( 43 POVEZANOST MED DIMENZIJAMI SOCIALNEGA STATUSA STARŠEV IN STALIŠČI NJIHOVIH OTROK DO ŠPORTNE VZGOJE IN ŠPORTA Tomislav Koprlvnjak doktor kinezioloških znanosti, znanstveni sodelavec za področje kineziologije THE RELATION BETWEEN SOME DIMENSIONS OF THE SOCIAL STATUS OF THE PARENTS AND THE CHILDREN'S ATTITUDE TO PHYSICAL EDUCATION ANO SPORT POVZETEK SUMMARY Na vzorcu 325 osnovnošolskih otrok, učencev 7. in On a sample of 325 primary school pupils of the 7th and 8th grade taken from the population of primary schools in the Republic of Slovenia an analysis was made, of the relations between latent dimenslons of the social status of parents with the attitudes of their children to physical educatlon and sport. 8. razreda, iz populacije popolnih OŠ R Slovenije, je bila analizirana povezanost med Indikatorji socialne- ga položaja staršev in stališči njihovih otrok do teles- ne vzgoje in športa. V ta namen so bile uporabljene naslednje multiva- riantne tehnike obdelave podatkov: kanonična kore- lacijska analiza, analiza skupin in diskriminacijska kanonična analiza. Hipoteza je potrjena, saj zveza med indikatorji so- cialnega položaja staršev ln stališči njihovih otrok kot taka obstaja, toda njeno realno vrednost je težko oce- njevati zaradi naslednjih razlogov: niso bili upošteva- ni vsi možni indikatorji, ki bi eventualno bolje sepa- rirali subjekte, problemov statusne inkonsistence, zaključena je primarna socializacija, tudi edukativni proces briše razlike med subjekti, ki pripadajo na- sprotnim polom statusne lestvice. F or this purpose the following multivariate analy- sis bas been used: canonical correlation analysis, ta- xonomic analysis and canonical discriminant analy- sls. l. UVOD Raziskava je imela dva cilja, in sicer: ugotoviti povezanost med latentnimi dimenzijami socialnega položaja star- šev in stališči nj ihovih otrok do telesne vzgoje in športa, določiti položaj mani- festnih spremenljivk stališč do telesne vzgoje in športa v prostoru, ki je bil omejen z manifestnim setom spre- menljivk, ki so ga predstavljali nekate- ri indikatorji socialnega položaja, na vzorcu, ki ga je predstavljalo 325 os- novnošolskih otrok, učencev sedmega in osmega razreda iz populacije učen­ cev popolnih osnov nih šol v R Slove- niji. Velikost vzorca je bila omejena iz objektivnih razlogov, vendar dovolju- je aproksimativno oceno na populacijo z istimi oziroma podobnimi karakteris- tikami, kot jih ima izbrani vzorec. 2e iz samega dejstva, da osnovno- šolci, o katerih bo tekla beseda, nimajo vsi enakega socialnega položaja (statu- sa), lahko sledi logičen sklep, čeprav Hypothetically we can probably say that the expec- ted general correlation between the two subspaces is diminished by factors such as: not ali indicators were measured that would enable us to better differentiate subjects, social status inconsistency, primary sociali- sation is completed and also, the education process diminishes differences between subjects of opposite poles of the social status scale. skušamo zagotoviti vsem enake izob- raževalne in vzgojne pogoje, kar je po- sledica naprednih družbenih sil, da bo opazen vpliv socialnih razlik na njiho- va stališča. V našem primeru gre za pri- pisani (pasivni) status, ki ga velja pripi- sati predvsem položaju respondento- vih staršev, in to samo v tistem seg- mentu, ki je omejen in operacionalno definiran kot sistem stratifikacijskih dimenzij. Pri tem so zavestno izpušče­ ni mnogi dejavniki , ki vplivajo na ob- likovanje stališča, do česar je prišlo predvsem zato, da bi se neproučeni problemi osnovnošolskih otrok na področju telesne vzgoje parcializirali in jasneje proučili v okviru delovanja nji- hovih internih mehanizmov ter ugoto- vili, kolikšen delež variance stališča pripada setu stratilikacijskih spremen- ljivk. Teorija usmerja raziskovalce v praz- nine. Ker so predhodne študije poka- zale, da je največji deficit na tem pod- ročju v osnovnih šolah, to je