V	
n	
01	
■	
•	
01	
gai	
0)	
	
NOVA
DOBA
100 SIT
s .k Usi	HITROST UBIJA - ZAVARUJMO OTROKE	lta?l
		
Iz vsebine:	
Volilna aritmetika	stran 2
Le - ta nam županil ne bo	stran 3
Obvestilo št. 1	stran 3
Slovenski mrk	stran 4
Trgovina brez meja	stran 5
Varuh pravic	stran 6
Dnevnik Ane Frank	stran 7
Surova tehnika vladanja	stran 8
Kinta Kunte korenine	stran 10
Devizni varčevalci	stran 11
Skubi me nežno, moj skubido stran 12	
Priporočilo	stran 14
Salieri za župana	stran 15
EX - PRESS ordinacija 75 let Glasbene	stran 20
matice Maribor	stran 22
Moč tiska	stran 24
Primorska, Kras, Brkini	stan 25
NEW AGE NEUE EPOCHE HOBO flOEA NOUVELLE EPOQUE	NOVA DOBA
KOHARE
Najstarejši zasebni in nestrankarski časopis Direktor in lastnik: Janez Sever V. d. glavnega urednika: Milan Meden Posebne naloge: mag. Konrad Kolšek Grafično oblikovanje: Tanja Špiler Ilustracije: Miss Take
Računalniška oprema: TRIS, podjetje za trženje, računalništvo in izobraževalne storitve, Murska Sobota, d.o.o.
Tajnica v uredništvu: Danijela Božič Naročnine in prodaja: Mitja Ocvirk Naslov uredništva: Aškerčeva 15, 63000 Celje,
Telefon: 063/ 441-606 in 441-215, Faks: 063/ 26-903 Izdaja: PREŠE d. o. o., Aškerčeva 15, 63000 Celje Trženje in računalniški prelom:
SOK d. o. o., Aškerčeva 15, 63000 Celje
Tiska družbeno podjetje DELO - TISK časopisov in revij p.o.
Tednik izhaja vsako sredo Nenaročenih rokopisov ne vračamo.
Cena za izvod izven Slovenije: Hrvaška, 13.8 kune, Avstrija 27 ATS,Nemčija 6 DEM, Švica 6 CHF, ZDA 3 USD, Švedska 18 SEK, Avstralija 6 AUD, Italija 3660 ITL Žiro račun pri celjski SDK, št.: 50700 - 603 - 31819 Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenju Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi Nova doba med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov
VOLILNA ARITMETIKA
Strankarsko opredeljeni bodo na LV 94 obkrožali cele strankarske liste.
Strankarsko neopredeljeni bodo izbirali posamezna, bolj znana, imena.
Skupina, ki kot skupina ni uporabila aktivne volilne pravice - kot skupina ne bo uporabila niti pasivne - “Palestinci” v Sloveniji bodo zopet abstinirali.
Volitve bodo itak uspele ne glede na število udeleženih. Volilni izid bo zgolj potrdil že dosedaj veljavno razmerje strank na oblasti.
Za samostojne kandidate mesta (spet) ne bo, razen če ne bodo le nosilci velikih lobbyjev (a la Kučan).
Nič novega torej pod svobodnim soncem: isti oblaki še naprej.
Ker nastopajo same stranke, ki so že na oblasti, in so že potrdile svoj egoizem, aferaštvo, korupcioniranost in ne- zainteresiranost za narod - se narodu tudi vnaprej slabo piše. Volitve bodo zamenjale le nekaj rilcev na znotraj strankarskem koritu, volilna baza bo lezla še globje v revščino.
Kralj je nekoč uvedel diktaturo 6. januarja - šestojanuarska diktatura.
Slovenska se bo začela takoj po LV 94 -6. decembra. Naznanil jo bo tih na-val podražitev itd.
Drugače je pa vse O.K.
Uredništvo
OBVESTILO ST.l
Dobro blago se samo hvali, zato zanj nihče ne ve in ga nihče ne kupuje. Slabo blago da vso energijo v marketing in postane “uspešnica” - kajti lastna hvala se pod mizo valja, kjer je najbolj na očeh. Zato prosimo bralce, naj širijo resnico o Novi dobi od ust do ust in jo kupujejo tam, kjer je. Sprožen je namreč perverzno-intrigantski mehanizem blokiranja Nove dobe: mafija na delu.
Ne pričakujemo, da pomagate, ker ne-razumemo, da se bojite.
Odgovorli bomo na edini možen način: Novo dobo do dile.
Uredništvo
LE - TA NAM ŽUPANU NE BO
A li pa nam bo, če bo
/iVljudska volja” to hotela. V narekovaje sem dal ljudsko voljo zato, ker je ni, oziroma ne verjamem vanjo. Nemogoče je pod pogoji ogromne moči in vpliva sodobnih občil. - Cvet slovenskega razumništva, kakšnih devetdeset jih je bilo, je predlagal, naj v prihodnjem obdobju Ljubljani župani človek, kakršen je bil Ivan Hribar in tega človeka je tudi imenoval. Po mojem mnenju je to žalitev spomina na velikega ljubljanskega župana z začetka tega stoletja. Po strokovni plati sta morda primerljiva, ne pa po moralni. Hribar je šel iz žalosti za umrlo prvo Jugoslavijo v prostovoljno smrt, predlagani kandidat pa je drugo Jugoslavijo v evropskem parlamentu najprej sramotno ovajal, potem pa jo je pomagal ubiti.
Nedavno dopolnilo zakona o družinskih prejemkih je v nekih glavah naletelo na silovit odpor. Nekatere glave bi se zaradi tega najraje takoj obrile. Mislim, da tu ne gre za nikakršno sentimentalnost, temveč za vse bolj očitno nujo. Vedno manj nas je - zibke se premalo zibljejo. Bomo prosili Afričane in Azijce, da nam pridejo popolnit praznine našega aktivnega prebivalstva? Ni potrebno biti stro-
kovnjak za spregledanje, s čim vse je to povezano. Ali ni bolj naravno in normalno, da tukaj računamo na “žlahto”? Za to je potrebna le ena “malenkost” -premagati moramo sovraštvo. -Če je oče tukaj sam, si bo prizadeval, da pripelje sem tudi svojo družino. Vsakršna panika zaradi tega je odveč. Normalno je to, da bolj ne more biti. In za nas sorazmerno še najmanj bolno.
Prav pred kratkim sem prebral prispevek o znanstvenem posvetu na temo Slovenci in država. Pisec meni, da je plebiscit decembra 1990 zadeve razčistil in da je le - ta “sinteza slovenske politične volje’”. Žal, plebiscit ni ničesar razčistil, samo strahovito zapletel je za-deve. Če nismo sposobni pogle-dati čez svoj plot, potem morda tega niti ne dojemamo. Sinteza je strnitev več prvin, več sodb. Plebiscit pa to ni bil niti v naj-manjši meri. Bil je uspel poskus prepeljati nas žejne čez vodo. Z eno besedo - sleparija.
Uspehi muslimanske in hrvaške vojske v BiH, beremo in poslušamo te dni, naj bi Karad-žičeve Srbe prisilili, da sprejmejo mirovni načrt. Prisiljeni oziroma vsiljeni mir ni mir. O tem daje zgodovina nič koliko primerov. Pravi mir je lahko samo pravičen mir. Vse narode in vere je treba obravnavati enakopravno in nepristransko, brez prilepljanja
krivičnih nalepk nekaterim in jih v skladu s tem tepsti in mučiti.
Zelo znana pesnica poljudnih pesmi se je nedavno oglasila s prozo v zelo specializirani reviji s prav nič miroljubnim imenom. Sam sem to prebral v dnevnem tisku. Navajam po spominu: Vsakdo naj sam razmišlja (torej tudi odloča), kaj je normalno. Da le ne dela nasilja drugim. Vsakdo naj drugega pusti pri miru. - Tudi sam sem za libe- ,
ralizem, malo manj kot za vse, le za pretiravanje nisem. Popolni individualizem si je človek lahko privoščil, dokler je živel še po jamah in po drevesih. V današnji gneči, ki je bo vedno več, saj je vedno več puščave in neplodne zemlje, bo to vedno manj mogoče. Kaos in velika obljudenost ne gresta skupaj. Brez spoštovanja vsaj minimuna demokratično sprejetih norm ne bo šlo.
Stanko Batič, Ljubljana

