TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANiZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, SEtffJUR, SIVIABJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Odjuga je načela snežno odejo Temperature skačejo kot že dolgo ne. V nekaj več kot tednu dni so se dvigrile kar za 37 stopinj celzija (od minus 28 stopinj Celzija prejšnji teden, do plus 9 stopinj Celzija v sredo dopoldne). Topel val, ki je zajel naše območje, nas je rešil večine težav, ki smo jih irtieli zaradi mraza, le plundra in luže na ulicah so nekoliko neprijetne. Odjuga in dež sta močno načela snežno odejo in napolnila struge rek in potokov. Vendar na celjskem vsaj zaenkrat še ni nevarnosti, da bi prišlo do poplav. Pač pa so se začela polniti akomulacijska jezera naših hidroelektrarn, tako da si bodo lahko nekoliko oddahnili v termoelektrarnah, kjer so v prvi polovici tega meseca obratovali z svemi zmogljivostmi in vložili precej naporov, da ni bilo še več redukcij. Ne nazadnje pa bomo zaradi odjuge precej prihranili tudi pri ogrevanju stanovanj in drugih prostorov. Manj veseli so odjuge v naših smučarskih centrih, ki v tej zimi res niso imeli prevelike sreče z vremenom in doslej je bilo še zelo malo dni, ko je bila smuka res ugodna, smučišča pa polna. Tako je bil v sredo smučarski center na Kopah zaradi riiegle in odjuge zaprt, snega pa zmanjkuje tudi na Golteh. Z Rogle so sporočili, da je odjuga pobrala do srede 10 centimetrov snega, vendar pa je snežna oddeja še vedno 50 c entimetrov viroka, kar zadostuje za uf»odno smuko na tamkajšnjih smučiščih. " g g Razvojna sanacija Gorenja Sanacya Gorenja je v veliki meh politična odločitev, kar pa ni nie napačnega, če temelji odločitev na ekonomski analizi- V primeru Gorenja gre namreč za razvojno sanacijo, kar ne pomeni samo pokritja izgub iz preteklih let, temveč temeljito obnovo Gorenja, kar zahteva od kolektiva, da izdela perspektiven dolgoročen program razvoja, ki bo vključeval tudi programe novih izdelkov. Ob tem pa je treba vedeti, da je v obdobju leta in pol, odkar beležijo v Gorenju bistven preobrat v gospodarjenju, težko govoriti o nekih novostih, ki bi lahko zagledale luč trga. Tako skozi tržno realizacijo še niso prisotni novi in izboljšani izdelki, kajti to obdobje je od Gorenja zahtevalo predvsem vso energijo za pokrivanje tekočih izgub iz preteklega poslovanja. S tem pa ni rečeno, da operativne in razvojne službe niso delale na perspektivi Gorenja. Pokritje izgub je le eden temeljnih pogojev, da se lahko Gorenje v bodoče usmeri v izgradnjo svojega nadaljnjega razvoja. Tudi odgovor na vprašanje zakaj pomagati ravno Gorenju, ko pa je na celjskem območju in v Sloveniji še toliko drugih izgubarjev, ki bi prav tako radi dobili pomoč, je povsem jasen. Vse bolj se namreč uveljavlja prepričanje, da širša družbena skupnost ne more biti socialna ustanova, ki bi delila denarne pomoči vsem, ki se znajdejo v likvidnostnih težavah. Nujna je selekcija, ki mora temeljiti na ugotovitvi, daje posamezen sanacijski program razvojno perspektiven. Gorenje ima takšen sanacijski program, medtem ko ga mnogi drugi izgubarji nimajo in jih v posameznih občinah razni botri umetno vzdržujejo na površju. Če hočemo resnično izplavati iz gospodarske krize, bomo morali korenito presekati s takšno prakso. Gotovo bo to za marsikoga boleče, ker zaposlitev ne bo avtomatično pomenila tudi socialne varnosti, vendar iz krize vodi le doslednejše upoštevanje ekonomskih zakonitosti. Politične odločitve, ki po-dirs^o takšen način urejanja razmer v gospodarstvu, so gotovo dobrodošle. VILI EINSPIELER (Nadaljevanje na 3. strani) Danes prvi kupon za Izlet Spet smo pripravili tradicionalni izlet 100 kmečkih žensk na morje. Iz-žrebanke bodo šle z nami 22. in 23. marca. Več na strani 10. Kako smo na Celjskem obvladovali zimske razmere? Dobro, svoje pa je opravila tudi odjuga. Stran 5 Za svoj prostor pod soncem Bo naše razumevanje težav in nadlog bolnikov z luskavico večje? Stran 7 Premalo denarja za družbene delavnosti Osnutek revolucije o razvoju občine Celje v letu 1985 ne omogoča dovolj sredstev za uresničitev programov družbenih dejavnosti, saj mora njihova rast zaostajati za rastjo dohodka za 10 odstotkov. Da bi zagotovili dovolj sredstev za vrednost programov, bi morala poraba zaostajati le za 6,2 odstotka in še to brez upoštevanja povečanja pravic po lani sprejetem samoupravnem sporazumu o uresničevanju socialno varstvenih pravic v Sloveniji. V letu 1984 so za družbene dejavnosti v Celju namenili 3 milijarde 450 milijonov dinarjev. Po osnutku resolucije za leto 1985 pa bi namenili 5 milijard 96 milijonov dinarjev, po izhodiščih iz osnutka resolucije brez povečanih pravic pa bi ta znesek bil 5 milijard 166 milijonov dinarjev. Torej je že v sami osnovi razlika za 69 milijonov dinarjev. To razliko med vrednostjo programov po sprejetih izhodiščih in vrednostjo programov glede na rast dohodka bo potrebno uskladiti v času do sprejemanja predloga občinske resolucije. Usklajevanje ne bo lahko, saj vrsta interesnih skupnosti stopa v leto 1985 s primanjkljaji. Tako kulturna skupnost ni mogla pokriti valorizacije proramov izvajalcev za materialne stroške, enako seje zgodilo na področju telesne kulture, pa tudi občinska zdravstvena skupnost ni pokrila vseh obvez nosti. Težave nastopajo tudi zaradi naravnega povečanja števila uporabnikov - na primer večjega števila vpisanih otrok v osnovne šole, kot je bilo doslej. Nerazrešena je še tudi obveznost po samoupravnem sporazumu o uresničevanju socialno varstvenih pravic, ki se bo začel izvajati 1. maja. Povečalo se bo predvsem število upravičencev za otroški dodatek in zadružbe-ne denarne pomoči, več pa bo tudf oproščenih participacije v zdravstvu. Za vse to bo potrebna dodatna sredstva - ocenjujejo, da v Celju 28 milijonov 900 000 dinarjev. Brez selektivnega pristopa očitno torej uskladitev ne bo možna. MILENA B. POKLIČ Pločnilci so očiščeni Klub brigadirjev je skupaj z občinsko konferenco mladih šentjurske občine pripravil v soboto delovno akcijo čiščenja pločnikov v centru naselja. Nekaj nad trideset mladih je tako s pomočjo šentjurskega Komunalno obrtnega podjetja, kije sodelovalo z mehanizacijo, očistilo pločnike in odstranilo kupe snega z roba cestišča. Lahko zapišemo, da je akcija dobro uspela, da pa seje. žal, spet zataknilo pri množičnosti sodelujočih. Nihče od krajanov se namreč mladim ni pridružil pri delu, čeprav je tajnik krajevne skupnosti Šentjur-center, Drago Sla-kan, zatrdil, da so poskrbeli za dobro obveščenost. Tako so v stanovajskih blokih, ki stojijo ob glavni ulici, kjer so mladinci odstranjevali sneg, skhcali sestanke hišnih svetov, mladinci pa so pripravili tudi plakat. Verjetno se je sedaj prepozno spraševati, zakaj tako. Najpomembnejše je to, da so pločniki očiščeni in da na njih ne bo nikomur več zdrsnilo. Mladinci so še obljubili, da bodo akcijo ob novoza-padlem snegu ponovili in morda bomo vsaj takrat lahko videli koga od Šentjurča nov, ki vsak dan hodi po pločniku. z lopato v roki. Bomo videli? IVANA HDLER Pitne vode še nI dovolj Potem, ko se je gladina talnice v vodnjaku »C« v Medlogu že zvišala za 25 centimetrov, je Savinja porušila jez iz gramoza, ki ga je Nivo naredil v Medlogu. Zato se je gladina talnice v »C« vodnjaku spet znižala za 15 centimetrov, na druge vodnjake pa jez na Savinji tako ni vplival. Pri celjskem Vodovodu zato menijo, da bomo vsaj še ta teden imeli težave s pitno vodo in da bodo nekateri zaselki še nekaj dni brez vode. Tudi odjuga, ki je prišla v ponedeljek, se namreč na nivoju talnice pozna šele po nekaj dneh. Zadnja odjuga pa je odkrila tudi vso škodo, ki jo je naredil letošnji mraz, ko je mnogo vodovodnih cevi in števcev v hišah zamrznilo. Precej zamrznjenih instalacij so delavci Vodovoda že prej odtalili, nekaj pa se jih je odtalilo ob odjugi. Vendar pa je zaradi ledu veliko cevi, predvsem pa števcev počilo, predvsem v hišah, kjer ni bilo kurjeno in tam, kjer instalacije niso bile ustrezno zavarovane pred mrazom. S.