetovo življenje! Tu moja otročja dolžnost — ondi moja prisega!«
'Zunaj se čujc hrup in rožljanje z orožjem.
»Slišite, zunaj postajajo nevoljni!« reče Milvij, «odločite sc v kratkem, Metela!«
»Le nekdo me more odvezati moje prisege — le eden glejte, tukaj je!«
V atrij plane Plavt, prejšnji Festulov tajnik.
(Dalje prihodnjič.)
Gospodarske razmere so se z iznajdbo stroja tekom časa popolnoma izpremenile. Z izpremembo gospodarskih razmer bi se morale tudi družabne razmere izpremeniti; to se pa ni zgodilo, ker je gospodoval ravno v tistih časih za razvoj človeške družbe' tako pogubonosen in razdirajoč liberalizem, ki je ubil v ljudeh misel za občno blaginjo.
Ljudje niso znali in niso hoteli prava načela v človeško družbo uvesti, odtod izvira ta neskladnost med stanovi, šele zadnja desetletja se je začelo to družabno vprašanje marljivo študirati in proučevati, zato se je tudi marsikaj že zboljšalo raznim stanovom v prid. Kdor hoče to družabno vprašanje ražvozljati, pomagati, da pride v družbo neka ravnotežnost, red in mir, mora
1. družabna načela poznati, ona načela, na katerih se da mir in red sezidati. Obravnavati hočemo tedaj ta načela. Katera so? Katera so prava? Različni možje, so nam napisali svoja načela; pii se držimo edino pravih, ki jih izvajamo iz Kristusovega evangelija.
2. Treba je ta načela sedanjim družabnim razmeram primerno prilagoditi, v življenje prinesti, uresničiti.
3. Delovati na to, da se vzbudi v ljudeh zanimanje zanje, da se za to zavzamejo, da se res tudi uresničijo.	-ž
Med brati in sestrami.
Devica Marija v Polju. Zvršilni odbor slovenskega krščansko socialnega delavstva vabi na shod, ki bo v nedeljo, dne 30. t. m. ob pol četrti uri popoludne v gostilni gospoda župana Dimnika. Razpravljalo se bo o draginji in o novi kranjski občinski postavi. Poročajo: državni poslanec Jože Gostinčar, Vinko Zabukovec in Ivan N. Gostinčar.
Sava. Ker se v zadnjem času še vedno dogaja, da »Naprej« napada naša društva in stranko ter se bije na svoje suhe prsi, oko za oko itd., mu moramo odgovoriti, da vsak izprevidi vso umazanost, s katero se bojuje socialna demokracija proti nam. Ne prebiramo njihovih glasil in jih tudi ne bomo, razun ako smo napadeni. Pa kaj vidimo? Nič druzega kot klerikalno društvo in napadi na nje. Nikjer ne stoji, to društvo je delavstvu v korist, ali to društvo dela v narodnem oziru. Zakaj to? Tovariši, v tem se popolnoma jasno vidi, da je socialni demokraciji le za boj zoper vse, kar je katoliško. S tem jasno kažejo, da je resnična trditev, da našim nasprotnikom ni do delavskih koristi, temveč le za boj proti veri. 'Po kar jeseniški svobodomiselni dopisun namaže v »Naprej«, verjamejo potem vsi socialni demokratje, svobodomisleci in tudi tistih par liberalcev, ki se še nahajajo na Jesenicah. Ker verjamejo brez da bi se potrudili pomisliti. ali je res ali ne, zato prisegajo v slepi strasti boj, ne proti draginji ali kaki drugi potrebščini, temveč boj proti vsemu, kar oni imenujejo klerikalno ali katoliško. Klerikalno je pa po njih mnenju vse, kjer oni nimajo komande. Vsa naša društva, ki delajo za izobrazbo članov, za gospodarsko ali splošno korist, so klerikalna, zato boj proti njim. Ali se more bolj natanko pokazati njih nesramno lažnjivost, ko zatrjujejo, da so delavska stranka. Vsak, kdor tudi sam malo misli, no bo šel s temi ljudmi. Ker naša stranka dela delavstvu v korist, zato smo socialnim demokratom trn, ne v peti, ampak v glavi. Zato se zaletavajo v vse, kar je po njih mislih klerikalno, naj je društvo ali posamezna oseba. Očitajo nam, da lažemo, a oni se poslužujejo najneumnejših laži, ker menijo, da njih podložniki vse verjamejo. Priložnost pa bodo imeli svoje laži zagovarjati pred sodiščem. Poživljamo pa jeseniškega svobodomiselnega dopisnika, naj nam odgovori:	Ali on zato dopisuje v »Naprej«,
da se bojuje za delavstvo, ali da sc bojuje proti katoličanstvu. Ker vemo, da bo svoj odgovor zavijal, mu povemo, kolikor bolj bo tajil, toliko bolj sc ho razkrinkal. Vi pa, tovariši, ne imejte opravka s takimi ljudmi, temveč naprej za naša načela delavstvu v korist!