MmgmjbMll

*wm

ZUPAN"” "e
kun V *	**/* 1
m v
t|ii|
Bo Križman?
ssISm}Wf^f
Kako nam je mariborski županski kandidat ' ukradel” Večer
Do cilja čez tuji hrbet
KANDIDATOV PREDVOLILNI ČASOPIS, KI POSNEMA .VEČER, NAJ 8! OČITNO V JAVNOSTI USTVARIL VTIS, DA JE NASTAL S SOGLASJEM ALI CELO Z URADNO PODPORO NAŠE HIŠE
S STRAN 24
ISSN 0350-4972
9"770350
49704
Ja, gospod dr. prof. Križman! V Evropi in novi dobi se tega tako že dolgo več ne dela. Krasen vzor župana in še lepši učitelja.
Slovenski mrk
Dr. Jurij Zalokar
Batičeve misli (ND: Zažgali smo Balkan, skrijmo se v Evropo) so izraz pristne narodne volje in treznega razmisleka. Zadnji čas je, da jih ljudje slišijo. Mnogi se namreč še ne zavedajo, v kako nevaren položaj nas je privedla izdaja slovenskega naroda, ki nas sili, da se spet vdinjamo Evropi, ki je samo drugo ime za ponoven prodor nemštva na naša z tla. Gre v bistvu za isto kot pri kolaboraciji z nacistično Nemčijo med drugo svetovno vojno, ko je general Rupnik na Kongresnem trgu prvi razglašal pot v “Evropo”. Hitlerjeva Nemčija pa ni bila drugega kot samo ena, ponesrečena, različica načrtov, ki jih velikonemška miselnost sedaj poskuša uresničiti z Evropsko unijo.
Slovenski narod je bil usodno prevaran, ko so mu lagali o suverenosti in neodvisnosti. Manj suvereni in manj neodvisni kot smo zdaj, nismo bili že tri četrt stoletja. Ko so nam govorili o osvobajanju, so politiki že načrtovali odstop od suverenosti, ki ga je zahtevala evropska integracija. Brezvezni avanturisti in povzpetniki v času slovenskega mrka (in nikakor ne pomladi) niso niti poznali niti se menili
za zgodovino, ki je eno samo zaporedje udarcev, ki jih je bil slovenski narod deležen s severa. Niso računali na uničujoč kaos, ki ga je povzročilo razbijanje skupne bivše domovine. Skupaj z dnom moralnega razkroja domovino še vedno blatijo v strahu, da jih nekega dne ne postavi na sramotni steber.
To politiko simbolizira krščanska demokracija, ki se povezuje z najbolj mračnimi silami sosednjih držav. Toda čeprav je njen voditelj nedavno odšel iz vlade, opazujemo veliko znamenj, da ostaja duh te politike nespremenjen. Krivda ne leti le na krščansko demokracijo! Se vedno “moledujemo” Evropo, da nam odpre vrata, še obljubljamo spremembo ustave, ki naj omogoči, da tujec pokupi slovensko zemljo! Tako pa je, ker še niso odšli razni vodilni politiki, ki jih je Batič pozval, da odstopijo. Med njimi je gospod Kučan. Njegov podpis je sprožil krvavo nevihto na Balkanu. Nesreča se je seveda pripravljala veliko prej s špa-novijo nekaterih partijcev s klerikalizmom in belogardizmom. Skupaj so pričeli uresničevati načrte, kakršne je pripravila tuja obveščevalna služba.
Podobno kot so nam lagali o suverenosti in neodvisnosti, nam občila zdaj lažejo o “bla-godatih” Evrope. Kdor ni slep, jih lahko že vidi kot lovke polipa, ki nas stiskajo z vseh strani. Vidi na primer, kako v podjetjih, ki smo jih slaboumno izročili tujcu, že ugaša slovenski jezik. Vodstva
takih tovarn že zahtevajo od čedalje nižjih ravni uslužbencev, da govorijo v tujščini in jim grozijo, da bodo izgubili službo, če se tujščine kmalu ne naučijo. Delavci, ki hočejo s svojimi prošnjami in pritožbami uspeti, že iščejo prevajalce, ki naj jim jih prevedejo v tujščino, saj vedo, da domača beseda ne bo zalegla. Vsi tisti pa, ki so še včeraj razglašali “Tovarne delavcenj!”, zdaj molčijo, ko delajo tujci z nami kot s kolonijalno rajo. Človek stisnjen v kot se ne upa spregovoriti, ker se boji, da izgubi še tisto, kar ima. Medtem poslanci pospešeno krojijo naše zakone po diktatu “Evrope”, da bi se le prerinili do najrevnejšega od korit, ki jih je Evropa pripravila za svoje vazale. Tujščina vdira od vsepovsod. Gozdove izročamo v roke fevdalnih tujcev, kot smemo nazvati naslednike tistih, ki so jih v srednjem veku pokradli slovenskemu ljudstvu. Sem je sodila tudi cerkvena gospoda s papežem na čelu. In še nam ni dovolj. Vstopamo v NATO, ki je glavni krivec jugoslovanske tragedije, v NATO, ki je prav te dni skupaj z ZN s svojimi letali moril po tleh naše širše domovine.
Izdani smo. Izdani so Prešeren, Cankar, Krek, Gradnik... Izdani so reformacija, kmečki upori, preporod, dob-rovoljci prve svetovne vojne, Maistrovi borci in NOB. Vstopanje v NATO je isto kot Rupnikova tvorba domobranstva pod okriljem SS.
Zaradi vsega tega smo se
znašli v izredno težkem položaju. Kljub temu to ni čas za strahopetno in hlapčevsko vijuganje pred Zahodom. Zal tega ne vedo tudi nekateri politiki v Rusiji: tudi oni vijugajo brez hrbtenice. Obdani z alkoholno soparo ne vidijo, kako Zahod obkoljuje Rusijo z oblikovanjem dveh združenj, ki ju Amerika obenem poskuša držati medsebojno v šahu. Eno od združenj je Evropa z nemškim jedrom, drugo je v otomanskih mejah, s Turčijo na čelu. Toda ne eno ne drugo se ne bo zares posrečilo.! V tem je največje upanje za Slovenijo, vsem napakam njenih politikov navkljub.
Stanje bi sicer bilo brezupno. Tako pa smo lahko prepričani: kot smo se čez noč znašli v kaosu, bo čez noč spet vzniklo samobitno življenje. Nekateri politiki, akademiki, literati itd., ki nam govorijo, da je uklanjanje trenutni realnosti eden od stebrov slovenskega preživetja, bodo s svojim defetizmom osramočeni pahnjeni v pozabo. Stanje, ki je hujše kot 1941. leta, ni brezupno. 1941. leta smo bili čisto sami sredi nemške Evrope, toda uprli smo se in zmagali. Ljubljana, Beograd in Moskva so stopili skupaj. Razumeli smo, kaj je mislil Prešeren, ko je pisal svojo Zdravljico:
“Največ sveta otrokom sliši Slave,
tja bomo našli pot, kjer nje sinovi
si prosti voljo vero in postane. ”
SRBIJA - SLOVENIJA - HRVAŠKA - SRBIJA - SLOVENIJA
Na stotine ljudi je zaradi vojn na območju nekdanje Jugoslavije in nesposobnosti državnih organov, da uredijo vprašanja vseh vrst sukcesij, ostalo brez hiš, stanovanj, lokalov, vikendov in zemljišč.
Podjetju SOK d. o. o. in uredništvu časopisa Nova doba je uspelo splesti mrežo pravnikov, ki bodo prizadetim iz R Slovenije, R Hrvaške in Srbije iz Jugoslavije pomagali rešiti težave z nasveti za zamenjavo ali prodajo stanovanj, hiš, vikendov, lokalov in zemljišč na območju nekdanje Jugoslavije (brez Bosne, kjer še divja vojna)
Angažirane so najboljše tuje in domače odvetniške hiše!
Vaše težave, želje in ponudbe pošljite na naslov: SOK d.o.o., Aškerčeva 15,63.000 Celje, PP 29 z oznako “Lastnina”. Informacije po telefonu: (063) 441-606 ali 441-215
HRVAŠKA - SRBIJA - SLOVENIJA - HRVAŠKA - SRBIJA
6
Varuh pravic
Spoštovani!
Lepo prosim, da mi pomagate, imam nekaj zelo velikih problemov, iz katerih se ne morem izvleči. Ker sem slišala, da vi pomagate ljudem v stiski, sem se odločila, da še pri vas zaprosim za pomoč.
Rojena sem bila 15. 08. 1970 v kraju Teslič, R BiH. V Sloveniji živim od leta 1974. Tukaj sem obiskovala šolo, končala sem osnovno šolo in skrajšan program gostinske šole. Pred petimi leti sem bila redno zaposlena v DO Konfekciji v Logatcu. Zaradi tehnološkega viška sem ostala brez zaposlitve.
Dve leti sem bila na Zavodu za zaposlovanje, v tem času sem dobivala denarno pomoč, službe pa spet nisem imela. Med tem časom sem delala samo honorarno, in sicer po dva meseca ali včasih tudi več.
Že dve leti in pol sem brez zaposlitve in živim pri starših, ki me tudi preživljata. Ker pa so njuni osebni dohodki zelo nizki in imam še eno nezaposleno sestro, se zelo težko preživljamo. Stara sem 25 let in predstavljajte si, kakšno je to življenje, da si ne moremo ničesar privoščiti.
Rada bi normalno živela kot vsaka punca, nimam nobene prihodnosti, veliko stvari si zaželim, pa jih ne morem kupiti. Se nikoli pa mi ni prišlo na pamet, da bi kaj ukradla in se preživljala na tak način kot na primer nekateri.
Rada bi pošteno zaslužila svoj kruh in zato si želim poiskati službo, da bi delala in se lahko preživljala. Največji problem pa je, ker ne najdem službe, vzrok za to pa, ker nimam slovenskega državljanstva. Žal se nisem mogla za državljanstvo odločiti takrat, ko bi ga mogla vzeti, ker smo doma imeli druge probleme. Imela sem starejšega brata, letnik 1968, ki je tudi živel v Sloveniji. Ko pa se je začela vojna v BiH, je bil slučajno dol na dopustu in žal so ga na silo vzeli v vojsko. Takrat nismo vedeli, kaj storiti, ali naj gremo vsi dol ali naj vzamemo slovensko državljanstvo, ker sam ni mogel dol živeti. Nismo pa vedeli, da bo vojna dlje trajala.
Minilo je leto dni in dol so ga ubili, takrat se nam je čisto zmešalo in bili smo še v večjih problemih. Starša sta želela dol, sestra in jaz pa ne, ker živeti v vojni ni nobeno življenje. To se je vleklo vse zdaj, spoznala sem, da jaz pripadam sem in da bi tukaj živela, ne pripadam med tiste ljudi v BiH. Rada bi dobila državljanstvo Republike Slovenije in tako tudi službo.
V Logatcu na občini sem se že pozanimala, ampak brez uspeha, ker so čudni ljudje. Zahtevajo nekaj, česar jaz nimam, na primer moram biti zaposlena, zaposlitve pa ne morem dobiti brez državljanstva in potem te vsi vlečejo za nos, sprehajaš se od vrat do vrat, zapravljam denar, ki sem si ga sposodila in na koncu ne dobiš nič.
Rada bi zvedela resnico, ne vem pa, koga naj vprašam, ali obstoja možnost, da mi nekdo pomaga, da dobim državljanstvo Slovenije, ali pa naj se ubijem, ker takega življenja, kot ga jaz živim, ne privoščim največjemu sovražniku. Prosim, da me obvestite, ali mi boste pomagali. Prosim za razumevanje.
Opravičujem se zaradi pisave, objokana sem in roke se mi tresejo, ne zdržim več živeti vsak dan objokana. Najbolj pri srcu me zaboli, ker ne morem nobenemu povedati, da jaz nisem kriva, daje vojna in da nisem kriva, ker sem se rodila v BiH.
Nihče ne razume mojih problemov. Če ne bi bilo vojne, bi lahko odšla dol živeti in delati, toda tudi če ne bi bilo vojne, bi rada živela tukaj, ker sem tukaj navajena živeti in to deželo ljubim. To je moja domovina.
Lepo prosim za razumevanje. Oprostite zaradi prostaških besed.
l/JJSSJj ■
Hvala v naprej. Lep pozdrav S. D.
(naslov v uredništvu, odstopljeno Ivu Bizjaku, varuhu pravic RS)
, D J. NATASHA
Dnevnik Ane
Ruska šminkaža se vidi po vzorcu Stolipina: ko je ruska cesarica Jekaterina velika šla v inšpekcijo Krima, pogledat, kam je šel gubernijski denar za modernizacijo vasi, je Stolipin, ki je pač denar vteknil v svoj nenasitni žep, pošiljal eno vrsto pred Jekaterino hollywoodske mojstre s stiroporskimi fasadami, ki so postavljali pročelja sodobnih vasi mimo katerih se je cesarica vozila s kočijo. To je lep primer pozitivne šminkaže.
Ameriški sistem je nasproten - negativna šminkaža, odstranitev vsega, kar moti. To so Clintonovi varnostniki uprizorili na G7 in E10 v Neaplju, ko so pora-zirali cela mestna naselja neuglednih dvonožcev.
Ogledujem si kanjon reke Save, dolino mestne proletarske industrije proletarskega mesta na skali.
Jugočeška, tako imenovana v SHS, ker je s češkim zagonskim kapitalom ob delu domačih gorenjskih kmečkih ženskih ročic oblačila nage balkanske riti. Nekako sarkastično so nam leta 1987 zvenele besede iz spominske plošče o veliki tekstilni stavki leta 1937 - kasnejšem Tekstilindusu.
Leta 1987 je bilo stavk že toliko, da je bilo nenormalno, če kje kdo ni stavkal.
Danes so stavke redkost. Mrtvi ne stavkajo.
Tu je sedaj “Akvasava”, govori se samo italijansko.
Jugobruno, med vojno Lufthansa Waffe, nemško vojno industrijsko podjetje za rezervne letalske dele za Messerschmide, kasneje ponosna Iskra, komaj še eksistira. Skoraj edina, ki kolikor toliko redno posluje, je tovarna superg Planika. Vanjo se zjutraj vlije skromen potoček zaspanih delavskih mravljic, ki ne gledajo ne levo ne desno in niti ne robantijo. Freh opravljajo, kot so v časih komunizma -
vendar z daleč boljšimi plačami, pravicami in življenskimi pogoji - ker se boje, da ne izgube še tega, skromno odmerjenega kosa kruha.
Da, če želiš imeti resničen mir pred tlačani, jih moraš pobiti. Drnovšek in Kučan zagotovo u Murgljama uživata nesluten mir. In ista klubska stoterica na vseh banketih z bogato obloženimi mizami, obdana s kordoni varnostnikov, ob katerih se zdi vila Podrožnik navadna čokoladna hišica iz pravljice o Janku in Metki.
Frank
Onadva delavskih stisk ne slišita in ne vidita. Poslanci pa lahko itak teve uporabljajo namesto ogledala, saj je v njem samo njuna slika.
Ampak zato jurski park ostalih dvanajstih mrtvih kranjskih tovarn v kanjonu Save ni manjši, da o “depandansah” jurskega parka drugod po Sloveniji, ne razmišljam. Ogromne, mračne, zgradbe, ki še najbolj spominjajo na Dresden in Hirošimo po koncu vojne, niso vredne niti toliko, da bi premogle enega samega varnostnika.
Planina ima 3000 prebivalcev, nekdanjih združenih proletarcev in samoupravljavcev, danes demokratično osvobojenih vseh socialnih problemov. Pred dvajsetimi leti je bilo tod vse balkansko živo, pretepi, zaštihani, pijandure. Danes je naselje demokratično mrtvo. Nekoč je stari Kranj, posebej ob weekendih preplavila množica juž-njakov. Sedaj nekaj standardnih fac, vse ostalo strogo hibernirano vegetira. Od kod to?
V bloku, kjer stanujem, sta v gornjem nadstropju maturanta - srednješolca, brat in sestra. Ko sta bila otroka, ju je bila stavba polna. Kot dijaka sta pridno dirkala na dirkalnih biciklih v dirkalnih dresih. Sedaj, na borzi dela, ne prestopita praga stanovanja. Kučan je pa svojo hči spravil s smelt štipendijo v USA. Rupel je iz Anje zvezdo naredil. Ampak tista dva, iz zgornjega nadstropja, tega ne vesta. Težko, domovini, kjer imajo devetnajstletniki perspektive devetdeset-letnikov. Postali smo dežela stotisočev An Frank.
Slovenija, moja domovina.
Boris Ogrizek
‘M
D.J.COSMICJ
DJvNERVlUS
> ■
T §4
1,:XS]A RUFE?
i A Plešejo* DIESEL
J u . , MATHJ&ROBERT
,
r
I Nore frizure: Nagradili lxl> najbolj \	f ^ fr*ZUtC na ^l^skovalcOV
lV 11.94 -iimvOR - klub SKA|A	j
1 sVl .94 - n|vA^ORICA - diskoika ODEON } 26.ffi.94 - MU.RSA SOBOTA - m/tel ČARDA - SUPER LI 2.12.V4 - MARIBOR - ŠTUK fl\ j 3.12.9V CELJE » dub"CASABLAM:X|	/
9.12.94\KRŠKO - diskotekaPACIBlH	f
10.12.94\ANKARAN - RAPTUS W	/
15.12.94 -LJUBLJANA - club ELDORADO /
Številne živali (plazilci, raki, ptiči, sesalci) menjajo svojo “kožo”.
Tudi človek menja kožo. Kadar se briše z brisačo, se lupijo drobni koščki stare kože. V resnici se vsakih nekaj mesecev olupi vsa vrhnja plast - nadomesti jo nova.
Pri politikih poteka levitev včasih precej dramatično in nenavadno: iz komunista - deponiranec, iz demokrata elde-es(s)ovec.
Kadar ima nek prelevljen predsednik 80 odstotkov volilnih glasov (zakrknjenih demos-ocialistov, parti-
zanov&domobrancev, Čedermacev& vernikov itd.), družbo pa gradi z 20-timi odstotki preostanka po še edinem možnem principu, ki ga diktirajo javnomenjski magi, mu ostane na razpolago priljubljenost - JBT& Stalin&Hodža&Adenauer&M.M. To
pomeni, da je preplačal najamenino za skromen kabinet v evropski hiši - s “tranzicijo” 80-tih odstotkov glav. Tranzicija traja do obubožanosti večine in dokler 20 odstotkov manjšine ne poliže družbenega korita.
Na prvih naslednjih volitvah 80 odstotkov spregleda potegavščino jn predribla predsednika - 20 odstotkov glasov manjšine ne more vrniti usluge - njihovi glasovi ne zaležejo niti za repesaž.
Čistilci narave, deževniki, polži, žuželke, novinarji in drugi skri-bomani medtem predelujejo mrtvo listje in stare politične kože (leve). Tudi številne druge živali živijo od mrtvih živali. Hijene in jastrebi čistijo ostanke živalskih trupel, ki so jih pustili levi. Nekateri čistilci narave odlagajo v mrtva trupla jajčeca: ko se ličinke izležejo, se lahko hranijo z mrtvo živaljo.
Ali drugače: ko skupina tečnih čistilcev deflorira državo in ji dokaže, da krši človekove pravice, kar zainteresira celo stanovalce iz zgornjih nadstropij evropske hiše, ker Slovenija ni Kitajska, kjer ZDA zaradi trgovinskih interesov zamižijo na obe očesi, če kakšnega študenta povozi tank, brž zamenjajo tehniko vladanja tudi domačijski politiki. Kritična masa predelanih starih kož (levov) postane namreč tako velika, da politiki ne morejo več kontrolirati čistilcev narave, zato jih začne “tobože” zanimati njihovo delo: ja, tega res nismo vedeli, kaj počnejo majhni, zeleni za našimi hrbtišči. Maščuje se jim tudi to, da v novi dobi nimajo neodvisnega medija, ki igra vlogo varnostnega ventila na ekonom loncu.
V spremenjenih okoliščinah najprej nadrsa predsednik države, ki igra več vlog hkrati: 79 odstotkov navdušenih gledalcev mu ploska v vseh vlogah (komunist, deponiranec, Fred Kremenček, Till Eulenspigel, Ero iz onega sveta, 007, Gosezsky, Ostrovrhar itd.), ker je publikum sestavljen iz nekritičnih organizmov, ki imajo težave s poldrugo levitvijo,
KV9SMŠMA!
Padli duel, opAouke deoje, ‘šuMaim cenAa ' o- domu, poje, Moj pokojen, najdbi dual,
V de obme u kojjo dlaue, Milna, kinča duele cplauu, Cjendchen, pide: “Hjub biol ', badan, cj/tob nemilo- jim, bdo- je man,?
Pa pokojni Jzenenim -jje, dleuendbi mauAalan,!
Jovan Nesel Gosezsky (po potrebi vstaviti namesto Genscher itd.).
IMjAŠKA
Jinadldlojiu luAjadbemduenu-, V nit duicjuje duoj a olslake, heo, luAjačandpelcjMluje -Pojamundine dmatbače-:
33 dinebtonjeu- ijUjbM,
33 dinebtoAjeu- ijfiHšdb,
33 nejapodlenih ij bfi<=>,
33 nejopodlenilt ij £AČŽ>,
33 kmelou ij MJ?M,
33 jjonjeo, ij Mbab -In med, njimi Odbiounltan,, cuel cpodpede dlaum!
F.K. Prešerin, avtor “Of the national anthem”: od družbe zavržen je pri 49 -letih brez sredstev za preživljanje zapustil 19 - letni služkinji svoje edine in velike neuslišane ljubezni - tri otroke. Bil je velik človek nizkotnega značaja, vreden zlatega spomina na smetišču zgodovine.
vendar so kot prištevni in odrasli državljani (še) zanesljivi volilci. 20 odstotkov predstave ne mara, zato je treba tem organizmom nameniti posebno skrb (družbena darila: lastnina pred noge ipd.).
Težava je s tistim enim (1) odstotkom preostanka, ki igra vlogo “pe-gavca”.
Ko se je namreč pojavil pegavi tifus (smrten, prenašajo ga bolhe), so med ww II. v Liki, sosedje, ko se je zvedelo, da je v neki hiši “pegavac”, hišo izolirali z “vaško stražo”. Stalno dežurstvo sosedov je s kamenjanjem preprečilo slehrni-ku v “okuženi” hiši, da bi jo zapustil. Tako so hitro oboleli vsi - in hitro - pomrli. Ko nato dva dni iz hiše ni bilo glasu, so se hiši približali. Ko se truplo ohladi, da okužena uš - edini prenašalec “pegavca” s človeka na človeka - zapusti in na hladnem in brez tople človeške krvi v nekaj urah odmre, je hiša čista.
“Pegavce” danes z medijsko -političnem obstreljevanjem drže v notranjosti slovenske hiše, dokler se vsi ne okužijo - in pomro. Tako ne bo več prič, kaj se je zares dogajalo.
Preživeli odstotek (1) čistilcev narave je treba zato zatreti. Tu se vmeša puščavska logika: rastline (79 odstotkov) na vročini počasi odmrejo, toda njihova semena (1 odstotek) čakajo na naliv. Po nalivu puščava znova zaživi, ker so čistilci narave pripravili semenom dobro prst.
Politikom iz območja 20-tih in 79-tih odstotkov, ki so s svojimi levi in kozlarijami hranili čistilce narave, ne preostane drugega, kakor da spremenijo tehniko vladanja in se znebijo kakšne pametne. Pod mizo pa bodo itak izdali ukaz, naj se zamenjajo “vaške straže”, ki so dopustile, da je iz hiše pocvirnal “pegavac” (1 odstotek).
Ciklus se nato kljub vsemu ponovi. Ja, to je pa mati narava.
Milan Meden
6im MUTE KORENINE
Pravijo, da ima vsak svoje korenine. Na tradicijah pred-namcev - poreko - so zgrajene vse te nove družbene skupnosti, ki jim navzven in navznoter rečejo država, navznoter in navzdol pa narod. Iz korenin rastejo drevesa in na temeljih stoje hiše. Uče nas, da je ta dežela - Slovenija, nekdaj bila s sosednjo deželo: Hrvaško ter še z nekaterimi drugimi deželami, del neke višje, še skupnejše dežele. In da so naši prednamci, še bolj pred tem, ne vem točno katerega leta že, tedaj
še bolj maloštevilni, bili prišli iz nekega skupnega pradoma, se naselili po sosedstvu in še sedaj govore med seboj podobne si jezike.
Sosed ima eno korenino v Bihaču, drugo pa v Gornjem Vakufu, moj prijatelj ima eno korenino v Slivnci, drugo v Travniku, jaz sam jo imam daleč na južnem morju. Pa so prišle neke nove železniške proge, neki novi kanali in se položili čez vse te korenine. Ja, sedaj razumem, kako se morajo počutiti vse tiste živali,
ko polože kako novo avtocesto, z žičnimi ograjami ob straneh ali tudi brez, da jim tako preseka vse njihove selitvene poti. Bolj trmaste plačajo krvni davek: ježi, ki se hodijo poleti v nočeh na ceste gret, mački pa kot frajgajsti, ne šljivijo ničesar in plačajo račun z glavo in kožuhom.
In porečejo uvelemu cvetju, zbranemu v “ikebano”, kako je mnogo lepše od cvetlice, vsajene v zemljo, ki veselo cveti in opojno diši. In pravijo “bonsaju”, nalašč pritlikavo
vzgojenemu drevescu, postavljenemu v drobcen lonček, kako je imenitnejši od kakega mogotca, ki se rogovili v vse smeri - navzgor in navzdol in se košati levo - desno, nekje v naravi. Ja, sedaj razumem tudi vse tiste rastline, spre-šane v herbarijih in otep slame, vržen v jasli.
Mnogo je ljudi, ki žive tod, vendar jih nikoli več ne srečam. Že dolgo niso stopili na ulico. Zjutraj so ulice polne mladine, ki se vsuje iz domov in vstopa v šole. Popoldne je ta potok obrnjen. V jutrih so polne postaje avtobusov in tistih v njih, ki sramežljivo potujejo na še ne zaprta delovna mesta. Pa se takole spomnim časov, ko se je tulilo HORUK - GRADIMO in so se vihteli krampi in lopate ter so škripale samokolnice, odpirale so se porodnišnice, se gradila mesta in kar naprej otvarjala neka nova delovna mesta, tovarne. Sem in tja se je v časopisih kdo zgrozil, ker tam nekje nekdo NI dobil stanovanja in takoj se jih je prijavilo pet, šest, da popravijo krivico. Zgražali smo se nad edino in veliko stavko, ki je bila pred dolgimi leti in objokovali vse žrtve vojne.
Sedaj so tovarne zaprte, porodnišnice zapečatene, vojna vse naokrog in komaj se še kdo zgrozi, vse več je bolj privoščljivih vzklikov ŠE, ŠE. Ljudstvo veselo tihotapi topove v vse smeri, polni tovornjaki najbolj zavratnih drog, ki povzročajo najhujše trpljenje, se prevažajo podolgem in počez. In nad vsem tem visi drobcen, a močno razsvetljen napis: DEMOKRACIJA.
J’ accusse.
Devizni varčevalci
Celoten devizni dolg Ljubljanske banke v nekaterih mestih nekdanje Jugoslavije znaša bruto nekaj več kot milijardo DEM: približno 800 milijonov DEM v Zagrebu, od katerih so jih za 600 milijonov hrvaški varčevalci prenesli na hrvaške banke, približno 200 milijonov pa imajo hrvaški varčevalci še terjatev na hranilnih knjižicah LB; 150 do 200 milijonov je ta banka dolžna varčevalcem v Sarajevu, kjer zaradi vojne postopki niso izvedljivi, vendar se bo to zgodilo, ko bo vojne konec (trenutno so moteča ovira le begunci s hranilnimi knjižicami tamkajšnje ekspoziture LB); preostali del se nanaša na dolg v Skopju, za katerega trdijo, da so se na vladni ravni in med bankami nekaj dogovorili, vendar nihče ne ve kaj; ker je bila beograjska ekspozitura enostransko likvidirana, so se izničili tudi devizni prihranki srbskih varčevalcev, ali jih je razrešila srbska država. Pri tem je zanimivo, da je zagrebškim varčevalcem hrvaška vlada pred mesecem dala vede-
ti, naj svoje vloge rešujejo po običajnih obligacijskih razmerjih, kot civilne tožbe pred pristojnimi sodišči, češ da bo na državni ravni razrešila samo tiste v hrvaške banke “prenesene” obveznosti (600 milijonov), za ostalo pa naj se pobrigajo sami. Seveda je bolj ali manj jasno, da hrvaška stran rešitev tega problema postavlja kot prvo vprašanje, ki ga je treba rešiti - vsekakor bi se o ureditvi meje v Piranskem zalivu lažje pogovarjali, če bi “z-adovoljili” interese hrvaških varčevalcev. Druga stran teh problemov je v presedanih,.ki bi v takšnem primeru veljali za vse bodoče tovrstne primere (Sarajevo, Skopje in morda celo Titograd). Trenutno so slovenske banke “polne” deviz, ki pa ostajajo neizrabljene - videti, kaj to pomeni s stališča novega investicijskega ciklusa! Poleg tega velja razmisliti, koliko časa bomo še lahko vzdrževali psev-do - situacijo, v kateri se nobeno vprašanje ne razreši, niti se nič konstruktivnega ne zgodi.
Pod drobnogledom bi morali pogledati bilančna in gospodarska gibanja, če so res tako ugodna, kot zatrjujejo predstavniki vlade. Dokler zaradi eksplicitne kraje družbenega in zasebnega premoženja v Sloveniji nihče ni kaznovan, se brez kakršnegakoli tveganja lahko kdorkoli spušča v sumljive operacije in pobira razmeroma velike vsote denarja. Zdi se, da je meja industrijske ali, če že hočemo bolj sofisticirano govoriti, razvojne politike natanko na strani mejnih, mafijskih poslov. Kaže torej, da kake posebne razlike med notranjo in zunanjo politiko ni - namesto makiavelizma bi morali uvesti izraz “berlusconizem”.
Saj smo nasledniki janzenistov in jezuitizma, mar ne?
Leto 1995 bo leto
(Ksterin* ViaČo	~
Od koga se boste pustili skubiti naslednje štiriletje?
Lokalne volitve so medijsko manj zanimive za državne medije od državnih volitev, ker na lokalni ravni državno medijsko posredništvo ni potrebno. Na lokalni ravni so lokalni mediji v lokalni strankarski lasti (kjer so?).
Pač pa je za vse državne medije čas lokalnih volitev obdobje, ko bi se lahko ponovno postavilo vse - državno vprašanje, na katerega še po štirih letih ni enoumnega in zadovoljivega odgovora:
1.	Je Slovenija večkulturna skupnost po vzroru Švice?
2.	Ali asimilatorska po vzoru nekaterih (“balkanskih” - in drugih) držav?
So državotvorni narodi Slovenije ( glej točko 1) Slovenci, “Jugoslovani”,
Madžari, Italijani itd. - ali le Slovenci?
Od gornjega izbora je odvisen nadaljnji scenarij.
Ge namesto pod točko 2, izberem točko 1 in damo vsem konstitutientom možnost lastne kulture ( na primer državnega jezika!) - ter onemogočimo di-vide et impera na tej podlagi, morda “slovenski” združeni proletarci raznih “barv” dosežejo kaj več v dialogu s prevejano RS oblastjo.
Skubi - dubi - du
ODGOVOR
MI^odiWiI
ZuW/\AJjI jMI/V^tER :
L°Jz,R/A 0^40-tekle
Goa
osNTnostejilv-^r
SUAfMf-n MlfoER K^PIo-žer---— B^ILdo ' jOTBIt
V Sloveniji je v volilnih registrih vpisano 20 odstotkov imen, ki vsebujejo “južno” (“ne - slovensko”) obliko imena in/ali priimka. V Državnem zboru ne sedi po odhodu polkovnika Aksentijeviča (26.6.1991) niti eden. Na kandidacijskih listih za 145 županskih in 1800 svetniških mest jih med 1000 županskimi in 10.000 svetniškimi kandidati na LV RS 94 ni niti toliko, da bi jih lahko preštel na prste ene roke. Pa vendar predstavljajo 20 odstotkov davkoplačevalcev, 20 odstotkov obrambne moči v nabornih registrih itd. V RS imamo potemtakem po novem dvojno - aktivno in pasivno - volilno pravico.
Povzetek: 1990 (23. decembra) - plebiscit - 92 odstotna udeležba, za je glasovalo 90 odstotkov. 1992 (4. decembra) - volitve - 70 odstotna udeležba, izid znan. 1994 (4. decembra) - volitve, kandidati 100 odstotno pripadniki 80 - tih odstotkov etnosa.
Izid?
Udeležba se kontrolira na volišču: vsakdo lahko šteje prihajajoče. Sledi evi-dentacija. Izidi evidentacije se štejejo “na štiri oči”.
Ergo: Ne - Slovenci že od “izida” plebiscita dalje volitve “bojkotirajo” (palestinian system).
Skubi - dubi - du
PRIPOROČILO
Če se ne bomo kar naprej izgubljali v lastnih nacionalizmih, ki nam jemljejo moči, se bomo:
1.	Na lokalni - občinski -krajevni ravni, namesto da pišemo grafite Bosanci so za pobit, Srbe na vrbe, Čefu-rji raus itd. - zlahka domenili kaj bolj produktivnega in v prid vsem.
2.	Na diplomatski ravni ne bomo izgubljali ugleda z Raz-križjem, Mirno ipd., marveč bomo rajši odpirali ekonomsko zdaleč pomembnejše teme. Stara je sicer resnica o slovenskem mejniku (Aškerc) in sosedovi kozi, ampak s suverenostjo smo pa ja -odrastli?!
3.	Ko je Evropa osvajala svet, je Turek osvajal Evropo. Sedaj se dogaja obratno: ko Turek zapušča Balkan, nam lezeta v lonec Jodlar in Lah.
t>.XI

