Poitnlna plačana v gotovini.
Leto LXrv., št. 43
Ljubljana, ponedeljek 2J. februarja 1951
Cena Din 1.-
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst & Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRA VNI8TVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica St. 5 Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126.
PODRUŽNICE:
MARIBOR, Grajski trg St. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190.
NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. St. 26.      JESENICE, Ob kolodvoru 101.--
Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351.
Obtožbe Nittija proti Mussoliniju
Bivši italijanski ministrski predsednik objavlja v ameriških listih izjavo, v kateri strahovito obtožuje fašistični režim
Newyork, 23. febr. Povodom znane izjave ameriškega admirala Buttlerja, ki je povzročila v Ameriki in Italiji mnogo razburjenja, ker se je čutil g. Mussolini užaljenega, objavlja sedaj bivši italijanski ministrski predsednik Nitti v >New York Heraldu« in drugih listih obširno izjavo, v kateri pravi, da mu sicer niso znane podrobnosti o tem, da je Mussolini povozil otroka, čudi pa se, ker se tej malenkostni nesreči pripisuje tolika važnost, ko je vendar popolnoma brez pomena v primeri s strahotami, ki jih izvršujejo fašisti.
Nitti očita Mussoliniju celo vrsto najpodlejših zločinov in pravi, da je bil umor socialističnega poslanca Mat-teotija njegovo delo. Na Mussolinijev ukaz sta bila umorjena tudi genijalni italijanski pisec Pier Cobetti ter italijanski poslanec Amendola. Odstranitev generala Bencivenge, ki se je izkazal v svotovni vojni, pa Mussoliniju
ni bil všeč, potem afera z bivšim ministrom Bellotijem jasno dokazujejo, da se fašizem lahko samo s terorjem vzdržuje. Italijanski narod vlada in strahuje manjšina fašistov, ki si je prilastila vso oblast. Izredno sodišče pod predsedstvom generala fašistične milice obsoja brez priziva. Od teh obsodb navaja Nitti več strahovitih primerov.
V svoji obtožbi poudarja Nitti, da je režim zatrl vso svobodo časopisja, ki je podvrženo najstrožji cenzuri. V šolah poučujejo samo eksponenti fašistov, ki vzgajajo mladino v strogo fašističnem duhu Finančna politika fašistične vlade je zavedla Italijo v težke finančne in ekonomske neprilike. Privatna last v Italiji je iluzorna. Finančni položaj Italije je brezupen in zato iščejo fašisti na vse strani posojila.
Zunanja politika Italije je dvorezna. Na eni strani paktirajo fašisti s
hitlerjevci, na drugi strani s sovjeti. Na Balkanu netijo stalne prepire ter skušajo zaplesti balkanske države v vojno. Istočasno se udeležujejo in izkoriščajo razne mednarodne konference, na katerih skušajo prepričati inozemstvo o svoji miroljubnosti. Mussolini z eno roko neprestano grozi, z drugo pa prosi za posojilo.
New York, 23. febr. AA. Komaj se je polegla senzacija z govorom, ki ga je imel general Butler proti Mussoliniju, že poroča časopisje o novem incidentu. John Obrian, namestnik vrhovnega državnega tožilca Zedinjenih držav, je imel govor, v katerem je ugotovil, da Zedinjene države nimajo vlade kakor Italija, kjer more diktat enega človeka odrediti obče znižanje mezd.
Listi sodijo, da se bo Mussolini čutil s tem govorom razžaljenega in da bo nastal nov incident.
Albanski emigranti izgnani iz Avstrije
Ker je policija ugotovila, da so albanski emigranti na Dunaju organizirali atentat na kralja Zogu, bodo izgnani iz Avstrije
Dunaj, 23. febr. V zvezi s preiskavo o atentatu na kralja Zogu je policija aretirala 27 albanskih emigrantov. Ker je policijska preiskava ugotovila da so se politično udejstvovali Ln s tem kršili dovoljeni jim azil, bodo po končani preiskavi izgnani iz Avstrije Enako bo policija preiskala, a>i se tudi ostađi na Dunaju živeči albanski emigranti ne bavijo s političnimi akcijami in bo v pozitivnem primeru tudi zanje odredila izgon.
Beograd, 23. febr. Po vesteh z Dunaja je nedvomno ugotovljeno, da so albanski emigranti pripravlja.!" atentat na   kralja Zogu že od vsega početka
kraljevega bivanja na Dunaju Zato je dunajska policija sklenila, da izžene z Dunaja celokupno albansko emigraciji), ker je zlorabila pravico azila
Dunaj, 23. februarja. AA. Policija razglaša, da bo izgnala iz Avstrije vso albansko kolonijo. Ta ukrep utemeljuje s tem, da albanski emigranti niso držali besede, ko so obljubili, da ne bodo motili bivanja albanskega kralja Ahmeda Zogu v Avstriji.
Beograd, 23. febr. Dunajski listi poročajo, da bo ostal albanski kralj Ahmed Zogu na Dunaju. Zaradi poiz-kušenega atentata je dobil namreč hud \ živčni napad.
Politična kriza v Angliji
Razkol v delavski stranki  —Akcija poslanca oMsleya za osnovanje nove stranke — Konec trostrankarskega sistema
London, 23. febr. Anglija preživlja eno najhujših političnih kriz, kar jih je bilo po končani svetovni votjni. Vedno bolj se kopičijo znaki, da bo tradicionalnemu tro-strankarskemu sistemu v Anglija odklen-kalo. V vseh strankah, pricenši od delavske, ki je na vladi, pa do Liberalcev in konservativcev se kažejo znaki notranjega razsula. Liberalna stranka že dolgo ni več enotna, konzervativci imajo nad seboj hude borbe, sedaj pa se kažejo očitni znaki razkola tudi v delavski stranki. Velik del stranke je skrajno nezadovoljen s politiko vodstva, zlasti pa z delom vlade.
Nezadovoljneže vodi poslanec Moslev, ki ga označujejo za angleškega Hittlerja. Moslev napoveduje, da bo izdal v kratkem obširno spomenico, v kateri bo razgalil delo vlade in strankinega vodstva ter po-
zval delavstvo, naj se pridruži njegovi akciji V vodstvu delavske stranke računajo, da bo skupno z njim izstopilo iz stranke še kakih 10 poslancev, ki bodo osnovali novo stranko.
Moslev je napovedal, da bo meseca marca pričel veliko propagando po vsej Angliji ter da bo zlasti napadel vlado zaradi njene nesposobnosti pri reševanju brezposelnosti. Verjetno je, da bodo njegovemu zgledu sledili tudi nezadovoljne* ži v ostalih dveh strankah, tako da bo Anglija pri prihodnjih volitvah imela po vsej verjetnosti celo vrsto novih strank, ki se bodo borile za mandate. To bo od temeljev izpremenilo politično življenje, lahko pa rodi tudi ushomdnr šač ša lahko pa rodi tudi usodne posledice za na-rialjni  razvoj  parlamentarizma v Angliji.
Negotovost v Španiji
Stališče konstitucijonalistov nejasno — Ovacije pomilošcenemu polkovniku Maci ji
Madrid, 23. febr. AA. Stal-šče ustavne stranke do nove vlade je nejasno Zdi se, da se bo udeležila občinskih vo'Stev in bo po njih izidu opredelila svojo nadaljnjo politiko. Ce bodo volitve svoo-. 'ne, se bo ustavna stranka udeležila tudi volite j v pokrajinske skupščine in v usta vodaj.io abornico. Socialisti m delavske o~s*n"za-erje so imele več sestanke*, Da katerih pa še ni prišlo do »poraTumi o ^ol'ttki napram selanjl vladi. Prihoinj.' 3-stanek bo danes.
Pariz, 23. febr. AA. Havas poroča iz Barcelone, da se je navzlic prepovedi po-Uoije zbralo pred hišo, kjer stanuje pomi-loščeni revolucijonar polkovnik Macia, več sto manifestantov, ki so mu priredili burne ovacije. Polkovnik Macia je imel z balkona zgradbe govor, v katerem je v kratkih besedah izrazil svoj program in ideale, ki jih vsebujejo besede: Svoboda, zakon in pravica.
Madrid, 23. febr. V noči od *etrtka na petek je neznanec telefonično pozval centralno jetnišnico v Madridu in se izda-
jal za odposlanca ministrskega predsednika,, zahtevajoč razgovor z zaprtim voditeljem republikancev Zamorro. V vladnih krogih sodijo, da so skušali prijatelji Zamor re na ta način priti do njega in ga osvoboditi. V republikanskih krogih pa vidijo v tem pretvezo desničarskih krogov, ki so hoteli izvabiti Zamorro iz zapora, da bi ga ubili. V zvezi s tem so t inozemskem tisku razširjene vesti o atentatu na Zamorro, ki pa ne odgovarjajo resnici.
Komunistični pokret na Portugalskem
Lizbona, 23. febr. Policija je izsledila v neki hiši, kjer so se običajno shajali komunisti veliko zalogo orožja in municije. Zaplenila je nad 400 bomb, veliko število strojnih pušk in revolverjev ter celo zalo« go municije. Deset komunistov je bilo aretiranih.
Podpis trgovinske
pogodbe s ČSR
Beograd, 23. februarja. Po vesteh iz Prage so končnoveljavno zaključena pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Češkoslovaško ter bo jutri zvečer ali v sredo zjutraj naš minister za trgovino in industrijo dr. Juraj Demetrović odpotoval v Prago, da podpiše novo trgovinsko pogodbo za našo državo.
Beograd, 23. februarja. Snoči je odpotoval v Zagreb minister trgovine Juraj Demetrović. V Zagrebu ostane do jutri, nato pa odpotuje v Prago, da podpiše sklenjeno trgovinsko pogodbo med Jugoslavijo in Češkoslovaško.
Madžarski protest v Pragi
Budimpešta, 23. februarja Kakor poroča >A Regal«, je madžarska vlada izročila v Pragi protestno noto zaradi pisanja češkoslovaških listov o Horthvju. Obenem je interveniral pri praški vla-džaraki poslanik. Zastopnik zunanjega ministra dr. K nafta je madžarskemu poslaniku odvrnil, da češkoslovaška vlada sicer obžaluje napade na Horthvja, nima pa nobenega vpliva na češkoslovaški tisk, ki je popolnoma svoboden. »A Regelc dostavlja, da bo madžarska vlada zahtevala, naj češkoslovaška vlada izrazi svoje obžalovanje v vseh onih Ustih, ki so objavili napade na Horthvja.
Priprave za razoro-žitveno konferenco
ženeva, 23. febr. Tajništvo Društva narodov Je poslalo vsem vladam okrožnico, v kateri jih prosi, naj predlože svoje predloge za svetovno razorožitveno konferenco, ki se bo sestala 2. februarja 1932. Društvo narodov žeU odgovore najkasneje do jesenskega zasedanja plenoma, da bi mogel plenum na podlagi zbranega gradiva definitivno sklepati, aii je možno sklicati svetovno konferenco.
Nova zarota
v Argentini
Buenos Alres, 23. febr. Policija je aretirala več bivših oficirjev, pristašev bivšega predsednika Irigoena. Obtoženi so, da so nameravali na pustni torek izvesti revolucijo in vreči vlado. Med aretiranimi je tudi neki menih, ki je dal zarotnikom na razpolago samostan, da so se v njem shajali in dogovarjali. Vodja evolucijonar-nega pokreta bivši generalni inspektor armade general Toranco je pobegnil v inozemstvo.
Eksplozija v ameriški tovarni smodnika
New York, 23. febr. V Imansu v državi On ta rio je nastala v tamošnji tovarni smodnika strahovita eksplozija, ki je vrela celo poslopje v zrak- Eksplozijo so občutili 13 milj daleč. V daljavi ene milje so ropokale vse šipe. Po dosedanjih ugotovitvah je bilo okrog 30 delavcev ubitih, mnogo p a hudo ranjenih.
Krvavi izgredi na Kubi
Havana, 23. februarja. AA. V borbi med policijo in delavci je bilo v soboto zvečer ranjenih 50 delavcev. Policija je hotela razgnati njihov shod.
Smuške tekme v Bohinju
Bohinj, 23. februarja. Včeraj so se nadaljevale mednarodne smuške tekme v Bohinju. Vršili so se skoki s Hansenove skakalnice, za katero je vladalo največje zanimanje. Podrobnosti o tem je prineslo že današnje »Jutro«, danes priobčujemo samo končne rezultate skokov in kombiniranega tekmovanja:
Rezultati kombiniranega teka
Končni rezultati kombiniranega teka so naslednji:
1. Šimunek (CSR) 651.8 točke, 2. Jo§ko Janša (Ilirija) 615.7, 3. Faistauer Jarosfev (ČSR) 613.4, 4. Kadavy (CSR) 602-6, 5. Nemecky (CSR) 577.7, 6. Guttormsen (Švedska) 566, 7. Jakopič (Dovje-Mojstrana) 527.15, 8. Šramel (Ljubljana), 456.85, 9. Ojcl (Kranjska gora) 401.6, 10. Weiss (Avstrija) 383.15, 11. Jurič (Maribor) 357.15
12. Razinger (Jesenice) 263.25.
Rezultati skokov
Končni rezultati skokov so biM naslednji:
1. Guttormsen (Švedska) 332.7 točke, 2. Simunek (CSR) 326.1, 3. Faistauer Jaro-skav (CSR) 293.5, 4. Šramel 279.5, 5. Palme 262.7, 6. Weiss (Avstrija) 260.9, 7. Jakopič 257.7, 8. Honel Alfred (Avstrija) 245.1, 9. Kadavy (ČSR) 243.2, 10. Wieser (Avstrija) 241.9, 11. Oitzel 233.1, 12. Ravhckar 228.4.