Jesenice. Minulo nedeljo so jeseniški socialni demokratje vrgli larfo raz obraz. Celi javnosti so pokazali, da so popolna brezverska banda. Imeli so pogreb sodruga, ki so ga šele po smrti pripoznali za svojega, ko je še živel, se zanj niso brigali. Ivo bi ne bilo križa pred krsto, bi bil človek mislil, da je pustni torek. Žalostno in resnično. Nesli so v hladno zemljo delavca v najlepših letih.
Vaše zdravje dosežete! Vaša slabost in bolečine izginejo. Vaše oč1, živci, mišice, kite se ojačijo. Vaše spanje postane zdravo, Vaša dobra počutnost se zopet vrne, ako vporabljate pristni Feller-jev fluid s znamko „Elsafluid“. Dvanajstorica za poizkušnjo 5 kron franko. Izdeljuje le lekarnar E. V.Feller v Stubici, Elsatrg 16 (Hrvatsko).
Ko je delal v tovarni, se je kazal pristaša socialnih demokratov, ko je bil pa bolan, se ni nihče od brezverskih socialnih demo Iv vato v zanj zmenil. Prišel je čas pokopa tega reveža, zapuščenega v življenju od socialnih demokratov. Ker so vedeli, da je bil pred smrtjo previden, so šli k župniku, da bi šel s sprevodom. On je rekel, da pojde, če ne bode demonstrativnih vencev z rdečimi trakovi. Rdečkarji so pa rekli, da pojdejo z njimi. Zato je župnik rekel, da ne pojde z njimi. Znani brezverec Stare se je izjavil: »Z rdečimi trakovi gremo, ker bodemo s tem protestirali zoper državo in cerkev.« No, to je lepa delavska stranka, ki protestira pri pogrebih zoper to, kar je krščanskemu delavcu najbolj sveto. Opazili smo pri sprevodu, da ni bil nihče odkrit, razun dveh fantičev, ki sta nosila luč in križ. No, pa protestirali niso samo proti državi in cerkvi, temveč tudi proti mrliču, ki je umrl kot kristjan. Ko so prišli pred cerkev, so ostali vsi na cesti, v cerkev so šli samo nosilci z mrličem. Ljudstvo je ogorčeno vpilo nad njimi: »To je škandal, ali se bojite Roga, da ne greste v cerkev!« Še grše je pa bilo to, ko smo opazili veliko brezverskih socialno-demokraških pogrebcev, ki so Rili pijani, se glasno smejali, govorili za sprevodom in cigarete kadili. Iz tega vsak lghko vidi, kako hi bilo, ako bi ti ljudje prišli kdaj na krmilo potem pa bi se ne ločili pogrebi človeški od živalskih.