Š. 2. STRAN - NOVI TEDNIK 24. JANUAR 1985 Zvodenela svobodna menjava dela z omejevanjem sredstev za družliene de/a vnesti se vračajo proračunski odnosi o svobodni menjavi dela na področju družbenih dejavnosti le še stežka govorimo. saj je omejevanje sredstev te dejavnosti že močno vrnilo v proračunske odnose, večino pa tako porabijo za uresničevanje z zakoni in drugimi predpisi določenih programov. Da se bodo razmere izboljšale, so potrebne korenite spremembe, so ugotavljali na posvetu o analizi svobodne menjave dela, ki jo je v sodelovanju z republiško konferenco pripravil Medobčinski svet Socialistične zveze Celje. Razpravljale! iz osmih občin so poudarjali, da je odnos družbe do družbenih dejavnosti nesprejemljiv, saj jih še vedno enačijo z porabo oziroma negospodarstvom. Omejevanje sredstev je z največjo težo obremenilo osebne dohodke delavcev v družbenih dejavnostih, saj krčenje programov ali ni mogoče ali pa bi imelo preresne posledice. Omejevanje sredstev pa vpliva tudi na celoto odnosov na tem področju. Delegati v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti se vse redkeje udeležujejo sej, na njih skoraj ne morejo več o ničemer odločati. Okoli 80 odstotkov sredstev za družbene dejavnosti je namreč že v naprej razdeljenih za uresničevanje z zakoni določenih programov, dnevni redi pa so prenatrpani z najrazličnejšimi poročili plani in normativnimi akti. Za vsebinska vprašanja zmanjka časa in volje, zato je bilo v razpravi tudi slišati predlog, da bi nevsebinsko delo skupščin prevzeli odbori in drugi izvršilni organi. Odnos do družbenih dejavnosti ima svoje korenine že v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnosti in se najbolj očitno odraža pri načrtovanju razvoja. Praviloma opredeljujejo le ekonomske cilje, ci lje socialnega razvoja pa zgolj deklarativno, neodvisno od ekonomskih ciljev in potreb. V celjski občini skušajo to preseči z oblikovanjem modela planiranja socialnega razvoja v organizacijah združenega dela, preko katerega bi naj organizacije spoznale, katerim področjem družbenih dejavnosti so zaradi svojih potreb pripravljene dati prednost. Sele to poznavanje potreb je lahko osnova za prestrukturiranje družbenih dejavnosti. Zaradi odnosa temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti do družbenih dejavnosti so v razpravi tudi predlagali, da bi funkcijo delegacije za te dejavnosti prevzeli delavski sveti oziroma sveti krajevnih skupnosti. Načrtovanje razvoja družbenih dejavnosti močno ovirajo tudi sedanje gospodarske razmere, sama normativna zapletenost pa ogroža vsebino. Srednjeročni načrti nimajo teže, saj so morali v zadnjih letih že letne načrte po trikrat spreminjati. O kroničnem pomanjkanju denaija niso izgubljali veliko besed, pač pa so poudarili nujo po ustreznejšem načinu zagotavljanja sredstev, saj je sedanji povzročil nerazumljive razlike med posameznimi občinami, še zlasti pa so prizadete tiste, ki same ne morejo zagotavljati sredstev za uresničevanje po zakonu zagotovljenih programov in so odvisne od sredstev vzajemnosti in solidarnosti. Zato so tudi zahtevali, da v republiki o solidarnosti naredijo celovito analizo. Večjo enotnost v republiki pa pričakujejo tudi pri oblikovanju skupnih strokovnih služb. V občinah iščejo rešitve vsak zase, katera je najboljša, pa je težko reči. Na celjskem območju so po občinah strokovne službe družbenih dejavnosti večinoma povezane, v konjiški občini celo z upravnimi organi, medtem pa so na ravni republike še povsem razdrobljene in je neusklajenost v republiki le težko uskladiti v občinah. Prav bi torej bilo, da tudi v republiki razmislijo o bolj smotrni organiziranosti strokovnih služb. MILENA B. POKLIČ Realno načrtovanje Po številnih razpravah v zborih občinske skupščine Šentjur so na zadnji seji izvršnega sveta podali dopolnjen predlog resolucije o izvajanju plana za letošnje leto. Do nekaterih sprememb je prišlo zlasti pri določanju materialnih okvirov razvoja. Tako so zmanjšali rast kmetijske proizvodnje za 1 odstotek, rast industrijske proizvodnje pa je ostala nespremenjena - 3 odstotke. Zmanjšali so tudi rast zaposlovanja z 1,5 na 1 odstotek, izvoz pa kar za tri odstotke -z 21 na 18 odstotkov. Da bodo vse to dosegli, pa so predvideli za pol odstotka večjo produktivnost, kot je bila v prvotnem osnutku resolucije. Vse to naj bi bila realnejša predvidevanja in tudi lažje uresničljiva. Novost v osnut ku so tudi nekatera določila glede turizma, trgovine in stanovanjskega gospodarstva. Tako naj bi se stanarine ne uskladile z ekonomskimi, ampak bi naraščale toliko, da bi bilo omogočeno najnujnejše vzdrževanje stanovanjskega fonda. Večjih naložb v letošnjem letu ne bo, bo pa več manjših, ki bi predvsem posodobile opremljenost in povečale proizvodne zmogljivosti. Pri negospodarskih naložbah pa bodo nadaljevali z deli za oskrbo prebivalcev s pitno vodo, nekaj sredstev bodo vložili v cestna dela, na področju izobraževanja pa se obeta dokončanje šole v Gorici pri Slivnici, saniranje strehe na osnovni šoli v Šentjurju in posodobitev Kmetijske šole. T. C. Razrešitev predsednika šentjurskega IS šentjurski izvršni svet bo od 1. februaija delal pod novim vodstvom. Dosedanji predsednik Ivan Jager je namreč zaprosil za razrešitev te funkcije, ker se vrača v delovno organizacijo TOLO, ki se menda ubada s kadrovskimi težavami. Njegovo nalogo bo nekaj časa opravljal podpredsednik IS Sergej Šešerko, dokler ne bo SZDL opravila postopka evidentiranja za izvolitev novega predsednika. T. C. Po poteh Štirinajste Tudi letos se bo več sto mladih z vseh občin celj skega območja ter njihovi gostje iz pobratenil občin, vojaki in borci, udeležilo že tradicionalnega pohoda po poti, ki so jo pred enainštiridesetimi leti prehodili borci legendarne štirinajste od Sedlarje vega na Štajersko in Koroško. Pohod bo tudi tokrat razdeljen v štiri etape. Pri prv, (start 6. februarja pri Sedlarjevem) so nosilci mladi ij laške občine, drugi Celjani, tretji Velenjčani in zadnj; Mozirjani. Pri letošnjem pohodu je prišlo do manjših spre memb, kar še posebej velja za zadnji dve etapi v orga nizaciji mozirskih in velenjskih mladincev. Tokrat nt bo običajnega zaključka pohoda na Ljubnem, ampak \ Topolšici. Tako bodo predstavniki velenjske občine na svoji trasi krenili proti Topolišici, kamor bodo i? mozirske smeri prišli tudi predstavniki mozirske občine. Do manjše spremembe naj bi prišlo tudi pri predaji druge in tretje etape, ki je bila doslej pri spa meniku na Stranicah. Če bodo v šoli na Dobrni poskr-beli za mlade pohodnike, bo zaključek druge etape (Celjani, nadaljevalci pa Velenjčani) na Dobrni, sicer pa na prejšnji postojanki pri spomeniku. Drugih spre memb med pohodom ne bo. Ustavili se bodo pri vseh sponMnskih obeležjih ter položili cvetje in pripravili priložnostni kulturni program. Med potjo se bodo ustavljali tudi pri nekdanjih partizanskih domačijah. Na nekaterih odsekih naj bi se starejšim pohodnikom priključih tudi pionirji ter tako dali svoj prispevek k obeležitvi 41-letnice pohoda Štirinajste na Štajersko in Koroško. T. VRABL Velenjski Izvršni svet ne odloča na pamet člani doljijo obravnavana gradiva veiiliolirat šele na seji. Potrebuje Titovo Velenje novo šolo? Velenjski izvršni svet, zlasti njegovi novi člani, si prizadeva delati bolje, kot je doslej. Nezadovoljni so v glavnem z načinom obravnavanja padiv, ki jih velikokrat vidijo prvič šele na sami seji. Pripomb je še več, zato so se odločili, da se bodo o metodah dela pogovorili na internem sestanku. Da mislijo resno, priča zadnja seja, na kateri niso potrdili kalkulacije za izdelavo srednjeroči^ih in dolgoročnih načrtov in poročila o izv^anju usmeritev vzgojnoizobraževalnega dela. Kalkualcije za izdelavo srednjeročnih in dolgoročnih načrtov, ki naj bi jo izdelal Zavod za urbanizem. niso potrdili, ker je večina članov sploh ni videla. Odločitve na pamet niso hoteli sprejeti, tudi zato, ker jim zavod ni omogočil možnosti primeijave z ostalimi občinami celjskega območja. Kljub tem se bo izvršni svet po vsej verjetnosti odločil za ponudbo Zavoda za urbanizem, ker so po predhodnem usklajevanju že znižali ceno za izdelavo načrtov na nekaj manj kot 14 milijonov dinarjev. Prvotna ponudba zavoda je bila namreč mnogo višja, skoraj 18 milijonov. Ker gre za razmeroma velika denarna sredstva in ker je občinski proračun zaradi pokrivanja izgub Gorenja znatno okrnjen, računa izvršni svet, pri zagotavljanju sredstev za izdelavo načrtov, predvsem na pomoč večjih delovnih organizacij. Sicer vzorno pripravljenega poročila o izvajanju usme ritev