13. Jermedy (Avstrija) 224.7, 14. Joško Janša 217,15. Honel Oton (Avstrija) 201.
Današnji tek na 30 km
Bohinj, 23. februarja. Danes so se na* daljevale mednarodne tekme. Vršil se je tek na 30 km, na katerem je startalo 28 tekmovalcev, in sicer 7 Cehov ter 21 Ju* goslovenov. Med tekmovalci so manjkali nekateri boljši smučarji, med njimi Godec, ki je nekoliko obolel na želodcu, maribor* sin favorit Neumann. Šramel, Zore, ini. Janko Janša, Jakopič in tudi Norvežan Guttormsen, ki si je nekoliko včeraj pri
Skupščina jugosloven-ske kolonije v Franciji
Pariz, 23. februarja. AA. V prostorih instituta za slovanske nauke je bilo včeraj letno zborovanje jugoslovenske kolonije v Franciji. Občnega zbora se je udeležilo veliko Število članov in delegatov iz vse Francije. Predsednik kolonije dr. Jovanović je predal po krajšem govoru vodstvo zbora podpredsedniku Krešimirju Kovačeviću. Iz poročila tajnika je razvidno, da je odbor vodil posle v korist udruženja in osnoval v teku leta 4 nove sekcije udruženja v notranjosti Francije. Po poročilu blagajnika Pih-lerja in predsednika nadzornega odbora Jo-vovica je občni zbor izrekel staremu od-dobu absolutorij in izvolil novi odbor. V novem odboru so sledeči gg.: dr. Bakason, dr. Bogner, dr. Opovič, Holy, Miljus, Ret-linger in Sla vica. Za predsednika razsodišča je bil izvoljen dr. Cincar Marković.
Izpiti za rezervne
podporočnike
Beograd, 23. februarja Izpite so napravili: za čin rezervnega sanitetnega podporočnika kaplar djak dr. Leon V. Kac, dr. Karlo S. Šiško; za čin rezervnega apotekar-skega podporočnika kaplar djak Viktor M. Tomšič in za čin rezervnega veterinarskega podporočnika kaplar djak Evgen Kodrnja.
Konferenca o zboljšanju tovornega prometa
Beograd, 23 .febr. Ministrstvo za promet ie te dnd razpravljalo o ukrepih za zboljsanje tovornega prometa v Jugoslaviji, zlasti v času izvozne kampanje- V prihodnjih dneh se bo vršila cela vrsta konferenc ki se jih udeleže vsi železniško direktorji Jugoslavije in predsedniki raznih zasebnih organizacij. Konferenc se bo osebno udeležil tudi prometni minister Laza Radivojević.
Ford ne bo gradil tovarne
v Jugoslaviji
Beograd, 23. febr. Kakor poročajo, ameriški kralj avtomobilov Henrv Ford ne bo zgradil v Jugoslaviji svoje tvornice, ker ni prišlo do sporazuma med njim in predstavniki naše vlade. Pogoji, ki jih je postavil Ford, so bili nesprejemljivi.
Snežni plaz zasul tri smučarje
Inomost. 23. febr. Pozno snoči se je na takozvanem Katzerkoffhi odtrgal plaz snega. Po dosedanjih ugotovitvah je zasul tri smučarje Četrti se je rešil, neko žensko pa so našli s polomljenimi udi. Že dva dni pada s snegom pomešan dež, zaradi česar obstoja velika nevarnost lavin.
skoku poškodoval nogo. Start je bil točno oo 9. zadnji tekmovalec je starta! ob 9.49. Vreme je bilo prav lepo, solnčno in jasno, sneg je bil južen.
Situacija tekmovanja je bila pri 12 km nastopna: Kadavv je rabil 47. Nemeckv 45.10, Faistauer Josef 49. Jiin.;a Faj, stauer Jaroslav 46.20. Simunek 40.50. Fi* sera 48.10, Slonek 47.5. Rrvar 51.5 minute. Situacija na 19 km je bila že bolj jasna in je bila nastopna: Vodili so Čehi, v ospred* ju je bil pa tudi Janša. Nemeckv je rabil za 19 km 1:32.5. Ka<iavy 1:35. Faistauer Jože 1:39, Bervar 1:46.20, Faistauer Jaro* slav 1:35. Tudi Stporn je izborno vozil in se ga je dTŽal do tega kilometra. i>ele tu se je Faistauer odtrgal od njega. Joško Janša je rabil za progo 1:41.10, pritoževal se je ,da je slabo mazal. Okrog 12. so vo* žili na cilj prvi trije Čehi, med njimi Ne« meckv in Kadavv ter Faistauer Jaroslav, njihovi časi in kdo je prvak, opoldne še ni bilo znano.
Končni rezultati
Okrog 12. je privozilo na cidj 9 tekmovalcev. Najboljši čas dneva je imel čeho-alovak Slonek, ki bo najbrž zmagovalec. Prispel je v 2:28:5«. Druga Je bil Nemecki v 2:30:10. Potem alede Faistauer Jaroslav v 2:35, Faistauer Josip v 2:39:6, Kadavv v 2:41:15 in Joško Janša v 2:48:06. Janša Je tožil, da ga boli želodec.
Mednarodne skakalne
tekme na Bledu
Jutri o»b 11. se vrše na Bledu na skakalnici v Zaki mednarodne smuške skakahne tekme, za katere vlada precejšnje zanimanje. Ska'kalmaca v Zaki je poteg bohinjske največja in najmodernejše urejena v naši državi in so na njej mogoči skoki nad 50 metrov. Za tekmovanja so se prijavrLii že češki smučarji, najbrž bo startal tudri Guttormsen, nastopili pa bodo tudi vsi najboljši skakača. Občinstvo opozarjamo, da velja tudi za to prireditev polovična vožnja.
Prometne nezgode v Italiji
Milan, 23. februarja. Zaradi več dni trajajočega deževja je prišlo v gornji Italiji do velikih težkoč v prometu. Cesto na Brennerju so zasuli plazovi. V Pusterski dolini je v petek ponoči zaradi plazov skočil s tira dunajski brzi vlak. Ranjen ni bil nihče. Iz province Belluno javljajo o velikih zemeljskih plazovih. Brzojavne in telefonske zveze so večinoma prekinjene. Več vlakov je moralo ostati sredi proge. Pri Bergamu je plaz zasul vojaški oddelek, ki je obstojal iz dveh častnikov in deset vojakov, vendar pa se je vsem posrečilo, da so se rešili.
Viharji v Švici
Bern, 23. februarja. AA. V Alpah div» jajo viharji. Snežni plazovi in povodiiji so prekinili na več krajih prometne zveze. Znamenita planinska koča »Zermatt« na vznožju Matterhorna je bila ve*: dri popolnoma odrezana od sveta-
Novi nemški tiskovni zakon
Berlin, 23. februarja. AA. Državni zbor je včeraj sprejel zakon o izpremembah in dopolnilih zakona o tisku. Po tem zakonu narodni poslanci, ki so zaščiteni z imuniteto, ne smejo biti odgovorni uredniki.
Grška ladja
obstreljevala francosko
Atene, 23 febr. AA. V Egejs Kcm mor* ju je prišlo do resnega incidenta. Grška stražna ladja »K 24« je streljala iz nezna* nega vzroka na majhno francosko ladjo, ki je bila namenjena v Perzijski zaliv. Ob* lasti na otoku Kreti preiskujejo ta inci* dent. Časopis »Hestia« poroča, da franco* ska ladja ni bila zadeta in je nadaljevala pot.
Aretacija milijonskega defiravdanta
Pariz, 23. febr. A A. Tu je bil aretiran portugalski bančnik Jose Robello, ki ga dolže poneverbe 12 milijonov eseudov portugalski banki »Ultramarinos«.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 22.8075, Berlin 13.495—13.525 (13.51), Bruselj 7.9244, Budimpešta 9.9096, Curih 1095.9, Dunaj 797.19 —799.19 (798.69), London 276.07, Newyork 56.64—56.84 (56.74), Pariz 222.28, Praga 167.93—168.73 (168.33), Trst 297.40 denar, 297.87 blago (297.40).
INOZEMSKE BORZE. Curih. Beograd 9.1275, Pariz 20.3325, London 25.19, Newyork 518.75, Bruselj 72.31, Milan 27.14, Madrid 54.25, Amsterdam 208.105, Berlin 123.26, Dunaj 72.88. Sofija 3.7575, Praga 15.36, Varšava 58.10, BudimpeSto 90.425, Bukarešta 3.085.
Stran 2
>SCOVENSKI  NAROIk, dne 23. februarja 1931
Stev. 43
Kdaj so prišli
Slovenci na Kras
Predavanje zgodovinarja prof. dr. Kosa v »Soči« — Slovenci so se
naseffi na Krasu v 6. stoletju
Ljubljana, 23. februarja. Kakor pisatelja Milčinskega zadnje pre* davanje .tako je bilo tudi v soboto zgo* dovinsko predavanje univ. prof. dr. Milka Kosa o vprašanju, kdaj in kako so se na* selili Slovenci na Krasu in Soči, izredno dobro obiskano. Tema sama je zanimala širok krog občinstva, osobito Sočane m dolnje Krasevce. Salon pri »Levu« je bil nabito poln. Univ. prof. dr. Kos pa je tu* cb" predavatelj, ki zna publiko zainteresi* rati tako, da mu sledi z največjo nape* tostjo.
Načelnik predavateljskega odseka in blagajnik »Soče« g. Sfiligoj je najprej v prisrčnih besedah pozdravil predavatelja kot ožjega goriškega rojaka.
Uvodoma je prof. dr. Kos očrtal poli' tične prilike, ki so vladale pred 6. stolet* jem po Kr., pred prihodom Šovencev v se* danjo njihovo domovino. Sedaj svobodna Slovenija je bik takrat naseljena po ger* manskem narodu — langobardov. Ptuj, Ce> lje in Emona so bili v njihovih rokah. Pri Kranju so našli obširno grobišče tega ger* mans-kega naroda. L. 568. se je ta narod dvignil in se napotil iz pokrajin ob Savi in Diravo v Italijo. Pot jih je vodila po stari rimski cesti z Emone*Ljubljane preko Lo* gatca, Hrusice, Ajdovščine na Sočo in da* lje v Furlanijo. Zgodovinopisec Langobar* oov Pavel, nazvan Diakon, je po 300 letih plastično opisal pohod Langobardov v Ita* lijo. Med drugim pravi: Dne 2. aprila leta 568. na velikonočni ponedeljek so Lan g o* bardi pod vodstvom svojega kralja Albo* ina zapustili svojo tedanjo domovino in se s svojimi ženami, otroci in z vsem svojim premakljivim imetjem napotili v Italijo.« Pavel Diakon pravi dalje, da se je Alboin, ko je prispel do skrajnih meja Italije, po* vzpel na goro, da je pregledal del ravni* ne. Ta gora se nazivlje Kraljeva gora in bo najbrže Kraljiški vrh med Logatcem in Podkrajem.
Odhod Langobardov iz pokrajin ob Sa* vi in Dravi je važen za naselitev v naših prednikih v teh pokrajinah. Za Langobar* di so pritisnili od vzhoda sem iz današnje Ogrske Sloveni in začeli naseljevati zem* ljo vse do izvirov Save, Drave in Mure. Komaj tri desetletja po odhodu Langobar* dov najdemo Slovence v boju z Bavarci ob izvirih reke Drave.
Nas pred vsem zanima, kdaj in kako so se Slovenci naselili na Krasu in Soči. Pete* ro glavnih vhodov jim je odpiralo pot v te kraje, tja so jhn kazale in lajšale do* hod ceste in pota ,ki so jih zgradili Rim* ljani in drugi narodi v predslovenski dobi. Na jugu je vodila velika rimska cesta od današnjega Trsta čez severno Istro, na Trst in Akvilejo (Oglej). Sedanja nova ce* sta Šapljane * Podgrad * Hrpelje * Bazovi* ca * Opčine * Nabrežrna in dalje je po večini zgrajena v smeri in na temeljih sta* re rimske ceste. Druga rimska pot je vodi* la iz Loške doline preko Stare Oglenice na Št. Peter na Krasu — dalje na Vreme — Lokev v Trst
Tretja cesta je vodila iz okolice Cerk* niče in Planine na Pivko in se je pri Raz* drtem spustila v Vipavsko doKno. Razdrto ima svoje ime od razdrtih stavb iz rim* ske dobe, ki so na nje naleteli naši pred* niki ob svojem prihodu v te kraje. Četrta in najimenitnejša pa je bila velika rimska cesta ^ki je iz Emone preko Logatca in Hrusice vodila v Vipavsko dolino in dalje.