pri mladi- ni od 12. do 14. leta starosti, je temu primerno izbran vzorec anketirancev v tej raziskavi. Področje telesne kulture je v tem trenutku že tako razvito, da nekatera terminološka vprašanja zahtevajo svo- je odgovore. Vendar pa moramo pri tem ugotoviti, da so bili naši podatki zbrani v času, ko ta polemika okrog iz- razoslovja še ni bila tako aktualna in so bili vsi instrumenti oziroma vprašalni- ki zasnovani s termini, ki jih uporablja- mo v naši raziskavi. Osnovna hipoteza v tej raziskavi je bila, da so faktorji socialnega položaja povezani z dimenzijami stališč do te- lesne vzgoje in športa. Opomba avtorja: V rezultatih razis- kav lahko praviloma dobimo veliko in- formacij tudi z inspekcijo tabel. Zaradi omejene dolžine našega sestavkaje tu- kaj podana samo najbolj groba inter- pretacija na nivoju generalizacije in sinteze posameznih poglavij. Tabele in priloge, ki jih ni malo, ter uporabljeni 44 viri so navedeni v disertaciji. Ostali podatki, ki so bili osnova za matema- tično-statistične procedure, pa so shra- njeni na Inštitutu za kineziologijo. Zakaj smo se odločili za to hipotezo? Zato, ker šport in športna rekreacija postajata zelo pomemben sestavni del življenja, kar so ugotovili predvsem raziskovalci v zahodnem delu sveta. Raziskave kažejo, daje vsebina proste- ga časa postala tako zanimiva, daje po- stalo delo za marsikoga nezanimivo. V tem kontekstu so se v zadnjih le- tih menjala stališča do športa in šport- ne rekreacije, zlasti v tako imenova- nem »srednjem« razredu. Stališče spa- da med tiste dimenzije, na katere je vsaj v začetni fazi možen relativno naj- močnejši vpliv indikatorjev socialnega položaja, in to predvsem zaradi tega, ker se osnova te lastnosti razvija v ok- viru družine. Starši z ozirom na pozicije, ki jih za- sedajo na strati fikacijskih dimenzijah, od svojih otrok zahtevajo določene norme in načine vedenja ter pri tem skušajo razviti določene vrednote in določen način oziroma stil življenja. Narejena je bila vrsta študij, ki so to potrdile, in glede na to, da se procesi primarne socializacije v grobem konča­ jo z dvanajstim letom, se da iz tega sklepati na mnoge življenjske implika- cije, ki iz tega izhajajo. 2. OBDELAVA GRADIVA IN REZULTATI Spremenljivke, ki so bile uporablje- ne za oceno socialnega položaja subjek- ta, pripadajo socializacijskemu, insti- tucionalnemu in sankcijskemu subsis- temu fenomenskega modela socialne stratifikacije, avtorja S. Sakside in so- delavcev. Pri tem je naš vzorec spre- menljivk konstruiran na osnovi origi- nalnega, toda delno modificiranega in- strumenta DS-2S, pri čemer je bila iz- vedena selekcija v smislu definiranega predmeta in problema, kar pomeni, da so bile izbrane samo tiste spremenljiv- ke, ki so se v dosedanjih raziskavah po- kazale ·kot najboljše, oziroma tiste, ki predstavljajo hipotetične reprezentan- te pasivnega statusa respondentov. V nadaljnjem postopku smo iz kore- lacijske matrike manifestnih spremen- Povezanost med dimenzijami socialnega statusa staršev in stališči njihovih otrok do športne vzgoje in športa ljivk generirali šest hipotetičnih fak- torjev, ki smo jih poimenovali: - izobrazbeni položaj staršev, - športna dejavnost staršev, - poklicni položaj staršev, - družbeni položaj staršev, - politična orientacija staršev in - ekonomski položaj staršev. Pri tem postopku je bila uporabljena logika Guttman-Kaiserjevega kriterija. Vzorec spremenljivk za oceno stališč do telesne vzgoje in športa oziroma kriterijske spremenljivke so formirane na podlagi instrumenta, ki je bil v te namene izdelan v preliminarni raziska- vi. Instrument je konstruiran tako, da omogoča izdelavo objektivnega in ra- cionalnega postopka za merjenje mani- festnih in latentnih dimenzij tistega pod prostora stališč, ki je odgovoren za stališče posameznika do telesne vzgoje in športa. Za potrebe te raziskave je stališče de- finirano kot hipotetični in izpeljan konstrukt o pridobljeni, relativno