vzgojnoizobraževaln ga dela pa niso potrdili, ki je večina članov menila, c poročilo ne terja nobene a ločitve. Premalo je namre če v občini nenehno pouda jajo kakšen pomen ima zni nje, istočasno pa sprejemaj stališča in odločitve, ki niki gar ne obvezujejo. Poroči je bilo pomanjkljivo pra vsem zato, ker iz njega ni t lo razvidno, kateri sklepi s že bili uresničeni, kateri p so še v teku in ker ni bil nikjer zapisano, zakaj pos mezni sklepi sploh niso bi uresničeni. Tako izvršni svf še zdaj ni popolnoma pK pričan, ah v občini potreb, jejo novo osnovno šolo i ne. Glede na to, da nove šo! ne bo mogoče zgraditi bn samoprispevka in da je refi rendum že takorekoč pre vrati, pa z odločitvijo ni m goče odlašati. VILI EINSPIELE Skupščine SIS bodo krojile razvojno programsko obleko Uresničevanje sedanjih srednjeročnih načrtov samoupravnih interesnih skupnosti ter razvojnih možnosti med leti 1986-1990 bo na sejah skupščin skupnosti, ki se v Celju pričenjajo danes, ena izmed osrednjih tem, delegatom pa tudi ne bo primanjkovalo drugih vsebinsko pomembnih vprašanj. Tako bodo delegati skupnosti otroškega varstva razpravljali o predlogu nove lestvice prispevka staršev k ekonomski ceni za otroka v letu 1985. Ta prispevek ni bil spremenjen od pomladi 1984. Predlog spremembe temelji na že dogovorjeni metodologiji, sprejeti leta 1982. Po njem skupnost otroškega varstva v celoti krije za vsakega otroka v vrtcu vzgojni del in še del varstva od 80 do 35 odstotkov. Dohodkovna lestvica je razdeljena v 14 .skupin od 8500 dinarjev na dohodek na družinskega člana do 28 200 dinaijev. Starši v prvi skupini prispevka ne plačajo, v drugi skupini plačajo 20 odstotkov oziroma 1300 dinarjev, v 14 skupini pa 65 odstotkov oziroma 4229 dinarjev za otroka do dveh let. Prispevek staršev za varstvo otroka od dveh do sedmih let je nižji - od 867 dinaijev do 2817 dinaijev. Za razliko od prejšnje lestvice starši po novi lestvici prispevajo polno ceno živil v višini 78 dinaijev za dojenčka in 81 dinarjev za dnevni obrok starejšega otroka in ne več regresirano, kot doslej. Na današnji seji skupnosti otroškega varstva je zanimiva tudi analiza razvojnih možnosti do leta 1990. V njej predlagajo povečan program male šole na 525 ur. S tem naj bi dosegli boljšo in bolj celovito povezanost celotnega vzgojnoizobraževalnega procesa od vrtca do osnovne šole. Več pozornosti nameravajo nameniti zasebnemu varstvu, zmanjšanju obolevnosti otrok, podaljšanju porodniškega dopusta in vključitvi do pravice do porodniškega dopusta materam študentkam. Telesna kultura namenja precej pozornosti analizi razmer in nadaljnemu razvoju vrhunskega športa, kulturna skupnost pa oceni razmer v kulturi, o čemer so že govorili delegati občinske skupščine. Skupnost socialnega skrbstva v svoji analizi razvojnih možnosti predstavlja svoje usmeritve, ki segajo predvsem v večji obseg in boljšo učinkovitost preventivnega dela, v vključevanje prebivalstva v preprečevanje socialnih problemov. V Celju je veliko alkoholizma, narkomanije in drugih pojavov, ki bi jih bilo mogoče vsaj delno preprečevati. Poleg tega bodo skušali zaposliti čimveč strokovnih delavcev ter tudi v to področje vključiti razvojno raziskovalno delo. Kot je povedala predstavnica skupnih strokovnih služb interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v Celju Karmen Gorišek, v občini ugotavljajo, da je razvojno raziskovalno delo na področju gospodarstva storilo korak naprej, na področju družbenih dejavnosti pa se s tem še ne morejo pohvaliti. V oceni razvoja zdravstva v občini ugotavljajo, da je bila dana prednost razvoju osnovne zdravstvene službe. Tam se je na primer število zaposlenih letno v Celju povečevalo za 3,3 odstotka, v bolnišnici pa za 1,6 odstotka. Temu ustrezno je tudi precej bolj naraščalo število storitev v osnovni zdravstveni službi, medtem ko seje število oskrbnih dni v bolnišnici zmanjševalo. Ob tem je zanimiv podatek, da so sredstva za zdravstvo v okviru družbenega proizvoda letno upadala za 4,3 odstotka, uresničene pa so bile vse naložbe, razen modernizacije bolnišnice. MILENA B. POKLIČ Sindikat o zaključnih računih In kadrovski politiki Kako bo tekla letošnja akcija zaključnih računov in kakšen je pravzaprav namen vseh teh aktivnosti, bo občinski svet zveze sindikata v občini Laško, ki je nosilec akcije, najprej seznanil predsednike osnovnih organizacij sindikata iz vseh delovnih organizacij iz občine na posvetu, ki bo danes popoldne v Laškem, jutri pa v Radečah. Na dnevni red posveta je sindikat dal še razpravo o vlogi in nalogah sindikata pri načrtovanju in uresničevanju kadrovske ter štipendijske politike v organizacijah združenega dela ter pri zagotavljanju delovnih mest za pripravnike in usposabljanje mentorjev. VVE Prednost predvsem za celodnevno šolo v skladu z republiško resolucijo in materialnimi možnostmi bosta tudi v mozirski občini prednostni nalogi v osnovnem šolstvu razvijanje celodnevne osnovne šole ter uresničevanje zagotovljenega programa osnovne šole. Takšna izhodišča plana so sprejeli tudi delegati občinske izobraževalne skupnosti Mozirje, ki so sprejeli tudi osnutek flnan-čnega načrta za letos. V zadnjih treh letih se število učencev v osnovnih šolah mozirske občine rahlo povečuje. Ker so bile šole po letu 1968 grajene ali adaptirane in opremljene po predvidenih republiških normativih, so prostorske zmogljivosti, razen v Moziiju, kjer je nujna adaptacija, zadovoljive. Malce slabše je z opremljenostjo, predvsem z novejšimi učnimi pripomočki, zaradi omejevanja sredstev za skupno porabo v zadnjih letih pa je slabši tudi materialni polož^ delavcev v šolah. Zato je treba preseči miselnost, da je vzgoja in izobra ževanje zgolj poraba, ki jo nehno uokviijamo z raznit omejitvami. Ob tem bo v o^ ni treba jasneje opredeliti r^ voj celodnevne šole, na ' osnovi pa okrepiti vzgoj' funkcijo osnovne šole. Za enotnejše socialno ek nomske pogoje bo potreb^ kot so poudarili ob razpravi razvojnih usmeritvah za P' hodnjih pet let, največ storit občini sami. Sistem solidaiT sti, ki gaje treba sicer še napf. krepiti, je namreč le instf ment za izenačevanje materi« nih možnosti za izvajanje zal tovljenega programa v vS' občinah. Na skupščini, ki je bila [ krat komaj sklepčna, so gati prejeli tudi sklepe pi"^' nje, nesklepčne seje obeh rov. Tako so šele sedaj potr^ program dela šol za letošnje'^ to, potrdili pa so sklep o so^ vestiranju preureditve ogre*' nja v Moziiju, finančno pa t* do podprli tudi gradnjo prosj rov za delavsko univerzo ziije. R. PANTEl^. 24. JANUAR 1985 NOVI TEDNIK - STRAN 3 Razvojna sanacija Gorenja (Nadaljevanje s 1. strani) Probleme in vprašanja razvojne sanacije Gorenja so kušali kar se da natančno osvetliti: Andrej Kržič, podpredsednik poslovodnega odbora sozda Gorenje, Miran Arzenšek, predsednik velenjskega izvršnega sveta in Rudi G^rovec, direktor LB, Temeljne banke Velenje. A. Kržič: -Že v sanacijskem programu smo poudarili, da pristop Gorenja k sanaciji ni klasičen, da ne gre samo za pokri-vanje izgub s finančnimi injekcijami. ampak predvsem za prizadevanja za nadaljnji razvoj. Pri odločitvi za sanacijo gre za ekonomske utemeljitve in poudariti je treba, da izguba ni nastala v reprodukcijskem procesu velenjskega proizvodnega programa. Iz tekočega poslovanja namreč ni izgube, program gospodinjskih aparatov je več kot 60-odstotno izvozno usmerjen in predstavlja zelo pomemben delež slovenskega konvertibilnega izvoza. Zato ne smemo pod vtisom izgub iz preteklosti programa ocenjevati kot neperspektivnega. Program je še vedno konkurenčen. tako doma kot na tujem. kar pa zopet ne pomeni, da ni potrebno izboljšati tehničnih karakteristik izdelkov. V zadnjih letih je bila v Gorenju prisotna naložbena suša, kar bo treba v zelo kratkem času nadoknaditi. V naslednjih treh letih, nalogo smo si zadali v sanacijskem programu, bomo morali nujno vložiti prcejšen del sredstev v tehnološko posodobitev, Programi, predvsem procesne iri tehnološke notranje opreme, ki se počasi rojevajo, nimajo pa š€ pomembnega deleža v strukturi proizvodnje v velenjskem delu Gorenja, bodo v prihodnosti terjali mnogo več razvojnega dela, tako da bodo postopoma prevzeli pomembnejši delež v skupni vrednosti proizvodnje. Zavedamo se odgovorne naloge, ki je pred nami. Eden izmed osnovnih pogojev za nadaljnji razvojni razmah Gorenja je kadrovska okrepitev. Pritegniti moramo pamet tudi izven Gorenja, kar smo lani že delali, ko smo vključili v celoviti projekt obnove Gorenja svetovalne institucije iz cele Slovenije. Zdaj ko je vsaj približno potegnjena črta pod preteklostjo, se moramo začeti povezovati z večjimi evropskimi sistemi, kajti če ostanemo na obrobju tehnološke bitke in napredka, naši proizvodi v bodoče nimajo perspektive. Tehnološki zaostanek moramo ujeti v čim-krajšem času.