-VISOKO VVžxD om^O AVIoift.
Skubi - dubi - du
Salieri: Napisal sem večkvantat in moratorijev, sem dvorni kapelnik cesarja Franca Jožefa prvega, poznam vse dvorne šege in navade (v glasbenih slovarjih me boste pa zaman iskali).
Sem Wolfgang Amadeus Mozart. Napisal sem 20 oper, 50 simfonij, 33 koncertov in brez števila drugih del. Kandidiram za občinskega svetnika, ker sem še zelo mlad, denarja pa nimam, ker mi, sam ne vem zakaj, del sploh ne uprizarjajo (Salieri: jaz že vem zakaj, hi - hi - hi - hi!). Trenutno pišem Requiem.
Ljudstvo: Salieri - župan, dol z Mozartom!
Salieri (že kot župan): Prošnjo vdove po 35 - letnem, pravkar preminulem W.A.Mozartu, za pogreb trupla na občinske stroške, se iz higijenskih razlogov zavrne in naj se truplo, brez spremstva, zvrne kot anonimus v množični grob. Vseeno pa predlagam mestni cukerpekariji, da nov bonbon v seriji “Judov” in “Indijančkov” poimenuje (ha - ha) “M - o - z - a - r -1”.
Vitez plemeniti S - Alij eri, l.r.
Pripomba (Skubi - dubi - du): scenografija “skeča” je lahko poljubna: antika, romanika, gotika, renesansa, barok, rokoko, romantika, realizem, naturalizem, kubizem, nadrealizem, sadizem.
aorilcti -bom ■
KKwo omAčuttfrLil
SALIERI ZA ŽUPANA
«2»—"7
REKB So-Itf HM izVoLjE/Jjh
FROM WOMB TO TOMB - FROM TABOO TO TATOO
Gledam to mladino in ne vem, kaj me moti? Morda m, da 16-letnica izgleda kot stara kurba. Ta mladina je prezgodaj ostarela. Enako kot mladina njenih dedov. Dedje do 20 - ega leta ubijal in/ali bil ubit. Razlika je v tem, daje ded, če ni bil ubit, od 21 - ega leta dalje imel sijajno bodočnost. Kar za vnuka ne velja. 17 letnica je doživela že vse, kar življenje nudi - menarho, defloracijo, promiskuiteto, morda abortus in triper. Razen materinstva, ki se ji, glede na ekonomske razmere - obeta leta 2100. Kaj ji tedaj preostane - mamila?
Nihilizem? Ruska ruleta?
Ta mladina ni srečna. Tabuji so samo drugo ime za ožimnico: prazna podstreha, prazna klet.
Skubi - dubi - du
J VOTE j MICH
SKUBI ME NEŽNO - MOJ SKUBIDO PARABOLA
1990 na občinskih volitvah pošteni niso sodelovali, ker je vse skupaj le preveč smrdelo. Na občinskih volitvah 1994 pošteni morajo sodelovati, ker vse skupaj že preveč smrdi.
Ali s parabolo o brodolomcih (in brodolomki): 100 brodolomcev in ena (1) brodolomka se rešijo na otok. Čez čas sklenejo brodolomci - dovolj svinjarij, ubijmo jo. In čez čas - dovolj svinjarij, zakopljimo jo. In končno - dovolj svinjarij, odkopljimo jo.
Robinzon&Petek
TloLm. JEdMT diaTlT csbi&fr -SEfcJc&R;
NtrCjomLizM W>A J£ TUJ, T>Ko to LEtn.tf>.
VOLITVE
Nemci: Wahl (kit) - Wille (volja) - Welle (val)
Itali: electio
Slovani: izbori
Slovenci: Semenj bil je živ, volil i on tam je par volov
GOLAŽ
V Indiji dobe skopljenci za prenos svoje dedne potence v občinsko kanto radio - tranzistor plus tri kile pralnega praškapro peršona.
Koliko pa boste plačali vi “frizerju, ko mu boste dali škarje in platno v roke, da vas bo strigel in molzel naslednje štiriletje (odgovor: 3 sit na volilca - na listo - na roko, ostalih nekaj milijonov kasneje).
INVENTURA
Volilna kampanja bi morala biti inventura 4 - letnega mandata. V številkah in z dokazi. Ljudje znajo brati, saj gre v veliki večini za “reelekcije”, pa naj ljudje sami presodijo, komu bodo podaljšali mandat in komu ne.
Parlamentarne stranke so z zakonom (lastnim!) izključile vse ostale in opredelile volilne meje in administrativna območja v nasprotju z najvišjo voljo ljudstva - REFERENDUMOM. Volilne izide vežejo na kampanjski denar, s čimer korupcija koti mlade, “pravni sistem”, ki je blokiran sam v sebi in s seboj pa - kozanostrično - poskrbi za prazno cestišče ob paradi nove nomenklature.
Skubi - dubi - du
20
Zakulisje
ZDRAVNIŠKI NASVETI
vi sprašujete, mi odgovarjamo
EX-PRESS ordinacija
1.	Pri prehodu Slovenije iz lege v stojo(ortostaza) je prišlo do udara krvi v vrečo(glavo). Zdaj se krvni tlak manjša, posledica je migetanje rumenih zvezd pred očmi. Ali lahko pride do ortostatične nezavesti?
Znana je ortodoksna zavest, ortogonalna projekcija in orto-distorična torta. Oživljanje, ki se priporoča, če ste nežnejšega spola, je dvigovanje nog z rahlim razkorakom v kolčnih sklepih ter z rahlim upogibom v kolenskih. Priporočamo tudi mehak vzglavnik na vse mehkejše dele telesa, ker utegne terapevtska pozicija trajati nekoliko dlje.
2.	V Novi dobi sem prebrala, da bi morala tudi naša ljubljena voditelja Milan Kučan in Janez Janša pred mednarodnim sodiščem pojasniti okoliščine, ki so privedle do umora tridesetih polnih razredov osnovnošolcev v Sarajevu? Ali se Vam ne zdi, da bi morali sovražni tisk prepovedati, avtorje takšnih zmazkov in urednike pa preseliti na Goli otok?
Goli otok je v drugi državi in se utegne pojaviti problem
recipročnih kompenzacij, kajti tudi sosednji čistopise! si že nekaj časa niso na jasnem, kam z vsemi uredniki Feral Tribunea, Dalmatinskih novosti, Katedrale duha. Seveda bi vsak najraje svoje smeti pometal pod tuj predpražnik. Ampak, draga moja, to vendar ni način, obstojati mora še kakšna druga rešitev. Glede osnovnega problema, namreč osnovnošolcev, pa mislim, da niste ravnali predmetno pristojno, ker spada zadevni sklep pod jurisdikcijo pedagogičeskih instancij. Poleg tega, kaj sploh more to mednarodno sodišče? Smo al nismo? Mi tega sodišča ne priznamo, mi priznamo le sodišče svoje lastne V - E - S - T - I. Mimogrede: ali veste, kaj pomeni kratica NT in od kod izraz novinarska raca? Nekdaj so v srednjem veku, ko je nekaj še veljala latinščina, objavljali izmišljene vesti, ki so jih objavljali z izmišljenimi imeni NT ( kratica za latinsko non testatum, kar pomeni nepreverjeno, Ente pa pomeni v nemščini R - A - C - O).
3. Gledala sem kinotečni pos-
netek “zadnje večerje” nekdanje državne vrhuške SFRJ. Na vprašanje poglavarja jugo - vojske, kaj ima zoper miroljubno zaščito notranjih in zunanjih meja, da se prepreči umor tistih tridesetih polnih razredov osnovnošolcev v Sarajevu - in drugih -nato pa vse republike voljno, je Janez Drnovšek odgovoril, da ne razume vprašanja? Ne razumem, zakaj me zmerjajo z jugo - kurbo, če me peče slovenska vest zaradi “deratizacije” otročičkov v Srarajevu?
Vprašani je zelo pošteno povedal, da (ne) razume vprašanja. Kandidat, ki ne razume vprašanj, ne sme pasti na izpitu, marveč mora dobiti trajni rdeči karton. Očitno pa tudi tisti, ki so vprašanje postavili, niso razumeli odgovora. Gre torej za dvojno medsebojno recipročno nerazumevanje, kar je odraz popolne koherentne skladnosti in eficience. Napaka pa je po Freudu v vas samih, ker si lepševalni vzdevek - kurba -razlagate kot psovko. Očitno res nimate šans v novem sistemu!
4. V Sloveniji je po novem skoraj dva milijona japijevskih
“skateboardistov”, če odštejem dojenčke in stare mame. Pri velikih hitrostih ravbanja družbenega premoženja je padcev in poškodb sorazmerno malo?
Preveč gledate televizijo in se premalo poglabljate v zakulisne dogodke. Ali res niste še nikoli slišali za filmski trik?!
5.	Veliko število afer povzroča hrup in nam omogoča nočni počitek, nasprotno pa spanje motijo nepričakovani šumi, ki jih nismo vajeni. Že dalj časa ne spim, ne vem pa, kaj me moti?
Vaše stanje je odraz vaše normalnosti. Če ne spite in se zavedate, da vas nekaj moti, ste na pravi poti: prej ali slej boste že nemara ugotovili, kaj je tisto, kar vas moti. Bolj sem v skrbeh za tiste, ki sladko spijo in jih ne moti prav nič, bodisi da sami povzročajo motnje, bodisi da so to oni drugi, številčnejši, na katerih je motnja povzročena. Če ne morete spati, dajte Novo dobo do daske inV-P-I-J - T - E.
6.	Zakaj vidim na cestah vsak dan več psov in vse manj mladih
Zakulisje
ZDRAVNIŠKI NASVETI
.vi sprašujete, mi odgovarjamo
EX-PRESS ordinacija
mamic z dojenčki?
Tudi jaz se sprašujem, saj sem doslej smatral, da se psi gonijo kot mački v februarju in marcu, pa so jih že sedaj ulice polne. Morda so samo tako zbegani, ker je okrog njih toliko predvolilne sladkobe, da se boje za svoje zobe in trebušno slinavko.
7.	Napisal sem scenarij za celovečerni film: Triglavski jurski park. Sinopsis: babica bere spomine postaranega slovenskega parti - generala, ki piše, da je bila JLA čista kot solza, dokler je hajduk Veljko ni izuril za notranjo intervencijo. Priča - novinar pove v beznici nasprotno: da je hajduk Veljko, usa - yu vojaški poglavar, pod klancem siromakov na Vrhniki znorel, ko mu demonstrirajo uporabo hajdukov za preprečevanje študentskih demonstracij v Ljubljani (hajduke pokliče na pomoč republiška vrhuška v okviru akcije NNNP). Veljko se dere - protiv koga ova vojska kreče? Prestrašeni zombiji v Ljubljani vrat na nos sfabri-cirajo papir o ukazu, da lahko hajduki posredujejo v Triglavskem jurskem parku, ki ga podpiše lokalni poveljnik in dobi za to dosmrtno dovoljenje za lov dinozavrov v parku (scena je fantastična: nekaj časa okleva, krivi ga čast, patetično sega po pištoli, da se ustreli, na koncu zmaga ljubezen do lova). Sledi sestanek v lovski koči pod Triglavom: kako naprej? “Dokument” podtaknejo Janezu in ga odnesejo zapitemu in od vseh izsiljevanemu nemškemu novinarju v Nemčijo (Ruhlemančku). Potem odpeljejo Janeza v arest. Zadnji prizor: udre se plaz, prijahajo jezdeci Apokalipse, angeli trobijo, vsesplošna klavnica.
Zakaj mi noče nihče odkupiti omenjenega scenarija?
Razlog je splošno šparanje. Zakaj hočete biti po vsej sili osebno slavni: vse je bilo vendar
že povedano. Spet uporabite filmski trik in montažo. Znano je, da so nemi filmi “spregovorili”, kar ni nič posebnega, pobarvali so tudi črno - bele in sedaj nastopajo v filmih z živimi igralci že tisti iz davno pokopanih dob. Seveda Vesna film ne zmore te hollywoodske tehnike, imamo pa zato bogato dediščino, za katero je škoda, da vnemar propada: Sutjeska, Bitka na Neretvi, Kulin ban, Strahinjič ban itd. Morate samo obrniti obraze ta grdih in ta lepih: Stevo Žigon ni več kronični fašist, marveč mu dajmo na glavo šajkačo in bo imeniten čefur, Bata Živojinovič se iz odvratnega partizana lahko v trenutku spremeni v prijaznega domobrančka itd. Imate še kaj idej?
8.	Petrle ni posebej bister politik, ker se je spet pustil peljati žejnega čez vodo: njegova stranka je fasala tisti člen o domorodcih in krvavi revoluciji v statut tik pred zdajci, čeprav ga dan prej še nikjer ni bilo. Upoštevaje informacijo o ušeh - provokatorjih v SKD, ki jih slovenski tisk blagruje kot nenehne “žrtve” nepojasnjenih “napadov”, se mi zdi, da me nekdo vleče za nos in se igra z mojimi patriotičnimi in protifašističnimi čustvi?
Vi ste pa zares en hecen kujon: čustva so vendar zato tu, da se igramo z njimi. In kaj za vraga naj uboga vlada tudi dela: če že nima kruha, da bi ga dala ljudstvu, mu mora ponuditi vsaj - igre.
9.	Peterle je bežal s svojo diplomacijo v Italijo, ker je pokojni slovenski politik Korošec naročil, da je treba teči via Italija, če se razbije Jugoslavija, nato pa contra. Simplifikatorji vidijo v tem klerofašizem, meni se pa zdi, da gre za evropaz-dajski dribling - tokrat Korošca.
Sedaj ste zadeli žebljico na glavico: problem vseh samozado-
voljnih lig je, da v kratkem otope. Pametni vladarji puste opozicijo pri življenju. Papež Borgia ( Alexander VI) je, ko so mu pokazali dominikanskega patra Savonarolo in predlagali, naj ga linčajo, dejal: Kje pa, ljudstvo si želi spektaklov. Dajte mu še več mikrofonov, da me bo še bolj psoval, dajte mu primerno konkurenco. In ukaže papež postaviti svojega lastnega kritika, ki je papeža še dvakrat bolj psoval. Seveda se je ljudstvo kmalu tudi tega spektakla naveličalo in na koncu so, da bi ga potolažili, Savonaroli odsekali desno roko ter odrezali srednji jezik in oboje pribili na vrata v Wuerttenbergu. Naša oblast je pametna in se ravna po Giovaniju Machiavelliju: z afero nad afero. Če jih naredi ona stran pet, ni vrag, da jih naša ne bi zmogla deset. Al smo al nismo?
10.	Saj mi ne boste zamerili še zelo delikatnega vprašanja, ker se tako dobro počutim na vašem divanu? Cerkev je v nepravem času, tik pred petdesetletnico konca druge svetovne vojne (ali prav zaradi tega) -privlekla na dan vprašanje škofa Rožmana. Zdaj bodo Slovenci najbrž spet streljali in šele potem merili. Možni pa sta vsaj dve razlagi: da želi Cerkev obtožiti naci - Nemčijo za manipulacijo s svojim škofom, ker je znano, da so mu naciji kot slovenskemu rodoljubu nagajali, ko je služboval še na Koroškem. Druga varianta: ker je vlekel Slovence za nos general Roese-ner, želi Nemčija pravzaprav rehabilitacijo svojega generala, s čimer bo dokazala, da je Hitler posredoval na Balkanu le zato, da prepreči državljansko vojno v Jugoslaviji (podobno današnji). O tem čedalje bolj odkrito pišejo nemški časopisi.
Prva varianta je duhovita in je treba imeti zanjo nekaj pameti, druga je cena, ki jo mora Slovenija plačati Nemčiji, da
postane evropski vazal.
Vprašanje avstrijskega kardinala Innitzerja, dunajskega nadškofa, so po drugi vojni obsojali, ker se je udeležil več srečanj nemških mogočnikov itd. Skoraj tridesetletne pametne raziskave so pokazale, da je reševal Jude. Bojim se, da Slovenci tudi tokrat še ne bomo sposobni uporabiti pameti, ker me že zdaj zvije, kadar berem in poslušam domorodske parti - brejkerse in teo - brejkerse, kako se psujejo? Kaj naj vzamem?
Ja, gospa, ali ste morali res vse izblebetati? Tisto o divanu, ki ga zares imam iz stambola in mu tam rečejo tudi otomana, pa to, da ste bili gori vi gospa, ampak tisto, da ste se dobro počutili, tudi jaz sem se, vendar, veste, dohtarska diskretnost, saj je res, da vsi porivajo in pede-najo, ampak ne tega takoj v javnost in v medije, za boga svetega (saj jemljete antibejbi pilule?).
Naj najprej odgovorim na zadnje vprašanje: vzemite dvojno dozo antibejbi pilul, če ste včeraj pozabili. Moja splošna diagnoza pa je, če seštejem Freuda in Adlerja in Junga, seveda, da trpite za kompleksom nekrofilije. Če želite občevati s svojim pokojnim očetom zaradi frustracij v zgodnjem otroštvu, delajte kot vsi: zjutraj špricer, čez dan konjak, vmes pa džojnt na džojnt, saj menda čez Slovenijo, kot poročajo naši zapiski, poroma tedensko 100 kg heroina - pa boste hepi in kul, ko bodo volitve mimo, bo pa za vas itak vseeno. Svoj glas boste oddali in se lahko zato prihodnja štiri leta praskate po riti (samo ne reči, da ste bolhe dobili od mene - imam namreč še pomemebne G - O - S - T - E za na divan).
Vaš dr. Črna Praxa, imenovan tudi gnojkidacij,
filozof hermetične filozofije in spreminjevalec žvepla v zlato in srebro, I.r.
GLASBENA 1| MATICA MARIBOR
Moč tiska Moč tiska Moč tiska
Dobro blago se .samo hvali,
.zato zanj. nihče, ne ve
in ga nihče ne kupuje.
Slabo blago da. vso energijo v
„	marke,fing, in postane' .
uspešnica .- kajtiHastna hvala
se pod mizo valja.-,kjer je
najbolj na očeh
VRAT DO VRAT, december 1994
NOVA
DOBA
VRAT DO VRAT, december 1994
Rudolf
PEČAR
rojen 2.10.1957 v Kopru oče dveh otrok komercialist Sežana
Velike razvojne možnosti
lj udolf Pečar je rasel v Sežani prav
A\tako kot njegov oče, od malih nog. V Sežani je tudi našel prvo zaposlitev, in sicer v uvozno izvoznem podjetju Jadran, kjer je služboval dvanajst let.
V velikem in uspešnem podjetju, takrat enem izmed največjih v trgovini z lesom na teh prostorih, je hitro pokazal svoje poslovne sposobnosti. Ključnega pomena je bilo predvsem plodno in učinkovito sodelovanje s sodelavci v' kolektivu, k čemur je z njegove strani pripomogel tudi smisel za organiziranje in skupinsko delo, ki ga je skozi proste aktivnosti, predvsem taborništvo, razvijal že od otroških let.
Dobrodošla izkušnja iz mladosti, posluh za poklic, stimulativno delovno okolje in dinamičen značaj so Pečarju zagotovili, da se je razvil v uspešnega komercialista, ki se je dokazal tudi v zasebnem podjetju Eless, kjer je zaposlen zadnja štiri leta in ki prav tako uspešno trguje z lesom, od surovin do pohištva, največ na relaciji med Hrvaško, Slovenijo in Italijo.
“O uspešnosti smemo govoriti takrat, kadar lahko tudi kaj pokažemo, zato nas ni sram reči, da smo s svojim delom zadovoljni in da se poslovne dejavnosti širijo.” Trenutno se podjetje po širitvi prometa širi tudi fizično, saj urejajo nove prostore na sežanskem terminalu.
Skozi delo v omenjenih sežanskih podjetjih je Pečar dodobra spoznal gospodarsko specifičnost. “Osnovna težava našega mejnega prostora je v cestnih povezavah in ostali infrastrukturi. Potrebno se je zavedati, kje lahko kot pomembno prometno in trgovsko vozlišče iščemo podporo in kako jo dobiti.”
“Seveda ne gre zanemarjati cest. Zanje potrebujemo pomoč iz republike in ker v državi nimamo edini takšnega problema, se bo treba za ureditev vseh magistralnih in lokalnih cest odločno postaviti.
“V Sežani bi morali več pozornosti posvečati drobnemu gospodarstvu in ohranjanju obstoječe proizvodnje. Izkušnje nas učijo, da je lažje obnoviti šibke gospodarske veje, kot venomer začenjati znova. Na ta način se ohranijo delovna mesta in znanje.”
“V Sežani nekateri brezposelni zaradi bližine meje niso pripravljeni sprejeti vsakršnega dela za kakršnokoli ceno, zato jim je treba omogočiti primerne zaposlitve, da ne bodo hodili na delo na črno v Italiji. To specifiko našega kraja je treba upoštevati. In ne reševati s togimi administrativnimi ukrepi, temveč z dinamičnim prilagajanjem gospodarstva.”
“Za naš kraj zelo pomembna gospodarska veja je turizem. V bližini imamo Lipico, imamo Škocjanske jame v divaški občini in še marsikaj drugega. Lipica velja za eno izmed sedmih lepot Slovenije, vendar je ne znamo izkoristi za kaj več kot igralništvo. Turistično gledano imamo v Trstu ogromno zaledje, naše potencialne zmogljivosti pa so lahko ob preudarnem pristopu skorajda neomejene. Ne gre za velike naložbe, temveč le dobre ideje ter razumevanje in podporo oblasti. Denar leži na cesti, le pobrati ga je treba.”
“Ce se želimo ukvarjati s turizmom, je treba paziti na lokalno ekološko ureditev. Ze ob dejstvu, da v poletnih mesecih skozi Sežano prevozi tudi po tisoč tovornih vozil, postane jasno, kako pomembna izgradnja obvoznice. Druga, vendar nič manj pomembna naloga pa je izgradnja mestne čistilne naprave v Sežani, ki je v občinskem načrtu že dlje časa,” ugotavlja Pečar.
“Sežana je danes kraj z velikimi razvojnimi možnostmi in menim, da lahko s skupnim prizadevanjem postane mesto. Mesto z urejeno infrastrukturo, varnimi cestami in zdravim gospodarstvom. Mesto so najprej ljudje in šele potem zgradbe, ceste, infrastruktura. In ljudi Sežana že ima.”
Rudolf Pečar: “Jasno je, da je treba probleme reševati postopno. Na prvem mestu je gospodarstvo.”
Delo mu vzame veliko časa, toda kadar si lahko utrga nekaj prostih uric, se odpravi na podvodni ribolov. Včasih je temu športu posvečal več energije, tudi tekmoval je, zdaj se ukvarja z njim le še rekreativno. Rudolf Pečar je človek dejanj. Sodelavci in poslovni partnerji ga poznajo kot preudarnega in treznega moža, pripravljenega za dialog in kot človeka, ki mu gre verjeti.
“Jasno je, da je treba probleme reševati postopno. Na prvem mestu je gospodarstvo.
Ce bo gospodarstvo shiralo, bomo ostali tudi brez cest. Ce pa bomo znali zahtevati pomoč pri reševanju gospodarskih težav, bomo imeli najprej zdravo gospodarstvo in s tem tudi ustrezno infrastrukturo. Projekte, ki so že zabeleženi v prostorskih planih, na primer sežanska obvoznica, je vsekakor treba izpeljati.”
Pečar sodi „v skupino poslovnežev nove generacije, ki 'znajo pragmatično povezati znanje in izkušnje, še posebej, ko gre za tako občutljive teme, kot je varovanje bistvenih interesov domačega kraja. Zato beseda hitro nanese tudi I na sežansko cestno mrežo.
gasa«