Z Vrhnike. Krvava grozodejstva na, Portugalskem in naši rdečkarji. — Ko so pred kratkim časniki prinesli grozno vest o krvavih zločinih vtelešenih svobodomiselnih in socialno-demokraških pošasti na Portugalskem, završalo je tudi od veslja med našimi rdečkarji, kakor bi vrgel kos žarečega železa v posodo mrzle vode. Odobravali so na vsa usta grozodejstva, nad katerimi se je zgražal ves civilizirani svet. Naravno je, da so dali razumeti, da si želijo enakih razmer tudi pri nas. Planiti na duhovnike, redovnike in klerikalce sploh, bi bilo njihovo največje veselje, saj so po njih mnenju edino klerikalci krivi draginje in na kratko vsega slabega in gotovo tudi tega, da ne morejo dan za dnevom posedati po umazanih »Šnop-sarskih« beznicah, ker jim to, kakor pravijo, »ne nese«. — Pa poglejmo še v zgodovino naših rdečih petelinov, kaj nam ona pove o njihovi preteklosti. Naj prvo jih vidimo v pretežni večini kot člane »Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov«. Nekoliko pozneje jih vidimo kot strastne socialne demokrate, ustanovitelje nekaj mesecev starega in potem propadlega socialno-demokra-škega društva. Najnovejši čas jih nam pa kaže, zlasti mlajše, kot privesek ali štafažo liberalne gospode v rdečih »sokolskih« srajcah. Značaji pa taki! — Klerikalni kruh jim pa prav dobro tekne, naj se jim že reže posredno ali neposredno; dasiravno na naj-ostudnejši in najpodlejši način ometavajo z blatom vsakogar, ki kar slepo ž njimi ne tuli tako kakor zahtevajo. Mnogo tudi pripovedujejo o portugalskem zgledu; da, zares, v svarilen zgled nam bodi Portugalska, saj nam v jasni luči kaže, kam bi prišla človeška družba, ako ji zavladajo brezverska, svobodomiselna in socialno-demokraška načela. Zato pa, pošteno vrhniško delavstvo! nikar ne imej z rdečimi evangelisti nika-kega stika. Pridruži se rajši delavstvu, ki je združeno v »Jugoslovanski strokovni zvezi«, kajti ona je zasnovana na pravem temelju krščanskem, ona pa tudi ima v svojem vodstvu može, kateri so z jekleno vztrajnostjo priborili slovenskemu delavstvu dostop v občinske zastope po novem voli vnem redu. Z združenimi močmi se torej podajmo v boj za boljšo pri hodnjost in uspehi gotovo ne izostanejo.
Socialni demokrati kot delodajalci. So-cialno-demokraški nemški časopis »Zcitrad« (»Kolo časa«) si je vzel za svojo nalogo, da J'“ razkril žalostne razmere, v katerih se na-hajajo uslužbenci socialističnih konsumov. Tukaj imajo socialni demokrat j e najlepšo priliko, da pokažejo, kako se dajo delavske razmere po ajjp načelih lepo urediti! Ampak
žalibog ravno tukaj se najbolj pokaže, da znajo socialni demokratje izvrstno zabavljati in silno zapeljivo pisati, da se pa tam, kjer so sami gospodarji, uslužbencem ravno tako ali pa še slabše godi, kakor v kapitalističnih podjetjih. Na konferenco zastopnikov uslužbencev, ki se je vršila dne 18. septembra 1910. v Gradcu, je pisal nek uslužbenec iz Celovca, da ne morejo nobenega zastopnika poslati, zato ker v Celovcu nimajo v društvu niti nedeljskega počitka uvedenega. Na isti konferenci se je izrazil sodrug Muchitsch, da se ni vkljub različnim sklepom od leta 1904. do 1908. za ureditev službenih razmer popolnoma nič storilo in da je potrpežljivost uslužbencev že popolnoma pri kraju. — Ravno tako je na Češkem; dne 25. septembra so se sešli na vzhodnem Češkem razni konsumni uslužbenci, da bi se organizirali in po svoji organizaciji socialistične konsume prisilili, da se jm žalostne razmere, v katerih žive, izboljšajo. Sodrug Lutz je tam razlagal, da mora poleg njega še njegova žena popolnoma zastonj garati, ne da bi za to dobila najmanjšo odškodnino in da so v konsumih tako nizke plače, da je vsak razočaran, ko v službo stopi. Vrh tega nima še mnogo društev nedeljskega počitka, kar so drugi trgovci že davno svojim uslužbencem dovolili. Posebno značilno je to, da socialni demokratje zabavljajo čez krščanske social -ce, ki zahtevajo, da se v društvih deseturno delo vpelje, med tem ko morajo uslužbenci socialističnih konsumov po 14 ur na dan delati. Mož je imel popolnoma prav. Socialna demokracija samo ljudi slepi s svojimi frazami. In to je dandanašnji jako lahko, ker ljudje vse verjamejo.
