"^ w co*ovtaL Uto lxi. nev. si. v unnoni. v ftnt« i. norco iszb. Ceno Din r Iibaja v*k dao popoldne, izvxemti oedelj« io praznike. — InaeraH do 80 petit i 1__ Din. do 100 vrat 2.50 Dio. veejl towratt patit vrsta 4.— Din. Popust po dogovora. Ioseratni davek posebej. " ' * -- — »Slovenski Narode velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, sa inozemstvo «20.— Din. UpravoUtro: Knaflova ulica St ft. pritffčie. — Telefon 2304. ^^ i ^ : " Uredništvo: Knaflov« ofica It S, L nsdstropfe. — Telefon 2te* Argumenti vladne većine -razgrajanie m kričanje : Vladna većina odklanja zahtevo KDK, da se napravi konec skandalom z giavnjačo. - Skupščinski tajnik je vsemogočen. - Interpelacija o ukinitvi poštne direkcije v Splitu Beograd, 8. marca. Debata o razme-rah v glavnjači, ki jo je s svojim pred-logorn ponovno sprožila KDK na vće-rajšnji seji Narodne skupščine, se je za-vlekla pozno v noć. Govorniki KDK m zemljoradniki so iznesli še ćelo vrsto krićečih primerov o neverjetnem nasilju m naravnost inkvizitorskih metodah beograjske poHcrje, ki so vzbudili nele v Narodni skupščmi, marveč v vsej javnosti veliko pozornost. Govorniki so najodločneje zavračali izgovore beo-grajske policije. Splošno presenečenje pa so vzbudila adkritja poslancev KDK o načinu preiskave, ki jo je uvedel dr. Korošec kot notranji niinister. Vladna većina je sicer skušala s prerekanjem in razgrajanjem nrotiti tzvaianja govor-nikov, vendar pa so bile njihove z dokumenti podprte navedbe tako konkretne, da jih tuđi dT. Korošec v svojem odgovoru ni mogel zanikati. Pred zaključkom debate je v svoji izjavi povdarjal, naj takih stvari ne iznašajo v javnost, ćeš, da Škodujejo ugledu države. Opozicrja je ta zagovor odkla-njala z ugotovitvijo, da škoduje ugledu države najbolj vlada sama s tem. ^da fiistem glavnjače zagovarja in ščiti. Sele pozno zvečer je prišlo končno do glasovanja, pri katerem je vladna većina predlog KDK. naj bi notranji minister podal poroćilo o dosedanjih rezul-tatih preiskave. odklonila. Vzorna skrb za gladujoče Nato je prišeh v debato še drugi nujni predlog KDK, glede izvrševania zaikona o prehrani pasivnih krajev. Po-slanec Mate Klarić je v utemeljevanju tega predloga, v katerem žaliteva KDK od ministra za socijalno politiko pojasnila o izvajanju zakona, navedel never-jetne zlorabe in partizansko postopanie pri razdeljevanju hrane in podpor gla-dujočemu prebivalstvu. Tuđi ostali go-vorarki opozicije so oštro kritizirali partizanski siste-m razdeljevanja podpor, vendar pa je vladna večina predlog odklonila. S proračunom se jim zelo mudi Sele ob 22. je Narodna skupšeina končno prešla na proračunsko debato. V pFČlih treh urah je vladna večina spre-Jela zopet dva proračuna in sicer pro-Tačun ministrstva za vojno in mornarico in proračun ministrstva za javna đela. Vo)ni mmister general Hadžić je v •vojem ekspozeju povdarjal, da ie proračun manjši, kakor pa proračun drugih držav in ćelo takih, ki bi morale biti razorožene. Stalni kader šteie 95.000 mož. Ministrstvo posveća veliko pozornost letalstvu in obra-mbi naše morske obale. Minister za javna dela Pera Marko-vić je v svojem ekspozeju navedel, da obstoja glavno delo tega ministrstva v vzdrževanju čest. Vseh državnih čest je 13.332 km. Povprečno stane vzdrževa-nie enega kilometra 17.000 Din. proračun pa predvideva samo 7500. Po kratki razpravi je Narodna skupščina ob 1. zjutraj sprejela tuđi ta proračun, na kar je bila seja zakjlučena. Zopetni konflikt radi zapisnika — Beograd, 8. marca. Današnja se* Jt Narodne skupščine, ki je pričela sele ob 3 četrt na 11., je bila zopet zelo vi* harna. Zlasti med govorom g. Stepana Radiča je prišlo do tako strahovitega prerekanja, da govornika sploh ni bilo slišati. 2e takoj začetkom seje je priSlo ao hudega prerekanja radi postopanja tajnika Valterja, ki tuđi v zapisniku včerajšnje seje ni ugotovil, da je KDK pred pričetkom proračunske razprave zapustila dvorano. Posl. Bankovič je proti temu najodločnejše protestira!, poudarjajoč, da KDK ne zastopa zgolj Hrvatov, ki jih sedanja vlada prezira, kar dokazuje že njena sestava, marveč vse prečanske kraje. Narodna skupšči* na je že včeraj sklenila, da se mora od. sotnost KDK, ki pomeni vsekakor v*. žen dogodek, ugotoviti tuđi v zapisnl« ku, in zato je naravnost skandal* da se upa skupščinski tajnik tej jasno izra* ženi volji protiviti. Predsednik Narod« ne skupščine izjavlja, da on sicer sprej* me zahtevo KDK, ne ve pa, ali bo na to pristat g. tajnik. Pri glasovanju Je vladna večina med burnimi protesti KDK zahtevo posl. Bankoviča odklo* nilo. Ukinitev poštne direkcije v Splitu Nato je prišla v debato interpelacija poslanca KDK dr. Prvislava Grisogona glede uk"initve poštne direkcije v Splitu, Minister pošte Vlajko Kocič je v svojem odgovoru naglašal, da je tuđi njemu dobro znano, da ima Italija dobro organizirano poštno službo, na kar se sklicuje interpelant. Redukcija poštne direkcije v Splitu je v zvezi z izva-;anjem splošne štednje v državnem gospoda rstvu in je bila prav tako ukinjena direkcija v Beogradu in na Cetinju. Na ta način dosežem prihranek znaša 2 milijona. Uverjen na ie, da poštni promet radi tega ne bo trpel. Nato je povzel besedo hrterpetant dr. Grisogono, ki je v svojem govoru omenjal važnost poštne direkcije v Sptfitoi in povdarjal. da je bila ta direkcija ustanovljena že 1. 1857. Avsrri-ja se je dobro zavedala važnosti Primorja in je zato ustanovila direkcijo, če tuđi ie bi-lo takrat v vsej Dalmaciji komaj 10 poštnih uradov. Danes imamo nad 200 post, a vlada je smatrala za potrebno, da ukine to direkcijo. Italija, ki ima samo malo ozemlde okrog Zadra in par otokov, je ustanovila za te pokrajine svojo direkcijo. Upoštevati pa je tuđi treba, da je ob-stoj poštne direkcije v Splitu potreben že radi tega, da vzdržuje zvezo s po-morskimi oblastmi. A tuđi v vojaško-obrambnem oziru je splitska poštna direkcija izredne važnosti. Če je smatrala vlada redukcijo poštnih direkcij za neobhodno potrebno, zakaj ni reducirala n. pr. poštne direkcije v Sarajevu, ki ima za 880% manj prometa, kakor splitska. Nato je povzel besedo Stepan Ra* dič, ki je obširno govoril o pomenu Primorja in o važnosti splitske direk« čije. V svojem govoru 9e je dotaknil rudi posledic svetovne vojne. Radikali in klcrikalci pa so začeli tako kričati, da ni bilo mogoče razumeti niti ene be« sedice. Poslužili so se zopet svoje stare taktike in pod tak n ili g. Radiću, da je označil Srbijo kot povzročiteljico svetovne vojne ter so radi tega upri* zorili strahovit kraval. G. Radič je na* to podal striktno izjavo, da ni nikdar rabil nobene take besede, ker ni vajen pljuvati v lastno skledo in dolžiti svo» jo lastno državo. Nato je govoril Se radikal Puni Sa Račič, ki se je bavil v svojem govoru ? zaslugami Srbije v svetovni vojni. Po njegovem govoru je bila seja ob 1330 prekinjena in se nadaljuje ob 17. Seja ministrskega sveta — Beograd, 8. marca. Med sejo Narodne skupščine se je vlada umaknila v ministr-sko sobo. kjer st je na»u» vršila seja mini-strkesa sveta, kl je trajala do 13.30 Kakor se izvc, je razpravljal min-strski svet o načinu ra2>delitve svote 150 milijomrv Din, določene za p-rehrano pasivnih fcrajev Ka. k«>r vse kaže, Slovenija podr>orc iz te svote ne bo ddežna. Na dopoldamski seji ni prišlo do nikakih sk'epov in se bo seja ob 7. zvečer nadaljevala. Žrebanje drž. raz. loterije — Beograd, 8. marca. Pri danainjem Žre-banju drlaviK razredne k>tert]e so bili izžre-bani sledeCi vetji (SobRki: 60.000 Din ]e rad tla srećka §t. 21.360. 40.000 Dm ]c sadela »refik« ^. 119.772. po 10.000 Din at« tadeli šretki 35.699 ki 93.603. po 8000 Om so uđele srečke 70O2t 31.820. 41.304. Razvn tera Je bilo te-ŽTcbanih $e cela vrsta manlSih do bi tko v. Darujte za spomenik kralja Petra OsToboditdJa! Režim Glavnjače se ne bo r;,^^rrf dolgo držal Vse je nezadovoljno z obnovljeno Vukičevićevo vlado. — Politični krogi pravijo, da je skorajšnji padec hegemonističnega režima neizogiben. — Nezadovoljstvo med demokrati« — Beograd, 8. marca. Politični krogi ugotavljajo, da je odi očna akcija KDK spravila vlado v skrajno .nučen položaj in zelo omajala njene temelje. Cetudi je bilo splošno znano, da obnovljena Vukičeviče-va vlada nima druge naloge, nego da sprejme proračun, so vladni krogi do zad* njega razvijali nacrte za nadalino delo in čatrjevaii, da bo Vukičevićeva vlada ostala še dolgo na krmilu. Zadnje dni pa kažeio dogodki v Narodni skupščini, kakor tuđi splošni razvoj politične situacije, da je takoj po zaključku proračunske razprave pričakovati nove vladne krize. To prima-vajo tuđi beograjski vladni listi Zlasti *Pravda»f ki je organ demokratske stranke, piše, da se tako v demokratskih kakor radikalskih krogih sedaj že zatrjuie, da rij že tekom prihodu jih dni do radikalni n zpre-memb. Priznavajo popolno upravićenost zahtev KDK in uvidevaio, da so reforme, ki jih zahteva KDK absoliino ootrehr.