/V	>> « v
- 1
• ■ ?■ ■ .
:	(•!;»".. '	Vi-VV;-v.,
N
! ’	. ■ •*'*-’	■ 'v.. ■ .>/v
i -	. ■ v.:
, I' -1
w . : B *
Jožef
ADAMIČ
rojen 14.10.1947 v Komnu oče dveh otrok strojni tehnik Tomačevica, Komen
Komen je že imel občino
Komen ima vse danosti za razvoj bogate občine - Uspeh bo odvisen od sodelovanja svetnikov z občani • Štanjel mora dobiti poseben status - Najprej mora država dati mednarodni mejni prehod
oja generacija se je vsa L rodila v lastni občini.
Kako je s temi spremembami in kaj vse je narod tu doživljal, lepo pove tale resnica: moj stari oče je bil vojak avstroogrske, oče italijanske, jaz jugoslovanske in sin slovenske vojske...”
Imamo trdne temelje
Jožef Adamič je bil sedem let predsednik krajevne skupnosti in dva mandata celo zunanji član izvršnega sveta v Sežani. Poleg teh je opravljal še vrsto najrazličnejših funkcij. Kar je treba povedati posebej, je to, da je bil najpogosteje predsednik najrazličnejših gradbenih odborov. Torej je bil tam, kjer se je gradilo.
“Sedemnajst let sem vtkan v tukajšnja dogajanja. Po pravici povedano, smo največ dosegli tam, kjer smo si bili enotni, kjer smo vsi poprijeli, ker smo vedeli, kaj hočemo.
To pravim zato, ker trdim, da s skupnimi močmi in brez razprtij dosežemo vse. Ni treba
Jožef Adamič: “Najprej moramo uskladiti programe vseh krajevnih skupnosti”
pozabiti na dva samoprispevka, še manj na izgradnjo prepotrebne infrastrukture. Niti na to, da smo bili edina krajevna skupnost, ki je že petnajst let pobratena z Zgornjo Kungoto, ob avstrijski meji...
Prav tako je treba priznati, da ima naša nova občina nekaj prednosti pred nekaterimi drugimi, ker so v njej sedeži ali enote večjih podjetij ali sistemov. Denimo MIP N. Gorica, sušilnica pršuta v Kobjeglavi, Iskra avtoelektrika, Aluminij, Tovarna pletenin...
Imamo šolo s telovadnico, vrtec, Zdravstveni dom splošne prakse in zobozdravstveno službo, bencinski servis, banko, predvsem pa pridne in sposobne ljudi.
Ne ozirajmo se, strnimo vrste
“Uspehi zadnjih let, predvsem na področju infrastrukture in komunale, so dokaz, kaj vse
se da narediti, če odbore sestavljajo znani ljudje, ki se med sabo lepo razumejo.
Komen je že i-mel občino. Potem so nas priključili k Sežani, nato k Novi Gorici, pa nazaj k Sežani. Ta generacija je tako doživela pet domovinskih pravic bivanja, da je končno pristala spet v lastni občini.
K sreči strankarsko rivalstvo, ki smo mu priča povsod po Sloveniji, to drobljenje že tako razdrobljenih sil, pri nas ni prisotno. To je največ vredno. Naši ljudje razmišljajo z lastno glavo in se zanašajo na svoje moči.
Nova občina bo morala imeti ažurne, strokovne in priročne rešitve. En del razvojnih programov je že osmišljen, treba jih bo samo nadgrajevati in uresničevati. Kolikor poznam območja vseh naših štirih krajevnih skupnosti, Brestovice, Gorjanskega, Štanjela m Komna, smo v vseh štirih enako uspešno reševali probleme, čeprav ima vsaka krajevna skupnost svoje specifičnosti. Tako, denimo, ena zaradi izredne jazstre-senosli naselij, ali Štanjel kot biser in edinstven kulturno-zgodovinski spomenik.
Zaradi večjega pretoka blaga in ljudi bomo morali državo čimprej pregovoriti, da z našimi sosedi Italijani spremeni status enega izmed dveh državno mejnih prehodov v meddržavnega. To je pomembno tudi zaradi pretoka idej, tesnejšega medsosedskega življenja, za razvoj podjetništva, gostinstva in turizma.
Prepričan sem, da ta program ni nestvaren, temveč uresničljiv že v kratkem času. Seveda, če se ne bomo ozirali nazaj, se zapletali v zamere in strnili vrste, kot doslej. Ljudje dobro vedo, kdo je kaj naredil in kdo se skupnemu delu izmikal.”
Karlo Kastelic: “Strniti moramo vrste, kot smo jih pri rokometu!”
Karlo
KASTELIC
27.3.1954 rojen v Postojni oče treh otrok profesor športne vzgoje Kozina
Pozabimo na razprtije
Znanje je tisto, ki ga bomo najbolj potrebovali ■ Obrniti moramo kolo zgodovine in Brkine vpeti v svet - Občina ima možnosti za lastni razvoj - Več pomoči podjetništvu
arla Kastelica ni treba posebej
Zxpredstavljati, ker sodi med najpopularnejše občane. Vsekakor pa je človek, ki ga pozna staro in mlado.
Mladim moramo ustvariti pogoje
Najprej zato, ker je profesor, še bolj pa zaradi - rokometa. Saj se ne razlikujejo od drugih, ko se zmaguje, so vsi navdušeni, če izgubljajo, so krivi fantje...
Karlo je do skoraj svojega tridesetega leta aktivno igral in bil kot strokovnjak predlagan celo za selektorja državne reprezentance.
“Športu sem posvetil celo življenje in si z njim tudi v tujini služil kruh. Šport je trdo delo, zahteva ogromno odpovedovanj, vendar si z njim spleteš mnoga prijateljstva in znanstva.
Šport omenjam zato, ker smo prav z njim dokazovali, kaj vse je moč v slogi narediti. Ekipa Hrpelja in Kozine je bila fenomen; dva neznatna kraja s tako dobro ekipo, ki je po vrsti premagovala petkrat, desetkrat bogatejše.
Uspevali smo zaradi sloge. Vsi smo živeli s klubom. To poudarjam za to, ker nekateri menijo, da občina kot je naša, nima perspektive.
Narobe. Obrniti moramo novo stran in
prekiniti tok novejše zgodovine, ki je Brkine potiskala v siromaštvo. Mladim moramo ustvariti pogoje, da bodo vlekli naprej.”
Zgledujmo se po uspešnih
“Znanje je tisto, kar potrebuje avantgarda, ki bo peljala občino naprej. Danes v celi občim nimamo pravnika. Nekaj nas je z visoko šolo, imamo dva magistra in enega samega doktorja znanosti.
Toda bodoča občina. bo gospodarsko močna, saj že vrsta podjetnikov dokazuje, da se da tudi v zdajšnjih pogojih ustvarjati. Poglejte Šepiča v Gradišču, Počkaja v Rodiku, Bolčiča v Klancu, Andoro v Ocizli in še celo vrsto drugih.
Moj oče je bil trgovec v Trstu. Mestu, ki je dajalo ritem temu svetu. Tega ne gre zanemariti, ker imamo s tem prednost pred drugimi. Poglejmo samo restavracijo Jadranka...
Moja generacija je doživela vrsto sprememb in postala žrtev, vendar se je s tem
usposobila, da hitreje najde rešitev tudi v najtežjih razmerah.
Sinu sem zato večkrat rekel, da mu lahko nekdo pobere vse, lahko ostane gol in bos. Le znanja mu ne more nihče vzeti. To je največje bogastvo, na katerem temelji napredek. Zato moramo v naši občini poskrbeti, da bodo imeli starši možnost šolanja svojih otrok. Da bomo ustvarili takšen standard, ki bo brez bolečin prenesel tudi stroške šolanja njihovih otrok v Ljubljani.
Ali kot pravi Vojko Mahnič, treba bo počasi razmišljati in delati na tem, da bomo tudi v Kozino dobili eno srednjo šolo. Zakaj ne bi vnovčili tradicije kraja, obdelave - kamna. Mojstrstvo, ki je preživelo mnogo rodov in s katerim smo že bili daleč v svetu...
Seveda nam bo uspelo. Toda samo v primeru, če zdaj, ko bomo sami svoji, pozabimo na tiste drobne razprtije in se združimo v naporih, kajti že zdavnaj smo ugotovili, da nam nihče mimo nas ne bo ničesar dal, kaj šele poklonil...”
t
Od vrat do vrat
Zvone
VATOVEC
Zvone Vatovec: “Mene ni treba prepričevati, da Divača ne more biti uspešna občina!”
Doslej že dvakrat “župan”
vone Vatovec je bil že doslej dvakrat
La “župan” v Divači. Dva mandata, od 1980 do 84. leta in do “usahnjene samouprave” je bil predsednik krajevne skupnosti Divača. Vmes pa še predsednik sveta krajevne skupnosti.
Torej vedno na čelu tistih, ki so skušali iz danih možnosti kraju in ljudem izboriti čimveč. Ker je bil zaposlen v občinski upravi na področju obrambe, je bil njegov vpliv še toliko pomembnejši, saj dodobra pozna razmere kraja in občine.
Ljudje pa ga poznajo tudi kot neutrudnega godbenika domače godbe na pihala. Od mladih nog se je zapisal glasbi in svoji godbi. Zdaj, ko je svoje mesto v godbi na pihala odstopil mlajšim, se ubada v odboru za ekonomska vprašanja pihalnega orkestra.
“Glasba združuje staro in mlado, glasba je najlepše kar doživiš. Zato bom napel vse sile, da bi že v naše podružnične šole vtkali več glasbe in mladim omogočili šolanje. V Divači moramo ustanoviti oddelke glasbene
šole in se tako osamosvojiti od Kopra. Več pomoči potrebuje tudi naš pevski zbor, ki je zaslovel daleč naokoli.
Mladim moramo ustvariti enakovredne pogoje doma, da ne siromašimo več podeželja, preprečimo propad nekoč donosnih in bogatih kmetij. Na območju občine moramo poskrbeti za to, da bodo ob kmetijstvu tudi v manjših krajih vznikla podjetja in se vrnila obrt.
Glede na to, da nam je narava dala Skocijanske jame in Brkine, imamo realne možnosti za vse vrste turizma. Prepričan sem, da smo premalo naredili za promocijo turizma, te donosne dejavnosti. Več moramo narediti tudi sami in ob vsaki priložnosti svetu predstaviti naše etnografsko in naravno bogastvo, od običajev do starih mlinov.”
Jaz poznam probleme
“Meni ni treba pripovedovati, kaj tare naše občane. Kot predsednik krajevne skupnosti in predsednik “krajevne vlade” sem se vsak dan soočal z njimi. Mnogo smo postorili in rešili, še več je ostalo. Brez lastne občine in volje
rojen 22.11.1948 v Divači oče dveh otrok pravnik Divača
Sami svoji gospodarji
Osirotele Brkine moramo reševati vse štiri občine skupaj - Lepote Skocijana je treba vokviriti v krajinski park - Na podeželju ovčereja in kmečki, v Divači kongresni turizem
ljudi se mnogo več ni dalo narediti. Vsepovsod smo bili v manjšini, odrinjeni, preglasovani.
Glede na to, da je tudi naš del Brkinov osirotel z ljudmi, vse več je starejših ljudi, moramo najprej poskrbeti za to, da bo država spremenila svoj odnos do podeželja in manj razvitih območij. V mislih imam ugodnejše kredite in nepovratna sredstva.
Brkini so nekoč doživljali lepše čase in bogateli. Z njimi pa vsa družba. Na območje Brkinov in Senožeč moramo vse štiri občine skupaj usmeriti napore. Nam se ponuja hitra priložnost na območju Vremščice z donosno ovčerejo, mlekarstvom in sirarstvom. Uspešne primere že imamo.
Da je možnost razvoja podjetništva tudi v težkih časih, so naši ljudje že dokazali.
Z modernizacijo železnice in elektrogospodarstva smo izgubili celo vrsto delovnih mest.
Ljudje so se znašli in začeli s podjetništvom.
Ne samo v sami Divači, temveč tudi v drugih krajih nove občine. Zato mora vodstvo nove občine narediti vse, da se tem mladim podjetnikom omogoči normalno poslovanje in hitrejši razvoj. Tako bomo dobili nova, zahtevnejša delovna mesta, ki bodo mlade obdržala doma.
V Divači moramo domisliti idejo o višji stopnji turistične ponudbe in kongresnem turizmu. Orient Expres in Kulturni dom sta žarišče, zdaj je treba samo dograjevati in nadgrajevati. Seveda se moramo skupaj dogovoriti, kaj in kdaj se bomo česa lotili, ker od države v teh razmerah, vsaj po moje, še nekaj časa ni moč pričakovati radodarnejše roke. Uspeli bodo tisti, ki bodo složno zagovarjali svoje, utemeljene načrte.”
Davorin Terčon: “Menim, da čas Krasa šele prihaja, pri tem mislim na matični Kras, Kras z veliko začetnico.”
Davorin
TERČON
rojen 2.1.1961 pravnik oče dveh otrok Sežana
Ovire so zato, da jih preskočiš
a Davorina Terčona velja, da je
M.A energičen in odločen mož. Temperamentnost ima v krvi in za ovire pravi, da jih je potrebno preskočiti, sicer večno ostanejo pred tabo. Menda zaradi odprtega značaja, pa tudi zato, ker si upa povedati, kar misli, predstavlja odličnega sogovornika z zdravorazumskim pogledom na svet.
Je sekretar za občo upravo in proračun Občine Sežana ter član Izvršnega sveta Skupščine občine Sežana. Od občinskega finančnega ministra bi človek pričakoval, da bo tarnal nad konflikti, ki jih takšna funkcija prinaša, vendar tega iz Terčonovih ust ne boste slišali.
“Ključ dogovarjanja je konflikt interesov, njegova razrešitev pa cilj. Zato ne bi mogel reči, da padam v kakšne posebne konflikte," s prepričljivo vehementnostjo pove Terčon.
“Funkcija, ki jo opravljam, je ves čas izpostavljena velikim pritiskom, zato jih je treba vzeti v zakup, sicer ne gre pričakovati pozitivnih rezultatov. Toda to niso konflikti. To je trenje različnih mnenj in potreb. To je realnost.”
Zase trdi, da je lokalpatriot. “Sežana je največje slovensko okno v svet, vendar se tega Slovenija ne zaveda v zadostni meri,” zatrdi in v istem hipu postreže z argumenti: “Z ene strani smo zaprti s Karavankami,
mariborsko okno je preveč pomaknjeno na vzhod, na koprskem koncu je izhod predvsem orientiran na morje, medtem ko je Gorica predaleč od Trsta.
Ko prestopiš mejo v Sežani, je tako, kot bi šel v sosednjo vas. O tej odprtosti pričajo podatki o prometu. Prav zato v prihodnosti vidim Sežano kot razvito obmejno mesto, z urejeno obvoznico in vsemi pripadajočimi segmenti, ki jih tako mesto potrebuje.” Če takšna trditev pride iz ust človeka, ki je videl dober kos sveta, ji gre bržkone verjeti.
Za šport ostane premalo časa, pravi, toda iz besed lahko kaj hitro razbereš, da gre za poznavalca športnega dogajanja doma in po svetu.
“V relativnem smislu je športno življenje v Sežani še kar zadovoljivo. Glede na to, da Sežana ni veliko mesto, lahko režem, da je prispevala kar nekaj vrhunskih športnikov in športnih delavcev, celo več kot nekatera večja slovenska mesta.” Pri srcu so mu skupinski športi. “Več pisanosti, več dinamičnosti je v njih,” pravi, “čeprav rad spremljam tudi nekatere individualne športe. Tenis, na primer.”
Kras z veliko začetnico
Sicer pa imata po Terčonovem mnenju šport in življenje veliko skupnega. “Treba se je boriti. Vsaka stvar ima svojo ceno in tako kot športnik trenira za dosego boljšega rezultata, tako v življenju delamo, da bi nam bilo bolje. Ta borbenost pride še posebej do izraza pri nas na Krasu, kjer je narava včasih radodarna bolj, drugič manj.
Osebno sem velik zaljubljenec v Kras in menim, da čas Krasa šele prihaja, pri tem mislim na matični Kras, Kras z veliko začetnico. Gre za edinstven prostor, ki ga ni nikjer drugje na svetu. Pri nas delamo najboljši teran in pršut. Ljudje so sposobni in znajo živeti s tem okoljem. Kras je nekaj posebnega. Ne razumite me napačno. Treba je ločevati med občutkom pripadnosti nekemu kraju in egoizmom. Ne predstavljam si ga kot vase zaprto pokrajino brez vezi z ostalim svetom. V dobi komunikacij, v času, ko je svet majhen, vidim Kras odprt navzven, v svet. Zato o njem vedno govorim z veliko začetnico.”
Damijan Perhavec: “Računalniški trg je zelo dinamičen. Držati korak z zahodnimi firmami ni lahko, je pa izvedljivo”
[ anskoletni podjetnik leta v Sežani, Damijan Perhavec, je eden izmed redkih slovenskih poslovnežev, ki je svoje podjetje ustvaril tako rekoč iz nič in v ga kratkem času s pomočjo lastnega znanja razvil v eno najuspešnejših slovenskih računalniških podjetij.
Področje delovanja firme SECOM obsega širok spekter, saj se ukvarja tako z računalništvom, izgradnjo računalniških sistemov kot tudi z gradnjo računalniških omrežij, svojim strankam pa poleg svetovanja pri izbiri nudijo še dveletno garancijo s štiriindvajseturnim odzivnim časom. SECOM je po vrednosti trajnega kapitala hkrati tudi prvo med slovenskimi zasebnimi računalniškimi podjetji.
Ključ je v razvoju
Damijan Perhavec je svoje podjetje razvijal od leta 1987, ko je posloval še kot obrtnik. Danes ima podjetje SECOM zapo-
slenih 27 delavcev, ki redno obiskujejo zunanje oblike usposabljanja. Poleg tega imajo v podjetju še interno usposabljanje, za katero so zadolženi SECOM-ovi razvojni inženirji.
Razvoj je glavno gibalo tega podjetja. “V razvoj vlagamo veliko,” tako Perhavec, “ker želimo strankam ponuditi le najboljše. Vse novosti na računalniškem področju najprej preverimo in testiramo v lastnih laboratorijih. Le tako lahko dosežemo tisto stopnjo kvalitete, ki nam zagotavlja, da smo vedno med najboljšimi.”
Ni nas strah prihodnosti
Damijan Perhavec je prepričan, da bodo le na ta način obdržali trend širjenja poslovanja in proizvodnje. Zato so SECOM-ovi strokovnjaki prisotni na vseh svetovnih računalniških sejmih. Podjetje je tudi eno izmed prvih ponudnikov vseh računalniških novosti.
“Računalniški trg je zelo dinamičen. Držati
Damijan
PERHAVEC
rojen 23.10.1962 v Postojni
podjetnik
oče enega otroka
Sežana
Z znanjem do uspeha
Podjetnik leta kaže [jot v prihodnost -Računalništvo od A do Z -Razvoj je osnovna gibalna sila - Kvaliteta po ameriško - V tem poslu si ne moreš privoščiti zaostajanja - Ni strahu pred prihodnostjo
korak z zahodnimi firmami ni lahko, je pa izvedljivo. Pri nas pazimo, da vedno hodimo vštric z razvojem. V računalništvu si ne moreš privoščiti capljanja za ostalimi, ker to avtomatično pomeni nazadovanje.”
SECOM ima najbolj razvit prodajni trg med Sežano in Ljubljano, matični sežanski firmi pa so se postopno pridružile še poslovne enote v Kopru, Novi Gorici in Ljubljani.
Ker je SECOM pooblaščeni distributer MAG-a in ameriške multinacionalne korporacije Genoa, ter pooblaščeni zastopnik svetovno znanih imen, kot so Epson, Hevvlet Packard, Sony, Novell in drugih, lahko ponudi svojim kupcem najboljše, kar je moč dobiti na svetovnem računalniškem trgu. Prav zato je SECOM prodajno zelo uspešen.
“Vendar tu ne gre le za prodajo,” pravi Perhavec. “Gre za celoten proces, od izbire, nakupa, do vzdrževanja. To je edini način, da podjetje obdrži status, kot ga ima. Treba je gledati tudi naprej, kako bo jutri. Tisti, ki tega ne zmorejo, so vnaprej obsojeni na neuspeh. Nas prihodnosti m strah.”
Bojan Boštjančič: “Če samo pogledamo, koliko so ljudje sami naredili za svoj kraj, se nam ni treba bati za njegovo prihodnost”
Bojan
BOŠTJANČIČ