G. predavatelj je pojasnil, kako so na* stala nekatera krajevna imena, ki hranijo v sebi še spomin na Rimljane. Velika rim« ska postojanka v Vipavski dolini je stala tam, kjer je zdaj Ajdovščina. Današnji trg je po večini vzidan v nekdanje rimsko utrjeno taborišče ter je še danes mogoče v ajdovskih hišah in stavbah zaslediti stol* pe, ki so nekoč obdajali rimsko utrjeno vojaško naselbino. To je na kraju dana* šnjega trga v Ajdovščini. Ime Ajdovščina je zanimivo. V poznejši dobi, ko so naši predniki sprejeli krščansko vero, so kraje, kjer so razvaline, grobovi, preostanki in drugo spominjali na staro prebivalstvo izza rimskih časov, ki je bilo ajdovske ali po* ganske vere, imenovali ajdovščine. ImeAj* dovšcina se večkrat ponavlja v naših kra* jih. Tako imamo ohranjeno to ime tudi v Ljubljani za prostor pred Figovcem, kjer so bili rimski grobovi. Prav bi bilo, da bi se današnji mali trg, ki je nastal pred Fi* povcem, imenoval Ajdovščina v spomin na stare ajde in v spomin na našo vipavsko Ajdovščino. G. predavatelj je še pojas* njeval postanek mnogih drugih naselij na Krasu.
Važni so bili še drugi dohodi na Kras in Goriško. Predniki današnjih Cerkljan-cev in Tolmincev so se priselili iz krajev gorenjega toka Poljanske Sore. Zgodovin* ski podatki in še danes obstoječe slično* sti v narečju na Poljanskem na eni in Cer* kljansko-Tolminskem na drugi strani to potrjujejo. Tok. ki je naselil Tolminsko, se je pomešal s tokom, prihajajočim od gorske strah! V zgornji Soški dolini pa se je pomešal s slovanskim naselitvenim tokom .k je prodrl iz Koroške preko Pre* dila in se razprostrl skupaj s tolminskim preko Beneške Slovenije. Od koroške stra* ni je prodrl tudi slovenski val, ki je nase* 1:! Kanalsko dolino, dolino zgornje Bele in Rezijo. Jezikovni momenti in zgodovinske zveze govore za naselitev Rezije po Slo* vencih od koroške strani.
Nastane vprašanje, kdaj se je vse to zgodilo? Velike važnosti za dobo sloven* sek priselitve na Kras je pismo, ki ga je 1. 600. pisal papež Gregor I. škofu v So* linu pri Splitu. Papež piše: »Jako potrt in vznemirjen sem zaradi naroda Slovanov, ki nam zelo grozi. Potrt zato, ker z Vami vred trpimo. Vznemirjen pa, ker so Slo*
vani preko Istre že začeli siliti v Italijo.« V zadnjem letu 6. stoletja najdemo torej Slovane že na potu skozi Istro ob mejah Italije. G. predavatelj je kratko pojasnil takratni zgodovinski pojm Istre, ki je v svojih mejah obsegala tudi sedanji Kras.
Slovenci so začeli prodirati tudi skozi Vipavsko dolino v Furlanijo. Vpadali so skupno z Obri v Italijo. TI vpadi so se po* navijali v 7. in v prvi polovici 8. stoletja.
G. predavatelj je pojasnil zelo obširno, zakaj se Slovenci niso mogli naseliti v Fur* laniji. To so zabranili Langobardi, ki so zgradili ob meji močan vojaški obrambni pas, stičen hrvatski vojaški granici proti Turkom.
Naposled je g. predavatelj pojasnil, za* kaj najdemo slovenska imena globoko v Furlaniji in ob Ti 1 meo tu. Razlago za ta imena nam nudi zgodovina kasnejših sto* letij. Pojavili so se v Evropi Madžari, ki so ogražali takratno mogočno državo Kar* la Velikega. Slovenske zemlje so mnogo trpele od njih, največ pa Furlanija in Be* nečija. Madžarski val je prodiral po stari rimski cesti skozi Vipavsko dolino dalje. Na nje spominjajo nekatera imena, tako vas Vogrsko in ogrska cesta. Madžari so Furlanijo daleč na okoli popolnoma opu* stošili. Oglejski patrijarh je močno doc i* mirano prebivalstvo popomil s slovenski* mi naseljenci. Na slovenske naselbine v Furlaniji še do danes spominjajo ponekod ohranjena prvotna imena, druga pa so bi« la popačena. Tako spominjajo v Furlaniji na Slovence imena: Glavnik, Letica, Gra* dišče, Goričice pri Codroipu, Dobrava Lo* ka, Potok, Virk, Beli grad, Gorica, Sela in druga. Slovenske kolonije v Furlaniji pa so v poznejših stoletjih propadle in izgi* nile. •
G. predavatelj je zelo izčrpno obravna* val naselje\\*nje Slovencev po gornjem Kra* su in na Notranjskem, kakor tudi njihov dotok v Istro. Proti Trstu so Slovenci pro* dirali bolj počast Prvi politični konflikt so imeli Slovenci z Italijani okoli L 804. Takrat se je vršilo ob rečici Rižani pri Kopru veliko zborovanje istrskega roman* skega prebivalstva, ki je prišlo pod oblast Karla Velikega. Istrani romanskega rodu so se pritoževali proti knezu Ivanu, ki ga je postavil Karol Veliki za upravnika de* žele. Romanski Istrani so se pritožili pri knezu Ivanu proti naselitvi Slovencev, češ, da ti orjejo njihove njive, kose po travni* kih, pasejo po pašnikih in da od njihove zemlje plačujejo davek knezu Ivanu. Slo* venci jim jemljejo vole in konje in če jim kaj rečejo, jim odgovore, da jih pobijamo mi sami. Romanski prebivalci so zahtevali od kneza Ivana, da izžene Slovence iz Istre. Ta se je pa branil, kajti v Slovencih ni vi* del samo roparjev in tatov, od katerih ima splošna kultura zemlje, a država finančno korist.
G. predavatelj je povedal še marsika*
tero zanimivost, kako so se Slovenci na* seljevali na Krasu in Soči. Proces naselje* vanja je trajal kakih 200 let. Konstatiral je, da prebivajo Slovenci na Krasu in So* či že 13 stoletij in da so postali avtohtono prebivalstvo.
G. predavatelj je žel za svoja lepa zgo* dovinska izvajanja splošno odobravanje. G. dr. Ražen se mu je zahvalil za preda* vanje in pa za ugotovitev, da je tako znanstveno ovrgel očitek nasprotnikov, da je Slovence na Krasu in ob Soči naselil šele habsburški režim.
E
NOGAVICI
ključ
Izpremembe pri ljubljanskem sodišču
Ker so bili s. o. sodniki dr. Milko Gaber, dr. Rudolf Sajovic in Vinko S t r a s -ser imenovani za apelacijske sodnike in dodeljeni višjemu deželnemu sodišču, je bila zato izvedena nova razdelitev sodnih poslov, tako pri deželnem, kakor tudi pri okrajnem sodišču. S. o. dr. Julij S t e m -p i h a r je prevzel vodstvo izvršilnega oddelka pri okrajnem sodišču, s. o. dr. Jakob Svet, ki je doslej vodil kazenski oddelek VII. okrajnega sodišča, pa je prevzel civilni oddelek TI. istega sodišča. Kazenski oddelek VII. je poverjen s. o. s. Janku Miillerju. V prizivni senat ITI. deželnega sodišča so določeni: s. o. s. Alojzij Debeljak kot predsednik, kot člana pa s. o. s. Srečko V e r b i č in s. o. s. dr. Gaso Stojković. Kot sodnik-poedi-nec je mesto Vinka Strasserja pri oddelku la (civilnopravdne zadeve splošnega značaja) določen a o. s. Jakob Jerman, ki je hkratu določen za člana senata I. V prizivni senat TU. je delegiran a. o. s. Srečko Verbič, a v kazenski senat VI. odnosno v civilni prizivni senat XII. s. o. s. Anton A v s e c. V ta senat sta določena še s. o. s. Adolf Hudnik, ki vodi tudi zadeve za ločitev zakona, in s. o. a. dr. Bogdan Petelin,
Knnežljava postna nedelja
Včeraj je bito v mestu pravo postno razpoloženje — vse pusto
in prazno
Ljubljana, 23. februarja.
Tako je pač, da smo preživeli zopet en dan. K sreči in nesreči je bna to nedelja, luknja v tednu, ki je ne moreš z ničemer zamašiti. Torej preživeli smo včerajšnji dan, pa je to tako važno, da moramo ta» pisati in je, kot rečeno, luknja v tednu, ki se sicer ne da zamašiti, vendar pa se mora. To se pravi nekaj takega, da moramo včerajšnjemu dnevu pripisati nekakšen pomen kot se pač morajo pripisovati po* meni vsem tistim stvarem, ki so brez po* mena. Razlogov zato je seveda dovolj, še poleg omenjenega; vedeti moramo, da člo* vek mora spoštovati čas, ker je časovno bitje, zato mora spoštovati nedelje, ki bi sicer izpadle iz časovnega okvira. Že za« radi tega je potrebno o vsaki nedelji ne* kaj besed — sicer bi pa bile nedelje res popolnoma brez pomena
Najprej je torej treba pripisati v če* rajšnji nedelji kakršenkoli pomen, pove* dati, kaj se je zgodilo važnega za zgodovino človeštva, kako so Ljubljančani za* bili čas, kakšne prireditve so povzdignile važnost dneva, kako in kje so se ljudje pridušali v žeji duhov, kdo je dal delo re* silnemu vozu ali zelenemu Henriku itd. Vse to ljudi zanima, ker pač včeraj niso stikali za novicami, včeraj je bila nedelja in nič drugega, enkrat za vselej rečeno.
Seveda, veliko se je zgodilo včeraj, za* kaj pa ne. To boste itak videli, če še ne vesta
Toda moramo biti natančni, pa je treba obdelati tudi vreme poleg vsega, kar se je zgodilo in kar se ni. Torej, solnce včeraj ni sijalo, ker je bilo oblačno zjutraj in zvečer, pa tudi opoldne: moramo pa vede« ti, da je še vedno zima, četudi precej ska* žena, kot je vse zadnje čase, zato itak ljudje ničesar dobrega ne pričakujejo iz* pod neba, pričakali so pa vendar nekaj kapljic dežja in kosmičev snega. Včeraj je bila pač krmežljava nedelja tudi v tem pogledu — skisana vsestransko dosledno kot po programu. S tem je rečeno, da ni bila skisana le nedelja sama na sebi, tem* več tudi ljudje z vremenom vred. Vsepov* sod se je očito val pristni postni čas, ki ima poleg vsega slabega še to žalostno lastnost, da je dolgočasen še mnogo bolj kot pasji dnevi za-to pa je umevno, da imajo ljudje te dni neko mrzlico ter so zaradi tega tudi pripravi j eni zaleteti se še mnogo bolj kot v predpuetu, seveda na drugi način. Postni čas je zato zelo ugo* den zlasti za časopisje, ne da bi bilo s tem rečeno kaj zoper to velesilo, časopisje namreč. Le reči je treba, da se v tem ča* su lahko zopet producira jo poleg vseh drugih tudi časopisni dlakocepci, katerim dlaka v jajcu seveda ni dlaka, temveč mo* rala
Nam se sicer včerajšnji dan ne zdi v moralnem pogledu tako skrahiran,    da bi
morali poseči tako globoko v črnilnik ter privleči za lase kopico — bastardov*fraz, ki dandanes zaradi svoje žalostne zgodo* vine zvene kot razbit p isker, reči pa je treba vseeno, da morala vedno bolj peša, pa naj moralisti še tako povzdigujejo nje* no naduho z vsemi svojimi rahitičnimi pe= resi. Saj veste, v rejo so jo vzeli, pa je prišla, tako daleč.
Delovanje naših filatelistov
Kako vneti so člani filatelističnega društva za ta lepi sport, da se je na obenem zboru v soboto zvečer v lepi dvorani hotela »štrukelj« zbralo skoraj polovica članov, ki smo med njimi opazili vse naše najbolj znane zbiralce znamk gg. magistratnega direktorja dr. Zamika, polkovnika Bleiweisa, konzula dr. Souvana, glavarja Delcotta, kapetana lin. broda Kubelko, veletrgovca Vašo Samca, Uroša Kersnika in druge, bivši predsednik dr. Dereani je pa svojo odsotnost opravičil.
Predsednik višji drž. pravdnik gosp. dr. Mirko Grasselli je člane pozdravil ter konstatiral, da bi bilo po velikem obisku soditi, da filatelija napreduje, v resnici se pa nahaja po vsem svetu v veliki krizi, ker so se filatelisti pri zbiranju pričeli omejevati na posamezne države in dobe. Ker je izgubil zaupanje v napredek filatelije, tudi ne more več sprejeti predsedniške časti, zato naj pa zborovale! izvolijo bolj optimističnega predsednika.