Prometna zveza.
V soboto pri Češnovarju sestanek ljubljanskih članov »Prometne zveze«.
Izpod Črne prsti. Socialno -demokratična nevoščljivost. Pri vseh železničarjih je ravno tako vpeljano, kakor v šoli. Vsak dobi od svojih predstojnikov enkrat na leto izpričevalo o vseh službenih zadevah. Če je kateri toliko srečen, da skozi celo leto nobene graje ali kazni ne dobi (kar je pri železnični službi prav težko), je izpričevalo dobro. Dotičnik tudi izredno avan-zira. Pred nekoliko časa so tudi železnični čuvaji od svojih predstojnikov dobili izpričevala. Kakor je neki rdečkar izvedel, so bili Podbrdom trije čuvaji toliko srečni, da bodo izredno avanzirali. In ta nevoščljivi rdečkar, ki je to izvedel, je pa tako vročekrven postal, da sam ni vedel, kaj da bi bil naredil. Naposled druzega ni mogel narediti, kakor to, da je neki dopis napisal in v »Železničarja« dal, da le tisti bodo izredno avanzirali, ki se šele učijo službo delati. Mi dotič-nega lažimokrača vprašamo: Ali se še kaj spominjaš, s kako čuvajsko uniformo si pa ti na našo železnico prišel? Samo s kapo na glavi! Pa še tisto si sam kupil, druzega pa nič Mogoče, da si že poprej kakega čuvaja nadomcstoval, če je imel kaki dan dopust ali pa bil bolan. Definitivni čuvaj si pa šele na naši železnici postal, kakor tisti, ki bodo izredno avanzirali. Ako si pa v resnici že tako star, kakor se delaš, so ti pa gotovo lasje zato sivi postali, ker je mokračarija pri nas tako redka postala. Torej ne delaj si preveč skrbi zaradi mokračev, če ne, bodeš prekmalu Abrahama videl. Mogoče si pa zato trojko dobil, ker si kaki vlak le od zadej videl, spredaj pa ne. Ali si pa prehudo prično obijal. Ali veš, ti rdeči mokrač, da si vse čuvajske predstojnike na laž postavil, kakor da ne bi bili poštenih izpričeval delali? Ako bodeš čez svoje predstojnike tako lagal, znaš v prihodnjem letu, če ne v drugem pa v lažeh trojko dobiti. Za enkrat ti svetujemo, kadar boš' še tako vročekrven postal, pojdi v Bače, pa se prav pošteno skopaj. Ako pa še ne bode zadostovalo, pa še svojo boljšo polovico naprosi, da ti naj še mrzel poliv na hrbet naredi, potem ti bode pa prav gotovo odleglo in čez tvoje predstojnike in čuvaje, kateri nočejo v tvoj rog tro-
biti, ti ne bo potreba lagati. Gotovo ti tvoja žilica ne da miru, ker je šla mokračarija pri nas tako rakovo pot. Poprej je vsako leto enkrat kaki oberklopni pevec in nam je nekaj socialno-demokratičnili neumnosti pel in čez tiste zabavljal, ki niso hoteli v njegov rog trobiti. Potem se je pa zopet v drugem razredu peljal od nas tja od koder je prišel. Da bi bil pa nam v kaki zadevi res kaj pomaga, pa ni bilo ne duha ne sluha. Samo to smo dobili, da so nas še drugi ljudje za brezverce imeli, ker smo se pustili socialno-demokratičnim bogotajcem za nos voditi.
Doli v II i je tudi neki mlečnozobi
rdečkar, ki se mu še na rokavih pozna s kom da nos drgne, pa bi že rad za mokra ličnega frajtarja avanziral. Če le kakega našega somišljenika vidi, pa že začne zabavljati čez nas in Prometno zvezo. Nekemu drugemu pa svetujemo, da naj gre še nekaj časa na Gor. Trib. krave past, oziroma krave njega, mogoče bode potem bolj pameten nazaj prišel, kakor je sedaj.