traj- ni in stabilni organizaciji kognitivnih in konativnih komponent osebnosti, ki se manifestira kot tendenca določene intenzivnosti, da se reagira pozitivno ali negativno proti določeni referenci stališča. V nadaljnji obdelavi smo po PB kri- teriju Štalca in Momiroviča izolirali tri latentne dimenzije. Ekstrakcija glav- nih komponent iz matrike korelacij je po PB kriteriju določila tri značilne lastne vrednosti, ki smo jih poimeno- vali: odnos, aktivno stališče in upo- rabnost. V nadaljnjem postopku je bila izra- čunana matrika interkorelacij vseh la- tentnih spremenljivk, ki je predstav- ljala bazično konfiguracijo prostora, v katerem je bila izvršena kanonična ko- relacijska analiza. Izoliran je bil en ka- nonični faktor, ki je imel kanonično korelacijo v višini .29, za katero lahko rečemo, da je izpod vrednosti, ki jih ponavadi dobimo pri ugotavljanju po- vezanosti podobnih prostorov. Kljub temu pa moramo najprej ugotoviti, kaj sploh predstavlja rešitev, ki smo jo do- bili. Na področju indikatorjev socialnega položaja ima ta faktor naslednje kore- lacijske koeficiente (navajamo jih v oklepajih): s športno dejavnostjo star- šev (.72), s poklicnim položajem star- šev(. 71), z družbenopolitičnim položa- jem staršev (.69), z ekonomskim polo- žajem družine (.52), s politično orienta- cijo staršev (.45) in z izobrazbenim po- ložajem staršev (.31). Na področju stališč pa ima dobljeni kanonični faktor naslednje korelacij- ske koeficiente: s faktorjem uporab- nost (. 79), s faktorjem odnos (.42) in s faktorjem, ki smo ga poimenovali ak- tiv no stališče (-. 77). Vsi vemo, da korelacija pomeni po- vezanost, v našem primeru med dve- ma skupinama podatkov. Moramo pa imeti v mislih, da v našem primeru po- vezanost med tema dvema skupinama spremenljivk ne pomeni, da ena drugo povzročata, temveč, da obstaja tretji pojav, ki lahko povzroča skladne spre- membe v dveh skupinah spremen- ljivk, ki jih opazujemo. če dobro pre- mislimo, lahko ugotovimo, daje vzrok obema pojavoma lahko edino socialna situacija, v kateri so otroci živeli in v kateri še živijo. Hipotetično lahko predvidevamo, da ima dobljeni kano- nični faktor, če ga opazujemo s strani stališč in s strani socialnega položaja, zvezo z ukvarjanjem s športom. Ta kanonični faktor smo poimeno- vali - subjektovo ukvarjanje s športno dejavnostjo ali mogoče krajše ŠPORT. Ocenjeno je bilo, da je gene- ralna korelacija prenizka, kar je lahko posledica alinearnosti zvez med pod- prostoroma. Z namenom, da bi dobili čimboljšo solucijo, smo najprej opravili nekaj vmesnih študij in se nato odločili, da bomo v naslednjem koraku opravili še taksonomsko analizo. Za razvrščanje enot v skupine smo izbrali metodo voditeljev. Uporabili smo program LEADER iz program- skega paketa CLUSE avtorja V. Bata- gelja, pri čemer smo postavili pogoj, da so bile skupine disjunktne. Ta pogoj sta izpolnjevali samo dve skupini. Skupine enot, ki so bile definirane s programom LEADER glede na indika- torje socialnega položaja, smo v na- slednjem koraku diferencirali skupaj, s setom odvisnih spremenljivk iz instru- menta za merjenje stališč do telesne vzgoje in športa, z metodo diskrimi- nantne analize. Ali je možno ljudi razlikovati po sta- liščih v socialnem polju? To je ključno vprašanje, ki smo ga hoteli razrešiti v tem zadnjem poglavju naše raziskave. če smo pri faktorski ( analizi stališč do telesne vzgoje in špor- ta po projekcijah ugotavljali določeno skladnost med ljudmi v njihovih sta- liščih, smo zdaj vpeljali še drugo rela- cijo, se pravi, da iščemo tiste spremen- ljivke, ki naj bi ljudi medsebojno na- jbolj razlikovale. Namreč ljudje, ki so po stališčih medsebojno najbolj disjunktivni, so lahko pripadniki istih ali različnih so- cialnih skupin. Mi pa iščemo tiste spre- menljivke, pri katerih so ljudje najbolj različni, seveda ob pogoju, da se isti ljudje tudi na indikatorjih socialnega statusa najbolj razlikujejo. Torej, ta dva procesa smo