rojen 10.9.1949 v Postojni oče dveh otrok pravnik Senožeče
Ljudje odprtih rok
^Josvetiti poslovno kariero enemu
JL samemu cilju ni lahko delo. To namreč pomeni, da mora biti človek pripravljen vztrajati tudi takrat, ko se obzorja stemnijo.
“Toda zato je toliko več veselja, kadar ugotoviš, da so težave mimo in da se obetajo boljši časi, meni fciojan Dostjancic, ki je zaposlen v Cimosu že skoraj četrt stoletja, svojemu delu pa se posveča z isto vnemo kot pred leti.
Tako kot s tovarno, takratnim Tomosom, je Boštjančič živel s Senožečami, v katerih je pred petnajstimi leti našel svoj novi dom in v katerih si je tudi ustvaril družino, ki ji namenja največ prostega časa.
Senožeče so prijazen kraj in ljudje te radi sprejmejo medse, zato mu takrat ni bilo težko začutiti krajevnega utripa in se mu predati.
"Senožeče imajo danes vse možnosti za razvoj, tako na gospodarskem področju kot na področju kmetijstva, turizma in obrti,” povzema Boštjančič. “Ce vzamemo kot primer tovarno Cimos, smo pri nas trenutno že sposobni nuditi zaposlitev več ljudem, kol jih kraj premore, seveda v določenih poklicnih kategorijah.”
Boštjančič gleda na razvoj Senožeč z optimizmom. “Ce samo pogledamo, koliko so ljudje sami naredili za svoj kraj, se nam
ni treba bati za njegovo prihodnost. Vsekakor pa bo v tem občutljivem trenutku potrebno nadaljevati začeto in se učiti iz napak iz preteklosti. Marsikaj je bilo potrebno narediti na hitro, v okviru trenutnih zmožnosti, tako da v Senožečah še vedno obstaja problem otroškega varstva, kakor tudi osnovnošolskega izobraževanja.
Pri širjenju nekega kraja je potrebno posvečati posebno pozornost mladim družinam, poskrbeti, da se bodo lahko otroci nemoteno šolali, da bodo njihovi starši imeli delo, skratka, da bodo novi rodovi v njem lahko videli svojo prihodnost.”
“Vsak kraj mora prebivalcem nuditi tisto, kar potrebujejo, pa naj gre za delovna mesta, prometne povezave, infrastrukturo, bivalno okolje ali družbene, družabne in športne dejavnosti.
Toda to je dvosmeren proces, v katerem ljudje delujejo v korist kraja, ta skrb pa se
nato temu primerno povrne. Jasno je, da nekaterih ciljev ni moč doseči preko noči, kar pa še ne pomeni, da jih sploh ni moč doseči. Z zdravim gospodarstvom in pazljivim, tehtnim odnosom do medsebojnih odnosov se da veliko narediti za razvoj kraja.”
“Moje osebno mnenje je,” dodaja Boštjančič, “da so stvari, ki jih lahko rešujemo sami in na katere lahko izdatneje vplivamo, vredne večje pozornosti.
Ne želim reči, da je, na primer, problematika povezave z avtocesto nepomembna, rad pa bi poudaril, da gre tu za projekte, ki so povezani z republiškimi programi, medtem ko so dokončna ureditev infrastrukture, povečanje zdravstvenih storitev, omogočanje kulturnega in športnega delovanja in seveda že omenjena pozornost mladim družinam, šolstvu in mladini nekaj, o čemer lahko odločamo sami. Zato so nam tudi bolj blizu.”
TJ ivanjski prostor Alek-
U sandra Peršolje se giblje med Sežano in Brdi, kjer ima starše. Vedno in rad se vrača v rodni kraj, medtem ko je njegov delovni dom na Sežanskem. Njegovo življenje teče v znamenju kulturnega delovanja in ustvarjanja, zadnje desetletje pa poleg ostalih dejavnosti veliko časa namenja srečanju pesnikov v Vilenici, katere soorganizator in eden izmed prvih pobudnikov je.
“Rad iščem mlade talente, tako literarne kot slikarske, glasbene, skratka, z vseh področij umetniškega ustvarjanja. Sem tudi velik ljubitelj slikarstva, gledališča in glasbe. V popularni glasbi imam rad klasični jazz. Sem tudi ljubitelj dobrih vin.”
Na položaj kulturnega življenja na Sežanskem gleda trezno, brez olepševanj: “Se vedno nas spremlja napaka, ki je bila storjena takoj po vojni, namreč, ko se je dojemanje kulture zreduciralo predvsem na manifestacije in populizem, ustvarjalnost pa je bila potisnjena v drugi plan. Kultura je postala pastorka, oziroma podaljšana roka politike, kar se v nekaterih prostorih, predvsem na podeželju še vedno pozna. Velika napaka je pojmovanje, po katerem sta umetnost, in kultura nedeljivo povezani s političnimi ideologijami. Se zmeraj se nismo otresli travm, po katerih politika kroji kulturo. Sčasoma se bo to gotovo zgladilo, in sicer tako kot drugod po svetu. Gospodarstvo in kultura bosta hodila z roko v roki. Politika je tako ali tako imaginaren pojav. Kultura na tem področju prav gotovo ni edina, kr bo deležna sprememb. Enako velja tudi. za šport, ekologijo in vse druga družbena področja delovanja, kjer je v prvi vrsti človek.”
Kot kulturni delavec in pesnik gleda na politiko predvsem kot boj za oblast, za to, kdo ima več denarja, kar s pravimi humanističnimi vrednotami pravzaprav nima veliko opraviti.
“Populistična in ustvarjalna kultura si stojita vsaksebi, kljub temu pa bi bilo težko postaviti natančne razmejitve in kar navsezadnje niti ni potrebno. Izhajajoč iz svojega dela lahko rečem, da je iz ljubiteljske kulture kot dela populistične kulture izšlo veliko nadarjenih ustvarjalcev, ki oblikujejo tisto “normalno” kulturo. Gre samo za potrebo po kvalitativnem
Aleksander Peršolja: “Odkrivajmo lepote in estetiko sveta. Odkrijmo tisto, kar je v ljudeh lepega, da bomo lahko začeli spoštovati človeka”
preskoku, ki je dostikrat zaradi političnih ideologij onemogočen. Zato o medsebojnem negiranju ene in druge strani nikakor ne morem govoriti. Eno je ljubiteljska ustvarjalnost, torej iz veselja, drugo pa je profesionalizem. Oba črpata drug iz drugega. Gre za konkurenco v pozitivnem smislu, ko želi amaterski ustvarjalec doseči profesionalno kvalitetno raven in mu to včasih tudi uspe. To je po mojem mnenju zelo zanimivo."
Pozitivističen pristop do življenja je tudi sicer osnovni gibalni motiv v njegovem razmišljanju: “Odkrivajmo lepote in estetiko sveta. Odkrijmo tisto, kar je v ljudeh lepega, da bomo lahko začeli spoštovati človeka. Slednjega v tem času žal ne počenjamo prav radi in prav zato je treba biti toliko bolj pozoren do tega.”
“Sežana je tranzitno mesto brez večje kulturne zgodovine, a je kljub temu kulturno dokaj osveščena. Kras je specifična pokrajina, ki je dala kar nekaj ustvarjalcev. Ti so slovenski kulturni zgodovini vtisnili neizbrisen pečat. Ze pogled nazaj pove dovolj: Fabianni, Kosovel, Strekelj, številni imenitni slikarji, ki so živeli na Krasu. In tudi danes se razvija nova generacija izvrstnih mladih umetnikov, ki imajo svoja korenine zasidrane globoko v kraški prsti. Sežanski Kras bo v času, ki je pred nami,
Aleksander
PERŠOLJA
rojen 20.12.1944 v Goriških Brdih kulturni delavec oče
Križ pri Sežani in Goriška Brda
zasedel pomembno mesto na slovenskem kulturnem zemljevidu. Treba bo le pogledati resnici v oči. Kultura ni le trenutek, torej, danes je, jutri je ni. Kultura lahko navidezno zamre za nekaj časa, toda podtalno bo zmeraj živa. Pojmo-vanje, po katerem kultuža “mora biti”, je po moje zgrešeno, ker kultura ves čas obstaja, živi v ljudeh, ne glede na politični sistem ali gospodarske razmere. Gre samo za vprašanje, kolikšne pozornosti je deležna. Podzavestno hotenje nekaterih ljudi, da je treba kulturo dirigirati, je nesmiselno, ker kultura živi svoje življenje. V dvajsetih letih, kar živim v Sežani, sem se ničkolikokrat prepričal, da je bila tista prava kultura, ne ona, politična, ves čas še kako živahna. Vsakokrat ko vidim, kaj vse nosijo mladi v sebi, se zavem, da se kultura vedno znova razvija in bogati.”
“Povezanost z naravo je na Krasu še posebej izrazita. Ce bi verjel v boga, bi dejal, poglejte, zgodil se je čudež. V jesenskem času je Kras še posebno lep. Drugod, na primer v mojih Brdih, postane narava rjava, medtem ko Kras zažari. To je nekaj čisto posebnega in vsem prijateljem vedno rečem, naj si Kras pogledajo jeseni. Vsak kraj na svetu ima svoje skrivnosti, ki jih moramo odkrivati, če imamo v sebi kaj posluha. Kras jih ima veliko in tistega, ki mu prisluhne, zmeraj na novo očara s svojo lepoto. Za to ne potrebujete veliko. Včasih je potrebno le odpreti oči in ušesa, da bi slišali, kaj vse nam govori narava.”
Ivan
ŽVOKELJ
rojen 19.5.1948 v Komnu elektrotehnik, Komen
Nič nam ni bilo podaijenega
Kako z malo upravo doseči čim več - Dobiti mednarodni mejni prehod - Temelje podjetništva že stojijo - Turizem in gostinstvo prilagoditi zahtevam sosedov
“ C* odim med tiste, ki si od nove občine
fcjčez noč ne obetajo vsega, in med tiste, kateri zagovarjajo maloštevilno, vendar učinkovito občinsko upravo. Zdaj imamo v resnici možnost, da prvič v zgodovini postavimo svoje, domače ljudi na prava mesta.”
Iz ene v drugo akcijo
“Po vseh peripetijah in selitvah ali odrivanju iz ene v drugo občino, imamo zdaj možnost postaviti temelje za občino po naši meri. Medtem smo v vseh štirih krajevnih skupnostih skorajda enako uspešno rešili vsaj glavnino komunalne in druge infrastrukture ter telefonijo.
Je že tako, da ljudje hitro pozabljamo dobro, tako tudi mnogo tega, kar je bilo postorjenega. To opozarjam zato, ker smo glavnino tega opravili in plačali - sami.
Jaz menim, da s tem ne bi smeli odnehati, ker nova občina vsaj ob rojstvu v zibelko ne bo dobila prepotrebnega - denarja...
Zame je zato poglavitno vprašanje, ali bomo ob konstituiranju naše občine uspeli izoblikovati takšno občinsko upravo, ki bo kljub maloštevilnemu uredništvu zmogla hitro in učinkovito reševati probleme in ljudem povrniti ugled.
Gospodarski razvoj občine s svojimi štirimi krajevnimi skupnostmi je v obrisih znan. Potrebno je samo obnoviti spomin in pregledati predloge občanov. Večino, in to poglavitnih,
Ivan Žvokelj: “Za vsak telefonski steber točno vemo, kje in kako globoko stoji, ker smo jih sami vgrajevali...”
težav smo na ta ali oni način sami ali z družbeno pomočjo že rešili.
Zdaj je treba samo nadgrajevati. Eden od problemov je sprememba maloobmejnega v mednarodni mejni prehod z Italijo. Za nas ni bistveno, ali bodo to Klariči ali Gorjansko, s katerimkoli izmed njiju bomo samo pridobili.
Prihodnost in razvoj po naši meri vidim v še hitrejšem razvoju obrti in podjetništva. Vzorčni primeri so Siles, Makovec, Ščuka, Tragin, Sega.;., da ne naštevam naprej. Naši ljudje so se sposobni hitro prilagoditi razmeram na trgu, kar je potrebno za preživetje. Za razvoj pa mora biti nekaj več. Z lastno občino bo ta možnost večja.”
Vsi govorijo o turizmu
“Kamorkoli prideš in karkoli s tem v zvezi poslušaš, se govori o - turizmu. Moj bog, kdo bo pa delal in odkod naj prihrumijo ti turisti? Kaj pa naj pokažeš in daš tem turistom?
Mi imamo dve prednosti: smo na meji z nekaj bolj razvitim območjem Italije, ohranili smo kulturo pregovorne gostoljubnosti in slavo
kvalitetne hrane na eni in naravne danosti z bogato kulturnozgodovinsko dediščino na drugi strani.
Naravne danosti in Štanjel so lahko tisto, kar lahko ponudimo svetu. Ne samo razglednice, Vsemu je treba vtkati - dušo. Našo, pristno, ki je ni enake Kraševcu in Brkinu.
Ne gre “odkrivati Amerike”, videti je le treba kraje in območja, ki nimajo pol toliko bogastva kot mi in vendar znajo bolje prodati tisto, kar imajo.
Prepričan sem, da bo to izziv za mlade. Nas starih ne kaže spreminjati in v nas vlagati. Mladim pa je treba prisluhniti in jim stati ob strani takrat, ko to potrebujejo. Zal nimamo svežega kapitala in nam ga takoj nihče ne bo dal. Zato bo spet potrebno strniti vrste, tokrat okrog nove občine in njene uprave.
Po moje ne more iti za podaljšano roko državne oblasti, temveč narobe, za osnovno celico sožitja ljudi in države. Zagotovljen uspeh je zato pričakovati le v medsebojni in strankarski strpnosti, saj gre na koncu koncev le za skupni cilj. To je blaginjo ljudi. Nas samih in onih, ki prihajajo za nami.
Damjana
GUSTINČIČ - KESER
rojena 21.7.1961 v Postojni profesorica mati enega otroka Škofije 24, Vremski Britof
Otrokom
enakovredno šolo
Sol ne smemo zapirati, čeprav bo v razredu samo en otrok - Že v osnovno šolo moramo spraviti tudi tuj jezik - Vsi moramo bedeti nad tem, da bodo nadarjeni in pridni imeli možnost nadaljevanja šolanja v univerzitetnih centrih
Damjana Gustinčič - Keser: “Najprej spravimo kuhinjo iz kontejnerja.r’
f|dkar je profesorica pedagogike in
W sociologije Damjana Gustinčič -Keser ravnateljica osnovne šole, se je trdo spoprijela s še tršim šolskim programom. Pri svojem delu učiteljice je ugotovila, da bi z mnogo manj napora otroku lahko nudili več znanja in ga bolje pripravili za življenje. Zato je k predpisanemu učnemu programu dodala še nekaj svojega, za katerega je s sodelavci pre-pričana, da otroku in staršem šolo približajo.
Prazne podružnične šole
“Osebno sem prepričana, da je zaradi večnega pomanjkanja denarja greh iskati rešitev v zapiranju tistih šol, kjer ni več večjega prirastka. V mislih imam primer podružnične šole v Mislečah, zaradi katere smo nekaj let bili boj s sežanskim izvršnim svetom, da šole ni zaprl.
Sola v nekem kraju namreč nima samo izobraževalne funkcije. Ko je bila tamkajšnja šola septembra obnovljena, je na otvoritev prišlo - staro in mlado. Starejši, ki so tu dobili prva znanja, so prišli v šolo tudi zato, da so bili priče, kako del njih ni odmrl, kako
ostaja šola še vedno žarišče kulturne dejavnosti, prostor za sestanke, zagotovilo, da kraj m povsem - odmrl...
Naša centralna šola ima tri podružnične v Senožečah, na Vremskem in v Mislečah. Prepričana sem, da sta pedagoško delo in strategija razvoja našega osnovnošolskega programa dobri. Zal so pogoji dela tisti, ki zaustavljajo ali opočasnjujejo realizacijo našega vzgojno izobraževalnega dela.
Dosedanji pogoji našega dela so bili težki, ker je vedno šlo za politične odločitve. Denimo, primer celodnevne šole. V naše šole hodijo otroci iz oddaljenih krajev, zato morajo v šolo v temi in pridejo domov v - temi. V šoli použijejo edini topli obrok iz kuhinje, ki.je že petnajst let v zasilnem - kontejnerju...
Primer navajam zato, da bi opozorila na velike razlike pri možnostih šolanja. V neki mestni šoli se otroci učijo z računalniki, naši otroci pa nimajo niti telovadnice! Ze danes moramo mislili in delati na tem, da teh krutih razlik ne bomo še stopnjevali in da bi se zaradi socialnih razlik lahko šolali samo mestni otroci, ne pa nadarjeni in pridni.”
“Ze od nekdaj smo bili navajeni, da je bila šola le žarišče kulturne dejavnosti, organizi-
ranja. proslav in najrazličnejšega kurirstva. Danes otroke vključujemo v raziskovalne dejavnosti.
Človeku je preprosto težko verjeti, kaj otroci zmorejo, s kolikšno resnostjo raziskovalno nalogo opravijo in kaj odkrijejo. Naše območje je prebogato z ustnim izročilom, običaji, nošo, vsakdanjo opremo. Vse to je potrebno zbrati, raziskati, nadgrajevati in - razstaviti. Denimo, v opuščeni šoli na Barki, ki bi tako znova dobila svojo nekdanjo funkcijo izobraževanja, vendar zdaj kot - muzej.
In ta “muzej” bi lahko bil uspešno vtkan v našo - turistično ponudbo. Ni nas treba biti sram preteklosti, Kras in Brkini imajo svojo bogato zgodovino in kulturno dediščino.
Kot Vremka navajam primer naše reke Reke. Poetično povedano je naša Reka biser med vodami, če jo seveda ohranimo čisto. Ob njej že zdaj tujci najdejo prostor za koristno preživljanje svojega prostega časa, športniki spust po divji vodi in oni najbolj hrabri - skok z drugega najvišjega mostu pri nas. Z deset metrov in štirideset centimetrov visokega škofeljskega mostu. Skofeljski je baje le nekaj nižji od onega najvišjega v Solkanu.
Z novo občino bomo po moje pridobili vsi. Od nas pa je odvisno, kaj bo ta nova občina dala. Od ljudi v občinski upravi, od vodstva, župana in njegovih svetnikov.”
Rado
ŠTREKELI
rojen 11.3.1951 na Gorjanskem avtomehanik, strojni tehnik oče dveh hčera Gorjansko
Ko je Rado Strekelj pred nekaj leti kot predsednik sveta Krajevne skupnosti Gorjansko s sovaščani urejal telefonske povezave, se mu je znova in znova potrjeval rek, ki pravi, da si človek že mora sam pomagati, sicer mu ne bo nihče. “Veliko je bilo prostovoljnega dela,” pravi, “saj morajo ljudje v kraju, kot je naš, še posebej sodelovati med sabo.”
Na Gorjanskem si ljudje radi pomagajo med sabo. In čeprav je dandanšnji vse težje najti ljudi, ki bi prostovoljno poprijeli za delo, so Gorjanci vedno pripravljeni stopiti skupaj, kadar gre za njihov kraj. Tudi Streklja ni strah dela. Obveznosti je zmeraj dosti in zmeraj je kaj za postoriti, tako da prostega časa skoraj ni. Zjutraj v službo, popoldne okrog hiše in dan je mimo. “Sicer pa se vedno najde čas, če se hoče.” Včasih s prijatelji odigrajo kakšen nogomet na rekreaciji. Majhen vinograd tokrat ni najbolje obrodil, toda naslednje leto bo bolje. “Zdaj bom zasadil teran, trto, ki sodi na to zemljo.”
Strekelj meni, da je za Goijance bistvenega pomena preureditev maloobmejnega prehoda v mednarodnega. “To bi pomenilo izboljšanje prometnih povezav pa še kraj bi drugače zaživel.”
Stanislav
KROŠELJ
rojen 14.10.1946 v Brestovici voznik avtobusa oče enega otroka Brestovica
Stanislav Krošelj ima dva poklica. Je elektrotehnik in kvalificirani voznik avtobusa. Zaposlitev je našel v drugem poklicu in kot profesionalni voznik se že leta sooča s problematiko cestnih povezav, ki Brestovico ločujejo od Gorice na eni in Sežane na drugi strani. “Ceste niso v najboljšem stanju in tudi varne niso, zato se v Brestovici zavzemamo za čimprejšnjo rešitev tega problema. Z