« Pokritje Izgub je štartna osnova za nadaljnji razvoj Gorenje je imelo v obdobju 1981-83 izgubo v višini 7 milijard 778 milijonov dinarjev. Za pokritje te izgube so že zagotovljena dolgoročna sredstva. V strukturi virov je pomemben delež nepovratnih sredstev, gre za približno 12,8 odstotkov ali milijardo dinarjev, ostalo pa so povrat na sredstva, ki jih je Gorenje dobilo v obliki kreditov. Gorenje pa si prizadeva tudi za predčasno pokritje lanske izgube. ki je bila predvidena že v sanacijskem programu, vendar je večja kot so računali, ker devizna sanacija lani še ni bila končana in ker so računali s povprečnim tečajem dolarja, ki je veljal sredi lanskega leta (okoli 160 dinarjev). Gre za 33 milijonov ameriških dolarjev devizne zadolženosti. Breme naj bi prevzele banke, ki lahko na daljše obdobje razmejujejo tečajne razlike. A. Kržič: »Konec decembra je bila pokrita vsa izguba iz obdobja 1981-83. Za pokritje te izgube so skoraj v celoti zagotovljena trajna sredstva in to po mnogo ugodnejši obrestni meri, kot takrat, ko je bila pokrita samo premostitveno. Treba pa je reči, da niso bili upoštevani vsi naši predlogi. Bistven odmik je predvsem v višini obrestne mere, ker je sanacijski program nastajal že v drugi polovici 1983 leta. Tako obrestna mera za bančne kredite ni prdvidenih 21 am.pak več kot 30 odstotkov, obrestna mera za kredite iz sklada skupnih rezerv pa ni 5 temveč 10 odstotkov. Še pomembnejši odmik pa je v tem, da nam niso odobrili* tri .letnega odloga plačevanja obresti, kajti to je obdobje naše najbolj intenzivne tehnološke presnove. Obresti za sanacijske kredite bodo letno znašale približno milijardo dinarjev, kar pomeni, da bomo morali zmanjšati lastni delež pri naložbah, v kolikor se z bankami ne bomo uspeli drugače dogovoriti. Za lansko izgubo pa lahko z gotovostjo trdimo, čeprav še nimamo zaključnega računa, da ni nastala iz tekočega poslovanja, ampak je nekaj dohodka celo ostalo. Izguba je nastala zaradi tečajnih razlik, visokih obresti na depozite in za sanacijske kredite. Da bi to izgubo zmanjšali še pred zaključnim računom, smo predlagali bankam, da nam odprodajo teh 33 milijonov dolarjev in s tem prevzamejo del tečajnih ra-zhk in odpišejo del dinarske protivrednosti. Na način nam bi omogočili, da bi bil obseg izgub ob koncu leta 1984 takšen, da bi ga lahko Gorenje pokrilo s svojimi rezervnimi skladi, še pred oddajo zaključnega računa. Na banke smo se obrnih tudi zato, ker iz Sklada skupnih rezerv gospodarstva Slovenije, po novem zakonu, ne bo več mogoče pokrivati izgub.« Banke niso socialne ustanove temveč poslovni partner Pri devizni sanaciji Gorenja sodelujejo tri banke: Jugobanka z 11-timi milijoni dolarjev in Temeljna banka Velenje skupaj z Združeno banko z 22-timi milijoni dolarjev. S tem je nastalo v velenjski banki izredno devizno neravnovesje, kar pomeni za prihodnost članstva banke izredno veliko obremenitev. Zbor banke je opredelil, da so stroški, ki nastajajo zaradi kreditov najetih v tujmi in skozi tečajne razlike, ki bodo nastale letos, stvar skupnega dogovora z združeno banko. Kljub temu je ta obremenitev prevelika, zato naj bi se Temeljna banka Velenje in njeno.članstvo dogovorilo s celjsko Splošno banko o skupni poti in skupnem prevzemu tako nastalega-tveganja. Dodatni problem pa predstavlja, da pravna regulativa o takem združevanju ni dorečena. R. Gabrovec: »Vse ne bo šlo tako, kot bi želelo Gorenje, vendar ker gre v bistvu za partnerstvo in za razvojno sanacijo kolektiva, mu je treba pomagati. Tečajne razlike pa niso le nevarne za prihodnost Gorenja, temveč tudi za banke oziroma za njene članice. Res pa je, da lahko banke tečajne razlike razmejujejo na daljše obdobje in da se teža problema Gorenja razmeji v prihodnost. Da se ne bi vse skupaj preneslo na ves slovenski prostor, je bil dosežen dogovor, da prevzame celjsko območje toliko bremena, kolikor ga pač lahko prenese. Gorenje je namreč na tem območju ves čas prisotno in le to je imelo v preteklosti od njegovega poslovanja tudi koristi. Tako je prišlo do predloga o združitvi Temeljne banke Velenje s Splošno banko iz Celja, vendar Gorenje s svojo velikostjo presega tudi kreditno sposobnost združenih bank. Zato je bilo dogovorjeno, da se oblikuje bančni konzorcij, kajti le tako je možno spremljati Gorenje naprej v prihodnost. Na tem področju so narejeni prvi koraki, skupaj z gospodarsko banko, računamo pa da bo usklajevanje končano v začetku drugega četrtletja. Usklajevanje med Temeljno banko Velenje in Splošno banko iz Celja še vedno poteka, ker takšno združevanje ni pravno dorečeno in iskanje novih oblik ni niti približno enostavno. Odprto je vprašanje, kako naj vse skupaj poteka, glede na statutarne in samoupravne akte obeh bank, kjer ni opredeljena možnost združitve. Tudi Zakon o temeljih kreditnega in bančnega sistema takšnega združevanja ne opredeljuje, tako da gre za operacijo, ki je zahtevna iz pravnega, •ekonomskega in nenazadnje tudi iz človeškega vidika.« Gorenje je le del savinjsko-šaleškega območja Velenjska občina je za sanacijo Gorenja prispevala 322 milijonov dinarjev, kar bo nedvomno vph-valo na njen nadaljnji razvoj. Breme pa bo nosilo tudi vseh 80 članic, ki so vključene v Temeljno banko Velenje. M. Arzenšek: »Kot ožja družbenopolitična skupnost smo morali prvi prisluhniti težavam Gorenja. Sredstva, ki smo jih namenili za sanacijo kolektiva, so bila predvidena za izgradnjo komunalne infrastrukture, za manjše naložbe in za financiranje programov krajevnih skupnosti. Tako je bilo v organizacijah združenega dela zbranih 100 milijonov, v samoupravnih interesnih skupnostih 60 milijonov, iz področja urejanja stavbnih zemljišč 10 milijonov in podobno. To pomeni skrčitev programov v lanskem in letošnjem letu, posledice pa bomo čutili tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju. V takšno odrekanje smo šli zavestno, ker računamo, da se bo Gorenje izvleklo iz trenutnih težav in ponovno oživelo, kar se bo pozitivno odrazilo v skupnih razvojnih ciljih, ki jih imamo v dolini.« R. Gabrovec: »Temeljna banka Velenje je zagotovila 60 odstotkov ali milijardo 335 milijonov skupnega bančnega dela za pokrivanje izgub v obdobju 1981-83. Če vemo, da je potencial te banke v slovenskem prostoru udeležen z 2,5 odstotka, potem si lahko predstavljamo kolikokrat večja obremenitev je to za članstvo te banke. Bremena so kljub temu še na meji znosnosti, zlasti zato, ker je tudi Gorenje član temeljne banke in je posredno tudi u(^eleženo pri pokrivanju te izgube. Za prevzem deviznega ravnovesja iz lanskega leta pa je treba zagotoviti širši rizični krog. Sicer pa je v temeljni banki prisotnih še 80 ostalih članic, ki se ne imenujejo Gorenje in upoštevati je bilo treba tudi njihove potrebe. Zato smo naše aktivnosti razdelili v dva dela, eno ekipo smo oblikovali za Gorenje, drugo pa za ostale članice. Pokrivanje izgub Gorenja je pustilo določene posledice, vendar ocenjujemo, da smo, glede na porast produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti ostalih članic, vendarle uspeli. Mozirsko območje je trenutno brez izgub, ostali pa so še odprti problemi v velenjski občini, kjer je bilo nekaj izgubarjev. V tem obdobju pa smo rešili vsaj en odprt problem, to so Golte.« Sanacija je končana, ko so poravnani računi Gorenje se je izkopalo iz izgub tekočega poslovanja lani, iz lanskih izgub pa se bo verjetno izkopalo konec januarja. Sanacija pa bo končana, ko bodo povrnjeni vsi dolgovi iz preteklosti, kajti takrat bo imelo Gorenje povsem normalne pogoje za nadaljnji razvoj in skupaj z njim tudi velenjska občina in njeno združeno delo. A. Kržič: »Gre za 8-letni odplačilni rok za vse sanacijske kredite. To pa je obenem tudi obdobje intenzivne tehnološke presnove, notranje konsolidacije in odpravljanja notranjih slabosti. Računamo, da bomo večji del tega izpeljali že v tem kratkoročnem obdobju in sicer tudi s pomočjo pameti izven Gorenja. Stalna naloga pa je nenehna ino-vativnost in krepitev lastnega znanja. Ob tem je treba reči, da praktično vsi proizvodni programi Gorenja že zdaj temeljijo na lastnem znanju brez licenc ali uvoza tuje tehnologije. To znanje in njegovo dopolnjevanje pa je porok za stabilnejšo bodočnost.