^. Zavedak) pa se tuđi, da je izvedba teh re-form brez sodelovanja KDK nenjotfoča Ugledni radikalski prvak, ki velta za prl-strša sedanjega režima, je snoči le'avi1 vašemu dopisniku, da sedania viatla psihološko ni enotna in da neniinjvno mora priti na krmilo druga vbda. Ttidi v splošnevn j« ot>a^^t!, di smatrajo sedanjo vlado zgolj za zača^no. V m'nistr-stvih o-pravijaio Ie tekočc p:i5*e, doč.m *:o vsi važnejši pToblemi stavljeni z clncvnega n-da ker caka vse, da priđe n.i krrni!.-> nov rež'm, ki bo zmožen tn spos^^^n, da uredi v^a ta velika vprašania. Režimovci so si pnzadjvn'f, da bi si 2 zakonom o prehrani pasivnu krajev pr.do-bi\ zaupanje javnosti, toda tj n.id> sd po-kciala odkritja KDK, da se tud; to perece socijalno vprašanje Izkorišča v ncJuvpne partizanske svrhe. Verietno ie, da si ^odo 2 VukičeviĆ in njegovi kleroradikalski za-veinik, tuđi še na razne druge načine pri-zadevali. da se izogneio skora.Šnjc^L pad-cu vendar pa so politični kr )ii uverjem, c? je vsaka taka akciia zani^.i. Vuk Čevi-ćsn\ reži.n je v narodu tako diskraJ.'irar. da ne more nikdar več računati, da *ii do-b*1 še kdaj zaupnico. Demokratom se njihovo zav*zni>tv> z 2. VukiČevićem bridko mašču.e. Ho.4»js n^-Češ morajo v skupščin zagovarj^tl režim glavniače in si tako sami podilazi šan^e. kr so rh imeli med narodo.n. Jokler so stali s KDK na skupni Mniit združe'id J Jmu-kracije. Opaža se. da so dertiu^ratsk' po-slanci vedno bolj nezadovoljni, fo se opaža tuđi pri glasovanju in razprdvah v Narodni skupščini. Posebno znači'nr. |e bilo včerajšnje glasovanje o zahtevi Kf'K slede izpopolnitve zapisnika, K^r :e v?č na demokratskih poslar»cev glasovala z opozi cijo Zlasti demokratski pos'and iz prečan-skih krajev ne odobravajo po'iMVe & Da-vidovića in opaža se, da o^sntaiivno nt prihajajo na skupščinske seje. O nezadovoljstvu, ki vlada v demx>krat-skih vrstah, obširno razpravl.a tuđi snoč-nja »Pravda«, ki je 0 tem zeio c?o'i>rt> nfoi-mirarta. Med drugim ce'o poroča. da je nezadovoljstvo prečanskih de/mkrritov tako veliko, da je v teku akciia /,a ustanoviiev posebne hrvatske demokratske stranke, ki bi stopila slično kakor HSH 'n 3DS z n.i-mi v nalte^nejše sodclovan;e v .Svv?rit: Kmečko demokratske koalicije. To «»kdjO vedita brvši demokratski minister dr An-gjelinovič m dr. Ivan Ribar. V Seogr^jSkh političnih krogih je ta akcija vzbudila vc-''ko senzacijo, pa tuđi presenečen'^, ker očrvidno n:so pričakovali. da bi na5*i*i-M'a v hrvatskih demokratskih krogih r.tko Iiu-da reakcija. Z velikim zanimaniem vni politični krogi pričakujcjo nadaljni rzziAet dosiodkov. V ponedeljek se zapro naši kinematografi Stavka vseh kinematografov v državi. — V Ljubljani ostane 45—50 uslužbencev na cesti« — Stavka pomeni za državno blagajno hud ndarec* , . Ljubljana, 8. marca. Kocka je tore} padla! Ze tri mesece so se Sirile vesti, da se v mare u zapro vsi ki* nematografi v znak protesta proti davčne* mu vijaku, ki je spravil tuđi kinopodjetja na rob propada. Te dni pa je dobila ta vest konkretnejše oblike. Vrprašanje aa# daljnega obstoja kinematografov je stopilo v akuten stadij. Ker vsi protesti, vse prošnje in vsa moledavanja nišo nič zalegla, so se lastniki vseh kinematografov v državi zedinili, da proglasijo generalno stavko in da svoja podjetja zapro. VT pondeljek se torej v vsej državi kinematografi zapro. Samo §e tri dni bo imela torej ljubijan* sk« kinopublika priliko, da poseča km em a* tografske predstave, nato se vrata kinematografov zapro, za nedogleden čas, morda za več teđnov ali ćelo mesecev. Položaj naših kinematografov, zlasti pri nas v Slove* niji, je postal naravnost neznosen. Davčne* mu vijaku ni bilo dovolj, da so kinemato* grafi že poprej životarili in delali z veliko izgubo. Prišla je oblastna skupščina s fa* mornim predlogom, da je treba kmemato* grafe obreraeniti tuđi z ob lastno davščino, z novirrti tak sami. Kaj mar oblast nn sku-p-Ščini, če kinopodjerla propadalo, kaj H mar, 6e bo okoli 50 uslužbencev na cesti in kaj ji mar, če bodo ljudje namesto v kino hođili v gostilne in denar zapili? Bo že ne* kako šio so si mislili oblastni očetje. Toda razmere iih bodo poučile drugače! O ogorčenju lastnikov kinematografom »tno že opetovano poročali Lastniki že nad leto dni bijtjo obupno borbo za svoj eksi« stenčni mm im um. Po kongresu, ki se je vršil lani v Beogradu, je stopilo vprašanje zmžanj« davkov zopet v os pred je. Povodom kongres« je bila finančnemu m mit trti izrocena posebna revolucija 1 postavkuni, v kateri so bile točno navedene vse zahteve lastnikov kinematografov, stattstično in na. zorno je bik> navedeno poslovanje krnema# tegrafov, njihovi dohodki, režijski stroiki itd. Toda ne svojo resolucijo in ns svoje zahtevo lastniki lrinematogrtfov do danes n»o dobiH nobenega odgovora, Vlada sna gluha u§esa rn ne zđi se fi vredno, da bi se pecala s takimi. po njegovem mnenju m*-lenkostnimi vprašanji. Mera je bila torej polna. Lastniki so t* videli, da je vse njih prizadevanj« zaman in na seji eksekutivnega odbora v Zagrebu je bilo sklenjeno, da se v znak protesta izvede generalna stavka vseh kinematogra* fov v državi. Kako dolgo bo trajala stavka, zavisi samo od dobre volje vlade. Mnenja smo, da bi morala vlada že iz socijalnih razlog-ov proučiti in ustreči z ah te vam last« nikov kinematografov, kaj ti upoštevati je treba dejstvo, da ostane rach" te stavke okoli 6000 kinematografskih uslužbencev brez posla. Vsi nameščenci knajo že 15. t. m. odpovedano službo. Kak^na usoda 5aka te nesrečneže si lahko mislimo. Samo v Ljubljani ostane o-koli 50 uslužbencev brez dela in kruha. \Ta drugi strani pa bi moral« vlada uvidetu kakšno škodo bo imela drža* va od te stavke. Kako važno postavko tvori jo fa dritavno blagajno dohodki od kinopodjdtij, je razvidno iz dejstva, da 90 vrgle kino predstave v Ljubljani v januar ju 78 80 odgtotka držav-nega veselifnega davka, dočim Je odpadlo na vse druge prireditve 21.70 od&totka tega davka. Državna blagajna je prejela ▼ febru-arju od kinopredstav 49.75 odst. veseli?ne-ga davka, od drugih prireditev pa 50.25 od-siotka. V januar ju je bilo plačanega v Ljubljani za vse prireditve davka s pribitki 140.664 Din. Od tega odpad* samo na kino-predstav^ 110.124 Din. Jasno *e torej, da je država telo interesirana na veseličnem dav-ku od kinopredstav in da pomeni vsak dan generalne stavke kinoporijetij aa HrŽavno blagajno veliko tcfpubo. Ce smo prlSIi ie tako daleČ, da se gospoda na drzavnem krmi-lu n« im#ni za kulturne potrebe in narav-no zHjo po razvedrilo, ki fta nudijo občin-fttvu kinopredstave, bi morala vsaj nrjogte. vati, da bo imela drl^va ojrromno škodo, ?e bodo kinomatoerarl dlje ?a*a zaprti, kar ni ixk1ju^eno, kajti poHjetniki v borbi sa ob-Rtanek ne bodo popustili Iz ljubljanske kronike Neprilike in težave posestnika Jakoba. — Avanture kolesar-skega tatu. - Hitro prijeta tatica. Včeraj i« bil Izredno Živahen mesečrl živinsk! sejem Mnoai okoiiški kmetie so prignali v Ljubljano živino Iz slavnih Btvk je prignal ml*di posestnik Jakob na sciern bka, ki sa ie proda! za Dribližn<> 3000 Din. Kupiijo so potein zalili z »iikofom« Dobrodušni Jakob je kmalu na^el večio družbo mancev in prijateljev, ki so se 2a oklenili, so mu prav pridno pomagali prazniti ćase. Hcnfili so od Kostilne do eostilne Pih so v prvi vrsti tcžkeea dalmatinca Kon^n« ie zastavni Jakob ves blaten prijadral na Ma-sar.vkovo cesto pred glavni kolodvor Na. meraval se ie z večernim vlakom odpeljatf domav Tam pa ie zače! raz&raiari d vjati. be^neii in suvari okroz s-ebe S pestjo je sunil v pnsa n«v-ečo soprogo finančneiia paznika tako moćno, da ii ie posialo slabo. StraJrnikt so imeli mnoco p«>sia. predno so Ka spravili na stražnico. kjer je znova bc^-nel. Z zelenim Henrkom so na končno od. peliali na glavno policijsko stražnico. kUr so ga vtaknili v zapor. Tu