Svetujemo Vam, ne zanemarjati reumatičnih, pro-tinskili bolečin, bodljajev, trganja v križu, po udih in hrbtnih mišicah. Poizkusna dvanajstorica Feller-jevega fluida z znamko „Elsafluid“ stane samo 5 kron. Učinkujoče sestavne delo korenin rabarbare, ki pospešujejo menjavo snovi, torej izboljšujejo kri, vsebujejo bolečine utešujoče, tek pospešujoče, krč po-lajšujoče Fellerjeve odvajalne rabarbara - kroglice z znamko „Elsakroglice“. 6 škatlic franko 4 krone. Dobivajo se pri E. V. Fellerju v Stubici, Elzin trg št. 264 (Hrvaško).
po obedu,
Drži želodec v redu.
Najboljši želodčni liker!
Sladki in grenki.
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2-40. „ „ «‘80.
Naslov za naročila: ,,FL0RIAN“, Ljubljana.
----------:--------—	j
Postavno varovano.
i PL ŽIBERTI
I : LJUBLJANA i
n PREŠERNOVA ULICA A PRIPOROČA SVOJO VELIKO
g ZAL0Q0 ČEVLJEV g
M DOr\AČEQA IZDELKA. K
Priporočamo našim gospodinjam pravi	G}(0Y:	kavni
pridatek iz zagrebške tovarne.
Sl. Žaga U. Y 1161, 5:9 I. V.
Veliki nakup zniža ceno Veliki promet omogoči veliki nakup
Vsledteg* gledam edino na veliki promet In prodalam blago po najnlžiih cenah. Ne visoke cene, ampak veliki promet Je mo) dobiček, ker se blago hitreje proda, stranka Je zadovoljna ker sveže blago po ceni Kupi. Pri nakupu manutaktur-nega (gvantnega) blaga dobi se za moške ali ženske fino ali prosto blagovolite se poslužifi tvrdke
R. Miklauc
Ljubljana, Stritarjeva (Špitalska) ulica 5, to je glavna trgovina, podružnice tvrdke so: pri Škofu, Pogačarjev trg (Sadni trg) v veliki mestni hiSi pri Miklavžu, Medena
ulica
V vseh teh trgovinah se bodete prepričali v veliki zalogi blaga vseh vrst v nizkih cenah in prijazni postrežbi =
Pazite natančno na “S2Q Imenovane tvrdkel -g-jj
Na deželo se pošiljajo vzorci poštnine prosto
f 50% prihranite ^
stroškov v gospodinjstvu na mleku, sladkorju
in kavi; kri, moč, zdravje dosežete in ohranite, ako pijete
* SLADIN ■
Kdor se hoče o tem prepričati, dobi vsak knjižico brezplačno
traven rotovža f LJDDIjaDI
aK po pošti, vsak, kdor po njo piše.
F===lE=^|H|ff5==iC
Velika zaloga! Nizke cene!
■2E
Radi velike zaloge znatno znižane ceneni
Ugodna prilika za nakup: vezenin, pričetih in izvršenih žen. ročnih del, idrijskih čipk, vstavkov, svile, volne, bombaže i.t. d.
Velika izbira drobnega in modnega blaga:
rokavic, nogavic, ovratnikov, kravat i. t. d. Predtisk In vezenje monegramov ter drugih risb.
- Primerna darila za godove in druge prilike -
Priporoča se z velespoštovanjem
FR. IRSOL, Ljubljana, Mestni trg 18.
!
Pozor slov. delavska društval
i^upujte svoj« potrebščine priznani in priporočljivi domači manufakturni trgovini
JflflKO ČESNIK
(pni ČeSnlku)
LuJUBLtdflpm
Uingarjeva uliea - Stritarjeva uliea
v kateni dobit« vedno v veliki izbetfi naj-novejSe blago za ženske in moSka obložila.
Postrežba pošten« in zanesljiva.
Cene najnižje.	—
VSK
nascnKn
caJ
Edina In najkrajša črta v Ameriko 1
ON C/3
05 VO
HilVRE NEW-YORK
— francoska prekmorska družba. -■	..	.