« M. Arzenšek: »Vpetost Gorenja v našo družbenopolitično skupnost je znana, saj predstavlja tretjino vsega gospodarstva. Na posameznih področjih pričakujemo večje možnosti razvoja že prej kot v osmih letih. Konec tega obdobja, pa bo prav gotovo pomenilo ponovno oživitev celotnega našega gospodarstva, ne samo velenjskega.« VILI EINSPIELER Celje je odvisno od talnice, zato več skrbi za kakovost Po pravilniku o higienski neoporečnosti pitne vode, ki smo ga v naši državi sprejeli leta 1980, pa je celjska talnica že od aprila leta 1983 higiensko oporečna, ker koncentracija nitratov presega normative določene v tem pravilniku -10 mg nitratnega dušika na 1 liter vode. Z novo vodarno v Medlogu se bo sicer kakovost pitne vode bolj enakomerno kloriranje, odstranjevali bodo tudi nekatere nezaželjene snovi), ne bo pa mogoče odstraniti »viška« nitratov, ker za to doslej še ni znanih postopkov. Koncentracijo nitratov v taki vodi je mogoče zmanjšati le z redčenjem oziroma mešanjem z drugo vodo, ki pa ima rnanj nitratov. Zaradi previsokih koncentracij nitratov v pitni vodi so lahko ogroženi predvsem dojenčki do enega leta starosti. In sicer tisti, ne pijejo materinega mleka. Pnde lahko do slabokrvnosti (methemoglobimemije), vendar pa zdravstveni delavci v Celju doslej niso opazili takšnih bo-•eznskih znakov pri dojenčkih zaradi nitratov. Pač pa so na sestanku, ki ga je pred nekaj več Kot enim letom sklical Zavod za socialno medicino in higieno v ^elju, predlagali, da se naredi študija, v kateri bi proučili ogroženost Celjanov zaradi višjih »koncentracij nitratov. Povprečne koncentracije nitratnega dušika v celjski pitni vodi se v zadnjih letih vztrajno povečujejo. Leta 1983 so znašale miligramov. lani 12,6 mili-eidmov, letos januarja pa 16.3 l^iligramov. Ob sušnih obdoljih, •ko je nivo talnice nižji, se koncentracije nitratov zvišajo. Ker Je prejšnji pravilnik dovoljeval » mihgramov nitratnega dušika I »tru vode, bi bila tudi po njem Oda. ki so jo Celjani pili v tem "Mesecu, higiensko oporečna. Hes pa je, da je novi normativ, smo ga pri nas sprejeli pred štirimi leti za nitrate, precej strog (v marsikaterih državah imajo še naprej dovoljeno mejo 15 miligramov) in da smo pravilnik sprejeli, ne da bi prej proučili, če ga lahko tudi upoštevamo. Z nitrati, ki pridejo v zemljo zaradi intenzivnega gnojenja in neurejenih kanalizacij, imajo namreč težave še marsikje drugje, kjer črpajo pitno vodo iz podzemnih bazenov. In, če bi se strogo držali normativov, bi morali vsaj 30 do 40 odstotkov vodovodov v naši državi zapreti. Celje naj bi se odvečnih nitratov oziroma koncentracij v pitni vodi znebilo nekako v naslednjih dveh letih. Strokovnjaki so predlagali, da bi pitno vodo redčili z vodo iz Savinje. Izkazalo se je namreč, da je na primer v vodnjaku »C«, kije bližje strugi Savinje v Medlogu in voda iz Savinje bolj vpliva na kakovost talnice v tem vodnjaku, koncentracija nitratov manjša. Zato strokovnjaki menijo, da bi lahko na ta način najučinkoviteje rešili problem nitratov. Hkrati s tem pa bi rešili tudi problem oskrbe Celja s pitno vodo za dve do tri destletji, ker bi na ta način dobili dodatnih 400 do 450 litrov pitne vode na sekundo. Idejni projekt za infiltracijo Savinje v pitno vodo je že izdelan, letos pa bodo narejene predhodne raziskave kakovosti vode v strugi Savinje. Potem bi lahko začeli z realizacijo projekta, ki bi Celjanom verjetno zagotovil higiensko neoporečen vir pitne vode. Seveda pa projekt predvideva tudi strogo nadziranje kakovosti vode, ki se bo iz Savinje infiltrirala v talnico. SREČKO ŠROT Za dojenčke do enega leta starosti, ki ne pijejo materinega mleka, so lahko nevarne koncentracije nitratov (NO3) višje od 50 mg na liter pitne vode. To nekako ustreza 13 miligramov nitratnega dušika v litru vode. Torej bi voda, ki so jo pili Celjani v tem mesecu, 16,3 mg N), že lahko bila nevarna za dojenčke, vendar pa zdravstveni delavci v Celju doslej kaj takega niso opazili. Odrasli, ki s trajnimi mesnimi izdelki in drugimi izdelki prehrambene industrije pojedo precej več nitratov, imajo obrambni sistem, ki prepreči delovanje nitratov. POGLED v SVET S kovlnotehno Nevaren zasuk v ZDA Odločitev ameriške vlade, da se ne bo več pogovarjala s predstavniki ni-karagovske sandinistične vlade in da se bo umaknila iz procesa pred mednarodnim sodiščem v Haagu, je naletela na glasne odmeve ne samo v ZDA, temveč predvsem v Srednji Ameriki, kjer ne skrivajo zaskrbljenosti. K^ pravzaprav pomenita ti odločitvi in kaj se utegne skrivati za njima? Prekinitev dialoga z Nikaragvo so poznavalci označili kot vnovično uveljavljanje ameriške politike »dolge palice« do Nikaragve in v širšem smislu do vsega latinskoameriškega prostora, čeprav je seveda jasno, da Reaganovi republikanci bržčas ne nameravajo kar počez udrihati po južnih sosedah. Takšna politika bi se jim slej ko prej maščevala, česar se seveda zavedajo tudi v Washingtonu. Ne glede na to pa poteze Reaganove vlade tik pred drugo prisego Ronalda Reagana za 40. predsednika ZDA napovedujejo, daje mogoče pričakovati zamrznitev šibkega mirovnega procesa v Srednji Ameriki, ki ga poskuša obdržati pri življenju zlasti posredovalna skupina s Contadore (Mehika, Venezuela, Panama in Kolumbija). Po drugi strani so komentatorji tudi vr sto srečanj med namestnikom nikara-govskega zunanjega ministra Hugom Tinocom in Reaganovim posebnim odposlancem za Srednjo Ameriko Harryjem Shlaudemanom, ki so bila v mehiškem letovišču Manzanillu, označili kot politiko postopnih in previdnih korakov do ameriško-nikara-govske normalizacije. Čeprav je bila po mnenju vseh, ki analizirajo doga janje med ZDA in Nikaragvo, pot do normalizacije še dolga, kajti v Mana-gui pač ne pristajajo na ameriško ravnanje, ki zahteva popuščanje samo od druge strani, pa jo bo prekinitev pogajanj za zaprtimi vrati gotovo še podaljšala. V Washingtonu so ta korak utemeljili s trditvijo, češ da sandini-stični vladi ni do resnega pogovora, o čemer je pa mnogi dvomijo. Reaganova vlada je povzročila žol-čne kritike v Združenih državah tudi zaradi druge poteze, ko se je sklenila umakniti iz procesa pred mednarodnim sodiščem v Haagu. Na to so dišče se je maja lani pritožila Nikara-gva, ko so protirevolucionarni ko-mandosi ob vsestranski pomoči CIA (za »akcije« sta gotovo vedela ameriška vlada in predsednik) minirali vhode v nikaragovska pristanišča. S tem dejanjem, za katerega so v Managui seveda obtožili ZDA, se je seznam grobega kršenja pravil mednarodnega vedenja in ravnanja, ki so jih zagrešili v Washingtonu v odnosih do Manague, še podaljšal in je celo med zahodnimi ameriškimi zavezniki zbudil odklonilna stališča in negodovanje. V Washingtonu so šli še dlje, ko so razglasili, da za dve leti ne priznavajo pristojnosti sodišča v Haagu v njegovih sporih z Nikaragvo, nazadnje (sodišče je medtem razsodilo, da so ZDA prekoračile svoje pristojnosti) pa so se iz procesa celo umaknili. Kritiki Reaganove politike v Nikaragvi in Srednji Ameriki sedaj ironično ugotavljajo, da republikanska vlada niti toliko ne verjame v svojo politiko, da bi jo bila pripravljena braniti pred sodiščem, kar naj bi bil hud moralni in politični udarec za ZDA na mednarodnem prizorišču. Huje od udarca mednarodnemu ugledu ZDA pa je, da se bodo zaradi omenjenih odločitev razmere v srednjeameriški krizi po vsej verjetnosti znova zaostrile in da nihče ne more vedeti, do kam utegne pripeljati to nevarno zaostrovanje. Piše Avgust Pudgar 4. STRAN - NOVI TEDNIK 24. JANUAR 1985 V tekstilni tovarni Prebold so močno povečali izvoz Za obnovo predilnice pričakujejo mednarodno posojil IFC v tekstilni tovarni v Preboldu so tudi lani dobro gospodarili. Rast proizvodnje se je občutno povečala, storilnost prav tako, saj je bila za šestnajst odstotkov večja kot v letu 1983. Da so povečali fizični obseg proizvodnje in storilnost, gre pripisati dejstvu, da