ie prenočeval. Pri niem so našli Se pribl žno X>2\ Din. Danes zjutraj je ve« skesan sial pred dežurnim uradnikom in mu potožil rvoje sorje. — Gospod, nič ne vem, kaj sem počel. Bfka sem na sejmu prodal. po em smo pa pili in pili na vbožje žlake« Prokleti dal-matinec! Ta me ie vsega zmešal! — Radi pjanosti in raz.2raianja ie bil kaz. novan na precej ohčuino Rlobo. Pa bil ie zadovoljen samo da ea puste iz zapora. A nj smel takoj v Bevke kajti poprej se je moral poravnati Še z ono eospo katero je snoči tako močno *un\] v prsa Plačati je moral precejšnjo jd«>kom, da ne bo nikdar več po Ljubliini P*>» pival s prijatelji m vinskimi bratci. Kotesarsici tat Pa vi« Ko-goj, o katerem ?mo ž* vferaj poro?ali, je pol. na^liorniku g. Močniku priznal že 9 tatvin kolwi, od (fh so Že upotovljeui 4 lastniki. Po*topač in klatež Kojioj je preroraal deloma pe^, delo-ina g kolpsom že vso ^lovenijo in tuđi Hrvatsko Primorje. Mož pripoveduje o gvojih avanturah: — Kaj mislite, da sphi neumen, da bi se kot rudar v Tdriji mu^il in garal. Rfije ?em šel v bogato Jugoslavijo, kj«r »em i)ti lahek na^in žive! pot ptiček v gordu. J«» spm ieboren kole*ar. Z vsakim kole«ar«kiin prvakom bi se gpustil v tekmo. Bil tem •lije časa na Sušaku. Tam «0 ta take ljudi, kakor Bern jar, prav dobre razmere. Policiji nišo tako sitni kakor v Ljubljani. — Zakaj ste »e vroili v Ljubljano? — Ah, Ljubljana je za nas — koleaarj« — najlepSa domača vas. Tam v veii OUZD je bilo vei*no rnnopo posla. Ta veža je prav prikladna za kolesarske tatvin©. Jemal »em samo dobra in nova kolesa, ki eera jih po-tera prodaja 1 po 300 — 500 Din. Imel *em mnojfo kuprev. Starih >kraČt nisem maraU ker take robe nihče oe kupi. Danes opoldne so Kogaja izrodili deiel-nemu sodišču ter ea iz policijskih zaporo? odvedli v preiskovalni zapor. . .. * Mariđca K. ni niti sanj«!*, tla bo ta)tw hitro priila možu postave v roke. Dane« so jo prijeK, ker je ukradi a ra 1000 Din. raznega pisemskega papirja. Trg-jvaki pot« nik Matfvž Dermelj je snoci okoti 23.45 pri&el v gostilno Simona Dolcnca v Flori« janski ulici. Svoje kolo, na kateTem je itnel privezan zavoj pisemsega papnrja v vredno* sti lOO'" Din, je pustil v veži. Čer nekaj minut je zanusil jjo^tilno. toda papir je ta čas izginil. Tatvino je takoj naznanil »tra?# nikii. Sam ni mojjel nikoga- s-urniti in tudl v gostilni ni bilo takrat nobrnega »um'ljive* pa tipa. Marička je p&č mislila, da bo na* š!a v zavitku lepo blago za novo oblokot pa 9e je rmotila. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 0— 22.9RS, Bciv lim 0—13.595, Bnjselj 0—7.93, Budimpešta 0—9.95, Curin 1093.5—1096.5 (1095), Ehma| 79965—$.0265 (S.0115), London 277.12— 277.92 (27732), Newyork 0—56.86. Pariz O—. 223.82, Praga 168.15-168.95 (16S.55). ML lan 299.6—301.6 (300.65, 300.5). Efekti: Celska 164—0, Uubliinskt Kreditna 135—0. Prašrediona 880—0, Kreditni zavod 155—0, Vevče 135—0, Kr. tn. dr. 320—0, Ru-še 265—280, Stavbna 56—0» Šešir 125—0. L e s n i trg: Tendenca Čvrsta. ZaklJo-čena sta bila 2 vagona buhovih hlodov, t>o-polnoma ravnih, od 30 cm naprei. po vae. nakl. post. po 250 za m1. Deielnl pridelkL Tetrdenca mtrnejla. Zakliučkov ni bilo. Cetia pšenici te nekolic ko popustfla. ZAGRRBARA BORZA. D«Tfee. Dunaj 80175, Berlin 13 505, London 277.52, Milan 900.575. Pra^a 168.55, Cu-rib 10.95, Newyork 56.ft6, Par« K3.S2. I30ZFMSKE BORZB. C«rib: Beograd 9t3S75, Dunaj 7S.I8*, Berlin 12415, Prapi 15.88. Milan 27.45, Pa-rii 20.436, London 25.M, Newyork 519.4a Stran % * •SLOVENSKI M A R O D» 6he 8. mare« 1928. «rr% 57 Kaj je s 6°\o obligacijskim posojilom ljubljanske občine Doslej je bilo vplačanih samo 11 mfEjoooT dinarjev. — Prekoračenje gradbenih proračunom — Nezadostne finančne in tfrad- beno-tehnične priprave. V torek Je ftuMfaoska javno« potoci obtia-tkega sveta prvič isvedela podroboosti o »u-n>u b% obUgaoijskeffa posolila mestne občine sa stanovanjske oatnene- Pokazalo se Je, da je bilo vse točno, kar smo pisak o toj akciji brv-šega viađnega koimsainja na mestnem majri-sfcrartu, ko »no trdiU, da se izvaja diletantsJco ki povTžuio. Ko smo pozivali svoječasoo vlad-nega koinisarja, naj puve javnosti, kako stoji $cvair z oblliacijskim po soja lom, smo opozur-i>aU, da Je potrebna kootroia javDosti. ker ne irre, da bri bodoči občanski svet moral popravljati grthe vladnega komisarja Naši pozivi so naJetedi na sluha ušes« m zgodilo se je, da mora seđaj občaoskj svet popravljati tako v frnančnem kak-or tuđi v gradbeno tehni-Čnem ozri-ru zavožeoo stanova nisko aJtciio brvie^a vlad-cega kamtsacja. ObČinoki svet je v torek sfclepaJ o okrepih, kj ji-h mora občšna sto riti, da iz»kii svoje obveznosti na pedlagj oblisacFJsfcega posojila v stanovanjske svrhe. Ti sklepi temelje na po-r©£ilu predstdmtka revizijske koims«e dr. Vinka Gregornca, ki ga je poda! občinskemu svetu. U tega poročiia, ka opisuje dejansko stan-j« oblisaoidsk^sa posojila, posnemamo oaslednje grlavne točtke. Mestna občtna ljubljanska je po razmašu bivšega vkidneza k-omisaria z dne 24. decembra 1926 razpisafa 6% obligacijsko po soji k> do najvišjega zrneska 30.000.000 Din, vračljivega v največ 30 polletnih enakih obrokih potom Jre-banja po amortizacijskam nacrtu Za odplače-va-nje dol ga po tem nacrtu se je ustanovil j>o-seben srradbeni fond. v katereza se stekajo: 1. naijenutrna za stanovanja in poslovne lokale v Mšah, ki jih bo občina zgradila s tem posoji-lom, 2. desetina vsakoletne predprsane vodari-ne ki zostaSčine, 3. posebna trošarinska dnk lađa po 30 par vsakega konzumirane ga litra vina. Z razpisom od 14 junija 1927 Je finanćni mnviister do voli! rzdati f>% komunalne abliza-oije in jih oprostrl davka m> taks, z razpiso-m od 21 junija 1927 pa je prizna! minister trgovine in industrije tem obveznicam pupHarno varnost. Finančnri minister si je pridržal tuđi prarvico kontrole nad gospodarstvom z obliza-cijjsjkiTii posojilom. Mestna oboi na Je na to v septembru 1927 izdala 30.000 obllgacij v skupnem znesku Dio 30.000.000. Letna anuiteta, t. J. obresri m amortizacija, »naša 3,060.000 Din, ter ima mestna oboma za krrtje te ajuiftete na razpolago 50 par od konsumiranega litra vina Din 1,550.000 desetino vodarine rn gostuščine » 450.000 fkijemnino novozgrajeuib hiš » 1,500.000 sktipai Din 3,500000 V primeni z acvuiteto H bilo 440.000 Dni pre-bibka, ki bi se taliko po-rabil bodisi za mes-rne potrebscine ali pa znižanje obstojećih najemnrin. S pornočj© obligacrjskega posojila se ie pri-Čelo grad;ti 14 zasilnih hiš v Koleziji. poslop-je Debvske zbornice, hisa na Poljanski cesti ter vile za topnvčarsko vo-jaSnico. V vseh teh ZKTadbah bi bilo 214 stanova nj 5 498 soba mi. Ako se računa povprečno za vsako sobo sta-no'vanja le po 225 Din na mesec. znaša najem-nina letnah 1,344.600 Dni brez najemnine za uradne in druge poslovne prostore v postolju Delavske zbornice, kar dokazuje, da kalkulacija glede k-ritja anuitete z najemninami v tne- 6ku 1,500.000 Din na p-retirana. Po podatkih gradbenega urada utegnejo zna-^ati gradbe*ni stroš-ki: za 14 zasilnih hiš v KoleziJi Din 2.960.000 za posloprje Delavske zbornice » 6,800.000 za hišo na Poljanski cesti » 14.300 000 ca 19 vil ob art. vojašnioi » 8.400.000 skupoj Dm 32.460.000 K tetnn pa !e treba prišteti 5e kupnino za stavbtšča, ureditev vrtov pri posameznih hišah. event. prekoračenje proračuna v znesku Din 2,540.000 Dta, vsled tesar bi raaiala sknpn« »ta.vbca glavnica 35,000.000 Dio. Do-sleJ se je prodalo obllfsdl ca U.1€3^M Dla la prfamlkKie tore) ie 23£3t.2tt Dta. Vplata^ $0 miaistrs«vo z* socijalno politt-ko Dfei 3,435.900. Mestn* hraniVnica 2,000.000 Din. mestna obiina 2,900.000 r>m, liferanti 334.900 Dm, zaseboiki 2.493.000 Dm, skupal to-rej 11.163.800 Din. Zanimanje za pod.p»sovan3e 6% o-bK«acii«ke-ga posojila je zadnji čas v Javnosti popclnoma ponehalo 6eprav je stanovanjska beda dosegla vrhunec Mestno knjigovodstvo je mnenja, da bi se dalo vnovčiti s primemim porivom in agitacijo se sa kakih 9.000.000 Din sadoISnic. do6:..i bi se obveznice za ostai^ 10.000.000 Dim v najslabšem primeru morale dati v lombard. za nadaljnjh 5 000 000 Dm pa natjeti posojtlo Na račun eradbenih stroSkov se je došle} rzg>lačalo za 10.152.656 43 Din ter razpolaga zaklad obligadoskeza posojila %e z 1.000.000 Din. ki 90 na k> ženi v Mestnt branilnici Kct se bo v nalkrajsem Časa zopet pri čela stavbna sezona m se morajo nadaljevati