Veljavne vozne liste (Sifkarte) za francosko Ilnjo čez Havre, ter liste za povratek iz Amerike v domovino in brezplačna pojasnila, daje samo
■■	ED. SMARDA ^—=
oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 v novi hiši »KMETSKE POSOJILNICE« nasproti gostilne pri »FIGOVCU«.
Gričar & IHeJač
RS ■ ■
Ljubljana ”
Prešernima ulica št. 9
priporočata soojo najuečjo zalogo izgotoufljenih oblek za gospode, dečke in otroke
nouosti
u konfekciji za dame
Leliarna „PRI 10NI“ It Pl. BOHINCA
i liiUlini, na lojaln tizimra in Mi tesli
priporoča sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 vin., 0 ste-klcrtic l krono.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 vin , G steklenic 2 kroni.
Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 50 vin., G steklenic 2 kroni 50 vin.
Kapljice proti zobobolu, steklenica 20 vin.
Mazilo zoper pege,' lonček 1 K.
Obliž za kurja očesa, bradavice in trdo kožo, mala škat-ljica 50 vin., večja 1 K 20 vin.
Odvajalne krogljice, škatljica 80 vin.
Posipalnl prašek, proti ognji-vanju otrok in proti potenju
nog, škatljica 50 vin., 6 škatljlc 2 kroni 50 vin.
Protinski cvet, proti trganju po udih, steklenica 1 krono.
Ribie olje, steklenica 1 krono. Salicilni kolodij za odstranitev kurjih očes, bradavic in trde kože, steklenica 70 vin. Tinktura za želodec, odvajalno, krepilno in slast pospešujoče sredstvo, steklenica NO vin., 0 steklenic 1 krono Tinktura za lase, steklenica 1 K. Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju steki. 1 K. Železnato vino, steklenica S kroni 60 vin , in 4 krone 80 vin. Zeleznate krogljice, proti ble-., dici (Bleichsucht) mala škatljica 70 vin., velika 1 krono 60 vin.
I Orehek ii Lil
prodajalna v lastni hiši Kelodvorsha ulica Zli
Kajvetia izlilra raznovistnna blasa kot: izjoMiti ohleh Imetja izdelka, vela izlita ihto le čepic, mi velikosti tirala, perila, ovratnic, In-Cehov za tzselieuo, srehri or ta volt to vseh jatanlertishlh predmetov
S" S
|
i :
S555H55HS5S5E5
Denarni promet v L 1908 čez 72 milijonov K.
najboljša, najslgurnejša prilika za Stedenjel mmunann
liJgT Lastna glavnica kron 420.537*92 “fcUl
Stanje vlog — čez 20 milijonov K.
LJUDSKA POSOJILNICA
"	registrovana	zadruga	z	neomejeno zavezo ================
Miklošičeva cesta 8, pritličje v lastni hiši nasproti hotela ,Union‘ za franč. cerkvijo
prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure MII 01 brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po “ |2 |0 od vsakih 100 kron Čistih 4‘50 na leto.
Hsanllne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje
1	— po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolaganje.	_
Dr. Ivan Šušteršič, predsed. Josip Šiška, stolni kanonik, podpred. Odborniki: Anton Belec, posest, podj. la trg. v St. Vidu n. L. Fran Povše, vodja, graščak, drž. in dež. posl. Anton Kobi, posest, in trg. Breg p. B, Karol Kauscheggr, veleposest, v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zbor. in hišni posest, v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posest, in blag. »Ljudske posojil.«, Ivan Pollak ml., tov., Karol Pollak, tov. in posestnik v Ljubljani. Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.
IloiMitrHll!) r*9. *.*«». z om. por. Kongresni trs o
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure po 4s/4*/o, to je: daje za 200 kron 9 kron =====	30	vinarjev	na	leto.	=
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo.
RbrUI danil Mi Hranilnica sama. NajsIMta prilika za Mili.
Kanonik A. Kalan 1. r., Kanonik A. Sušnik 1. r«
predsednik.	podpredsednik.
luan 3ei)$ in $in v Ljubljani
Dunajska ee$ta $t. 1^
priporočate $uejo bogato zalogo ;s
uoznij) l^ol«5 5>iualni stroji za rodbino in
Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Goatlnča*.
Tlak Katoliške Tiskarne.