so lani obnovili predilnico v Biogradu, nabavili 64 brez-čolničnih tkalskih strojev ter nadomestili večje število starih pletilnih strojev. Poleg tega so nabavili tudi več šivalnih strojev in stroje za konfekcijo. Lani je bila tudi boljša oskrba z reprodukcijskimi materiali. Medtem ko je v letu 1983 znašal izvoz tri milijone 900.000 dolarjev, pa se je že lani ob koncu enajstih mesecev povzpel na pet milijonov 400.000 dolarjev. Sicer pa so lani dohodek skorajda podvojili, čisti dohodek je bil večji za 114 odstotkov in je znašal milijardo 116 milijonov dinarjev, med tem ko je bila akumulacija trikrat večja kot leto poprej. Za lansko leto so bile značilne tudi nekatere naložbe, med katerimi velja omeniti tudi zgraditev novih proizvodnih prostorov za fiksiranje nogavic, ki bodo izključno namenjene izvozu. Sedaj se pripravljajo na zgraditev skladišča bombaža v Biogradu, hkrati s tem pa so začeli postopek za modernizacijo predilnice v tozdu Tkanine, ki bo opremljena z najmodernejšimi predilnimi stroji, kakršnih nima, z izjemo kombinata v Vranju, še nobena tekstilna tovarna v Jugoslaviji. Ta naložba zajema tudi stroje za teksturiranje sintetičnih niti. Za kredit so zaprosili mednarodno finančno združenje IFC iz Washingto-na. Dokler ne bodo obnovili predilnice - torej do konca letošnjega leta - bodo v predilnici uvedli štiriizmensko obratovanje. JANEZ VEDENIK Letos v Čuprlji Tozd servisi v Libeli imajo svoje servise, dva v Celju (mehanski in elektro), Zagrebu (izpostave v Karlovcu in Križevcih), Beogradu, Novem Sadu s Suboticp, Zre-njaninu s Kikindo, Čupriji, Peči, Nišu, Skopju. Titogra-du, Šibeniku in Sarajevu z Novo Gradiško. V celotnem servisu je zaposlenih okoli 150 delavcev. S temi servisi ima Libela dobro pokrito mrežo montaže, vzdrževanja in servisiranja domačih in tujih tehtnic po vsej Jugoslaviji, v prihodnje pa naj bi servis v Šibeniku spremenili v izpostavo in ustanovili servis v Splitu. Vsako leto pripravijo skupno srečanje vseh serviserjev Libele, ki bo tokrat v prvi polovici leta v Čupriji. TV Rekordna proizvodnja v Iverni v Glinovi temeljni organizaciji Iverna so lani izdelali 78 tisoč kubičnih metrov surovih ivernih plošč., kar 6 tisoč kubičnih metrov več kot so načrtovali. S posebnim delovnim postopkom so oplemenitili 2,2 milijona kvadratnih metrov ivernih plošč in tudi pri tej proizvodnji naredili za petino več od predvidevanja. Boljša je tudi proizvodnja lignopala, predalov in furnirnih plošč, vsi ti dosežki pa predstavljajo doslej najboljše proizvodne rezultate v 14 letih, kolikor obratuje tovarna ivernih plošč. Da so pri tem zelo dobro izkoristili notranje rezerve, ni potrebno poudarjati, saj je oprema, kije v tem času niso menjali, že dobro iztrošena. Poleg tega je«je bila vsa proizvodnja v delovni organizaciji Gorenje Glin Nazarje v prvih mesecih leta 1984 močno motena, zaradi česar v tem času niso bile dosežene količinske zadolžitve. Po normalizaciji oskrbe z lesom pa so z delom v podaljšanem času, z zmanjšanjem zastojev in delom režijskih delavcev v proizvodnji nadoknadili zamujeno in v Iverni celo dosegli rekordno proizvodnjo. RP Novi proizvodni programi v celjski Žični obetajo žična je bila doslej znana po različnih varilnih mrežah, pletivih, vzmetenju za pohištvo in avtomobilsko industrijo, transportnih trakovih... V letošnjem letu pa začenja z vrsto novih programov, s čimer se želi vključiti v prestrukturiranje celjskega gospodarstva. Po njihovem mnenju je ta preobrazba preveč usmerjena v večje delovne organizacije, pozabili pa so na posebnosti manjših, tudi Slovenske železarne, s katerimi je Žična povezana v sestavljeno organizacijo, v vseh dvanajstih letih niso našle novega programa zanjo, poleg tega pa Železarne v svojem programu nimajo vključene proizvodnje žice. Zato je morala Žična najti svojo pot. Pri tem ji je bila v pomoč lastna razvojna služba. Tako je nastal »zeleni program«, ki pomeni izdelavo kletk za kunce, razvili so proizvodnjo košaric za peko krompirja, največ pa si obetajo od nove proizvodnje krogličnih leža-jev. S košaricami nameravajo prodreti na konvertibilno tržišče, kar jim doslej ni uspevalo, saj so s svojimi cenami nekonkurenčni. Stalno poslovno zvezo pa imajo s SZ za katero opravljajo vlečenje valjane žice, oni pa jim to plačujejo v materialu. To je Zičnin najvažnejši izvozni posel. Z novimi programi pa upajo na še večje izvozne rezultate. Vsi ti načrti pa bodo lahko uresničeni, če jim bodo pomagale banke s posojilom v višini 500.000 dinarjev, okrog 700.000 pa naj bi prispevala interna banka in sovlagatelji v okviru SOZD. Vseskozi pa bodo morali de lati tudi pri izpolnjevanju začrtane preobrazbe, pri čemer bodo potrebovali mlade strokovnjake. Menijo, da jih bo Žičnin program pritegnil in da pri njihovem zaposlovanju ne bo težav. Uspehi tako začrtane poti se že kažejo, saj so njihove kletke za kunce naletele na dober odziv med kupci, veliko zanimanje v tujini je za košarice za peko krompirja, izkazah pa so se tudi pri izdelavi strojev za predelavo žice. T. C. Kakovostna nogavica gre dobro v prodajo čeprav zaključni računi še niso narejeni, v delovnih organizacijah dokaj dobro vedo, kako so gospodarili v preteklem letu. Tudi v Tovarni nogavic na Polzeli že ocenjujejo gospodarsko obdobje, ki je za njimi, za uspešno. Prav o tem in pa o načrtih za tekoče leto smo se pogovarjali z direktorjem delovne organizacije ing. Alojzem Došlerjem. Kaj bi lahko rekli o preteklem letu? »Poslovno leto 1984 je za nami. Čeprav vsi poslovni podatki še niso znani smo i lahko zadovoljni. Za 10 odstotkov smo povečali proiz-' vodnjo, za celih 25 odstotkov; pa smo povečali tudi izvoz, čeprav smo že pred temi; imeli polovico kapacitet an-, gažiranih za izvoz. V lan-; skem letu smo napletli več i kot 40 milijonov parov noga-; vic, od tega smo jih polovico ^ izvozili.« : Zakoračili smo v letu 1985. Kakšni so vaši načrti' za to leto? »Naša skrb bo v tem letu i še bolj kot doslej namenjena' kakovosti, kajti zavedamo' se, da je kakovost eden od; osnovnih pogojev za normal-! no poslovanje v letu 1985. Ob; občutno zmanjšani kupni j moči bo gotovo odločujoča! pri prodaji naših proizvodov. \ Pri naši proizvodnji smo povsem odvisni od uvoza. Sami uvažamo vse surovine, ki nam jih naša primarna idnustrija samo predeluje in tudi tu, pri predelovalcih,r bomo morali biti glede kako-j vosti zahtevnejši. Vsaj 15 od-^ stotkov družbenega proiz-' voda bomo morali nameniti^ za izgradnjo in nakup opre-| me, če bomo hoteli ostati na zahodnem tržišču tako pri-! šotni, kot smo bih v letu 1984.« Imate surovine za nemoteno proizvodnjo zagotovljene? »Kot sem že povedal, surovine uvažamo. Za prvo četrtletje imamo zagotovljene iflt če se devizni pogoji ne bodo bistveno spremenili, nam jih vsaj v prvem polletju ne bi smelo manjkati.« T.TAVČAB Od trenutka, ko na pletilnem stroju steče preja in se začne nogavica napletati, pa do takrat, ko je naredza prodajo, je cela vrsta delovnih faz. Od tega, kako dobro so oprav jene, je odvisno, kakšna bo nogavica. Oblikovanje je gotovo za to, kako se bo nogavica nosila, zelo pomembno. Pravilno oblikovana se ne bo sukala in grbančila in bo kot vlita na nogo. Fanika Dobovičnik, na sliki, je oblikovalka že dolga leta. Posojila za stanovanjsko gradnjo V prizadevanju, da bi občanom omogočili različne možnosti pridobivanja posojil za reševanje stanovanjskih problemov je Ljubljanska banka, Splošna banka Celje s 1. januarjem 1985 uvedla nov način kreditiranja stanovanjske graditve na podlagi prodaje tuje valute. Tako lahko občan, ki veže dinarsko protivrednost prodanih konvertibilnih deviz, pridobi na vezani znesek 250 odstotkov posojila. To posojilo lahko porabi za vse namene, ki so določeni v pravilniku o stanovanjskih posojilih občanom. Obrestna mera za posojilo je 9 odstotkov, najdaljša odplačilna doba pa 15 let. Pod enakimi pogoji lahko pridobi to posojilo občan tudi za plačilo lastne udeležbe pri pridobitvi stanovanjske pravice, le da je v tem primeru najdaljša odplačilna doba 5 let. Podrobna pojasnila v zvezi s temi pojasnili in ostalimi možnostmi reševanja stanovanjskih problemov lahko dobite v Poslovni enoti za stanovanjsko in komunalno gospodrstvo v Celju, Vrunčeva 1 in v ekspoziturah v Šmarju pri Jelšah, Rogaški Slatini, Slovenskih Konjicah, Laškem, Šentjurju in Žalcu. 