započeta dela. je vpraSanje 6% obK«acHs.keKa poso-jifla dane« najbolj perece vprašanje mestne obćitie ljubljanske. K temo poro čil u 0 dejanskem »tatiju obli* gacijskega posojiU je predsednik rov+zijske ko-mi>skje dr Gresorič podal se nekad prunomb, iz katerih posnemamo: Vladnl komisar |e bll optimist In ni raconal e realni mi prozal£nlml itevllkaml. Iri pride^o pri vsaki taki finančntr transakciji v poStev Misolnoma zastako Vsa zadeva le počivala, sedaj pa )e portala akutna, ker bo morala občina napram liferantom saldirati svoje obveznosti, ni ma pa nobeoih sredstev oa raz-polago. Tuđi tehnične predpriorave \a rsl proračanl so bifl aproksimativni. Građbena akcija se je pričela z nezadosttiima sredstvi. ko je bila ko-maj tretrjina tega posojila podpisana, nadalj-na denarna sredstva pa ne e a si gurana Of)ti-mizem glede podpisovania se ni obnesel. »pro-ksimatntvi proračuni so pritiesH preseflečenje. da se bo vsota 30.000.000 Din znatno prekoračila, za kar bo treba iskari novo kritje Ražen tega Je nastalo 5e preseneCenje glede terena ob Poljanskem nasrnu, kjer si inže>n4erjj nišo bili edifii, kako gioboko tn kako moćno se mora stavba fundirati tako, da so se morali vršiti opetovano komisijski odledi, kac le po-vzročilo. da se )e deJo zakasnilo in da stavba na Poljanskem nasipi)' ni prišla že 1. 1927 pnd streho in da ne bo ie letos uporabljrva, ampak zaradi nastalih ovir 5ele 1 1929. To Je posle-dica aproksimativnrth predpriprav. Trenutno ffre za to, da se občiitf preskrbe krediti, da ne zastane na podla(p ohlijracijske-ga. posojila zasnovani zradbenl pro-sram. Vsa nadalrna akcHa se bo gotovo ugodno redila ako se bo delo postavilo na realno podlago. kakršna ie pri taJtih finančnib transakcijab ne-obhodno potrebna. Tako torej stoji zadeva c oWijcac*]skhn po-sojilom. Zanim'vo |e tuđi, da ni bit določen niti rok zaključitve podpisovarcja posojila. če-prav se ima prvo žrebanje vršiti Že letos me-seca serrrptembra ObČ;tis.ki svet je sedaj skle-nil naleti posebno posojilo ta kritje prevzetih obveznosti, torej posojilo za k-ritje nbligacij-skesra posojila, župan pa )e pooWa&čejn, nai prične po ga ran ja za najetje /eajeca tnozem-skega posojfla Pisane zgodbe iz naših kra ev Osem kandidatov smrti pred sodniki, — Roman 31etne Zorice. — Preprečeno zastrupljenje s sladkorčkL — Sleparja s hranil* no knjižico. — Težka železniška nesreća. Včeraj je bila vsem članom zlo* glasne Prvičeve tolpe dostavljena ob* tožnica in ker se ni nihče izmed njih pritožil, je obtožnica postala pravo* močna. Prciskovalni sodnik izroči vse spise predsedniku sodnega stola, ta pa določi senat, ki bo vodil veliko razpra» vo proti Prpičevi tolpi. Obtožnica ob* šega 130 s strojem pisanih strani in začne z naštevanjem obtožencev, ki jih je 14. To so Pavel Prpič «MaH», Ibrahim Krkič, Nikola Brdarič, Mijo Vrbanec, Marijan rCrmpotič, Fran Smoj* ver, Miloje Vukovič, Nikola Budak« Juro Prpič «Cigo», Marko Mrvaljevič, Roza Robinič, Milka Mirčetič, Petra Milakar in Milka Karampaža Obtože* ih je torej 10 moških in 4 ženske. Za* stopani so vsi kraji naše prelepe dorao« vine in vse tri veroizpovedi. Za osem obtožencev zahteva državni pravdnik smrtno ka/cn, za ostale pa vcčletne težke in dosmrtne kazni. H koncu ob* tožnica popisuje, s kakšnim naporom in trudom so orožniki izsledili in ujeli razbojnike, ki so vsakemu zagrozili s smrtjo, če jih izda. Obtožnica pravi doslovno, da gre zahvala požrtvoval* nosti, samozatajevanja m hrabrosti orožniškega narednka Lazara Kuge, ki je s pomočjo svojih tovarišev noč In dan patruljiral po šumah in končno odkril razbojniško tolpo pod vodstvom Favla Prpiča Malega, ki je bil zadnji tovariš Čaruge. '? : • Iz Vinkovcev poročajo o dražest« nem epilogu pravcatega življenjskega romana, ki se je odigral v Vinkovcih Pred tremi leti so našli na vinkovSkem trgu 31etno dete, Iti je znalo samo po» vedati, da se piše Zorica Pajič in da je pravoslavne vere. Dete so takoj od* dali v mestno sirotisnico in za rodite* Ijema so bila odrejena poizvedovanja. •Včeraj popoldne je pa prišel na sresko poglavarstvo v Vinkovcih neki seljak, ki je povedal da se piše Halil Hasič. oziroma Stevo Pajič, rodom iz Metlike, občina Gradačač in izjavil, da je bil ujet na ruskem boj:šču in je vstopil v Kijevu v jugoslovcnsko dobrovoljsko divizijo. V Rusiji se je oženil z Anu Krasnikovo in je spremenil ime v Ste* vo Pajiča Po pfevratu se je vrnil do-mov preko Azije s svojo ženo. Med potjo se jima je rodilo dete. kateremu sta dala ime Zora 2ena Ana se je pa udala pijaci in ko je bilo detetu tri leta, je žena ž njim pobegnila. Od tedaj ni čul ničesar o ženi. Nekega dne mu pa reče njegov tovariš, zakaj ne gre po svoje dete v Vinkovce. Ko si je zaslu* zil dovolj denarja. je takoj odšel v sl» rotišče. Otrok ga je zagleda! m takoj vzkliknil: Evo mojega tateka! Dete Je vedno pri cako valo svojega oče ta na oknu. Mestna občina je vrnila srečne* mu očetu dete, ki je sedaj 6 let staru. Oče ga je odvedel k svojemu bratu v Gradačač. Trgovski potnik Dragotin Kolar, foi je osnoval Jugoslovensko kiparsko družbo, o kateri smo že poročali, da jo je zagrebška policija razpustlla, je prijavi! redarstvu v Zagrebu neko Ivano Glaser. ki je nameravala zastrupiti tri osebe, najprvo ženo negega prokurista. potem njegovo hčerko in končno se njega samega. V dokaz resnice te težke obciof 'itvt c Kr-!ar zprverćti ria cc je spozna! z Glaserjevo, ko je bil še name-^čen v Mariboru. Ivana je imela tedaj razmerje z nekim oženjenim prokuri-^tom iz Zagreba. Ta ji je tuđi kup 1 v Zagrebu trgovino ki jo je Ivana vodila Za razmerje je zvedela prokuristova žena. Neke**? čvp ^ prišlo do spopada med obema ženskama in policija ic ob-sodila Glaserjevo na denarno kazen in jo je Še izgnala iz Zagreba nazaj v Maribor zaradi motnje zakona. Kolar je bil te daj podna jemnik Glase rjeve m je vedel za njeno razmerje $ prokuristom. Ivana mu je često dejala. da bo ustreli-la prokliristovo ženo, Kolar jo je pa od tega odvračal. Napram Kolar ju je uiia Ivana tedaj zelo prijazna. Zvedela je tuđi, da je prokurhstova žena imela Če-btilca, neekga oticirja. Ivana je skieni-ia zastrupiti ženo. Zato je dala Kolar ju za trupijent ladkorčke Kolar tega da-rila seveda ni izročil. Glaserjeva je imeia namtn za^trupiti tuai prOKur . to-o hčerko in nato še prokurista. DobLa bi potem njegovo premo^en^e in bi od potovala v inozemstvo. Kolarja je pek-la ve^t in pnjavii je ziocin^Ko /LcTioko policiji, ki je odredila takoj njeno are-iacijo v Mariboru in jo izrodila sodišču zarad suma poskušenega umora. K urarjn Tvanu Opavi v Dra^koviće-vi ulici y Zagrebu je prišel okeli 40 let star moški. srednje postave, ko^tanje-\ih, nazaj počesan.h las, temnopoltega obraza, oolečen v modro oMeko. f)eia' je urarjn, da bi rad uro z verižico in zla-lo brošredsed?tva. železn 5ki direktor mg K n e ž e v t č ter jKKjpredsedn.-ki ing Zupančič in poHtovnika g. K o-rais in Angjelkovit Odbor ie razpravljal r programih poedi-nih sekcil in lih v celoti dnbri1 V 'et^^ njem letu priredi Aeroklub po vseh večjih krajih ljubljanske ob'ast propagarnina pre davanja m sicer rako, da posije v dotičn krai svoj avijon *LjuW}ana«, kar bo ne. dvomfn mnogo pri pomoglo, &a se vzbmfr' zafl-imanje za civilno letalstvo med najšir-simi sloli našega ljudstva Vsem udeleien. cem predavani bo dana mofcnost. da se proti prfmerni odskr>drTmi dvig-nejo z letak>m nad svoj đomači kraj in pozdravijo svojce iz zraka Teoreti&na predavanja o letalstvu so sicer zanimtva, ven-Jar pa ne doseže jo <>neza uspeha, kakor ogled samoga tetafa hi leran^e Naše 'iuds>tvo je o tetalstvu Se vedno slado poučeno in nrisli več'noma. da F vsak pelet združen s smrtno nevarnostk-V resnici pa tetame n: niC bcA) Mvamo kakor vožnja z avtomobilom a! vlakom kaj ti tuđi druan prometna sreds»t\Ta, t so že -;pV>5rK> v rahi. zahtevajo dan za dnem člo-veške žrtve Brez frtev zlastj na t>olju moderne tehnik« ni mo*oč napredek Kćm ne verjame. da letanje ni nevarno. se bo lah" ko o tem sam prepričah ko mu bo dana mož nos u da poleti z avijonom »Ljubljana« Za časa letosnjega velesejma namerava Acrok ub organiziran polete nad Ljubljeno, ki se jih bo lahko udoležil vsak Član Aero-' fi ■\n, Acroklub. tem uspeSneJe bo njegov, deto \r tem večie uspehe bo dosegel Na seimišču bo imel Aeroklub pavilion, v katerem bo prodaja] vstopnice za polot nad Ljubi Jano. Aeroklub Je