odprtjem mejnega prehoda v Brestovici bi imeli več možnosti za bolj temeljito ureditev cest na našem koncu.”
Po Krošljevem mnenju je ključnega pomena uskladitev interesov posameznih vasi in krajev, saj neenotni nastop zmanjšuje možnosti za uresničitev zadanega. “Posamezne vasi zagovarjajo svoje interese, kar je povsem razumljivo. Morali bi sesti skupaj in se pogovoriti, kako najhitreje rešiti naše probleme. Naš predlog je, da pri ureditvi novega mednarodnega mejnega prehoda ne bi smeli zaobiti Brestovice. Namreč, če bi prehod potekal skozi Gorjansko, bi bila Brestovica avtomatično izključena iz igre. V nasprotnem primeru, torej, če bi prehod zgradili v Brestovici pa bi Gorjanci vseeno dobili cesto in vse ostalo.“
Ingrid
ZABRIC
rojena 26. novembra 1956 mati enega otroka podjetnica Slavniška cesta 5 Hrpelje • Kozina
“Nikoli nisem mogla razumeti, kako to, da nam je domačinom tako vseeno, kakšni so videti naši kraji. Kakšen vtis dobi tujec, ko se ustavi pri nas, nas obišče, želi preživeti
z nami kakšno urico, dan ali dva.
Niti Hrpelje niti Kozina nimata - duše. Kraj ali mesto brez duše pa je - prazno. Jaz ne načrtujem bogve kakšnih velikih akcij, temveč takšno, ki bo odvisna samo od nas in osrečila vse.
Najprej se moramo lotiti ureditve okolja. Vsak pri sebi, vsak okoli svoje hiše, zelenice, pločnika, ulice. Opravili bi veliko delo, ki bo zagotovo spremenilo videz ulice, kraja.
Druga pomembna stvar je prostor, kjer bi se lahko sestajali, družili, veselili in kulturno udejstvovali. Moški imajo gostilno, balinišče, mladež bistroje. Kaj pa me, ženske? Zatorej stopimo skupaj in se družno lotimo dela.”
Od vrat do vrat