Iz poročila tajnika g. Goritschinigga smo izvedeli, da je imelo društvo skozi vse leto redne sestanke vsako sredo zvečer v gostilni Cinkole, vsako nedeljo dopoldne pa v Narodni kavarni. Nedeljskih -sestankov naj bi se zlasti udeleževali začetniki, ki imajo na teh sestankih priliko spoznati se z našimi najboljšimi strokovnjaki in izpopolniti svoje zbirke. Na sestankih ob sredah je pa predvsem predsednik poročal o aktualnih vprašanjih, zlasti so pa on, dr. Dereani, dr. Schiffer, major Krušič, Samec, Stavec, dr. Souvan predavali o novostih in znamkah najrazličnejših držav, nedeljski sestanki so bili pa posebno namenjeni zamenjavi in propagandi ter naj bi se jih zato udeleževala zlasti mladina, saj je vstop dovoljen tudi nečlanom. Na licitacijah v Beogradu in pri poštni hranilnici v Ljubljani je društvo po posredovanju bivšega direktorja železniške direkcije gosp. Deroč ca in predsednika g. dr. Grassellija preskrbelo članom po zelo nizki ceni najrazličnejše dragocene in zanimive znamke, zlasti pa redke pogrešne tiske naših znamk, posebno je pa izpopolnilo svojo knjižnico in nabavilo vso sodobno strokovno literaturo, da je takorekoč kompletna in najbogatejša v državi, kar se tiče raznih publikacij. Število društvenih članov se je sicer pomnožilo, vendar bi bilo želeti, da bi se bolj ude-, leževali društvenega življenja, ki jim nudi
Govorimo torej o včerajšnji nedelji, mo* rala nas itak, kot vidimo, ne sme nič bri* gati, zato je ne smejo vsebovati naše ve* Irke kronike.
Če pravimo, da je bila včeraj postna ne* delja, je s tem rečeno, da je bil včeraj vse* stranski post, ne le zarodi praznih žepov, temveč tudi, kot smo prej omenili, ker ljudje hočejo zamašiti vrzeli z moralo, ker nimajo pri rokah senzacij. Seveda, morala prenese tudi to, saj se dado z njo nadome* stiti celo vrzeli v glavah m budi v žepih, kajpada. Postni čas pa je te dni tudi za* radi tega — kot navadno na koncu meseca. In pusta smo pokopali na svoje stroške, vsaka neumnost pač nekaj stane, če že ne prinaša dobička. Ta čas je zdrav, kar je treba naglasiti, vsaj za tiste, ki se niso postili že pred njim in zaradi katerih je bilo dan na dan toliko reklamnih oglasov za razna čistilna sredstva; zdrav je — se* veda, če se postijo — kajti poleg žepa si mora odpočiti tudi črevesje.
V skladu s postnim razpoloženjem je bi=> lo včeraj tudi na cestah razpoloženje ljudi, odnosno cest samih in cestnega življe* nja. Število prebivalstva — vsaj tistega, ki prihaja na svetlo — se je zopet skrčilo; sneg na cestah je nekoliko »kopnel, v raz* merju s tem pa je naraslo blato, kar je pa itak znano vsem, ki pridejo na dan, a je treba povedati tistim, ki bodo prespali še svojo smrt. Da, včeraj se je spalo, vse je bilo pusto in prazno kot peti aH šesti dan po stvarjenju sveta, promenada je bi= la tudi krmežljava, nekaj dolgočasnih de* vic in vitezov drugega spola, ki se jim je strahovito zdehak>, še bolj kot v gledali* šču — več besed pa promenada ne zasluži, saj ni niti več kaj reči o fotografijah v knjigarntški izložbi, niti o drevoredu, ki ga bodo preuredili, skratka, vse je bilo včeraj tako dolgočasno, da se ne da po* ved a ti še s tako dolgočasnimii besedami.
Te dni so največje senzacije še vedno snežni plazovi, ki se vale z mnogih pokve* čenih in še od hišnih lastnikov pozabljenih streh. Ti plazovi so se sicer včeraj že ne* koliko unesli, so pa bili še vendar največ* j a senzacija — vsaj za tiste, ki so jih ču* tili na lastni koži. Saj veste, da takšna plo* ha snega, ki se vsuje človeku za vrat ni karsibodi ter vsak po takšni katastrofi, vsaj preklinja hudiča, če ne zahvaljuje bo* ga,, da ni bilo hujšega. Res, to niso šale, nego skoraj pretresljive stvari so, saj tak* šen kup snega pošteno pretrese vsakogar, včeraj je pretresel celo goro v obliki nad* stotne Ljubljančanke; kar sesedla se je, pa ne zaradi strahu, nego ker je začutila na sebi težo, pa so jo obšle kljub vsemu slad* ke slabosti. Zadnjič je tudi sneg treščil pred naš tramvaj in da ni kaj takšnega mala reč, nam dokazuje kapitulacija tram* vaja-oroslona, ki se vendar ne ustraši vsa* kega mačka — tramvaj kratkomalo ni mogel naprej, a se je revež vsaj nekoliko odpočil po hudih dirkah.
Končno moramo ugotoviti, da se včeraj ni nič zgodilo, če se je, bodo pa itak dru* gi ugotovili. Upamo pa, da vam je že te »katastrofe« dovolj — in post je, nikar ne I pozabite!
največje ugodnosti pri nabavi znamk, posebno jim pa koristi s strokovno izobrazbo. Agilni blagajnik g. dr. Schiffer je poročal o društvenih financah, ki so prav ugodne in se je gotovina celo zvišala, čeprav je odbor izdal prav veliko vsoto za knjige in časopise.
Predsednik g. dr. Grasselli se je z daljšim govorom zahvalil blagajniku kot izvrstnemu gospodarju in vzornemu odborniku, ki je pravzaprav duša društva, nato so pa zborovale! na predlog direktorja g. dr. Zar-nika odboru soglasno izrekli zahvalo. Pri volitvah se je g. dr. Grasselli moral udati splošni želji in je zopet sprejel predsedniško čast, češ, ker je podpredsedniško mesto sprejel pravi klasični filatelist glavar g. Delcott in obljubil zastopati preveč zaposlenega predsednika, soglasno so bili pa izvoljeni tudi g. dr. Schiffer za blagajnika, 'prof. Marne za tajnika, g. Primožič za knjižničarja in g. Pole za upravitelja krožka za menjanje znamk. V daljšem govoru je slikal predsednik krizo v filateliji, vendar pa upa, da se bo dvignila veljava jugoslovanskih znamk tudi na svetovnem trgu, saj največji inozemski strokovnjaki smarajo Jugoslavijo poleg Anglije za naj-solidnejšo državo, ki ne špekulira z izdajanjem raznih nepotrebnih serij znamk na račun filatelistov, kakor skoraj vse druge države, kar je krivo, da se je ohladilo zanimanje posebno za zbiranje novih znamk. Po občnem zboru so zborovalci igrali tombolo, ki jih odbor prireja na vseh sestankih, in tudi topot so srečni falitelisti dobili prav lepe in tudi dragocene dobitke, ki je bila med njimi tudi redka hanoveranska znamka na celem pismu. V prijateljskem razgovoru tega res demokratičnega društva, ki združuje vse sloje, so navzoči konstatirali, da je v Ljubljani še mnogo zbiralcev, ki imajo velike zbirke, a so zanemarjene in nest rokovnjaško urejene, da nimajo prave vrednosti, zato naj pa postanejo društveni člani, da se strokovno izobrazijo in postanejo pravi filatelisti, starši in vzgojitelji naj pa mladino opozore, naj hodi na nedeljske sestanke v Narodno kavarno, kjer jih najboljši strokovnjaki pouče o vsem potrebnem, saj filatelijo priporočajo vsi pedagogi In jo v nekaterih državah uvajajo celo v šole, ker je važna zlasti za zgodovino in zemljepis.
]  Pristopajte k Vodnikovi družbi
KOLEDAR. Danes: Ponedeljek, 23. februarja 1931, katoličani: Cudomil, pravoslavni: 10. februarja, Peter.
DANAŠNJE PRIREDITVE Drama: Trije vaški svetniki. A. Opera: Zaprto.
Kino Matica: >Vihar na Montblancuc
Kino Ideal: -Nezvesta«.
Kino Ljubljanski dvor: »Ekspres št. 317.
Predavanje za vajence ob pol 19. v Mestnem domu. Predava dr. Joža Bohince o socialnem zavarovanju.
DEŽURNE LEKARNE.
Danes: Bahovec, Kongresni trg; Ustar, Sv. Petra cesta; Hočevar, Spodnja Šiška.
Iz gledališke pisarne
DRA3H
Ljubljanska drama vprizori dre vi ob 30. uri »Tri vaške svetnike« za red A.
Prvi nastop požrtvovalnih članov prostovoljnega gasilnega in reševal nci*<* društva v Ljubljani na dramskem odru bo jutri v torek dne 24. t. m. VprizoriLi bodo Finžgarjevo narodno igro »Divji lovec« v režiji g. Smerkolja. Vse vloge karajo dni* štveni člani.
Izvirna hrvatska drama na našem odru. V četrtek 3b. t. m. bo v naši drami premijera drame »Gospoda Glembajcvi«, ki jo je napisal zagrebški dramatik Miroslav Krleža, poslovenil pa g. Hran Albrecht. Trodejanska drama je zajeta iz življenja zagrebške patricijske rodbine. To izvirno hrvatsko delo je zrežiral naš režiser dr. Branko Gavella, v posameznih vlogah pa nastopajo naše najboljše dramske moči. Premijera se vrši za abonma red K. OPERA
V torek se poje v naši operi priljuh* ljcna Verdijeva opera »Rigoletto« z g. Pri* možicem v glavni in naslovni vlo«;i. Rig«^ Ietto je brezdvoma najboljša kreacija od» ličnega našega baritonista. V vlogi G i Ide pa gostuje gospa Obervvalderjeva iz Dom* žal, ki je imela pri prvem nastopu v naši operi začetkom meseca decembra lanskega leta ravno v tej vlogi prav lep uspeh. Ost** la zasedba običajna. Predstava se vrši /a red B.
Marij Šimenc — fpsi naše opere. V četrtek, dne 26. t. m. nastopi v naslovni vlogi Wagnerjeve opere Lohengrin gospod Marij Šimenc poslednjikrat pred svojim odhodom v Nemčijo. Po enomesečnem hi* vanju v Nemčiji bo po povratku absolvi* ral še ostala gostovanja, (četrtkova predstava Lohengrina je za red D.
Gostovanje Hudožestvenikov v Ljub; Ijimi. Prva predstava bo v petek dne 27. t m. Hudožestvemki vprizore eno najbolj* ših komedij slovanskih literatur. Gogolje* vega Revizorja. V glavnih vlogah nastopi* ta slavna Hudozestvenika Pavlov in Grcče* va. Med ostalim ansamblom je več naših starih znancev izza prejšnjih gosto\anj Hudožestvenikov. Hudožestveniki gostuje* jo stalno v Beogradu, imajo pa tudi večje turneje po vseh mestih Evrope. Za gosto« vanje veljajo zvišane operne cene. Pred* prodaja pri dnevni blagajni v operi.
Zračni promet med Evropo in Ameriko
Med največjimi letalskimi podjetji sveta je prišlo ob sodelovanju večjih evropskih in ameriških bank do sporazuma glede načrta organizacije zračnega prometa med Evropo in Ameriko, ki naj bi se razvil na čisto novi podlagi. V ta namen se je ustanovila Zeppelinova družba in osnutek mednarodnega podjetja za zračni promet med Evropo in Ameriko je bil že preložen meddržavni trgovski komisiji v VVashingtonu. V tehničnem pogledu imata glavno besedo Jerome Hunsaker in dr. Eckener.
Načrt je izdelan do najmanjših podrobnosti na tri leta in nanaša se na zračni promet med poedinimi deli sveta, v prvi vrsti med Evropo in Ameriko. Za redno zračno zvezo bodo skrbeli deloma Zeppelini, deloma pa drugi zrakoplovi in aeroplani, pri katerih bo za varnost potnikov tako dobro poskrbljeno, da bodo nesreče skoraj izključene. Podjetje se bo oziralo na vse potrebe potujočega občinstva, zlasti pa na cene. Prva tri leta bo treba plačati za polet iz Amerike v Evropo ali nazaj 1000 dolarjev, pozneje se bo pa voznina znižala na 750 dolarjev. Podjetje upa, da se bo investirani kapital obrestoval s 6%. Polet, ki ga pripravlja letos dr. Eckener v Južno Ameriko, naj bi bil nekak uvod v reden zračni promet med Evropo in Ameriko. Hunsaker je omenil, da pomeni triletni načrt zanimivo novost za Zeppelinov promet med Evropo in drugimi deli sveta. Toč-nejših podatkov v tem pogledu še ni. Ve se samo toliko, da bo najprej uvedena redna zračna zveza med New Yorkom in Londonom.
Nova  sokolska   brošura   o   dr. Oražnu.
Ob 10-letnici smrti prvega staroste uedi-ajenega jugoslovenskega Sokolstva dr. «1r. Ivana Oražna bo izdala Jugoslovenska sokolska matica v Ljubljani v svoji »Sokolski knjižnic-ic brošuro, kd jo je o pokojniku napisal br. Jakob Jesih. Gena 3 Din. Dolžnost veeh društev je, da izvrše zlasti še med članstvom obširno kolportažo re brošurice, da se tudi mladina seznani z deli velikega pokojnika.