sklcnil pokreniti tuđi akcijo za egraditev moderne«* lotaLs^a v LJubijani. V U nameo je sestavU poseben odsek spomenico, ki jo predloit mesuii občim, obiastnemu odboru in voinemu min.strsivu V spomenici je navedeno, kje in kako naj bi $t zgradilo ietališCe in koliko tn kasali stroski Po mn*nju naiib strokovniakorv bi inašali stroSkj za letaJisče okrog 800.000 Din. Krila naj bi jih de'oma mestna občina. đeloma oblastni odbor, delotna pa vojno mi-nisj-stvo. Moderno letalisče je za Ljubljanu velikega gospodarskega in tujsko - promet-neg* pomena. kaj ti dokler ne bo zgfaleno ne dobimo re&nt zračne zvtze z Za^rtboni >n Beogradom, odnosno z rtu z^msrvom Zato b: bilo želeti, da naleti akcija Aero-kluba na merodajnem mestu na Dopomi. razum«vanje in da dobi Ljubljana čirrprej ■ivoie letališče. Poleg teh večj'h akcij ima Aeroklub v programu še već prireditev pođrobnega značaja Predavanja o letalsrvu se vrše že delj Časa Sirom Slovenije in se bodo Se z večjo tntenzivnostjo nadalievila. Na Srednji teh-nični Soli se vr$i tečaj brezmoior-nega let^n^a. ki se ga ue £nri, sem stopil do droga in ga z brco zamajal da je takoj prijazni zasvetila naša javna svetiljka. Tako priži-žam z brcami po potrebi javne svetiljke po Mirju že več let. Rekord pa sem dosege! sinoči. Ker imam naso redko posejano javno razsvetljavo v strogi evidenci, sem takoj opazil, ixlhaja-joč od doma, da svet«ljka na koncu ulice, ki je prejšnji večier §e gore!a, ne sveti. Zato nisem zavil na 'evo, kot sem namerava!, nego na desno do sveiiljke na oglu. Z brco v drog sem zopet razsvetlil pusto in praz. no ulico, da H zaljubljen parček pri so-sedovih piarrkah kar skoči! narazen. In tišti hip so opazsle moie bistre oč». da tuđi onu skim zidom en gori »Već dni Je bilo tam .erna. s.noci je iuciiivra» ^^^^k-.n, a^i^. ^~. zopet ne gori; čudno to,« sem si mislit in hajd do nje. Okoli novega droga je še vse polno ilovice, sko-ro bi se mi pri brci iz-podrsniio, da mi nš v tistem trenutku že prijazno posvetila obrcana javna lučka.. Ena brca tam za rimskim zidom pa se ni obnesla in skoro gotovo je tam žarnica pre-gorela, ker sicer v svoji dolsoletim brca.lni prižigalih praksi ne beležim mnogo takih s^lučaiev Ko sem ve okoli polncči vračal domov, zvečer z brco prizvana svetiljka tam na vogalu zone^ rm sv^^'-> - ..... sem se ponovno obredni ti ob drog, da je zagorela fr. tej pri iki sem ui.*. . u^ Wlo dobro, 5e bi si doma nas ta vil bitdilko takole na tretjo uro zjutraj, da bi pogledal, če naSa javna lučka še sveti in vrgel na primer copato v drog, če Je med tem že ugasnila Ker pa mi ta poscl postaja s časom preveč dolgo^asen, menim, da bi bilo dobro, če bi kak »svetilrK&ki nadzornik« mestne elektrarn? od časa do časa malo žarnice pri nas po Mirju pri vit, Seksualna vzgoja mladine (Kako povem to svo»emu otroku.) Zveza kulturnih društev prire4i v sobo-to in nena» rediia glavna -.k u p šl\^a pod>aveza Kl ubi. ki d-islei nišo šc r»rav# nali svojih denarnih obveznosti, naj store to do ncdelje, ker drugače nimajc glaso* valne pravice na skup^čmi. — V petek 9. t. m. oh 20. uri je v kavarni »Err.ona* zadnja seja upravneca »nirK^ra pred glavno skup* ščino l'delcžba vs,eh odbornikom nujno pu# rrebaa, — Tajnica. V nebo dišeča zadeva •rATfiš Glas», glasilo državnih name* Sčencev, poro ča: Jelka in smreka imat a veje, veje pa aromatične igle. Potom destilacije se proizvaja iz ige/ poživljajoče eterično olje, ki pretvarja zatohle domove in zasmrajene dvorane v gozdni parndii. Od proizvodnje jelkinega olja je treba plačevati državno trošarino. V Slo\e* niji imamo tri tovarne (barake), ki pro* izvajajo to olje; največja ca pri dela celih 60 dek 5 gr. na dan. Vsako treh tovarn nadzorujeta po dva finančna kontrolna organa, menjaje se v službi noč in dan. Ko je kotliček nabral do« volj kapljic, pretočijo olje pod budnim nadzorstvom kontrolnih or&anov v stekleničico, ki jo liki steklenke za pi* vo, hitro zavarujejo s kontrolnim list* kom. Tovurnar (barakar) mora troša* rino plaćati takoj. Največje tovarne (barake) dnevni izkupiček na trošarini v iznosu, beri in piši 5 Din 20 par, se sproti odvaja državni blagajni. Ne grabite se za glavo, saj se Se gospod finančni minister ni, ko je pre* mišljeval, kaj bi poleg davkov, ielez* nic* monopolov in naših duš Še vse za* stavi!, da bi izposlova! inozemsko mi* I i jar dno posojilo. Ta neusahljiv vir do* hodkov si je pridržal, zato pa dovolil agrarcem, da smejo rakijo širom do* movine kuhati brez trošarine. Ka ipak je razlika: jelkovo olje je luksus, «šnops» pa za zdravje. najboljše, najtrajnejše zato najcenejše! Prosveta Repertoar Narodnega gledaliSča v Ljubljani. Drama. Petek 9 marca. Dai>es borno HCi. Red A. Sobota 10. marca. Dvja raca, Dija&i predsiava obenem spomlnska proslava ob 100-letnici rojstva Hcnrika Ibsena. Nedelia, 11. marca. ob 15 Pepelka, mla. dirtska predstava pri izredno znižan. cenah. ob 20 CyraiK> de Berzerac, premierski abon. ' * Operi. * ' ' Petek, 9. marca, zaprto. Sobota. 10 marca, FdeHo Red D. Nedelja 11. marca ob 15. Zmagovatkt oceana, opereta Ljudska predstava pri zni-žanih cenah Opozarjamo na dDaiko pred^taTO. V soboto se vprizon Ibsnova drama -Divja raca«. Pred zametkom predstave pa ima sporrrinski govor o Henriku fbsnu. kojega stoletnico rojstva slavimo ?0 marca t. 1., profesor g France KobW Predstava }e na. meniena v prvi vrsti dijaSrvu vabljeno je pa tuđi ostalo občinstvo, da poseti to dramo. Gene mazane kot običai-no za dijaSke predstave. O lagrebškem Triu. ki na stopi v petek ivečer ob 8 f Filharmoničai dvorani, pi-Sejo vse dosedanje plasbene oceoe, da »o njegovi prvi koncerti uspeli nad vse priča-kovanje C*lani za^reb&kepra Tria. eospa Elvira Marsić. je piflnistka velike muzikalne kulture in itvrstna interpretinia komorne fflasbe Primarij Karei Sancin si je utrriil umetniSki slove« fe kot Član spi os no tnane-g» Zikovesa kvarteta C'eligt Rudolf Mati pa je eden najdelavnejSih mladih muziko? ▼ safrrebAken) fflasbenem življenju. Vo« svoj prosti čas pa posveča svojemu inStru- mentu čelu, t katerim sodeluje tuđi v Triu. Na sporedu so skladbe slavnih Cehov: Smetane, Dvoraka In Viteslava Novaka. Pre4-Drodaja v Matični knjirarnl Stev. 57. •SLOVENSKI NAROD* dne 8. marca 1928L Strtn % Dnevne vesti. — Ceškosiovaško odlikovanje nailh par-lamentarcev. V kabinetu predsednika Na. rodne skupšcine Je izročil češkosiovašfci poslanik na našem dvoru Jan šeba v torek našim parlameaitarctm red Belega levat s katerum jih je odlikovala češkosLovaška vlada. Odlikovani so bili Marko Trifković, dr. Ninko Subotić, Stepan Kobasica, Pavie Radić, dr. Jovan Rađani ć, dr Slavko Še-čorov. Salih Baijić, dr. Basaričefc, Janez Strcim, Več&slav Vilder, dr Kumanudi, za-grebiki župan Heinzl, župan mesta Skoplja Nikola Sapundiić, splitski župan dr. Ivo Tartaglia in šef kabineta predsedstva Narodne skupščane Ranko Dostan-ić Pavlu Radiću, Saiihu Baljiću, Večeslavu Vilderju in Janez Strcinu je izročil poslanik Seba od-likovanja v kabinetu predsednika Narodne skupsčine, ostalim pa na domu. — Iz državne službe. Imenovani so: za veterlnarja pri celjskem sreskem poglavarstvu s sedežem v Št Jurju vpokokni drž. veterinar Anton Uršič, za računskega urad-nika specijanle kmetijske sole v Mariboru računski uradn-ik srednje kmetijske sole v Mariboru Joško Sotler in za učitelja kme-tejstva na specijalni kmetijski Soli v Mariboru učitelj kmetijsrva na srednji kmedijski soli v. Mariboru Josip Priol; v vi§jo skupino e pomakrrena članica Narodnega gledališta v Ljubljani ga. Polonica Ivanova — Častnl član! vseučiliškega ndraženla za Drrtštvo narodov. Jugoslovensko vseuči-lisko udruženje za Društvo narodov je iz-volilo na svoji zadnji seji za častne člaue bivšega zimanjega ministra dr. Ninčića, predsednika Narodne skupSčine dr. Perića, runanjega ministra dr. Marinkovića, narodnega poslanca dr. Vaso Jovanovića, stal-nega delegata pri Društvu narodov Kon-stantina Fotića. pomoćnika zunanjega ministra S. Pavlovića, rektorja beograjske uinverze dT. Žuiovića in vseučiliškega pro-fesorja dr. Č^rovića, dr. Diajo in dr. Arain-gjelovića. — Mednarodnl kongres Inženjerskih zbornic. Od 9. do 12. t. m. se bo vršil v Pragi mednarodni kongres inženjerskih zbornic. Jutri vprizori opera Narodnega di-vadla na čast gostom DvoFakovo »Rusal-ko«, v soboto se bo pa vršil v praškem Mesrnem domu družabni večer z umetni-škim programom. V nedelk) dopoldne se bo vršilo v Mestnem domu manifestacijsko zborovanje, na katerem bo predaval profesor Bertl o civilnem inženjeriu in njego-vem pomenu za kulturni in gospodarski razvoj države. To predavanje bodo pre-našali po radiju. V ponedeljek sprejme pre-zident Masaryk v avdiienci predsednike češkoskrvaških in frnozemskih inženjerskih zbornic Kongres je posvećen enotni ure-ditvi problema civilnih inžcnjerjev in inženjerskih zbornic v srednjeevropskih drža-vah, kjer obstoja institucija avtoriziranih civilnih rnženierjev. — Izseljenlški kongres odgođen. 