mmmm

mmmm
triE B I
..•/.v
. 11 ,
INSKE STORITVE
IlifeiLV*	.....

.	m®* I K	;'' ^ ' ;
PARTIZANSKA 12a, 66210 SEŽANA, tel.:067/31 677, fax:067/31 744
KAJ?
PONUJAJO ■
-	hitrost
-	zanesljivost
-	nizke cene
-	garancijo
-	servis in vzdrževanje
-	jutrišnjo tehnologijo
-	kvaliteto ....
5IECOM
computers
SEŽANA, tel.: 067/32 031; fax: 067/73 011 KOPER, tel. / f a x : 066/22 523 ŠEMPETER, t e I. /f a x : 065/32 81 1 LJUBLJANA, tel.: 061/262 570; fax: 061/264 077
ZAKAJ ?
DOBITE PRI NAS VEČ ■
ker Vam sestavimo računalnik po meri ker vsak računalnik pred dostavo testiramo tudi na aplikacijah, ter Vam s tem zagotavljamo nemoteno delo
ker naše cene v primerjavi z vgrajenimi deli niso višje od konkurence
ker Vam nudimo 24 mesecev garancije z največ 24 urnim odzivnim časom
ker imamo servis v štirih mestih: Ljubljana, Koper,
Sežana in Šempeter pri Novi Gorici
ker Vam nudimo tehnologijo, ki je vrhunec
današnjega znanja in preizkušena v naših
razvojnih laboratorijih
ker Vam nudimo več možnosti plačila....
ker Vam nudimo super garancijo - 30-DAV MONET BACK GUARANTEE
DISKOTEKA TITANIC VAS VABI IN PRESENEČA
OD ČETRTKA DO NEDELJE
TitaniC
' H " ^
a <$.1	.>■¥<■


IS
I
"...
kilt w,w
p^oit	°bi .
pnOl®^ 6?^®®
SN


t4Sl»
X)K!CV
#
TO


1’tV

.
.:...


■ ........ .;.... . .
. .. . .



inženir! n g g r a d b e n i š t v o
i


:
aplikacije
I
; Partizanska 17, 66210 SEŽANA, tel./fax: 067 72 247
. <
■ ■

Zeleni bratovščini je na voljo v vseh boljših
tel, Magnolija d. o. o., Celovška 108, Ljubljana, tel.: 0611 553-775
m
Komercialna Banka Triglav
Komercialna banka Triglav d.d. Ljubljana
Varnost
in kakovost
poslovanja
Komercialno bančništvo Investicijsko bančništvo Mednarodno bančništvo
Pričakujemo vas v poslovalnicah v Ljubljani, Mariboru, Dravogradu, Celju, Slovenskih Konjicah, Laškem, Žalcu in Luciji.
Kotnikova 28, 61101 Ljubljana, Slovenija tel.: 016132 42 32, 132 43 23 -faks: 061 132 42 21
KOVINOTEHNA
LEASING
tel. 063/ 38-251,34-503, fax. 38-951
REKLAMA
CELJE	d.o.o.
Ulica XIV. divizije 6, 63000 CELJE, Tel.: 063/ 26-236, 29-375, Faz.: 063/ 29-375
Od vrat do vrat
slovenj gradeč
UKV 97.2 IN 88.9 MHz STEREO
107,8 Mhz
Prva zasebna komercialna radijska postaja v Sloveniji
RADIO ALFA
Poslušate nas lahko vsak dan od 10.-14. in 19.-24. ure
PODJETJE ZA TRŽENJE, RAČUNALNIŠTVO IN IZOBRAŽEVALNE STORITVE . MURSKA SOBOTA D.O.O.
69000 MURSKA SOBOTA, LENDAVSKA 15, TEL.: (069) 31-255, FAK: 21-116
GRAFIKA GRACER d.o.o.
O krokarjeva 2, 63000 Celje tel./fax: +386 (0)63 34-164
Od vrat do vrat
ETAL ROFIL
Domžale Jarška cesta 30
d.o.o.
IZDELAVA IN MONTAŽA DVORIŠČNIH IN GARAŽNIH VRAT Z DALJINSKIM UPRAVLJANJEM
Telefon: 061/ 714-105 Telefax: 061/ 712-283


Začetniški in nadaljevalni računalniški tečaji, svetovanje, računalniška literatura in video kasete.
Prešernova 7, Celje, tel./fax:
Novo! Računalništvo za otroke!
26-812
B.OPREŠNIK Miklošičeva 2 Celje
tel. 063/27-738
TV STARO ZA NOVO
gorenje
ELEKTRONIKA
SAMSUNG
TECHNIGS Mi,. • BLAUPUNKT ^	"
PANASONIC
IV AUDIO VIDEO HI-FI SAT
Pri cenah nismo togi!

INSTRUMENTI KOHONH INSTRUMENTI
<J)e#i£ apieung.
Te;.: 011 322 47 72 Fax: OH 43S 3c cl Bel Pagette: 011 2222 302 Pagei: 3Si2 ,
MiHMHM liwe imMIUKVstereo
959MHz .
BREZ DLAKE NA JEZIKU
Mahmhm liew kitMurUKVstereo
959MHz «
CELJE
instalaterstvo za ogrevanje in odsesavanje
KRAVANJA
BABNO 17/b ► 063/451-124,452-196, MOBITEL 0609-615523, FAKS 451-228
KJER	S E	ZDRUŽITA
U M E T N	OST 1	N MOJSTRSTVO
		
GRAFIČNI
ATELJE
Partizanska 82,66210 SEŽANA, teL/fax:067/73 485
MI TEH TEŽAV NIMAMO!!!!
VAM PREVOZ BLAGA POVZROČA TEŽAVE?
č/.o.o.
PODJETJE ZA ŠPEDICIJO IN STORITVE
PARTIZANSKA 79 TERMINAL PROSTA CONA 66210 SEŽANA (SLO) tel./fax: (067) 31 105 mobitel: (0609) 610 665
Z lastnimi transportnimi sredstvi Vam opravimo prevozne storitve
po CELI EVROPI v SEVERNI AFRIKI IN
na BLIŽNJEM VZHODU
v,-.
M
KANDIDATI ZA ZUPANA
z
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
OBČINE SEŽANA
RUDI
PEČAR
OBČINE KOMEN
JOŽE
ADAMIČ
OBČINE HRPELJE-KOZINA
OBČINE DIVAČA
KARLO
KASTELIC
ZVONE
VATOVEC
LDS NE OBLJUBLJA VELIKO, PRI NAS ŠTEJEJO REZULTATI!
VSAKDO IMA PRAVICO DO SVOJE PRILOŽNOSTI -Z NAMI MU JE ZAGOTOVLJENA
KRAS IN BRKINI SO NAŠA IDENTITETA ZATO SMO PRAVA STRANKA ZA PRIMORSKO
VOLITE NAS, KER SMO ODLOČNI IN VZTRAJNI!
RgDI JOŽE KARLO ZVONE PEČAR ADAMIČ KASTELIC VATOVEC
f
1
*
!
4
/
£ TRGOVSKO PODJETJE
INTRADE
EXPORT - IMPORT
NALOŽBA ZA PRIHODNOST
BOŽIČNO - NOVOLETNI NAKUP
TELEVIZORJI
CX 7226 W, ekran 72 cm, stereo, teleteks, za 110.293 SIT CX 6229 T, ekran 63 cm, mono, teletekst, za 85.565 SIT CB 3351 AT, ekran 37 cm, mono, teletekst, za 43.568 SIT
ti****"
VIDEOKAMERE
VP-E 405, 8 mm, LUX, stereo, dalj., za 140.044 SIT VP-E 807, 8mm, LUX, mono, dalj., za 120.733 SIT
RADIOKASETOFONI	HI-FI-ST0LPI
PCD 730, 2 kas., CD, 2 x 40 W, za 28.454 SIT	SCM 6550, radio, 2 kas., CD, 2 x 60 W, ZA43.508
RCD 1230, radio, 2 kas., CD, 2 x 40 W, za 24.021 SIT Vsi aparati so opremljeni s slovenskimi navodili in enoletno garancijo!
Količine so omejene!
SERVISI V SLOVENIJI Mitja PRESKER Ul. čebelarja Močnika 7 MIKLAVŽ, tel. 062/ 691-868
Robert TRATNJEK Ul. Štefana Kovača 19 TURNIŠČE, tel. 069/ 72-080
Janez KERT Oprešnikova 82 KRANJ, tel: 064/ 331-184
Vojko RAVBAR Tržaška 8
VRHNIKA, tel. 061/ 756-000
Vlado BARIČEVIČ Jadranska 7
ANKARAN, tel.: 066/528-025
DAST d. o. o.
Ziherlova ul. 16 LJUBLJANA, tel: 061/ 647-557
Pričakujemo vas od 9. do 12. in od 15. do 19., v soboto od 9. do 12. ureINTRADE d. o. o., Maribor Mlinska 22, 62000 Maribortel.: 062/ 22-66-00 tel.: 062/ 22-42-80 faks: 062/ 22-66-13 MOŽNOST PLAČILA PRI CELOTNEM PROGRAMU NA 12 OBROKOV!
NOVA DOBA	N aročilnica	
Ime:			 priimek:		
naslov:			
naročam časopis Nova doba na	naslov	
Na gornji naslov mi pošiljajte...		izvodov. število	
Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino.		
		podpis naročnika
,>eU, MALI » OQLASI
•	ZMRZOVALNI SKRINJI,
80 in 300 litrski, ugodno prodam. Tel: 063/ 28-390, popoldan.
•	ZASTAVO 101 GTL, letnik 1986, neregistrirano, zelo ugodno prodam. Tel: 063/ 28-390, popoldan.
•	INŠTRUIRAM nemščino in angleščino ter oboje poceni prevajam. Beno Soršak, Stanetova 18, 62000 Maribor, tel.: 062/ 305-607
•	GOSTINSKI LOKAL oddamo v najem. Tel.: 063/ 452-534, po 12. uri
•	DIANO, letnik 76, vozno, neregistrirano, poceni prodam. Tel.: 063/ 471-788
•	USA FENDER MUSTANG KITARA (Kurt Cobain), 1500
DEM - rariteta. Alex Cepuš, Robova 13, 63000 Celje, tel.: 063/ 38- 157
•	OMARO Z DODATKOM
(8.000 SIT), nizko omarico (3.000 SIT), kuhinjski element - zgornji (2.000 SIT) prodam. Prodam tudi nove gume za 750 Fiat, rabljene oziroma skoraj nove zimske gume na 750 Fiat. Leseni šank za vikend hišo zelo poceni prodam. Tel.: 063/ 33-005, po 16. uri
•	OZVOČENJE 1,5 KW, 16 kanalno, prodam ali dam v najem. Mo-na zamenjava za avto. Petrej Alex, Ilovca 10 a, 63212 Vojnik, tel.: (063) 772-384.
•	SUPER NINTENDO komplet z dodatnim yoy, disketo Street fighter II in Super Mario Broz prodam. Petrej Alex, Ilovca 10 a, 63212 Vojnik, tel.: (063) 772-384.
•	VSE VRSTE STAREGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice... odkupujemo. Nudimo tudi kvalitetne restavratorske usluge. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj,
tel.: 064/ 221-037 ali 48-545
•	TAKOJ IN KVALITETNO MONTIRAM lesne obloge, karnise, pohištvo ter drugo in opravim vsa hišna popravila -zidarska, keramična, električna in vodoinštalaterska, soboslikar-ska in drugo. Tel.: 067/ 73-108, po 20. uri
•	OPLEMENITITE SVOJ DENAR! Sedaj tudi v Pomurju. Kratkoročna premostitvena posojila, garancija hipoteka, realizacija v dveh dneh! ZDENEX d. o. o., PE Maribor, Sveto-zarevska 10, tel. in fax: 062/ 20-391, ZDENEX d. o. o., PE Murska Sobota, Arhitekta Novaka 4, 69000 Murska Sobota, tel. in fax: 069/32-848
•	IZBERITE IGRE IN PROGRAME ZA PC iz brezplačnega kataloga. 1500 naslovov za vse grafične kartice in zahteve. Ugodni pogoji in popusti. Novosti. Tel.: 0608/ 32-680
•	30 KOMADOV JEKLENK 002, 35 kg prodamo skupaj ali posamezno. Cena po komadu 20.000 SIT. Tel.: 062/ 32-541, g. Romih
MALI OGLAS BREZPLAČNO
>v * * ^