Novo predsedstvo ruskega sokolstva tvorijo starosta: A. S. Gifciokij, bivši starosta Sokolstva v Rusiji, namestniki: Nikolaj Manohin, Viničvk, Mazerovskij, Ostrogorskij in Bokelič-ščikovskij, načelnik: Nikoja Manohin. načelnica Birjulina, nrosvetar Viničyk, tajniki Mazerovskij, Ja-novskij in Saljkov. člani predsedstva brez ronkcije: MahajJonko, Gejm. Svjetozarov JpttKMfc Baranov. BeJJgovAkiJ in Orabovsidi.
Stev. 43
>S L O V E N S K I  NARODv, due 23. februarja 1931
Stran S
Dnevne vesti
Železničarji
in tobačni trafikanti
Občni zbor Podpornega društva železniških uslužbencev in upokojencev ter Udruženja tobačnih trafikantov
— Pozdravni večer poslaniki, dr. Kra-merju v Pragi. V domu SIA v Prag. je priredila češko&lova6koju§oslove,.yka kiga v Pragi v četrtek pozdravni v^čer nagemu poslaniku dr. Albertu Kramerju. >H čeru so se zbrali mnogi pr'jaiel;i Jugoslavije 3n pa jugoslovenska kolon ja v Pragi. Podpredsednik praškega odbora 'ige dr. Paul je v prisrčnih besedah pozdrav.!1 poslanika in mu želel obilo a^pehov na tem važnem mestu. Poslanik dr, Kramer se je zahvalil za pozdrav in ltja Vi!, da hoče z največjim veseljem posvet,:; vso sile delu za blagor obeh narodov. Kot predsednik Jugoslovenako-češkoslovaške lige v Izubijani pozna dobro uspehe vztrajnega prizadevanja praške lige, pozna pa tudi težkoče, kd jih je morala v svojem delovanja premagati. Za medeeb jjno spoznavanje obrh narodov bo treba še mnogo sistematičnega in praktičnega dela. Praska liga je delovala vedno aitenntičneje kn zato je bila pionirjem češkoslovaško jugoslovenskega zbLižanja v Jugoslaviji vzor. Poslanik dr. Kramer je omenjal nadalje važnost trgovske pogodbe med obema dr žavama, ki bo začetek naših še ožjdn stikov. Ponovno se je zahvalil za prisrčen sprejem in izjavil, da mu je bilo imenova nje za poslanika v Pragi v največjo ra dost. Oficijelnomu delu večera je sled;! koncertni in družahni.
— Ne ovirajte poslovanja banske up a-ve!   AA.   Kraljevski   banski   ap»ravv< prihajajo neposredno od  raznih st-iui (korpo-raeij,  privatnikov   itd.)    števiUo: prošnje, mesto, da bi se te vlagale pri pristojnih županstvih    oziroma    sresk:h naeelstvih. Radi   tega   načina   vlaganja   prošenj ze-i trpi  hitrost v poslovanju  kraljevske banske uprave, ker je treba prošnje pošiljati občinam,  oziroma   sreskim   načrU>tvom v iTrjavo in posredovanje    Na ta način se trati dragoceni čas tn pri pronica ustvar ja nevolja radi počasnosti poa!.-var.ja kra Ijevske  banske  uprave.     Dn   s«  bi mogio d**lo   pospeši t.i   in   poneosta ejt*. opczar jajo  prizadeti,  da eventualne  prošnje vlagajo  pravilno opremljene   [nŠt&Ačn*m potom, t j. preko pristojnih iu&aoVev, ozi roma sreskih načelstev.
— Z naše univerze. Rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani razpisuje mesto kontraktualnega asistenta pri stolici za vodne zgradbe v institutu za gradbeno inženjerstvo. Prosilec mora imeti diplomo inžeDJerja gradbene stroke. Prošnje je treba vložiti do 1. marca.
— Tolmač španskega in madžarskega jezika. Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo učitelja na osnovni šoli v Zgornji Šiški Frana Berdena tolmačem za španski in madžarski jezik pri deželnem sodišču v Ljubljani.
— Iz državne službe. Imenovani so: pri finančni direkciji v Novem Sadu za finančnega tajnika finančni tajnik finančnega inspektorata v Kosovski MitrovieS Anton Gunde, za pomožnega monopolske ga kontrolorja pri tobačni tovarni v Liub-Ijani strokovni monopolski pripravnik Martin Oblak, za pomožnega monopolske-ga oficijala v tobačni tovarni v Ljubliani manipulathrni monopolski pripravnik Alojz Novak; vpokojena sta davčni kontrolor v Radovjjiei Viljem Kobal in računski kontrolor zetske finančne direkciji v Podgorje i I>i n k o Tore.
— Sprejem gojencev v pehotno podčastniško šolo. IV. pehotna podčastniška šola kraljice Marije v Zagrebu sprejme 1. maja večje število gojnecev iz civilnega prebivalstva in vojsko. Pravico do sprejema imajo v>3i dovolj pismeni mladeniči od 17. do 21. leta. Podrobnejša navodila dobe interesenti pri občinskih upravah, na orožniških postajah, pri vojaških okrugih, pri vseh pehotnih polkih ter pri šolskih nadzornikih  in učiteljih.
— Taks je oproščeno Podporno društvo slepih  v  Ljubljani. .
— Elektrifikacija savske banovine. Prva naloga udruženih električnih central v izvedbi velikega elektrifikacijskega načrta v savski banovini je, da zgradi glavne vode; s tem je mišljen v prvi vrsti vod Zagreb-Koprivnica-Virovitica, ki bo vezal Podravje. Prvi lokalni vod je bil otvorjen v soboto zvečer, to je vod Zagreb-Kustoš i ja-Vrapče-Stepnjevec- Podsused, dolg je okrog 10 km skozi Kustošijo in Vrapče v Stenjevcu pa 14 km ter sega do Podsuseda. S tem so dobila naselja na zapadu Zagreba elektriko. Priključenje struje v novi električni vod se je izvršilo svečano ob udeležbi zastopnikov občin, industrijcev in udruženih električnih central.
— Koncert pevskega zbora UJU v Zagrebu, Pevski zbor TJ JU je postal zadnje čase zelo agilen in njegove zasluge za širjenje ljubezni do lepega petja so vedno večje. Po mnogih koncertih v naši ožji domovini in v inozemstvu piiredi v torek
3. marca pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije koncert sodobne slovenske vokalne glasbe v Hrvatskem glasbenem zavodu v Zagrebu. Dirigiral bo g. Srečko Kumar.
— Nalezljive bolezni v dravski banovini v preteklem letu. Od 1. januarja do 31. decembra 1930 je bilo v dravski banovini 1599 primerov davice, 42 nalezljivega vnetja možganov, 283 dušljivega kašlja, 234 šena, 56 krčevite odrevenelosti, 231 tifuz-nih bolezni, 152 griže, 1060 škrlatinke, 1690 ošpic. 21 vraničnega prisada, 4 otroc-niške vročice in 4 oderevenelosti tilnika. Davica je zahtevala lani 160 žrtev, nalezljivo vnetje možganov 14, dušljivi kašelj 5, šen 9. krčevita odrevenelost 20, tifuzne bolezni 18, griža 25, škrlatinka 84, ošpice
4, vranični  prisad 1 in otročniška vročica 1.
— 50. redni občni zbor Savinjske posojilnice v Žalcu, reg. zadruge z neomejeno zavezo, bo dne 1. marca 1931 v zadružni pisarni. V vabilu je bilo pomotoma rečeno *z omejeno zavezo<. 1
— Opozorilo zidarskim podjetjem. Zidarski mojstri često niso na jasnem o dolžnosti prijave svojih delavcev v zavarovanje. To se dogaja zlasti pri takozvanih gradnjah v hlastni režiji«. Zato opozarja okrožni urad za zavarovanje delavcev, da se po določilih § 18 zakona o zavarovanju delavcev smatra za delodajalca pri gradbenih delih pooblaščenega pre-uzemnika-obrtnika, t. j. zidarskega mojstra, pod čigar firmo se dela vršijo. Vsled tega določila mora prijavljati delavce v zavarovanje ter voditi predpisane mezdne zapiske le zidarski mojster, ne pa naroči-telj stavbe, brez ozira na to, kdo prizadetim delavcem izplačuje zaslužek. Za plačilo prispevkov pa jamči poleg zidarskega podjetja tudi naroči tel j stavbe.
— Rezervni oficirji, člani Zveze rezervnih oficirjev v Ljubljani, se vabijo, da se udeleže rednega zbora Zveze, ki bo v torek, dne 24. februarja 1931 ob 20. v društvenem lokalu v Kazini v Ljubljani, Kongresni trg l-II. nadstropje. Dnevni red običajen. Eventuelne predloge za zbor naj člani prijavijo pismeno Zvezi pet dni pred zborom. Zbor je sklepčen, če je prisotnih najmanj ena tretjina članov. Ako ob napovedanem času ni zbranih toliko članov, se vrši zbor pol ure kasneje brez ozira na število navzočih. — Zveza rezervnih oficirjev v Ljubljani.
— Zakon o izvršbi in zavarovanju. < Izvršilni postopnik). Cena broš. Din 60.—, vez. Din 72.— ;poštnina Din 2.—. Kot 47. snopič zbirke zakonov je izdala Tiskovna zadruga Zakon o izvršbi in zavarovanju. Zakonu je pridejano obširno stvai'no kazalo. Na knjigo opozarjamo vse strokovnjake. Naroča se pri založnici Tiskovni zadrugi v Ljubljani.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno in nestanovitno vreme. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države obiačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 15, v Beogradu 10, v Sarajevu 9, v Zagrebu in Skoplju 8. v Mariboru 4.6, v Ljubljani 3.8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 757.8 mm, temperatura je znašala 1.4.
— Ante Dukić: Pogledi na život i svet. Druga izdaja (v cirilici). V založništvu knjigarne Geee Kona v Beogradu je izšla te dni v lepi opremi druga izdaja tega dela. Cena 20 Din.
— Na poti iz bolnice ga je doletela smrt.
V soboto zvečer so našli na cesti Zagreb-Karlovec pri Remetincu mrtvega š. Crn-čeviča, delavca iz Sesvetske Sopnice. Crn-čevič se je vračal iz bolnice, kjer je bil na zdravljenju, šel je peš, da bi si poiskal delo, pa ga je zadela kap.
— Samomor. V Varaždinu je v petek zvečer trgovski potnik Av. Reiter izpil v samomorilnem namenu večjo količino ocet-ne kisline. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je ponoči umrl. Vzrok samomora ni znan.
— Po desetletjih najdena žrtev zločina.
V hiši Jankulova v Pančevu so našli pri prekopavanju tal človeško okostje. Komisija je ugotovila, da je okostje ležalo v zemlji okrog 40 let, je mlajšega moškega, ki je bil udarjen po glavi, nato pa še ustreljen s puško.
— Uboj. V vasi Zdenci pri Brodu na Savi je pretekli teden Pero Cotič ustrelil v pretepu kmeta štefančiča, ki je med prevozom v bolnico podlegel težkim poškodbam.
— Smrtna nesreča slovenskega rudarja v Franciji. V boulanškem rudniku v Franciji se je pred dnevi smrtno ponesečil slovenski rudar Jože Smuk, doma z Vrhnike.
— 841etni Don Juan. Posestnik Dujan Knežević iz Paklenice pri Obravcu je bil kljub svojim 84 letom znan kot velik prijatelj ženskega spola. Imel je ljubavno razmerje s svojo snaho in z njo tudi otroka. Ko se je nedavno oženil njegov najmlajši sin, je začel nadlegovati tudi njegovo ženo, 221etno Stojo. Pretekle dni je bil zopet pri Stoji in ji prigovarjal, naj se mu uda. Ker ni šlo zlepa, je poskušal * silo. Stoja je pa pograbila sekiro in oplazila z njo nadležnega starca tako močno po glavi, da je bil takoj mrtev.
— Morilec zakoncev Gajdek prijet. —
Poročali smo o strašnem zločinu, ki je bil izvršen v Velikem Bečkereku. Neznani zločinci so vdrli v gostilno zakoncev Gajdek, umorili gostilničarja in njegovo ženo ter s plenom 100.000 Din pobegnili. Oblasti so začele seveda takoj zasledovati zločince. O umoru so vsi beograjski listi obširno poročali, vest o strahovitem zločinu so pa posneli tudi rumunski listi. To je pripomoglo oblastim, da so zločinca aretirali. Te dni se je namreč oglasil v Temesvaru v neki tamošnji banki zamazan in razcapan cigan, ki je hotel menjati dinarje. Imel je 35.000 Din. Ravnatelj banke Sehvvarz je čital v listih o strahovitem zločinu in ker se mu je zdel cigan sumljiv, ga je vprašal, od kje je. Cigan je dejal, da je iz Velikega Bečkereka. To je ravnateljev sum še povečalo in obvestil je policijo. Cigana so prijeli. Dejal je, da se piše Ilija Stan in priznal je zločin. Pri umoru je sodeloval neki njegov tovariš, ki ga je pred banko v Temesvaru čakal, a je takoj pobegnil, čim je zagledal policijo, ki je poslopje obkolila. Rumunske oblasti so Stana izročile našim oblastem.