11. t. m bi se moral vršiti v Zagrebu izseljeniški kongres, ki pa je bil radi tehničnih ov'T odgođen. Delo za ustanovitev Saveza iz-seljeniških organizacij se bo energično na-daljevalo. — Kongres slovanskega gaslistva. Od 29 jimja do 8. juliia se bo vršil v Pragi kongres slovanskega gasilstva. združen z mednarodno gasilsko razstavo. Priglasile so se vse večje organizacije gasilcev slo-vanskih držav. — Nahum Sokolov v Beogradu. Te dni prispe v Beograd predsednik eksekutive svetovne cionistične organizacije Nahum Sokolov, ki bo sprejet od kralja in zuna-njega ministra v avdijenci. Beograjski židje prirede svojemu pcglavariu velike manifestacije. Sokolov bo poročal kralju in zu-nnnjemu ministrstvu o obnovitvi židovske d-movine v Palestini. — Dnevi zdrav ja v maju. Po naredbi ministra za narodno zdravje prirede higijenski zavodi vsako leto v maju v svojih področjih dneve zdravja, ki naj bi vzbudili med ljudstvom čim večie zanimanje za higijeno. — IzseJjevanje v Južno Amerlko. 2e lani se je šievilo izseljencev iz naše države zelo pomnožilo, letos bo pa menda doseglo rekord, kajti prebivalci pasivnih krajev mo-rajo hoćeš noćeš s trebuhom za kruhom. Te dni se odpelje s pamikom »Marta VVashing-ton« okrog 100 izseljencev iz pasivnih kra-iev v Južno Ameriko. — Izmenjava tračnlc na projef Split-Knin. Kdor je potoval kdaj preko Knina v Split, mora priznati, da je bila ta prosa skrajno zanemarena. Zdaj so jo popravili in kmalu bodo vse tračnice izmenjane Ostalo ie se kakih 23 km. na katerih morajo izmenjati traćnice in proga bo v dobrem stanju tako. da se bo skrajšala vožnja od Zagreba do Splita skorai za tri ure. — Obetajo se nam budi potresi. Aero-nomski meteorološki i recepte za morfij. Nen nisfop se je zdel policiji sumljiv, zato je uvedla poizvedbe. Ugotovtla ie. da je 'epa d.-ima nčerka nekega sodnika iz Slovence Prančiška R. Že 16 let je od doma ter je ko? varijetetna igra (ka prepotovala vsa velika mesta Evrope. Bila je tuđi v Afnki m v Kairu ter se ie vdala morfinizmu. Sama pravi, da ne more brez morfija več živeti. Novosadska policija je odredila njen od^on v Slovenijo. — Pustolorec Dimitrfjević od maglio. Na Slovaškem se je pojavil pred leti neki Dimitriie\'ić, ki je uganjal razne lopovSČine m se izdajal zdaj za jugoslovenskega kivi~ ta na, zdaj za diplomata, politika itd. Sled-nji^ so ga oblasti aretirale in obsodile ra-ri javne razžalitve poslanca Rudava na 4 •Ticsece jeće in 2000 K denarne globe. Di-nutrijević je vložH nićnostno pritožbo, o kateri je razpravljalo Že pred mesecem vr* ho\no sodiSće v Brnu, ki je pa obsodbo potrdilo. Toda Dimitrijević se ni dal za-preti, pa tuđi denarne globe ni hotel plaćati Popihal jo je baje v Carigrad, od koder se najbrž ne namerava vrniti med Slovake kjer je tako imenitno zastopal Jugoslavije Krlstotic-Bucar: Bluze, otroSke obleke! Chinoferrin" kina*vmo z železora, najučinkovitejSe sred* stvo proti slabokrvnosti — Dobiva se v vsaki lekarni. 37/T ^. \i Ljubljane —1} Svećanost \ proslavo 78. rojstnega dne g. prezldenta Češkoslovaške republike dr. T. O. Masaryka v soboto 10. marca t L ob pol 21. zvećer v veliki dvorani Ka-zme. Na prireditvi slovesna izroćitev reda Belega leva ge. Franji Tavčarievi. — Spored: 1 Titl: Slovanska uvertura, igra godba dravske divizije. 2. a) Pozdrav pred-sednika b) Deklamacije. Ant. Aškerc: »Mi vstajamo!«. recituje Julićka Burianova. Tr-kanova: »Jirkovo pfani«. recituie Jirka Mikyška 3. Smetana: »HirbiĆka«, godba. 4 »Masaryk o Slovanstvu«, predava Rasto Pustoslem§ek. 5. Emil Adamič: »Da sem jaz ptičica, »Fantu«, poje Zbor učiteliščnikov pod vodstvo.n skladatelja prof. Adamica. 6. »Masaryk ifi žene«, predava konzul Ceško-slov republike dr Fr Resi. 7. Slovesna IzroĆftev će^koslovaškega reda Beleca leva ge. F. TavćirievL 8. Fetras: Češke pesmi hi plesi. godba. 9. Hrvatska narodna *Devojka je niže brala«. J Pavći^: »Jez-dec.« Poje Zbor nčiteljiSćnikov. 10. Pahor: ♦Slovanski svet«, godba. Po sporedu prosta zabava Vse. ki spoštujejo v prezidentu dr. Masaryku velikega ćloveka. misleca, znanstvenika, politika in državnika, vijndno vabimo na to svećanost. — JiiKOs!ov.-čes škoslov. Liga, LKiblJana. — českoslOTeo-ska Obec, Dubfiana. —lj Neoktfsna gala ali zloba. Danes dopoldne so se razširile po Ljubljani senzad-jonalne vesti o samornoru veleuglednega slovenskega velemdustriialca, o katerem se ie govorilo, da se je na svojem do.nu ustrelil. Informirali smo se na vse strani in izvedeli, da je ta vest izmišljena. Daje sf je nekdo dovojfl v veseli dTužbi v Unionu neumestno šalo. ki ie služfla za podlago gcvoricam o samomoru odlične ga velein-dustrijalca. Dotićni veleindustrlialec ic od-potoval že v ponedeljek po opravfcih v Beograd. Oni, ki je lansiral to vest v Javnost, zasluži, da bi mu pošteno zavezali iezik Tud' Šale i majo svoje meje. a Če so vrhu tega še zlobne, so vredne tem hujše obsodbe. —II Magistrat, napravi red! Pfs>k> nam: Trgovska hi obrtna zbornica v Ljubljani je postavila na koncu Bleiweisove ceste ve- liko ttmoovaclsko hiso. Preko zkne Je delo počivalo, a pred novo hiso so ostale Jame in kuni, da Je boja mimo že neka i mesecev sploh nemogoća. Clovck se lahko pooe-sreći, ako ne gazi po največjem Matu okoti PO ovinku po cesti. Mislim, da bi magistrat labko prisili] zbornico, da začasno uredi hodnik pred svojo hiso vsaj v toliko, da bi ljudje mogli brez nevamosti mrmo. Promet }© prav tam vdik, saj hodtjo ljudi« v tobaćno tovamo im na \\t ali v nasprorni smeri v gledaliSče m splob v mesto. Prosimo terej, da magistrat tuđi napra-m tr-eovski zbornici izvaja določbe mestnega gradbenega reda v interesu javnosti. —' Kic so oai| cestni nadzornik!? Po-ro.tiio n.*m; Menda bi bilo treba d':ccr tra izacife tuđi na našem magistratu. ZdJ se, da nna !e enega sli dva cestna nadz.>i -uika za vse mesto. Moža tičita v blatu ali prahu, da ga že nić već ne vidita in ne ću-tita. Ako pa ie već teh nadzontikov, so pać vsi otopeli. Drugaće si ne moremo raz-ia^^U, da ne opaziio, da požiralmki ne po-Žirajo vode, ki se zbira v ogromne luže, da so vsi prehodi utonUi v blatu, da se kupi blata iznova razlezajo in ne odvažajo rer da so se marsikje poti in ceste izpre-rnenile v neprebrodno moćvirje. Sredi mesta je vse lepo tlakovano m asfaltirano ter oćejeno. Toda niliće se ne pobriga za Pru-ie, za Igriško ulico, Gregorćićevo cesto ter sploh za pcedmestja. Naši cestaril sanu rvi-ćtsar ne opazijo. naši cestni nadzorniki pa ne prihaiajo niti vsak teden enkrat v vsak okraj, da bi videli. kje je treba nujno od-rediti osnaženje. Zdi se ml, da bi bilo treba nad cestarp energićnejšega nadzorstva in decentralizacije. —li Načelnik stanovanjskeca odseka na magistratu g. obć. sv etnik L i k o z a r spre-jena stranke vsak torek in ćetrtek od 10. do U. in v petek, kadar ni seje, od 18. do 19. ure. Na svojem stanovanju nikogar ne sprejme. —lj Tržni hi selmskl dan ▼ L)oblJanL Vćerajšnji tržni dan je bil izredno žrvahen. 2ivilski trg je bil dobro založen z vsemi potrebšćinami. Krompir je bil v večji množini na prodaj, dočin ga je doslej primanj-kovalo. Se vedno je na trgu mnogo domaćih jaholk, ki jih prodaj a io po 4 do 7 Dm kilogram. Tuđi vćerajšnji sejem — prvi v tem mesecti — je bH izredno živahen in je bilo sklenjenih već dobrih kupćij. Na sej-mu so se po dolgem ćasu pojavili rudi rno-zemski kupci. Za Italiio je bMo kupljenih nekaj krav, za Avstrijo (Koroško) pa vvJt pa rov konj. Na sejem je bilo prignamh 472 konj. 103 voli, 56 krav, 16 telet in 180 pra-šickov za rejo. Sezoni za prašiče je rričeJa :r so bi.i včeraj fkoraj vsi prodiai. Pro-dauib je bilo: 89 konj, 78 vol>v, 43 krav, iTi telel in 165 prašiJkov. Cene ao ostale neizprenienjene. &imo par iepih» volov je b«l prodam po 9 Din kg zi»e teže, docira so bile cene neiz>premenjen« in sicer: voli I. 8.50, II. 7.50, III. 6.50, krave debele S—6, krave - klo-basarice 3—4, tdeta 10—11, prašički za reio po kakcvosti in velikosti od 200 do 300 Din. —lj Električna tara na Aleksandrovi cesti. Po prvotnem nacrtu bi imela družba Jugo Sieme-ns postaviti električno uro tuđi na vogalu GledaliŠke ulice in Aleksandrove ceste pri palači Trboveljske premogokop-ne družbe. 