24. JANUAR 1985 NOVI TEDNIK - STRAN 5 Kako smo obvladovali zimske razmere? Dobro, svoje pa je opravila še odjuga Zadnje sneženje je bilo tudi preiskus, kako delajo oziroma so organizirane zimske službe na Celjskem, saj ie bilo snega kar precej. Cestno podjetje skrbi za večino pomembnejših cest na našem območju, za stranske ceste in ulice pa imajo v občinah organizirane svoje službe. Sicer pa so prometni miličniki ugotavljali, da so bile ceste na našem območju dobro očiščene oziroma bolje kot na drugih območjih v naši republiki. Delavci Komunale^ Tozd CE-KA v Celju so pravočasno splužili ceste in ulice, z nekaterih ulic in trgov pa so tudi odvažali sneg. Dobro in pravočasno so očisti-h tudi pločnike, ki so v njihovi »pristojnosti«, žal pa to ne bi mogli reči za hišne svete in druge, ki so zadolženi za čiščenje pločnikov pred svojimi zgradbami. Ti so v večini primerov precej pozno prijeli lopate v roke in .^e to na opozorilo občinske straže. Izrabljena mehanizacija v Titovem Velenju opravlja zimsko službo Delovna organizacija za komunalno oskrbo. V njeni pristojnosti je čiščenje približno 70 kilometrov cest v Titovem Velenju in Šošanju. N^več težav so imeli Velenjčani zaradi mehanizacije, ki je že več kot 80-od-stotno izrabljena. Temu primerno so imeli izredno veliko okvar na plugih, ki pa so jih v večini sproti odpravili. V času, ko je zapad lo n^več snega, so tudi delavci, bilo jih je 50 do 60, delali po 24 ur. Zaradi več-ga števila opravljenih ročnih in strojnih ur, pa so porabili več denaija kot so načrtovali. Cestarji so se spopadli s plazovi Delavci Cestnega podjetja v Gornje Savinjski dolini so se prejšnji teden vsakodnevno spopadali s plazovi, ki so zasipali cesto med Lučami in Logarsko dolino. Dvakrat je bil promet zaprt po nekaj ur, saj je bilo snega, ki se je usipal na cesto na posameznih mestih tudi po 150 in več kubičnih metrov. Takšni količini pa je bil del enajstčlanske ekipe, kolikor šteje izpostava Celjskega cestnega podjetja v Radmiiju, komaj kos. Sipek sneg so morali odstranjevati vsak dan, vendar je bila, razen dvakrat na mestih kjer so se usuli plazovi, vedno očiščena vsaj polovica vozišča. V začetku tega tedna problemov s plazovi ni bilo več. Kdo bo plačal pluženje? Obrat Cestnega podjetja v Šentjurju je v teh dneh uspešno premagoval snežne težave. Vse ceste so pravočasno očistili, za dve uri je bila zaprta samo cesta od Lisičnega proti Sevnici, ko se je 15. januaija sprožil plaz. Glede opremljenosti se ne morejo pritoževati. Nekohko pa se jezijo nad šentjurskimi občinskimi možmi, ki so že ob prvem snegu zagnali vik in krik, da je treba čistiti in posipa-vati ceste. Tako jim je zmanjkalo sredstev, predvidenih za zimsko službo, z uporabniki pa ne najdejo skupnega jezika, ko je treba storitve plačati. TOZD Komunala iz Rogaške Slatine, ki je v občini Šmarje pri Jelšah zadolžena za urejanje komunalnih problemov, nima organizirane zimske službe, zato je pluženje zasneženih cest v pristojnosti kre^ev-nih skupnosti. Tam, kjer so se potrudili, so lažje premagovali zimske snežne tegobe. Sicer pa večjih in dolgotrajnih težav v prometu ni bilo, razen v nekaterih najbolj odročnih kr^. V občini Laško je štab za civilho zaščito pretekli teden zbral vse podatke o prevoznosti cest in morebitne težave zimskih služb po krajevnih skupnostih. Ugotovili so, da so bile vse ceste splužene, da so svoje delo enako dobro opravili M to zadolženi delavci na krajevnih skupnostih kot obe komunalni skupnosti v Uškem in Radečah. Tudi krajani sami so se pravočasno vključevali v čiščenje cest v odročne-jsih zaselkih, tako da so Dile razen ceste na Ojstro, vse prevozne. Delavci Komunalnega podjetja Slovenske Konjice so očistili ulice v mestnem jedru in parkirišča. Za vaške ceste pa skrbijo krajevne skupnosti same: kmetje posodijo traktorje ter konje in ceste splužijo. Delavci zimske službe pri Komunalnem podjetju, samo pet jih je, so v preteklih dneh delali tudi ponoči. Ker je bilo že preveč snega, so celjski komunalci morali tudi odvažati sneg (s Trga V. kongresa, Titovega trga, tržnice in Aškerčeve ulice). Za tak poseg so se odločili na sestanku štaba zimske službe v Celju. Nekateri občani so menili, da bi morali sneg odvažati tudi še iz nekatrib drugih ulic in trgov v Celju, vendar se je zimski štab odločil, da je potrebno varčevati in čakati na odjugo. Takšen odvoz snega namreč tudi precej stane. Foto: EDI MASNEC Za polovico povečati Izvoz To je ena temeljnih nalog lesnininega tozda Bor Laško. Tako bi letos obsegal izvoz že 36 odstotkov fizičnega obsega proizvodnje. Boljše izvozne rezultate pa si lahko obetajo le z izboljšanjem tehnologije. Upajo, da jim bo letos uspelo investirati v posodobitev tehnologije. S tem bi pridobili na kakovosti izdelkov, delež časa porabljenega za izdelavo pohištva za izvoz pa bi se zmanjšal. (Na fotografiji; priprava izdelkov iz izvoznega programa za odpravo) VVE FOTO: E.MASNEC TEDNIKOV INTERVJU Najprej vajenec, nato pa direktor Krepkemu in vitalnemu Jožetu Sedovniku človek ne bi prisodil že nekaj več kot petdeset let, če ne bi svojo življenjsko prožnost in energijo, ki jo bruha kot vulkan, dokazal tudi s tem, da se postavi na glavo in hodi po pisarni po rokah. »V današnjem času moraš biti na vse pripravljen, tudi na kaj takšnega,« komentira svojo žilavost, s katero uspeva premagovati težave, ki se mu postavijo po robu. S športom se je začel ukvarjati že v svoji rojstni Drešinji vasi, kjer se je s sovrstniki podil za nogometno žogo. Pozneje se je preizkušal pri Partizanu v Petro-včah, kjer je bil nekso časa tudi načelnik, nato pa še pri Partizanu v Gabjeiju v Celju. »Telovadim tako že vse življenje in je razumljivo, da še tudi danes.« NT: So bila vaša mladostna leta lepša od današnjih, ki jih preživlja sedanja mlada generacija? J. Sedovnik: »Ne bi mogel reči, da so bila bogatejša, bila pa so prav gotovo lepša in pristnejša. Takoj po vojni pa vse do odhoda v vojsko se spominjam, smo bili mladi v našem kraju izredno aktivni. Delovne akcije pri obnavljanju porušene domovine, ob tem pa tudi veselje s skeči, veselicami in mitingi. Šli smo se gledališče na vasi! Mislim, da je bilo takrat več zabave in pristnega življenja na vasi, danes pa smo med seboj sami tujci. Zavedati se moramo, da siromaštvo ljudi zbližuje, bogatenje razdvaja. In tega se je v zadnjih letih pri nas, žal, kar preveč nakopičilo in smo tako prišli do stanja, da nismo sposobni videti dalj, kot do svojega plota. To me resnično moti.« NT: Imate glede na to slabe izkušnje z nekdanjimi sodelavci ali prijatelji? J. Sedovnik: »Marsikoga je naš razvoj zaslepil. Odcepil se je in odneslo ga je v oblake, kar pa ngjbolj mr-zim. N^rsge imam ljudi, ki so ostali zvesti okolju, kjer so živeli. Navsezadnje pa smo ob koncu tako vsi isti, v grobu.« NT: Pred devetimi leti ste prevzeli mesto direktorja tozda Servisi v sklopu delovne organizacije Libela. Veliko po-tiyete po Jugoslaviji, ^er imate izredno razvejano servisno mrežo v več kot dvanajstih krajih. Ob tem še pojete v dveh zborih Libelinem in pri lovcih, kjer ste tudi sicer član. Kako vse to zmorete? J. Sedovnik: »Ne prenesem, da ne bi bil na poti. Stalno moram biti v gibanju, ker če bi miroval bi zbolel. Rad vozim avto. Meni ni težko na dan narediti tudi po tisoč kilometrov. Z enim očesom opazujem naravo, z drugim cesto, JjJco mi tudi ni dolgčas, če potujem sam. Navadil sem se živeti z družbo in ne morem brez nje. Sam se veijetno nikoli ne bi tako uspešno znašel v življenju. Kzu pa sploh lahko naredi posameznik? Cenim vztr^nost in delo ter to zahtevam tudi od svojih sodelavcev.« NT: Poznate dobro Jugoslavijo ... J. Sedovnik: »Prijatelje imam po vsej Jugoslaviji, nikjer nisem tujec. Seveda pa se je treba znati prilagaja ti okolju, navadam, hrani, obič^em... Velikokrat je treba tudi potrpeti, pa gre... In še nekcu: napor zaradi dela te ne more postarati in narediti bolnega. To lahko postaneš, če ti je tuje delo ali družba. Enako sem sprejet v Vojvodini kot na Kosovu in zaradi takšnega sprejema si moraš včasih vzeti več časa, da se pogovoriš, spoznaš njihov način življenja. Nekoč sem bil tri dni na ciganski ohceti v Nišu, kjer smo ga vse dni krasno »špičili«. To je treba doživeti, spoznati. Poglejte, razlika je že v tem, kako gledsuo na mladega vojaka na jugu, kako recimo pri nas. Sicer pa sem ljubitelj narave in Jugoslavijo sem sto in stokrat prepotoval. Nikoli nisem potoval s težavo, ampak z veseljem, ker sem vedno spoznal nekaj novega.