— Smrtna nesreča na lovu. V Bjelini v Vojvodini se je te dni pripetila na lovu težka nesreča, katere žrtev je postal mladi in premožni posestnik šerif beg Pašič, Paši č je odšel na lov, v gozdu je pa hotel preplezati plot, ki je mejil dve lovišči. Ko je lezel čez plot, se mu puška sprožila in mu je ves naboj udaril v glavo. Nesrečnež je bil takoj mrtev.
PRI ZDRAVNlmj"
— Milostiva, to ni nič hudega. Pijte nekaj časa samo vodo in kopajte se vsak dan.
- Vidiš, možiček, gospod doktor mi svetuje, naj grem v kopališče.
Iz Ljubljane
—Ij Prihod slavnega francoskega admirala Gepratta v Ljubljano. Drevi ob 23.30 prispe z orijentekspresom v Ljubljano slavni francoski admiral Gepratt, ki je ua poti v Beograd. Na Rakeku ga sprejme delegacija bivših vojkov svetovne vojne pod vodstvom polkovnika Uro še vi ca. Delegacija se je pripeljala iz Beograda. V Beogradu prirede slavnemu vojskovodji in velikemu prijatelju Jugoslavije veličasten sprejem.
_lj Seja občinske uprave. 25. t. m. v
sredo ob 17. se bo vršila v mestni dvorani redna javna seja občinske uprave ljubljanske. Na dnevnem redu so poleg naznanil predsedstva in odobrenja zapisnika zadnje seje poročila finančnega odseka, poročila gradbenega odseka, poročila per-sonalno-pravdnega odseka in volitev upravnega odbora Mestne hranilnice. Po javni se bo vršila tajna seija.
—lj Proslave 801etnice p. Hugolina Sattnerja v Ljubljani. Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske proslavi 801etni-co odličnega in velezaslužnega slovenskega skladatelja p. Hugolina Sattnerja na koncertu, ki se bo vršil v četrtek, dne 12. marca v veliki unionski dvorani. Pevski zbor bo izvajal slavljenčevo kantato Oljki za soli zbor in orkester, ki je bila leta 1914. prvič izvajana z ogromnim uspehom na treh zaporednih koncertih ljubljanske Glasbene Matice. Dne 18. marca pa bo koncertriral v Ljubljani pevski zbor »Maribor« iz Maribora, ki bo izvajal Sattner-jev oratorij Vnebozetje B. D. Marije. Podrobnosti o obeh koncertih bomo javili.
—lj Sv. Petra nasip skladišče snega. Ta nasip je sicer precej širok med frančiškanskim in mesarskim mostom, vendar pa je postal te dni preozek, ker dovaža-jo nanj sneg skoraj vsegi mesta, kolikor ga ne zmečejo v Ljubljanico na Marijinem trgu. Sneg se od dne do dne vedno bolj kopiči ter kopni, nihče ga ne spravi v Ljubljanico, odlagajo ga v veri, da bo pač skopnel. Seveda bo skopnel, saj že kopni, cesta bo zaradi tega kmalu povsem ped vodo in če bodo še do vazal i nekaj dni to blago, dohod do nabrežnih hiš ter prehod po nabrežju sploh ne bo mogoč. Čiščenje ene ceste na škodo druge, vendar ni pametno.
—lj Občni zbor Zveze gostilnicarskih zadrug v Ljubljani. V sredo 25. t. m. ob 10. se bo vršil v prostorih predsednika g. Frana Kavčiča, Privoz št. 4, XXI. redni letni občni zbor Zveze gostilnićarskih zadrug v Ljubljani. Po občnem zboru Zveze bo ob 1. občni zbor gostilničarske Samopomoči, potem se bodo pa vršila posvetovanja o propagandi akcijske družbe za zgradbo pivovarne slovenskih gostilničarjev.
—lj Drž. konservatorij v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 1. marca t. 1. v Filhar-monični dvorani I. javno produkcijo svojih gojencev. Kot sklepna točka se bo izvajala Havdnova simfonija v d-duru pod vodstvom gojencev drž. konservatorija. Dirigirali jo bodo: Lipovšek Marijan, Miiller Gustav, šivic Pavel in šušteršič Vinko. — Začetek produkcije bo ob pol 11. uri, konec ob 12. uri. Sedeži po 10, 6 in 4 Din. se bodo dobivali v predprodaji v Matični knjigarni v Ljubljani.
—lj Vse nameščence opozarjamo na važno socialno predavanje, ki ga bo imel drevi ob 20. uri v salonu restavracije ^Pri Levu« na Gosposvetski cesti g. dr. Janko Vrančič. Na predavanju, katerega priredi Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev bo predaval o osnutku novega zakona o socijalnem zavarovanju. Vstop prost.
—lj Krajevni odbor Rdečega križa v Ljubljani bo imel v sredo dne 4. marca ob 18. uri redni letni občni zbor v damski sobi kavarne »Emona«. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor.
—Ij Parne pekarne F. Dolinar na Poljanski cesti ne vodi g. Dežman, kakor smo v soboto pisali pod sliko poslovnega odbora kuharske razstave, temveč lastnik g. Franc Dolinar sam, g. Dežman pa vodi le slaščičarno.
—lj Morilec Lakner. Proti morilcu župnika Ivanu Lakner ju so se nagrmadili še mnogi drugi delikti in je preiskava v vseh podrobnostih že zaključena, toda Lakner je osumljen še mnogih drugih zločinov, o katerih zaradi preiskave ni mogoče poročati. Lakner dopoldne še ni bil izročen deželnemu sodišču. V policijskem zaporu je Lakner popolnoma miren.
—lj Najdena je bila zapestna urica, znamke »Festa« že pred 6 tedni na Vodnikovi cesti v bližini cerkve sv. Jerneja v Šiški. Kdor jo je izgubil, jo dobi pri Francu Simončiču v Šiški, černetova ulica št. 6.
Nova obsojena
na pet let
V soboto je bila porotna obravnava proti Ruženi Novi v Pragi končana. Štiri glavna vprašnja so se nanašala na zločin ugrabitve otrok, peto vprašanje pa na zločin nagovarjanja h krivemu pričevanju. Med porotniki so bile tudi štiri ženske. Po kratkem posvetovanju so porotniki potrdili vprašanje glede ugrabitve štirih otročičev in prigovarjanja h krivemu pričevanju. Na vseh šest vprašanj so odgovorili vsi porotniki trdimo.
Na podlagi krivdoreka je bila Ru-žena Nova obsojena na 5 let težke ječe, poostrene s postom vsakega četrt leta in v povračilo sodnih stroškov. Kazen bi bila strožja, da obtoženka n! deloma priznala svojega zločina. Predsednik jo je dal takoj odvesti v ječo. ker se je bilo bati, da bi pobegnila.
SEDANJI CAS — Kakšen Čas je, če rečem: vidim?
— To je, to je ...
— No, če smo rekli: videl, sem vola, je bil pretekli čas. Kakšen čas pa je, če rečem, vidim vola?
— To je sedanji čas, gospod učitelj.
Ljubljana, 23. februarja.
Včeraj je imelo Podporno društvo železniških uslužbencev in upokojencev redni občni zbor. Društvo obstoji že 52 let, je torej eno najstarejših naših društev, obenem pa tudi eno najmočnejših, kar dokazuje včerajšnji občni zbor. Druži v sebi delavce in uradnike, vse brez razlike, ker je po pravilih lahko član vsak stalen ali tudi začasen železničar moškega ali ženskega spola, bodisi nastavljenec ali delavec. Namen društva je izplačevati svojcem umrlih članov posmrtnine.
Društvo je imelo koncem 1. 1930. 13.091 članov, v istem letu jih je pristopilo 2o0, umrlo 119, 30 jih je pa bilo črtanih.
Društveno premoženje znaša 1,869.444 dinarjev 8 par, lanskoletni prirastek premoženja 296.645.46 Din. To so vsekakor impozantne številke ter je društvo lahko z gospodarskim stanjem po pravici zadovoljno.
Lanski občni zbor je poveril odboru več nalog, ki bi jih naj izvršil do letošnjega občnega zbora. Med temi je odbor izdelal statistiko o umrljivosti članstva. S tem so ugotovili, da umira največ železničarjev v starosti od 60—70 let. Nekateri pa seveda dožive visoko starost še prav čvrsti in zdravi. Tako je tudi prisostvoval občnemu zoo-ru 85 letni železničar Jager, ki ga je predsednik posebej pozdravil. Društvo je poslalo v Beograd deputacijo, da se zopet uvede uradno odtegovanje članarine pri članih-železničarjih, vendar brez uspeha. Tudi intervencija pri finančni direkciji, da bi se odtegovala članarina upokojencev pi i i: -plačevanju pokojnine — ni imela uspeha. Na lanskem občnem zboru se je tudi predlagalo, da bi društvo navezalo stike z društvom ^Vzajemnost« in mariborskim pod> pornim železničarskim društvom v "svrho združitve teh društev v eno; odbor je dopisoval z omenjenima društvima, ki pa nista pokazali umevanja za kooperacijo. In končno je bila še odboru poverjena na'oga, da proda društveno zemljišče, obstoječe iz 5 parcel pri artiljerijski vojašnici. Ker je knjižna vrednost tega zemljišča le 3500 Din, faktična pa 200.000 Din ter še vedno raste, je odbor prišel do prepričanja, da je bolje zemljišče še obdržati ter se ga proda šele tedaj, ko se bodo priglasili ugodni ponudniki.
Odbor ovih sej se je vršilo 11, od teh ena ni bila sklepčna.
Člani so aktivni železničarji in upokojenci, in sicer 3206 upokojencev in 9885 aktivnih železničarjev. Upokojenci se dele na 4 oddelke: 1. 27 članov, ki plačujejo po 3 Din članarine na mesec; 2. 1293 članov po 3.50 Din; 3. 1780 članov po 6 Din in 4. 106 nad 40 letnih članov, ki so prosti plačevanja članarine.
članarina in posmrtnina se določa vsako leto na občnem zboru in se letos ni iz-premenila, redna članarina letos je 6 Din na mesec, posmrtnina se pa izplačuje svojcem v najvišji določeni vsoti, ki je zdaj 4000 dinarjev, ako je bil umrli vsaj 4 leta član ter zadnje tri mesece ni zaostal s plačevanjem članarine. V 1. letu članstva se izplača četrtina od določene vsote podpore, v 2. polovica, v 3. pa tri četrtine.
Po poročilih funkcijonarjev je bil podan odboru soglasno absolutorij, nakar so se vršile volitve. Izvoljen je bil stari odbor: predsednik Jos. Kitek, tajnik Iv. Lipovšek, blagajnik Iv. Safošnik in 3 namestniki, 2 preglednika in 6 odbornikov.
Pri slučanostih se je sklenilo, da se izplača posmrtnina svojcem treh umrlih večletnih članov, ki so zaostali dolžni na članarini, nakar je bil občni zbor zaključen.
*
Tudi trafikanti imajo svojo organizaei* jo, to je strokovna organizacija, katere na» men je, da zastopa in ščiti interese svojih članov, stremi za vsestranskim izboljša« njem socijalnega položaja trafikantov, ki je vse prej kot rožnat. Organizacija je bi-la ustanovljena 1. 1916.
Včeraj so imeli trafikanti redni občni zbor v restavraciji Llovd, na katerega sta poslali tudi zagrebški organizaciji svoja delegata in sicer za Udruženje malih pro* dajalcev tobaka, tajnika Jurija šena, za Savez samostojnih trafikantov pa Savo Akika.
Zobčnega zbora so bile odposlane po* zdravne brzojavke. Nj. Vel. kralju, mini? strskemu predsedniku .finančnemu mini* strstvu, upravi drž. monopolov, tvornici Golub itd.
V preteklem poslovnem letu je odbor interveniral za mnoge zadeve, ki se tičejo zboljšanja gmotnega položaja trafikantov, na pristojnih mestih in sicer v mnogih primerih z uspehom. Tako je organizacija med drugim dosegla, da ne sme nihče dru* gi razen trafikantov prodajati taksnih vrednotnic. Dalje se je oprostilo trafikan* te plačevanja gremijalnih doklad (za Tr= govski dom). Pri zidanju kioskov v Ljub* ljani se bo mestno načelstvo odslej vedno oziralo na interese trafikantov, da se ne bo škodovalo obstoječim trafikam z nepo* trebnimi novimi trafikami. Organizacija je tudi intervenirala pri monopolski upravi, da se odpravijo vsi nedostatki pri mono* polskih izdelkih, zaradi katerih so bili tra-fikanti večkrat oškodovani. Nekatera podjetja so si nabavila stroje za frankiranjc dopisov, s čimer so trafikanti prizadeti, j Organizacija je storila tudi v tem pogledu vse, da bi ne trpeli interesi trafikantov, toda tu se ne da nič doseči. Kolodvorske trafike se razpisujejo glasom zak. naredbe vsako leto ponovno ter imajo kolodvorski trafikanti zaradi tega negotovo eksistenco: organizacija je napravila tudi v tem poglc= ' du potrebne korake. Organizacija je tudi »
posredovala na pr >t<>jnih mestih. da se prodaja vžigalic dovoli samo trafikantum. Te dni izdelujejo v Beogradu novi inono* polski zakon. Organizacija je poslali zaradi tega v Beograd svojega delegatii. ( >r« gani/aeija srrenii /a tem, da bi naj bil po nove mrnonopolskem zakonu vsak trati* kant član .svoje organizacije. Tudi druge or» gani/acije v državi so poslale svoje dele« gate v Beograd.