2elezm steber in uro so že postavili. Obćinski svet pa je sedai sklenil, da se ima ta ura postaviti na kakem pro-metnej§e*n kraju, kjer je živahmo križišće čest. Zato so danes ziutraj odstranili steber in uro pri TPD. Mogoće postavijo to uro nekoliko višje na Aleksandrovi cesti, to ie na prostoru, kjer se stikata Aleksandrova in Bleiweisova cesta. Prav je, da so odstranili uro z Aleksandrove ceste, ker bi s tem naša glavna promenada prav mć ne pridobila, pać pa na celotnem vtisu izgubila. —lj K. o. SDS oa Viču ima v petek ob 8. zvečer v gostilni »Na poštic odborovo sejo z važnim dnevnim redom. Vabljeni so vsi odborniki vsi obćinsk odborniki »Na-predne gospodarske stranke« ter ostali so-mišljeniki —lj Opozorilo. Podpisana zadruga ob-vešća s tem ceni- odjemalce, da dobivah trgovci s kurivotn vsled omeh'tve obrata v trboveljskem rudniku Ie nezadostne ko-lićine premota, vsled ćesar Žal ne morejo postreći svoHm naroćnikom. — Zadruga tr-eovcev s knrlvom ▼ UnbUanL 229n —lj Ruska Matica V soboto dne 10. marca se bo v balkonski dvorani unrverze vršilo predavanje univ. prof. v pokoju dr Nikolaja Bubnova o predmetu: »Kako so rastle naše steviflce?« Začetek ob pol 19 uri. Vstop prost —lj Dramatični odsek Udružena vofnli invalidov priredi v sobotoa 10. t m. v salonu gostilne pri Jeroeju na Sv. Petra cesti spevoisrro v treh dejaniih »Kovaćev student« in burko v enem dejaniu »Kdo Ie blažen?« Začetek točno ob 8. uri zvečer Vabimo k ob'lni udeležbl. 226n —li LJtfbtjansko ženstvo vabimo, da se se rrmogoštevilno udeleži nocoj$niesa preda vanfe jre. Vanje Gospodinove: O bol^arskl ženi ha o težnlah dapaSnlciea icn-stva v obče v veliko dvorani Urrfmia. Srloi. fen. društvo. —ti Senrpctcrskt podminld Družbe st. CUHa In Metoda imata 10. dne marca 1928 v Rostiini g. L. ZuDanćića svoi občni rbo''. h kate emu se vsi prijatelji Družbe vabit? ?2Sn —I* Vremc Ziutraj ie bilo močno mejr.e-no Dopoldne se je počasf megia razg.iala, na kar je zasrialo sokice. Vćerai 'e 5e nekoliko deževalo. V ladnjm 24 ttrah je padlo v Ljubljani 8 mm dežja. Barometer Se vedno pada. SnoĆi oh 20. \t kazal 762.3. termo-meter 5.6# C nad nićio. danes zMral baro-meter 760.5, termometar 2° C nad iricJo. —I' Zsmenian deialk! Dotični odbornik društva »Soče«, ki \e na zad-nn* odborovi se'I v IJubl'anskein dvoru zame^tal def* nfk na? fav» svr* imArrv v irtsarni predsed-nrka z. dr. Dinka Puca. —li Razne tatvhMu Posesrnfkov sf« France Boh te Orosuplja ie včeral pfiSet v Liubljano ter hotd kupiti pri neke.n seđ- larskem mojstru nov konjski komat. Za-ćudil se ie pa zelo, ko ie zagledal pri moj-stru komat, ki je bil njegovemu oćetu pred tremi me«eci ukraden. Mojster ie izjavil, da mu je komat prinesel na prodaj neki kmećkl fant. Zanj je dal 650 Din. Lne do-tičnlka si ie sicer zapisal, toda ne ve, kam ie dal listek. Deček je imel pri sebi tuđi neko sodno povabilo. Posestnici Tereziji 2i-danovi na Selu ie neznan tat odnesel iz kozolca na polju ob tovarni »Satumusc 9 lat, vrednih 120 Dm. Late ie tat baje po-kuril. — Nesrefo. V ljubljansko javno bolnico so od veeraj do daae*« dopoldne pripeljali 4 ponesreeence. Posestnikova iena Marija J.ineii€ ▼ Clrosupljem se je ie 17. februar-ja t L vikala v levi r^co. Doma so wir«-vili rano t raznimi f*»l:?ci tako, da *«* je inficirala in je biU Jan»»iifeva »edaj pri i-Ijona 'skuti »dra\ni5k» |Kiiniči v boluiri. — Delavec pri lesni tvrdkt Burkelca v Meki-njah pri Kamniku Fran Sitar \e bil vteraj taposlen pri skladanju hlodov. Pri tem mu je po nesreći padel debel hlod na desno nogo ter mu jo zmečkal pod ko lenom Pri >Obnovk v 2ireh zaposleni delavec Mi ha Sitar je padel z nasipa ter <}obil težke no-tranje poftkodbe. Jan« Pintar, drvar pri družbi »Jezersko« v Kranj u, se je moćno usekal ▼ desno kolono ^lj MaM«Talen p«bijse lip. Rodbina tr-gpovskega potnika Antona Strgarja, stanu-joea na Zrinjskega trgu St. 2, se je danes okoli 2. zelo razburila, ko so zažvenketale Sipe na oknu. Neznan ilikovec je namreč vrgel v okno debel kamen, ki je razbil rive sipi. Pravijo. da je to napravil neki mlade-niS iz mačevanja, ker mu je bil zabranjen dostop v družino. Povzro£ena škoda zna Sa 160 Din. —I) Drobli poflcllske kronike. Policija Je od vćerai do danes zaprla pet oseb, med niimt neko M. K. radi tatvine papn-ja, nekega Jakoba radi izgreda in pijanosti v lokalu, nekega brezposelnega delavca radi tatvine 60 kst premoga na ikodo državne Železnice. neko vlaćugo in nekeca berača. Policiji so bile prijavljene 3 tatvine iti neka većja fcol.tafija. kl pa Se nf popolnoma pojašnjena. Ore za 1000 Din. Prijavljena je bila dalje 1 poškodba tuie lastnme, 2 po-noćnjaka radi kaljenja nočnega miru, 3 last-niki psov radf pasjega kontu maca. 2 gostil* ničarhi radi prekoračenja poHdiske ure in 8 voznikov, oziroma avtomobilistov radi prestopka cestnopolfciiskeza reda. fc W* —c Porota. Ludovik KovtCev^ć Je bH oprošten, ker so porotniki zanikaii vpraSa* nje fflede hudodelsrva tatvine. — Anton Potoćnik ii Marijereke Ie bH oproSćen hinJodeistva poihga, obsojen pa radi solju-fije na 4 mesece težke jeće. O obeh slu-ćafth smo že obiirno poročalL S tem slučajem je bilo porotno zasedank konćano. —c Uadsko vseućHiić«. V ponedeljek 5. t m. ie predaval dr. E. Me jak o naši ustavi. Kot novo nawn je podal pregled zgo-dovme naše države. Drugić bo predaval o ustavi sami. Predavanje je bilo lepo zasnovano hi so nm poslušalci z zanimanjem sle-diH. —c^Mcstoo tledallić« V tiedeUo. *c U. L m. se vprizori ob 16. uri »Drvji lovec« kot ljudska predstava pri znižatrih cenmh. —c Sre4po«tal Slvlakl la kraaMrskl salaai se vrsi v Celju v soboto, 17. marca. —c OkoIHkl •bčinskl zastop ima v ne, deljo ia marca redno obćinsko seja Orgije in spolna perverznost V sicer puritanskem Potsdamu je bil te dni odkrit velik družabni skandal, v katerega so zapletene ugledne osebe iz najvišjih potsdamskih krogov. () afe« ri na doigo in široko poročajo berlin« ski listi, vendar do sedaj se nišo znane podrobnosti. Orgije so se vršile v ho# telu «Kaiserkrone». Policija je dogna» la, da so se v hotelu odigravale noćne orgije, naga deklcta so plesala med pi» janimi gosti, Bahus je slavil triumfe. Policija je lokal zaprla in aretirala več oseb, ki so pri aferi naj bol j kompru* mitirane. Zanimivo je, da so bila de* kleta, ki so plesala naga, večinoma iz boljših rodbm. Obetajo se še senzaci* jonalna razkritja. Tuđi v Welsu v Avstriji so prišle te dni na dan razne nemoralne stvari. V zve/i s tem je policija arttimla ju* rista Frana Huberja iz Gradca, ki je baje v svojem stanovanju prirejal or* gije, zlorabil je pa tuđi već nedoletnih deklic. Policija je prejela anonimno pw smo, da je Huber velik razuzdanec, obenem pa ji je anonimni pisce poslal tuđi ćelo kopico raznih pornografskih slik, na katerih so većinoma naga de* kleta. Dočim sedi Huber v zaporu, je zbral njegov odvetnik materijal, na podlagi katerega hoće dokazati, da je njegov klijent nedolžen in da je postal samo žrtev osvete. Anonimna pisma in slike je poslala policiji neka prej« 5nja Hubrova ljubica, in sicer iz osve* te, ker se zanjo ni već ogreval, pać pa ie navezal stike z nekim drugim de« kletom. Ker je dekle vtdelo, da hrani Huber doma take fotografije, se je splazilo za časa njegove odsotnosti v njegovo stanovanje in mu slike ukrad* lo. Na drugi strani je pa res, da so k Hubru zahajala mlada dekleta iz Wel* sa, in to ćelo iz najboljših krogov. ?o» licija ima namreč v rokah razne foto* grafije, ki Hubra zelo obremenjujejo. Zanimivo je, da je tuđi monakovska policija zahtevala izroćitev Hubra z motivacijo, da je bil tuđi v Monako« vem zapleten v razne protinravne afe* re. O dveh primerih razuzdanosti in pervermosti poroćajo tuđi \z Slovaške. Gre ta zlorabe mladih šoloobveznih deklet po ućiteijih. Prvi tak primer je bil odkrit v Filakovem, sedaj pa je po« licija tuđi v Roznovem aretirala ta« mošnjega profesorja risanja Okruhli« co, ker je imel intimno razmerje s svo* jimi učenkami. Istotako je bil radi sličnih deliktov v Un^varu prijet pro« fesor grško*katoliškega