skušali pripeljati skupaj tako, daje bila kombi- nacija teh procesov optimalna, kar z drugimi besedami pomeni, da smo v zadnjem delu raziskave skušali najti tista stališča, pri katerih se ljudje naj- bolj razlikujejo - s tem, da lahko isto- časno te razlike potrdimo tudi v pro- storu indikatorjev socialnega položaja. Kaj lahko izluščimo iz rezultatov diskriminantnih postopkov? Formirana je bila samo ena diskrimi- nantna funkcija; po direktni metodi (vse spremenljivke so bile vključene istočasno). Izračunan je bil nivo pove- zanosti, lastna vrednost, kanonična korelacija, ki je bila v tem primeru ne- kaj višja, in sicer v višini .37, in druge karakteristike. Dejansko so razlike potrjene, torej obstajajo značilne razlike, ki jih bomo skušali razbrati predvsem iz vrednosti korelacijskih koeficientov, ki se lahko ZAKWUČEK KinS 1, 1992 v mnogočem interpretirajo kot faktor- sko polnjenje. Iz vrednosti korelacijskih koeficien- tov (v interpretaciji so upoštevani samo tisti, katerih vrednosti so bile višje od .30 in so navedeni v oklepaju za trditvami) nekaterih spremenljivk stališča do telesne vzgoje in športa, z diskriminantno funkcijo, lahko vidi- mo, da je ta vektor pozitivno usmer- jen. Na čelu seznama so po korelacijskih koeficientih naslednje trditve: - učni načrt, ki ne vključuje telesne vzgoje, ni popoln (.54) - v športni igri se sprostim in zaba- vam (.40) - šport ni za ženske (. 40) - že od malega se ukvarjam s športom (.36) - tudi starejši ljudje bi se morali uk- varjati s športnorekreativno dejav- nostjo (.32) - telesna aktivnost je pomoč pri vzdrževanju dobrega zdravja (.31) itn. Če pogledamo nekaj trditev z vrha lestvice, na primer: šport ni za ženske, tudi starejši ljudje bi se morali ukvar- jati s športnorekreativno dejavnostjo in telesna aktivnost je pomoč pri vzdr- ževanju dobrega zdravja, lahko hipote- tično sklepamo, da skupna črta teh od- govorov ni toliko težnja po integriteti zdravega, psihično in fizično sposob- nega lastnega organizma, niti tol iko lastno prepričanje o koristnosti šport- norekreati vnih dejavnosti za starejše ljudi, temveč je to lahko močna iden- tifikacija s starši, predvsem z materjo. CONCLUSION 45 Kajti vrednosti, da se tako izrazimo, pozitivnega taksona oziroma voditelja za razvrstitev v skupino glede na stan- dardizirane spremenljivke, ki merijo socialno-demografske karakteristike, nam kažejo, da je visok edukativni , profesionalni in družbenopolitični sta- tus matere dominantna karakteristika respondentov, ki so reprezentanti tega voditelja. Tudi tukaj navajamo samo nekatere najbolj značilne spremenljiv- ke: - materina izobrazba: vrsta konča­ ne šole (.87) - očetova izobrazba: vrsta končane šole(. 72) - materina dejavnost v družbenih organizacijah (. 70) - materina športna aktivnost (.65) - materin položaj na delovnem mestu (.62) - materine funkcije v družbenopo- litičnih organizacijah (.59) - očetova dejavnost v družbenih or- ganizacijah (.57) - starši so lastniki avtomobila (.57) - materine funkcije v organih delav- skega samoupravljanja (.57) - očetov položaj na delovnem mestu (.56) - očetova športna aktivnost (.55) - starši imajo televizijski sprejemnik (.52) itn. Tudi športna aktivnost matere je nadp0vprečna, kar je dodatna potrdi- tev v korist domneve, da je energetski p0tencial, kot nujni predp0goj športne aktivnosti otrok, genetično pogojen z energetskim potencialom matere. To je podatek, ki so za potrdile že nekatere predhodne analize. Če ob tem upoštevamo še nekatere izsledke razis- kav z naslovom Športnorekreativna dejavnost Slo- vencev, ki jih v sodelovanju s Centrom za raziskova- nje javnega mnenja in množičnih komunikacij FSPN redno opravlja Inštitut za kineziologijo Fakultete za šport v Ljubljani, in sicer, dr. K. Petrovič s sodelavci, lahko ugotovimo, da postajata šport in rekreacija med ljudmi čedalje bolj priljubljena. To potrjujejo tudi podatki o tem, da število udeležencev v športnorek- reativnih dejavnostih