Organizacija ima 4>2 rednih člano\ jrj 7 častnih. V preteklem letu >c ie članstvo pomnožilo za ho in to v največji meri po zaslugi poverjenika /a Jesenice, g. Nik<»-! a vč iča. Umrli so pa trije elani. Vršilo se je 5 rednih odborovih sej. odposlalo se je pa 520 do puso v.
Blagajniško stanje je skromno, kar je umljivo. saj organizacija nima drugih do* hod kov kot članarino, poleg tega pa odbor to/i. da so mnogi elani zaostali na članari* ni kot je pač običajno pri mnogih strokov* nih organizacijah. Blagajniško poročilo iz* kazuje v preteklem letu 22.0°2.34 Din do* hodkov, izdatkov 30.6o4.99 Din, prebitek znaša torej 1427.AS Din, ki je obenem. ra» zen pisarniškega inventarja, tudi organi/1* eijsko premoženje.
Odboru je bil podan soglasno absolu*-torij.
V upravo je bil izvoljen stari odbor, predsednik Beline Franc, tajnik Peče Adolf, blagajnik Restttk Vinko in 1 namestnik, 2 preglednika računov in r> odbornikov.
Nadalje je občni zbor sprejel spomeni* co organizacije, ki bo odposlana banski upravi, finančnemu ministrstvu in upravi državnih monopolov, v kateri se ugotavlja, da se jc položaj trafikantov v preteklem letu znatno poslabšal in sicer zaradi usta* navijanja trafik, ki jih nava-dno dobivajo boljše situirani interesenti; dalje so za tra* fikante zelo težko breme davki na zelo nizko provizijo prodanega blaga, teh bremen pa trafikanti seveda ne morejo preložiti na kupce kot jc to mogoče trgovcem; dohodki trafik padajo, dočim sc življenske potrebščine niso pocenile, stanovanja pa so se celo podražila. Zaradi tega — glasi spomenica — je sprejel zbor naslednjo re* solucijo:
1. Ustanavljanje trafik naj se omeji na stvarno potrebo, pod nobenim pogojem pa se naj trafike ne otvarjajo v javnih in samoupravnih poslopjih (poštah, na sodiščih, bolnicah).
2. Provizija za prodajo monopolskih predmetov se naj zviša na S odst., ali pa vsaj na 6 odst., a naj se v tem primeru ukinejo vsi davki na monopolsko blago.
3. Cestni davek (kuluk) se naj za trafi* kante odpravi, ker so isti večinoma roč* nega dela nezmožni, med njimi jih jo mnogo vojnih žrtev, ki že itak izgube in* validnino, kar je za nje že občuten davek.
4. Uvede naj se obvezno včlanjenje vseh trafikantov v njih organizacijo. Dovolijo naj se tudi kreditne zadruge, da se orno* goči trafikantom kredit, ki jim je potreben za obratni kapital, kar bi bilo rudi v prid monopolski upravi ter državi.
Pri slučajnostih je predsednik predlagal, da se zviša članarina od 5 na 10 Din mesečno, ker organizacija stoji in pade lc eda* no s članarino, kar je bilo sprejeto. Člani so še podali nekaj predlogov glede plačevanja članarine in podobnih finančnih zadev, ki so bili večinoma sprejeti, nakar je predsednik s primernim nagovorom na prisotne zaključil občni zbor.
Vremenski pregled
Zimski sport v Sloveniji kar nima sreče. Vreme se noče z njim sprijazniti. Lani je bilo tako in letos ni mnogo boljše. Na ža* lost ni pričakovati, da bi bilo v bodoče boljše, zakaj vremenska spremenljivost je na Slovenskem zelo velika, posebno v zim* ski dobi. Preblizu smo morju, preblizu Sredozemskemu predelu, kjer gospoduje rudi pozimi velika toplina. Kakor hitro se vremenska situacija s potujočimi depresi* jami tako naključi, da potegne depresijski vrtinec vetrove od južne strani, dobimo takorekoč čez noč morski zrak v naše kraje in zime je na mah konec. Drugod, dlje od morja, piha južni veter dalje časa čez mrzle pokrajine in se popoti ohladi, pri nas pa za ohladitev nima časa. Potem jc .Slo* venija tudi v vremenskem izviru nekako na križpotju in tu se menjavajo meteorološki vplivi iz mrzle vzhodne Evrope, s toplega Sredozemskega morja, pa z Atlantskega oceana, včasih celo prav na gosto. Riziko zimsikosportnih prireditev bo na Slovenskem vedno precejšnja in treba bi se bilo vzdigniti za preeejkrat sto metrov, da bi si zagotovili vremensko situacijo, kakor jc za take stvari potrebna.
Prejšnji teden sc je razvila na Sredo« zemskem morju depresija, ki je kot ogronu na črpalka vlekla nase zrak od vseh stra» ni in potegnila k sebi celo mrzle zračne mase, ki so silile iz Rusije v srednjo Ev* ropo in na Balkan. Mrzli vzhodni zrak, ki je drl čez Jadran na jugozapad, je izpodri* val od tal tople mediteranske zračne plasti ter se mešal z njimi; to je bila situacija, ki nam je naklonila obilne množine snega.
Toda položaj se je kmalu preokrenir na slabše. Z Atlantskega oceana se je zape* ljala nova depresija ter jo zavila čez Francijo proti zapadnemu Sredozemskemu morju. Njen vetrovni vrtinec je povzročil drugačno razporeditev vetrov nad vso zapadno polovico Evrope; v široki fronti je prodiral topli sredozemski zrak na črti od <":rnega morja do južne Francije na sever in preplavil osrednjo Evropo z južnim vre* menom. Sneg je prešel v dež le ponekod, v primernih višinah, se je še ohranil snežni metež. Taka situacija je ostala ves teden do konca.
Spominjajte se slepih!
Stran 4.
>SLOVEN8KI N A R O D«, dno 23. februarja 1931
Stev. 43
e. a. nm
61
Ko se je pozno dopoldne zbudila, se ni počutila dobro niti duševno niti telesno, kakor je upala. Spomini na Ge-orga so jo začeli takoj zopet mučiti. Vedela je, da mu je potrebna, in opetovano se je vprašala, kaj bo z njim brez njene vodilne roke.
Popoldne je našla v sebd toliko poguma in moči, da je posetila Mevero-wrtza v pisarni. Stari gospod je bdi sicer zelo prijazen, toda dejal ji Je, da dva tri tedne še misliti nd na sAužbo.
— Sam ne vem, kako bi vas zaposlil — vse je zasedeno... Cassidy pomagati — saj veste; to je naša stara garderoberka — bd se vam zdelo najbrž preveč pod častjo.
Zelda ni takoj odgovorila.
— Rajši bi kaj drugega, — je odgovorila končno in globoko vzdihnila.
Meyerowitz je bil razočaran.
— Pa naj bo, — je dejala hitro, — pomagala bom Cassy. Nekaj moram itak početa.
— 2e prav, — je menil Meyero-witz. — Samo pomagati, veste. Za staro moram itak kmalu dobiti nadomestilo. Pridite torej v ponedeljek ob desetih.
Toda v ponedeljek ob desetih so odpeljali Zeldo z rešilnim avtom v C?ty in Coutny bolnico. V soboto zvečer jo je prijela mrzlica, kupila si je pol tucata tablet kinina in jih zvečer zavžila, pa ni nič pomagalo. V nedeljo se je počutila še slabše in popoldne ji je šumelo po glavi, temperatura je poskočila in začela se je zvijati od bolečin. Bilo ji je jasno, da ni bila prišla zdrava iz rok doktorja Koppla, da nekaj ni bik) v redu. Razen doktorja Boylstona m poznala nikogar, ki bi ji lahko pomagal; tako je hitela njena gospodinja k najbližjemu telefonu in poklicala Bovfctona.
Prišel je okrog devetih zvečer 'n navzlic njeni bedi in nevarnemu stanju se je oči vidno bal, da bi ga ne zapletla v svoje kočljive zadeve; zato je dal gospodinji dvajset dolarjev in naslov nekega drugega zdravnika, sam jo je pa brž popihal. Drugi zdravnik je prišel čez dobro uro, mučil je Zeldo z vprašanja, na katera se je branila odgovoriti, pustii ji ie nekaj piM, ki naj hi jin jemala vsako uro, naročil je, naj jo zavijejo v rjuho, namočeno v mrzlo vodo, drugo jutro jo je pa odpeljal rešilni avto v CKy- in Coutny bolnico, kjer so jo sprejeli v sobo št. 35.
Potem se je pričela strašna, dolga borba s smrtjo, vročica in mrzlica, mrzlica in vročica, dokler je ni bila samo še kost in koža in dokler ni stala oa robu groba. V bežnih, jasnih trenutkih je vedela, da umira, da zahtevajo njeno smrt sence, ki stoje okrog njene postelje in jo nepremično gledajo. Nekoč je slišala, da se pogovarjata pri njeni postelji moški in ženska. Pozneje ie izvedela,  da  je  bil moški doktor
Seelig, ženska pa sestra prednica gospodična Carmody.
— Slabo, slabo, Ti prokleti maza-Či... Nima nobenih prijateljev, a? Trajalo bo komaj nekaj dni. Nič se ne da storiti; ali si bo pomagala narava sama, ali jo pa pobere.
Ze tri mesece je tega. Prvi teden, prvih deset dni je visela med življenjem in smrtjo in čakala neprestano na imgljaj z onega sveta. Potem je pa mrzhca počasi popustila in polagoma so jd postali vsebina življenja drugi bolniki, bolniška soba, bolniške postelje, gospodična Carmody, doktor See-Hg in večna enoličnost dni. Prvi hip se je oživljenega zanimanja za okolico celo ustrašila; zaželela si je takoj nazaj v stanje, ko ni razločevala dneva od noči, jutra od večera. Mir, zadovoljstvo, biti sama in pozabiti na vse, to je bila njena edina želja, a nenadoma je prišlo povelje:
— Pomagati boste morali pri serviranju ...
Samo da bi je ne odslovili, samo da bi je ne spodila na cesto. Nova želja, ki je izpodrinila ono po miru. Zopet živeti, pomagati pri serviranju? Brutalno, kruto, toda tisočkrat boljše in znosnejše kakor slišati, da mora na cesto.
— Pomagala bom pri serviranju, da, pri serviranju bom pomagala, — si je prigovarjala. — Ali morem sicer še kaj storiti, gospodična Carmodv? — je vprašala naduto sestro prednico.
— Polagoma se bo že še kaj našlo,
— se je glasil odgovor. — Morate ozdraviti in zapustiti bolnico, Marsh,
— je pripomnila in nadaljevala svoje delo; — to je moj dober svet.
— Toda--toda počutim se še
zelo slabo, — je tarnala Zelda.
— Ko pridete iz bolnice, se utrdite,
— se je glasil trd odgovor in sestra prednica je odhitela po svojih opravkih.
Zelda je zlezla nazaj v posteljo. Utrditi se, da, to je sama najbolj želela, toda kako? Kolena so se ji še tresla in potne srage so ji oblivale čelo, če je nosila lekarstva iz omare bolnikom in zopet nazaj. Po cele ure je ležala nepremično in mislila na stare čase, najraje na svoja otroška leta, ko je stanovala pri progovnem čuvaju zunaj v preriji... Tam je bil Nimrod, njen ljubljenec; njegovega preplašenega pogleda se je spomnila, ko je prišel oče po njo, čutila je še bolest ob slovesu ... Zelda Marsh? ... Kaj se je pa zgodilo s tem dekletom? Kdo je vedel to?
Žftvijenje je ležalo za njo; pred njo pa noč, praznina in strah pred neznanim._
Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Josef o-ve« grenčice, če jo popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljenje črevesja. Zdravniki za srčne bolezni so prišli do rezultata, da učinkuje »Franz Josefova« voda tudi pri težkih oblikah srčne hibe sigurno in brez vsake neprilike. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah .
Rusija postaja nevarna
Gospodarsko obnovljena Rusija lahko postane mnogim državam prav
kmalu zelo nevarna
Dokler je trajala v Rusiji politična revolucija, ki je samo uničevala, kar so bila napravila s težkim trudom mnoga pokolenja, ni nihče pričakoval, da postane boljševiška država zunanjemu svetu nevarna. Šele ko je napovedala komunistična stranka energičen prehod iz politične v gospodarsko revolucijo in zasnovala največji gospodarski načrt vseh časov, tako zvano petiletko, so se mnogi trezno misleči ljudje zamislili nad novim procesom v Rusiji in se začeli vpraševa.i. xaj bo, če petUetka ni samo običajna bo jševnška fraza, temveč realno prizadevanje. Začelo se je govoriti o nevarnosti, ki preti gospodarskemu življenju drugih, posebno evropskih držav, Kajti gospodarstvo sovjetske Rusije je postalo naenkrat aktivno. Glasov', k", opozarjajo svet na mogočen gospodarski razmah sovjetske Rusije, so pa za enkrat še zelo redki in prihajaj) samo od tam, kjer znajo presojati vsako stvar stvarno in objektivno. Večina zunanjega sveta se pa še zdaj ne zaveda, da nastaja v Rusiji res ogromen gospodarski organizem, od katerega bo Evropa prej ali slej v toliki meri odvisna, da bi morala že zdaj resno računati z njim.