seminarja Karl Hadzega, ki je oskrunil več deklet v starosti 9 do 12 let. Največji obseg na je zavzela afera madžarske(2a urednika lista «Svojse», ki je zlorabil 24 otrok, —K Dobave. Direkcija državnih železnlc v Ljubljani sprejema do 9 t. m ponudb© gtode dobave barve za brzojavne aparate (vzorec na vpogled p*ri prometno - komer-cijelnem oddclku te direkcije) — Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljub-Uaul sprejema do 13. t m ponudbe ele^c dobave kolcirane sode: do 15 t m. slede dobave raznih šip. Predmetna oglasi *o v Oisarni Zbornice za trgovino, (brt in in-du. strijo v Ljubljani interesentom na vpogied. I r i ^yrium±irai ! Lepa polt je za triumF tispeha več vredna, kot vse druge lastnosti, ki jih zamorejo imeti ženske. Z Elida Favorit milom je sedaj njihova nežna polt zasigurana. Velik priročen kos, lepo zavit, čudovito skozi in skozi parfimirano, prijetno in osvežujoče ELI DAfe^H I LO Stran %. •SLOVENSKI NAROD* dne 8. mare« 192a Stev 57 Petr SoHjur*: šBoljševiški vohun Roman Zato tii čuda, da je Blackmoore zelo prevktno razpečatil pismo. Tuđi pismo je bilo originalno. — Gospod. — se je rfasil kratek uvod. — Predno začnete Citati moje misli, morate vedeti, kdo sem. Pišem se Oliver Mac Lean tn sem pustolovec. Zdi se m!, da vam moje kne m po-klic ne pojasni, kaj me ie gnalo, da sem vam poslal to pismo. Joda s tem si nočem beliti glave, kajti ime in poklič ništa glavni povod, da vam pišem. Govoriti hočem o nečem drugem. . Blackmoore je prečital prvi odsta-vek in naenkrat se mu je zdelo potrebno odložiti oeala in jih dobro obrisati. Pri tem je opazil, kako ga domači radove dno gledajo. Na večerjo in rodbino je sploh pozabil. Da popravi to ne-takitnost, je svetoval ženi in otrokoma, naj mirno nadaljujejo z večerjo češ, da V pismu ni nič važnega. — Že dolgo se zanimam za vašo borbo z Ibrahimom Mordetom, — je siadaljeval Mac Lean. — Ne zamerite mi, če si dovoljujem malo kritike. Saj veste, da kritika nikoli ne škoduje ševe da Če je nepristranska. Povedati vam moram da se ne strinjam povsem z vašim nastopom v tej zadevi. Vi in va-Ši kolegi ste ravnali sicer zelo previd-iio in tuđi preiskava je bila temeljita, venđar se mi pa zdi, da ste se ved krajša pot preko Claye, torej preko kraja, kjer je znani miljonar Guvot zadavil damo z zelenimi očmi Sofer je izjavil. da noče voziti preko Clava. Lastnik garaže ga je ponovno opozoril, da je to najkrajša pot. Dama je nato namignila šoferju, ki je pripomnil, da nočeta potovati v Pariz, marveč v Mon» treuill. Za uspeh preiskave je felo važna izpovedba neke priče, ki se je zglasila na orožniški postaji v Melounu in ki je videla morilčev avtomobil, najbrž pa tuđi morilca. Priča, lastnik garaže, je izpovedala, da je prodala štiri po* sode bencina zločincu, ki je pozneje rabil ta bencin, da je polil truplo svoje žrtve. Z bencinom polito truplo je za* žgal in vrgel v jarek. V sredo zjutraj se je ustavil avtomobil blizu garaže. Sofer je izstopil in zahteval tri posode bencina. Lastnik garaže mu je dejal, da bencina v posodah običajno ne pro* daja in da ima v garaži samo tri stare posode. Toda neznance se ni dal od* praviti. Slednjič je bilo njegovi želji ustreženo. Napolnili so mu štiri poso* de z bencinom. Lastnik garaže mu je dal tuđi ovojni papir modre barve, da bi zavil posode. Enak papir so našli na cesti blizu trupla. Papir je hotel last* nik garaže sam odnesti v avtomobil, | toda šofer ga je ustavil z energično kretnjo, češ, naj se nikar ne trudi. To se je zdelo lastniku garaže sumljivo in začel se je zanimati za avtomobil, ki ga je orožnikom točno popisal. Čudno je tuđi, da šofer ni pusril lastnika ga* raže k avtomobilu, ko mu je hotel po odbitku stroškov za bencin vrniti ne» kaj frankov. Policijski uradniki iščejo tuđi trgovino, v kateri je neznani morilec kupil štiri metre blaga, v katerega je zavil truplo. V petek so obvestili pariško policijo, da se je ustavil avtomobil temnorjave barve v Argenteuillu. iz njega sta izstopila gospod in dama, ki sta kupila novine in čitala poročilo o zagonetnem umoru na cesti pri Ozoiru. Nato sta naglo sedla v avtomobil in oddirjala proti Pontoisu. Ondotni komi« sar je bi takoj teefonično obveščen in v hipu, ko je njegov tajnik sprcjemal obvestilo, je privozil mimo v divjem diru avtomobil temnorjave barve. — Orožniki so planili v svoj avto in sku* šali zasledovati sumljivi avtomobil, to« da na križišču so izgubili smtr. Zdi se, da sta morilca izpremenila smer in prispela v Pariz z druge strani. Pariška policija se je tuđi zanimala, kako je umorjeni Gaston preživel usod# ni dan. Zjutraj je govorit z draguljar* jem v ulici Lafaiette, potem je pa tele* foniral svoji prijateljici Van Scvereno* vi, ki ji je sporočil, da je zaposlen in da ne more priti k nji. Nato je odšel v banko in dvignil 35.000 frankov. Po* leg denarja je imel pri sebi tuđi mnogo draguljev v vrednosti nad 1 milijon trankov. Iz banke je odšel v neko tr» govino, kjcr je govoril s trgovcem. Zdelo se je, da se mu zelo rpudi, ker je moral popoldne oddati svojemu up« niku 35.000 frankov. Pozneje od Tru« phem ni bilo duha ne sluha. Obdukcija je pokazala, da je bil Truphemov že« lodec popolnoma prazen. Vse kaže, da gre za roparski umor, in da je morilec dobro vedel, da ima Truphem pri sebi denar in dragulje. Policija išče tuđi moža, ki so ga videli često v Truphe« movi družbi v noćnih lokalih in čigar ljubica je bila plesalka. Čudno je, da je ta mož s svojo ljubico takoj po umoru izginil iz Pariza. Hitite, da ne zamudite! Ogromen us?eh! Danes zadnjikrat! Publika je enoglasna v sodbi. da so TLAĆANI najboljši rusko^nemški film te sezije. V glavnih vlogah MONA MARIŠ, HEINRICH GEORGE, OSKAR HOMOLKA. MARRY HAHN in drugi zvezdniki «Ufe» Vsakdo si naj ogleda ta divni spored! Predstvc danes ob 4M pol 6^ pol 8. In 9. Rezervirajte si takoj potrebne vstopnice! Telefon 2124 ELITNI KINO MATICA Urejuje; Josip Zup*oti& — 2a »Narodno ti*karoo». Frao Jezeriek. — Za upiavo id maeratoi deJ ti&ta: Oton Chnttot - Vm Liubljaoi. Hiromant Priscl za kratko dobo. Pove prošlost, sedanjost in bodoč* nost. Sprejema od 10. do 12. in od 3. do 6. V. Timofejev, Ljub* ljana, «Hotel L!oyd», soba 10. 442 LlikDi umuiw MEsnnTBsn pnpmti niH altft irtii-kn n sitnili'-liiv tv sirt» kiiiliHi Min hmv\i inrtMit« trtu ii soliin Nakup zlata, srebra, platine, srebrnih krov in zlate« ga denarja . — Tovaraa za kv čenje dragih kovin, Ljublja« na VIL Sv Jerneja cesta št. 8. Kompletno pohištvo spalnica ter kuhinjska oprava (vse vz mehkega lesa) — takoj naprodaj radi selitve. — Po« nudbe pod »Dobro ohranjeno 441» na upravo «Slov. Nar.». Gostilno na deželi v večjem kraju na prometni točki iščem v na jem: event. kupim z vsem mventarjem. — Dopisi pod «Gostilna/439» na upravo «Slov. Naroda*. ZAHVALA, t Za mnogobrojne izraze iskrenega »oža« Ija ob priliki bridke izgube naše ljubljene, dobre mame, stare mame, tete in tašče, gospo MARIJE GROKHEL za poklonjeno krasno cvetje in vence, se vsem najtopleje zahvaljujemo. Poaebna «a» hvala pa bodi izrečena £5. duhoričini, čast* niškemu zboru ljubljanske garaizij«, vsem zastopnikom raznih oblasti in korporacij. kakor tuđi vsem številnhn prijateljem in znancem »a nadvse čaščeče apremstvo na njeni poslednji poti. Naša ponovna »rčna zahvala vsem in vsakemu. Mak zadušnica se bo darorak ▼ torek dne 13. marca t. I. ob 34 8. uri v farni cer* kvi Sv. Petra v Ljubljani Globoko žalujoči ostali. Bell ■ortiiad imnl „Medusa- — dobavlja V1LIBALD FUCHS, Praha XII« ■i-.r ..l ... ** Italska 12, C S, R ^ ^ Učitelja glasbe - .*#.^/-. --.t' .- t>. dirigrenU r.y...... '-\ " * sprejmemo v zaćasno službo od 2 do 6 mesecev. Na$top 1. aprila Dok ume me dovršenih ituriij in prakse priložiti prošnji na podp sano upravo. V prošnji je ozna6ti zahtevano me^ečno plaćo. Prosilec lahko postane stalen Kapelnik ,..-.•; Uprava gradjanske glazbe METKOVIĆ ;-a: - .r», u;« -.,^-n. (Dalmacija) GlOVAN. BOCCACCIO DEKAMEROh frevei L)i. /VNDRhJ ti U UAL . knjiga Bros. Din *v—( putno Din t'2-—. nKstuiih daja na bolišem oapinu oolfranc vez. Din i0b l tustiadjami. II* knp^au Broi Din 5tv—. platno Din 7/*— .uksurna u daja na bolf^eni oapirfu polirane vex- Din 100-z tlustraaiami (II. ktiil^a. Bros Din d6'— olatno Oin 72*-» »uksnzna tt data *ia boljiem oaptriu ooitranc vez Oin U.<>*-•lustiadtami Knjige se dobe t ttitifant iinofnc Zatnigi f L ubllani. Pre^ernova