iz leta v leto narašča. Spodbud- no pa je predvsem dejstvo, da v omenjenih dejavnostih (Also) taking into consideration some results of re- searches titled »Sports Recreation (activity) in Slove- nia<< , that are being performed regularly by the Ins- titute of Kinesiology at the Faculty of Sports in Ljub- ljana, under the guidence of dr. K. Petrovič and col- legues, in collaboration wilh the Center for Public Opinion Research and Mass Media at the Faculty of Social Sciences, we can conclude, that there is a gro- wing popularity of sports and recreation among peop- le. This is also confirmed by the fact, that the number of participants in sports recreation is increasing from 46 Povezanost med dimenzijami socialnega statusa staršev in stališči njihovih otrok do športne vzgoje in športa sodeluje čedalje več žensk. Prej je bilo razmerje 3: 1, nato 2:1, da bi v letu 1988 znašalo to razmerje samo 6:5 v korist moških udeležencev. Ne samo, da se razlike med moškimi in ženskami zmanjšujejo, temveč je pomembno predvsem to, da je miselnost o pozitivnem delovanju telesnokulturnih dejavnosti večja, to pa pomeni, da lahko hipotetično predpostavljamo, da je proces, ki smo ga omenili na začetku (vsebina prostega časa je postala tako zani- miva, da je delo za marsikoga postalo nezanimivo), dejansko prisoten tudi v naši družbi. Svoje misli lahko strnemo z ugoto,·itvijo, da starši z višjimi pozicijami na indikatorjih socialnega polo- žaja omogočajo svojim otrokom višji status, ki ima di- rekten vpliv na njihove potomce že v prenatalnem ob- dobju ter na kulturno in socialno okolje v zgodnjem otroštvu. Odločilne komponente za ukvarjanje s športom se tako v največji meri formirajo že v obdobju primarne socializacije in so često prisotne v modelu življenja družin tistih respondentov, kjer tradicional- no prevladuje športna dejavnost staršev. Na osnovi rezultatov te raziskave lahko sklenemo, da je socialni status tistih učencev, ki imajo pozitivno stališče do telesne vzgoje in športa, višji od tistih iz populacije, kjer starši zasedajo nižji socialni status. V odnosu na druge raziskave na populaciji odraslih so te korelacije nižje, vendar lahko hipotetično skle- pamo, da se z nekaterimi pozitivnimi procesi v korist športa, ki prav gotovo vplivajo na stališča naših res- pondentov, znižuje generalna korelacija. year to year. The fact that the number of female par- ticipants is increasing is especially stimulating. In the past, the ratlo was 3:1, then 2:1 , and in 1988 reac- hed only 6:5 in favour of male participants. Not only are differences between male and female in decline, but it is also significant that more and more people consider physlcal activity positive. This means that we may hypothetically say that the pro- cess mentioned above (that the contents of free tirne have become so interesting that work has become, for many, uninteresting), is in fact present also in our society. Thus we may conclude, that parents occupying higher social-status-indicator positions, enable their children higher status, which bas direct influence on them already in the pre-natal period, as well as on their cultural and social environment in their early childhood. Decisive components for participatlon in sports are, thus, in major part, formed during primary so- ciallzation, and are often present in the model of li- ving of families of those respondents, where parents' sports activities are traditionally dominant. On the basis of the research results it can be conc- luded that the social status of the pupils with positive attitude to physical education and sports, is higher than In the population witb parents of lower social status. In relation to other studies of adult population, the- se correlations are lower, but we may bypothetically conclude, that with some positive processes in favour of sports, wbich certainly influence viewpoints of our respondents, tbe general correlation is in decline.