Da evropska gospodarska javnost še zdaj ni dovolj ocenila nevarnosti sovjetske petiletke, potrjuje članek, ki ga je priobčil 20. t. m. pariški »Matin«. Znani francoski gospodarski strokovnjak Jean Parmentier, ki je bil eden glavnih strokovnjakov Francije na vseh reparacijskih pogajanjih, se ie mudil nedavno 12 dni v Rusiji. Jasno je, da se v tako kratkem času ni mogel podrobno informirati o gospodarski obnovi Rusije, vendar so pa njegovi nazori, kakor jih reproducira znani novinar Sauerwein, zelo zanimivi in važni tem bolj, ker govore enako tudi drugi gospodarski strokovnjaki, ki so se mudili zadnje čase v Rusiji.
Po »Matinu« se da označiti boljševiška petiletka kratko takole: Da bi se mogla Rusija meriti z drugimi državami v poljedelski in industrijski proizvodnji, je treba izvažati toliko, da bo izvoz kril nakupovanje strojev v inozemstvu. Neposredni namen izvoza je pridobiti čim več tujih deviz, postranskega pomena je pa, do kakšni ceni se blago proda. To je jedro sovjetskemu durrrpinga. In ta načrt gre boljševikom do 80% gladko od rot kakor se je prepričal Parmentier. Bolj-ševiki izvažajo žito, les, petrolej mangan, lan in druge pridelke, z izkupičkom pa kupujejo stroje in traktorje ter plačujejo številne inozemske strokovnjake, ki jim pomagajo obnavljati gospodarstvo. Plačujejo boljše viki v splošnem točno.
Posledice sovjetskega dumpinga bodo pomenile že v bližnji bodočnosti veliko nevarnost. Po »Matinu« je vprašanje dveh ali treh let, morda pa celo
nekaj mesecev, da bodo gospodarsko ruinirane države, ki žive v veliki me ri od zunanje trgovine, v prvi vrst; Anglija in Nemčija. Ko bo petiletka končana, bo izdelovala Rusija 17 milijonov ton litega želza in od tega bo lahko izvažala 9 milijonov ton, torej dvakrat toliko, kakor pred vojno. Izvoz ruskega petroleja odnosno nafte je poskočil od 2,726.000 ton leta 1928 na 4,600.000 ton lani, cene so pa padle pod pritiskom dunipinga za 50%. Na vprašanje o možnosti izpremembe ali padca sovjetskega režima je dobil Sauerwein skeptičen odgvor. Vojska, ki se ji godi v primeri s civilnim prebivalstvom zelo dobro, nima nobenega interesa, da bi komunistični režim padel. Vse drugo pa živi v strahu pred sovjetskim zakonom, kajti sankcije vlade so krute.
En način obrambe proti sovjetskemu dumpingu bi bil po Parmentiero-ve mmneju ta, da bi ustanovila vsaka država svojo centralo na nakupovanje sovjetskega blaga, ki bi ga prodajala po zmernih cenah. Ta namen zasleduje sistem posebnih dovoljenj, ki so ga uvedli že v Franciji. Drugi način bi bil boljši. Vse države bi se morale sporazumeti glede odpora sovjetski socijalni in gospodarski ofenzivi. Toda sam »Matin« presoja to možnost skeptično ter opozarja na povabilo ovjetske vlade v Ženevo k posvetovanjem o gospodarski povzdigi Evrope.
Grobnica ruskih
velikih knezov
Med najbolj žalostne posledice krvave socijalne revolucije v Rusiji spada grobnica ruskih velikih knezov na pravoslavnem pokopališču pri Pekingu. Na pokopališču stoji kapelica, v kateri je odprta grobnica, nad njo pa gori velika večna luč. Odprtina vodi v klet, visoko komaj toliko, da lahko človek stoji v nji. Tu počivajo zemski ostanki ruskih velikih knezov, ki so jih pomorili boljševdki leta 1918 v Ala-pajevsku na Uralu skoraj istočasno z umorom carske rodbine.
Krsti z zemskimi ostanki velike kneginje Jelizavete Fedorovne in njene komornice so prepeljali nedavno v Palestino. V grobnici je ostalo še šest trojnih železnih krst z zemskimi ostanki velikih knezov, med katerimi sta tudi bivši vrhovni generalni inspektor ruskega topništva veliki knez Sergej Mihajlovič in knez Jan Konstantinovič. Za zapuščeno in pozabljeno grobnico skrbi večinoma duhovna misija v Pekingu in njen mitropolit Inokentij. Nedavno so prepeljali tja še dve krsti, kamor polože zemske ostanke velikega kneza Sergeja Mihajloviča in Jana Konstantinoviča, ker je zob časa že preveč razjedel njuni stari krsti.
Milijonar jeva hči boljševiška vohunka
Policija v Atenah je prišla na sled dobro organizirani vohunski organizaciji. Anonimna ovadba je opozorila policijo na neko delavko, stanujočo v delavskem okraju Aten. Detektivi so jo zasledovali in prišli so v njeno stanovanje baš o pravem Času, da ni mogla sežgati važne listine. Delavka je namreč opazila, da jo zasledujejo. Sežgati je hotela seznam komunističnih agitatorjev na Balkanu, kateremu so bila priključena važna navodila glede bolj-ševiških postojank v Budimpešti, Berlinu, Pragi in na Dunaju. Detektivi so našli v stanovanju sumljive delavke skrbno zazidano omarico, v kateri je bilo skladišče bomb, orožja in streliva.
Največje presenečenje je bila pa delavka sama. v kateri so spoznali detektivi 20 letno hčerko znanega atenskega milijonarja Levija Orevino, ki je pred dobrim letom brez sledu izginila. Zdaj je prišlo na dan. da je prebivala Orevina Levijeva pod imenom Marija Aspropulova v delavskem okraju, kjer je pod krinko tovarniške delavke agitirala za boljševike. Orevina govori gladko grški, angleški, francoski in nemški. Za boljševizem jo je pridobil neki Oskar, ki je prebival del j časa v Atenah kot učiteb" glasbe, v resnici je bil pa eden najboljših boljševiških agentov.
Sami sredi morja
Leta 1928 je ustanovila neka pariška družba na vulkankSnem otočku Sv. Pavla v Indijskem oceanu delavnico za konzerviranje langust. Strokovnjaki so namreč zatrjevali, da je ta otočelc za ribolov naravnost idealen. Še istega leta je poslala družba na otoček svoje delavce. Leta 1929 se je pa raznesla vest, da je potres uničil otoček Sv. Pavla. 3. januarja 1930 je prišla z otočka zadnja vest, potem je bila pa brezžična zveza pretrgana. Ogenj je uničil nesrečnim delavcem skoraj vsa živila. Na otočku je ostalo šest mož in ena ženska, da bi čuvali stroje in poslopje. Vodo so morali destilirati, ker sploh ni bila pitna. Od sveta so bffi popolnoma odrezani.
26. marca 1930 je edina ženska na otočku porodila, toda dete je kmahi umrlo. Slabo vreme in žveplena para, ki je izpuhtevala iz tal, je onemogočila ribolov. Prebivalci otočka so moraF jesti pokvarjene konzerve in so seveda zboleli. Položaj je postajal od dne do dne strašnejši in končno so začeli nekateri delavci blazneti. Eden je od-plul v hipu duševne zmedenosti s čolnom na širno morje ki se ni več vrnil. Ko je priplula lani v decembru k otočku ladja, sta bila na njem samo še dva delavca m nesrečna ženska. Hrane so imeli komaj še za nekaj dni.
POKLON
>Zares imenitno, mojster, izborno se vam je posrečilo pokazati, kako se je dama na vaši sliki med slikanjem dolgočasila ___<
Telefon 2059
9C%P r e m og j\ suha drva
Pogačnik   BoftoHSev« 5
L. Mikuš
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo zalogo dežnikov in solnčnikov ter sprehajalnih palic. Popravila se izvršujejo točno in solidno.
Ml
• v
vseh vrst enobarvne in večbarvne izdeluje klišarna
ana
> mM ali o£lasi<
Vsaka beseda SO par.  Plača mo lahko tuđi m znamkah* Za odgovor znamko I - Na vprašanja brez znamko mm ndoavariamo   -  Najmanjši oglom IMi» S«'—. *^mmm
Krtačenje volne
vate za modroce, blazine, odeje, šivanje in popravila. Rožna ulica 19. 864
Premog, drva. koks
prodaja
»ILIRIJA« d. z o. z., Ljubljana, Dunajska c 46 — telet. 2820 Miklošičeva c. 6 — telet. 2595
REDKA PRILIKA
za Primorce, Amerikance in kogarkoli! Najboljše idoča izletniška gostilna, skozi vse leto, samo 20 minut od kolodvora Maribor, vse popolnoma novo, dva orala posestva, se takoj proda radi družinskih razmer. Resni kupci naj vprašajo v pekarni Ivan Zamuda, Maribor, Frankopanska ulica 9.
877
MODROCE
vrline la afrik, močno blago a
Din 240.—
zložljive postelje, posteljne odeje, žimo in blago za preobleko pohištva najceneje kupite pri
Rudolf Sever
LJUBLJANA, Marijin trg it. 2
24/L
POZOR GO. KAVARN ARJI
IN RESTAVRATERJI Ne daleč od Splita prodam kavarno in restavracijo z modernim inventarjem in potrebnim servisom — vse novo. Nizka najemnina. Ker je kraj kopališki in od turistov zelo dobro obiskan, zelo velik promet s tujci. Pojasnila daje: Miro Ogu-hnac, Split, Duplančičo Dvori it. 5. 878
Gospodična
28 letna, izobražena, želi resnega poznanstva v svrho ženit-ve z njej primernim inteligen-tom, ki bi imel smisel za družinsko zakonsko življenje. Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod šifro >Viribus uni-tis 856«.
Deklica
z 2 razredoma meščanske šole, stara 16 let, zeli vstopiti kot vajenka v trgovino z mešanim blagom z vso oskrbo v hiši. Najraje v kakem mestu. Ponudbe na naslov: Linka Teka-vec, Gorica vas 45, p. Ribnica, Dolenjsko. 879
SPREJMEM POSTREŽNICO za dopoldanske ure; znati mora pospravljati fine parketirane sobe, biti zdrava, snažna in mirnega obnašanja Naslov v upravi >S1. Naroda«. 882
Ako hočete delati,
da z lahko domačo obrtjo zaslužite oa lastnem domu po 7 Din oa uro, pristopite naši zadrugi. Pouk brezplačen. — Vpisnina Din 10.—. Obširna pojasnila radevoljno, ako je priložena znamka za odgovor. Zadruga jugoslavenskih pletača. Osijek. 7/L
Znižali smo
malim oglasom, da stane
beseda le SO p.
Zunanji inserenti lahko plačajo male oglase
POLNE GRUDI, NAPETA MEČA
oblikovno lepe, napete, očarljive draiesti razvija pri damah vsake starosti po zdravnikih priporočena »IDEAL« mikstura. Nerazvite, suhe grudi privede naglo do krasnega razvitja in trdnosti, že po 4 tednih uporabe se pokaže — kot izpričujejo številne zahvalnice — oči vidna napetost in zaokroženost. Mršave partije vratu dobe kmalu mameče mehke linije. Ven moleče kosti izginejo. Suha bedra se z >IDEAL« naglo okrepe. Jamstvo: denar nazaj, če ni uspeha. — Cena 12 Din, 3 steklenice 24 Din. Dr. Nic. Kemenv, Kosice B, poštni predal 12/B 26, CSR.
Sodna dražba
200 komadov papirnatih rdečih škatel
bo 25« februarja I031 ob 4. ari popoldne v Mostah, Krekova nUca št. 4.
VI 5782/31—1 *
Razpis
Mestna občina ljubljanska razpisuje
oddajo tlakovanja šelenburgo-ve ulice z lesenimi kockami.
Licitacija se vrši v soboto dne 7. marca 1931 v mestnem gradbenem uradu, kjer so od 24* februarja 1931 dalje na vpogled zadevni tehnični in razpisni pripomočki.
Mestno načelstvo v Ljubljani«
dne 2L februarja 1931.
Dvokolesa* motorji, šivalni stroji
otroški in igračni vozički,
meumatika, posamezni deli. Velika izbira, najnižje cene.  Prodaja na obroke. Ceniki franko.
.Tribuna44 F.B.L.
tovarna dvokoles In otroških vozičkov, LJUBLJANA. KAKLOV&KA CESTA ŠTEV 4
Bmfctie Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezersek. — Za opravo in inseratnl del Usta: Oton Christol. —
Val v LJubljani