fCUPOK
-
Moj naslov: ■
Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom “Za male oglase” in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno.
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
Iz mednarodnega poslovno informacijskega sistema BORZA ponudb, povpraševanj in informacij za vse oblike poslovnega sodelovanja smo izbrali nekaj ponudb in povpraševanj domačih in tujih podjetij (celotna baza je na razpolago v Informacijski pisarni Centra za informacijski sistem GZS in na vseh območnih zbornicah GZS).
POVPRAŠEVANJA TUJIH PODJETIJ:
SL003-03741 NEMŠKO PODJETJE BIMEX IŠČE UVOZNIKE IN TRGOVSKE AGENTE ZA PRODAJO SVOJEGA NAJNOVEJŠEGA IZDELKA ELETRO-NIC WATCHDOG. VEČ INFORMACIJ IN KATALOG V INFO-LINK-U.
Naziv: BIMEX HANDELS-GESELLSCHAFT mbH Država: 280 NEMČIJA ZR Kraj: OFFENBACH/MAIN Pošta: 63033
Naslov: SELIGENSTAEDTER STRASSE 153 A Telefon: 0049/69/89-21-98 Telefaks: 0049/69/89-83-96 Kontakt: HANS DAVID BINZER
SL003-03743 AVSTRIJSKO PODJETJE ŽELI NAVEZATI STIKE S SLOVENSKIMI PODJETJI, KI PROIZVAJAJO NESKONČEN OFSET PAPIR BREZ VSEBNOSTI LESA.
Naziv: TELCOP ROLLENFERTIGUNG Država: 40 AVSTRIJA Kraj: WIEN Pošta: 1100
Naslov: GRENZACKERSTR. 17/6 Telefon: 0043/222/602-26-05 Telefaks: 0043/222/602-26-05 Kontakt: CH. OSTERMEIER
SL003-03745 IŠČEMO PREDSTAVNIKE, GOVOREČE ITALIJANSKO, ANGLEŠKO ALI FRANCOSKO ZA PRODAJO IZO-LIRNIH PLOŠČ ZA POTREBE GRADBENIŠTVA.
Naziv: I.C.E.
Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: SNEŽNIŠKA 8 Telefon: 061/1254-316 Telefaks: 061/1254-316 Kontakt: VESNA SMOLE
SL003-03747 ŠVICARSKO - NEMŠKO PODJETJE ZA AVTOMATIZACIJO, TEHNOLOGIJO IN PROIZVODNJO IZDELKOV ZA KONTROLO GIBANJA IŠČE PREDSTAVNIKA ZA SLOVENIJO.
Naziv: SIG POSITEC Država: 280 NEMČIJA ZR Kraj: LAHR Pošta: D-77933
Naslov: BRESLAUER STR. 7 Telefon: 0049/78-21/9-46-02 Telefaks: 0049/78-21/9-46-220 Kontakt: J. NVENGERT
SL003-03748 POSREDNIŠKO PODJETJE IZ NIGERIJE SE ZANIMA ZA NAKUP STROJNE O-PREME IN KARBIDNIH KONIC, ŽELELI BI SE POVEZATI S PODJETJI, KI BI JIM LAHKO DOBAVILA NAVEDENO OPREMO, NJIHOVE KATALOGE IN CENIKE.
Naziv: NAIA NEW AGE INTERNATIONAL AGENCV Država: 566 NIGERIJA Kraj: P.O. BOK 109 29 Naslov: SHOP 128,
SANDGROSS MARKET, EKTENSION OFFSIMPSON STREET
Telefon: 00234/01/68-38-89 Kontakt: FRED O. OGBEIFUN
SL003-03749 AVSTRIJSKO PO-
DJETJE HERZEG - COMMERZ IŠČE PROIZVAJALCE KONZERV, KI PROIZVAJAJO GOVEDINO V LASTNEM SOKU, GOVEJI NAMAZ, GOVEJO PAŠTETO PERUTNINSKE IN PURANJE JETRNE PAŠTETE IN PODOBNE IZDELKE IZ GOVEJEGA IN PERUTNINSKEGA MESA V KONZERVAH.
Naziv: HERZEG COMMERZ GmbH
Država: 40 AVSTRIJA Kraj: WIENER NEUSTADT Pošta: 2700
Naslov: BRAEUNLICHGASSE 20 Telefon: 0043/262-287-377 Telefaks: 0043/262-287-377 Kontakt:	S. COLAKOVIC
SL003-03750 ŠVEDSKO PODJETJE IŠČE PROIZVAJALCE ALU-FOLIJE DEBELINE 6,5 DO 7 MIKRONOV ZA LAMINACIJO NA PAPIR.
Naziv: SKULTUNA FLEKIBLE AB Država: 752 ŠVEDSKA Kraj: SKULTUNA Pošta: S730 50 Telefon: 0041/46-21-783-20 Telefaks: 0041/46-21-707-45 Kontakt:	ERIK BERGER
SL003-03751 FRANCOSKO PODJETJE POVPRAŠUJE PO GALVANIZIRANI PLOČEVINI Z 275 - TULJAVAM ŠIRINE OD 60 DO 100 MM IN DEBELINE 1 DO 2 MILIMETRA IN PALETAH TEŽKIH DO 2,5 TONE.
Naziv: PROFIL
Država: 250	FRANCIJA
Kraj: LEMBERG Pošta: 57620
Našlo: 2 RUE DESIRE CHRISTIAN
Telefon: 0033/87/06-84-85 Telefaks: 0033/87-06-84-89
SL003-03752 ITALIJANSKO POD-
JETJE IŠČE POSLOVNEGA PARTNERJA - STROJNO PODJETJE ZA DELO NA VRTALNI STRUŽNICI, JAV-LJANJE, FRE-ZANJE IN REZKANJE PO NJIHOVIH NAČRTIH.
Naziv: NOVA LJUBLJANSKA BANKA D.D.
Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61001
Naslov: TRG REPUBLIKE 2 Telefon: 061/1250-155 Telefaks: 061/222-422 Kontakt:	S. LOTRIČ
SL003-03753 BELGIJSKO TRGOVSKO PODJETJE B.C.I. IŠČE POSLOVNE STIKE S SLOVENSKIMI PODJETJI NA PODROČJU TEKSTILNE INDUSTRIJE, USNJARSTVA, HRANE IN PIJAČE, KONTEJNERJEV, PALET IN LESA.
Naziv: BUSINESS CENTER INTERNATIONAL N.V./S.A. Država: 56	BELGIJA
Kraj: ANTNVERPEN Pošta: B 2018
Naslov: M ARKG RA VELEL 118-BIS Telefon: +32/3/238-34-50 Telefaks: +32/3/238-40-42 Kontakt:	PH. LESOIL
SL003-03754 BELGIJSKO PODJETJE IŠČE ZANESLJIVEGA IN DOBRO ORGANIZIRANEGA DISTRIBUTERJA ZA DISTRIBUCIJO OLJ IN MAZIV ZNAMKE SUNOCO V SLOVENIJI.
Naziv: SUN OIL COMPANV / BELGIUM/ N.V.
Država: 56	BELGIJA
Kraj: AARTSELAAR Pošta: B-2630
Naslov: INGBERTHOČVEVVEG 4 Telefon: 0032/3/458-12-30 Telefaks: 0032/3/458-14-78 Kontakt: HERWIG VERCAUTEREN
SL003-03755 NIZOZEMSKI PROIZVAJALEC - DOBAVITELJ HI-
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
BRIONIH SEMEN ZELENJAVE IŠČE ZASTOPNIKE V SLOVENIJI.
Naziv: DE RUITER SEEDS CV Država: 528 NIZOZEMSKA Kraj: BLEISVVIIK Pošta: 2665 ZG
Naslov: POSTADRES P.O.BOK 4 Telefon: 0031/1892-165-55 Telefaks: 0031/1892-14-479 Kontakt:	PAUL WEYTENS
SL003-03756 ITALIJANSKO PODJETJE IŠČE ZASTOPNIKA ZA PRODAJO IN DISTRIBUCIJO DOBRIN IN USLUG. .
Naziv: PLANET SERVICE S.R.L. Država: 380 ITALIJA Kraj: MACERATA Pošta: 62100
Naslov: VJA SFORZA 19 Telefon: 0039/733-235-209 Telefaks: 0039/733-235-999 Kontakt:	LUCA Dl LUCA
JEZIK SP.: NEMŠKO, ANGLEŠKO, FRANCOSKO
SL003-03757 ITALIJANSKO PODJETJE IŠČE ZASTOPNIKA ZA TRŽENJE GRADBENIH MATERIALOV, SANITARNE KERAMIKE, KERAMIČNIH IN MARMORNIH PLOŠČIC.
Naziv: ITALEKPROT PESARDO Dl BIANCHI ROMANO & C. SAS Država: 380 ITALIJA Kraj: PES ARO Pošta: 61100
Naslov: VIA GAGARIN N. 38 Telefon: 0039/721/21-503 Telefaks: 0039/721/24-748 Kontakt:	BIANCHI
ROMANO
SL003-03758 HONG KONŠKI PROIZVAJALEC IN IZVOZNIK FILTROV ZA ZRAK IN OLJE IŠČE DISTRIBUTERJA.
Naziv: TVVINKLE INDUSTRIES LIMITED
Država: 344 HONGKONG Kraj: UNIT Pošta: 14,3/F
Naslov: HOPE SEA INDUS-TRIAL CENTRE 26 Telefon: 00852/759-0055 Telefaks: 00852/798-7217 Kontakt:	CHEUNG LU
VVOON
SL003-03759 ITALIJANSKA DRUŽBA, IŠČE PARTNERJEA ZA IZDELAVO HLAČ, JEANSA, KRIL BOMBAŽNIH SRAJC. VES MATERIAL DOBAVI ITALIJANSKA DRUŽBA.
Naziv: ASSOCIAZIONE DEGLI INDUSTRIALI DELLA PROVINCIA Dl VERONA Država: 380 ITALIJA Kraj: VERONA Pošta: 37122
Naslov: PIAZZA CITTADELLA 12 Telefon: 0039/45/809-9429 Telefaks: 0039/45/590-327 Kontakt:	MARIO BATTISTINI
SL003-03760 ŠVICARSKO PODJETJE ZA UVOZ IN IZVOZ, ŽELI UVOZITI: - GLOBOKO ZAMRZNJENE RACE - GLOBOKO ZAMRZNJENE RAČJE FILEJE - GLOBOKO ZAMRZNJENE PIŠČANCEIN DRUGE ZAMRZNJENE MESNINE TER MORSKE SADEŽE.
Naziv: HCTT IMPORT -EXPORT S.A.R.L.
Država: 756 ŠVICA Kraj: COMMUGNV Pošta: CH-1291
Naslov: ROUTE DE GENEVE 3 Telefon: 0041/22/776-53-89 Telefaks: 0041/22/776-44-47 Kontakt:	HERMENJAT A.
SL003-03761 ITALIJANSKO PODJETJE ŽELI VZPOSTAVITI POSLOVNE STIKE S SLOVENSKIMI PODJETJI, KI SE UKVARJAJO Z ULIVANJEM IN TLAČNIM VLIVANJEM ULIT-
KOV IZ ALUMINIJASTIH ZLITIN, ZA REALIZACIJO NEKATERIH NOVIH KOVINSKIH DELOV.
Naziv: MOBIROLO S.P.A. Država: 380	ITALIJA
Kraj: REGGIOLO Pošta: 42046
Naslov: VIA CRISTOFORO COLOMBO 22A Telefon: 0039/522/973-234 Telefaks: 0039/522/973-139 Kontakt:	PIETRO LODI
SL003-03762 ČEŠKO PODJETJE BATIS POVPRAŠUJE PO POTISKANEM IN BARVANEM BLAGU IN KONFEKCIJI.
Naziv: BATIS - VERDEN Država: 200 ČEŠKOSLOVAŠKA Kraj: DVUR KRALOVE N/L Pošta: 54401 Naslov: VERDEK 19 Telefon: 0042/437/820-305-7 Telefaks: 0042/437/820-349 Kontakt: ZAHORIKOVA JARMILA
SL003-03763 ŠVICARSKO PODJETJE ŽELI NAVEZATI STIKE S TOVARNAMI, KI SE UKVARJAJO S TISKOM NA TEKSTIL.
Naziv: ALBA
Država: 756	ŠVICA
Kraj: APPENZELL Pošta: CH-9050 Naslov: ZIELSTRASSE 38 Telefon: 0041/71/87-11-61 Telefaks: 0041/71/87-46-58 Kontakt:	FRAU B. HUBER
SL003-03764 ITALIJANSKO GROSISTIČNO PODJETJE IŠČE ZA PODROČJE LJUBLJANE IN MARIBORA ZASTOPNIKA ZA PRODAJO PISARNIŠKIH IN ŠOLSKIH POTREBŠČIN.
Naziv: ISTITUTO NAZIONALE COMMERCIO ESTERO - I.C.E. Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000
Naslov: SNEŽNIŠKA 8 Telefon: 0039/125-43-16 Telefaks: 0039/125-43-16 Kontakt:	VESNA SMOLE
SL003-03768 AVSTRALSKO U-VOZNO - IZVOZNO PODJETJE POVPRAŠUJE PO: - STROJENIH OVČJIH KOŽAH - KONZERVIRANI HRANI IN MASLU -OBLAČILIH - GRADBENEM MATERIALU.
Naziv: VALITRON PTY LTD, IMPORTER & EKPORTER Država: 36 AVSTRALIJA Kraj: ST. WOLLONGONG N.S.W Pošta: 25000
Naslov: UNIT 1/11 MEGURY ST. Telefon: 0061/42/263-767 Telefaks: 0061/42/263-767 Kontakt:	MR. LINOVIC
SL003-03790 NEMŠKO PODJETJE JENAKONTAKT POVPRAŠUJE PO KROGLIČNIH LEŽAJIH, VR-TANIKIH IN ELEKTRIČNIH ŽICAH TER KABLIH. PREDVSEM JIH ZANIMA KVALITETA, EMBALAŽA, CENA IN DOSTAVNI POGOJI ZGORAJ OMENJENIH PRODUKTOV.
Naziv: JENAKONTAKT Država: 280 NEMČIJA ZR Kraj: JENA Pošta: 07704
Naslov: DR. HELMUT W. MENDE, POSTF. 100425 Telefon: 0049/3641/440-054 Telefaks: 0049/3641/440-054
INFORMACIJSKA PISARNA CIS GZS, SLOVENSKA 41, LJUBLJANA,
TEL: 061/1250-122, FAX: 061/219-536.
SRČKI
Takoj po svetem Martinu, ko gre mošt v vino, je Združena lista socialnih demokratov razveselila občinstvo s plakati dobre volje in rdečim srčkom. Nato so v eter izjavili, da so pridelali 70.000 novih delovnih mest (na volitvah 92 so jih obljubili 100.000).
Dobra volja je najbolja - hik...
PRAVILA
Helsinški “motoristi” so preplavili slovensko občinstvo z informacijami o kršenju človekovih pravic v Sloveniji, kar je spodbudilo vlado RS in urad Predsednika RS, da se pozanimata, kako je s temi rečmi. “Motoristi” nočejo zaostrovati nevarnih razmerij v Sloveniji in opozarjajo na pravila igre. Toda kaj tedaj, kadar igra izgubi vsa pravila?
ČAST
“ Jaz zvito vodim politiko sile. Dal sem napraviti kartoteko vseh vplivnih oseb po državi. Povsod bom ustvaril vplivno področje. Denar, uživanje, slavohlepje, to so strune, ki jih bom ubral pri svoji propagandi. Jaz se poslužujem vseh sredstev. Ne brigam se za tako zvano čast”!
- Adolf Hitler.
VERA
“Izkoreninili bomo krščanstvo iz Nemčije. Župniki si bodo morali izkopati svoj lastni grob. Častili bomo kri nemškega naroda. Mi smo cerkev. Oživeli bomo vero naše rase” - Adolf Hitler.
Panorama
w sgf
	k jfc
Al	5* f
Foto Nina
VAŠKO ATANASOVSKI
, gimnazijec
iz Maribora, mlad glasbeni virtuoz: “Kolikšno bogastvo mi je dano, da lahko živim z in za glasbo. Ni ga bolj univerzalnega jezika, kot je glasba.”
ELITA
“Imamo pravico, da mislimo na sebe! Ne delam si preglavic z meščanskim pojmovanjem časti in ugleda! Ali morda mislijo, da nas bodo videli praznih rok? Ne delajte si težav! So sicer ničemer-ni ljudje, ki se delajo važni in se trkajo na prsi: Moja vest mi to prepoveduje!”
- Hitler&Raushning.
VEČ
SLOVENIJE
“Biti moramo kruti. Hočemo več Nemčije. Samo na ta način nam bo uspelo iztrgati iz našega ljudstva malomeščansko čustvenost. Čas lepih občutkov je minil. Najprej moramo izoblikovati ljudstvo, šele potem lahko mislimo na rešitev problemov, pred katerimi stoji danes naš narod. Mi moramo korakati z našimi lastnimi sredstvi. Nemčija je danes še brez svoje biološke enotnosti. Nemčija bo šele tedaj resnično prijazna Nemčija, kadar bo Evropa. Dokler ne bomo gospodovali Evropi, bomo samo životarili. Nemčija - to je Evropa!” -Hitler&Rauschning.
KLOŠAR
Na sejmu starin v Ljubljani, kjer vsako nedeljo od vse povsod in Hrvaške preprodajajo uhane, ogrlice, družinske fotografije itd. za golopre-živetje, se je drl klošar(?) v prekmurščini: “100.000 brez-poslenih - 40.000 klošarjev -do volitev leta 92 še 100.000 novih: komunisti morajo zmagati, ne pa ti združeni in prebarvani buzerantje.” Reakcija mimoidočih: tako je!