« NT: K^ pa lov? J. Sedovnik: »Sem član LD Hum. Rad imam naravo in zato tudi hodim v njeno bistvo. V tej hudi zimi sem nesel nahrbtnik koruze za fazane, pa poglejte šmenta. Na prostoru, kjer ngj bi odložil koruzo, je bil postavljen zaboj s koruzo tako, da ko bi prišel fazan in začel kljuvati, bi ga potegnilo pod zaboj. Prišel bi nepridiprav in ga odnesel. Vidiš, takšni so ljudje.« NT: V vaši delovni knjižici je doslej vpisana samo eca delovna organizacija... J. Sedovnik: »Leta 1947 sem prišel kot v^enec v Libelo, kjer sem ostal vse do danes, torej polnih 37 let. Ostal bom do konca, k^ti zd^ pa res nima smisla meryati zaposlitve. Res sem Libelin inventar, vendar mi ni žal. Po v^eniški dobi sem naredil mojstrski izpit za ključavničarja ter že leta 1960 prevzel izobraževalni center. Ko sem prevzel to, sem moral vpisati tudi višjo šolo za organizacijo dela. Dvanc^st let sem bil sekretar delovne organizacije, ob reorganizaciji Libele pred devetimi leti pa smo ustanovili tudi tozd Servisi, katerega sem prevzel kot direktor. Pred tem pa sem se tudi sam ukvaijai s servisiranjem širom po Jugoslaviji. Zd^ imamo dobro razvejano servisno dejavnost, tako da lahko ugodimo vsem, ki želijo servisiranje ali popravilo domačih Libelinih ali uvoženih tehtnic.« NT: Že deset let ste predsednik vašega pevskega zbora... J. Sedovnik: »Negbo^j srečen sem v naravi, pa takrat, ko s fanti skup^ zapojemo in rečemo kakšno moško. Pesem krepi človeka, s^ že pregovor pravi, da kdor poje, ne mish slabo. In zato mislim, da bi pri nas moralo še več ljudi peti.« NT: Mislite, da se vam je posrečilo uresničiti vsaj del tistega, kar ste od življenja pričakovali v mladosti? J. Sedovnik: »Vse morda še ne, se mi pa še lahko posreči! Pri zdravju sem in z delom ter družbo bo prav gotovo prišlo še k^ lepega.« TONE VRABL 6. STRAN - NOVI TEDNIK 24. JANUAR 1985 Počitnice tudi ob učenju Večina misli, da so počitnice zato, da se malo lenari, če je sneg, se smuča in sanka, gre na kakšno kino predstavo, to pa je tudi vse. Seveda pa se je treba v čim večjem loku izogniti vsemu, kar diši po šoli in učenju. Vsi šolaiji pa ne mislijcf tako. Kar za 14 dni so se nekateri odločili sedeti v učilnicah Delavske univerze Celje in se učiti nemščine in angleščine. Letos jih je še več kot lani, kar 260 .se jih je prijavilo. Seveda smo hoteli zvedeti, k^ je na teh tečajih tako zanimivega, da šolarjev niti sneg ne pre-rnariii. Virginija M^erič-Mehle: »Otroke poučujem angleščino, vendar to ni strog šolski način učenja jezika. N£yprej je treba vzpostaviti sproščen stik z otroki, da se pri nas dobro počutijo. Nato jim skozi igro, pesmice in slikanice skušam čim bolj približati jezik, da ga vzljubijo in se ga tudi kasneje z veseljem učijo. Ta prvi stik s tujim jezikom je namreč zelo važen za otroka in od tega je odvisno, kakšen bo njegov ka snejši odnos do jezika. V teh štirinajstih dneh se že kar veliko naučijo: zn^o se predstaviti, ločijo barve, številke, osnpvne samostalnike in glagole. Ko smo lani na koncu tečaja naredili preizkus znanja, je bil rezultat zelo dober.« Duško Pavlovič, 4. razred OŠ Slavko Šlander: »V šoU so nam sporočili, da bodo med počitnicami tečaji angleščine. Ker bi rad drugo leto že nek^ znal, sem se tudi jaz prijavil. Za smučanje in sankanje pa je tudi popoldan še dovolj časa.« Vesna Pekarovič, 3. razred I osnovna šola: »Na tečeg sem prišla, ker bi rada znala čim več angleških besed. Ne-k^j so me naučili že starši. Je zelo lepo, s£u sem spoznala tudi veliko novih prijateljev.« Sandi Ambrož, 3. razred OŠ Slavko Šlander: »Tudi jaz sem zvedel za tečaj na šo-b, starši pa niso imeli nič proti, da grem. Rad bi znal angleščino, še preden bi sejo učili v šoli. Tuk^" mi je tudi bolj všeč, ker ni ocen in so tovarišice zelo prijazne.« T.C. Knjiga, prijateljica med počitnicami Obratuje tUdI vlečnica v Lučah že prejšnji teden so pognali tudi vlečnico v Lučah, od koder so poslali tudi obvestilo o cenah in obratovalnem času. Do 1. februarja bo vlečnica obratovala od 9. do 12. ter od 13. do 16. ure, po 1. februaiju pa popoldan še za uro dlje. Dnevna karta za odrasle je 300, za odrasle otroke pa 200 din, poldnevna po 200 in 150 din, za eno vožnjo pa odrasli odštejejo 30, otroci pa 20 dinaijev. Proda-j£0O tudi tedenske karte po 1500 in 1000 dinaijev. Z vlečnico upravlja odbor pri krajevni skupnosti, ki organizira tudi tekmovanja z elektronskim meijenjem časa. RP Teki v Žalcu v okviru Smučarskega društva Gozdnik Žalec so ustanovili tudi sekcijo za teke na smučeh, kije že pričela z delom .n za to soboto pripravila tudi prvo preskuš-njo. Na tekaški progi v Športnem parku v Žalcu bodo namreč pripravili klubsko tekmovanje na 5 in 10 km, ki se ga lahko udeležijo vsi Imbitelji te športne panoge, btart bo ob 10. uri, seveda, če ne bo odjuga pobrala vsega snega. Marija Žoinir Na pokopališču v Žalcu so se mnogi prijatelji in znanci poslovili od Marije Žoinir iz Vrbja, ki se je rodila 7. novembra 1909 v Šmiklavžu pri Slovety Gradcu. Izučila se je za šiviljo in že kot mlado dekle je občutila težave tistega časa, ko je bilo zelo težko dobiti zaposlitev. Ker na domači zemlji za številno družino ni bilo dovolj kruha, je odšla v svet, na Polzelo k premožnim hmeljarjem, kjer je pomagala obirati zeleno zlato. Velika prelomnica v njenem življenju je bila, ko je na Polzeli spoznala svojega moža Toneta Žol-nirja iz Ormoža, zaposlenega na železnici. Poročila sta se leta 1939 ter imela tri otroke, sinova Milana in Ota ter hčerko Pavlo. Med vojno sta oba z možem pomagala partizanom ter sodelovala v NOB. Zlasti sta pomagala s hrano. Marijinega moža so zaradi sodelovanja s partizani aretirali leta 1944, vso družino pa izgnali v taborišče v Avstriji. Očeta so ubili, sin Oto p^ je umrl v taborišču. P( moževi in sinovi smrti ji Marija odšla v Ormož kjer pa je našla razdejar, dom. S pomočjo dobrii ljudi si ga je za silo uredila. Kmalu zatem seje Žol nirjeva družina preselili v Vrbje pri Žalcu. Mariji je bila vestna terenska de lavka pri takratnem AFŽ, pomagala je v krajevra skupnosti, pri gasilskem društvu in še kje. Pred leti je bila botra nove gasil, ske brizgalne in gasilskega avtomobila. Kot partizanska mati seje udeleževala vseh proslav, veliko pa je tudi brala. Bila je zavedna državljanka in dobra tovarišica. JOŽE GROBELNIK Jože Potušek »Ne, da bi hvalil Staro Jugoslavijo, ampak Rimske Toplice so tedaj res ne-kaj veljale. To je bil pravi turistični kraj.. .* Že vidim pred sabo podobo, ki jo nosi v sebi še iz rriladosti Jože, rojen »Rimljan*: Kočija z lenobnimi damami v krinolinah, ka-varnice, orkester, ki izza vsakega vogala vabi s sere-nadami, sprehajališča, cvetlične parke... Podoba, kije sicer iz drugega časa, zato pa je zlezla pod kožo vsakemu pravemu »Rimljanu«. Zatoni čudno, da je Jože Potušek postal ustanovni član turističnega društva v Rimskih Toplicah že 1958. leta. Za kaj drugega Rimske Toplice niso, kot za turizem. To je jasno vsakemu krajanu, kije že od nekdij tam in, ki zlepa ne bo zapustil svojega kraja. Naj seje parola, da je treba razvijati turizem, vlekla iz enega v drugo srednjeročno obdobje, danes v tem kraju ugotavljajo, da se turizem ne premakne. »Celo nazaduje«, meni Jože; »nimamo enega družbenega gostin skega lokala. Še Stara pošta nam je zgorela. Imela je le deset sob za tujce, a nekaj je le bilo. Vse težje je dobiti sobe pri zasebnikih. Pišejo nam na društvo iz vseh republik. Želijo k nam na počitek. Člani društva potem prosimo prijatelje in znance, naj jih vendarle vzamejo pod streho. Zdi se mi, da tudi v prihodnje, ne bo drugače.« Kot, da berem njegove neizrečene misli. Povem mu, kaj mislim in mi pritrdi: »Da, z vojsko, ki upravlja z zdraviliščem, bi morah bolje sodelovati. Toda vsa ta leta, se ni nič premaknilo, ker je bilo zdravilišče bolj samo zase in ni kazalo pripravljenosti za sodelovanje s krajem: »Pred kratkim je prišlo novo vodstvo, nekaj se že dogovarjamo o sodelovanju.« Jože upa, kot krajan, še bolj pa kot osemletni predsednik društva, da bo bolje. To je le en obraz Jožeta Potuška, ki ob vsaki mandatni dobi dobi nešteto vseh mogočih funkcij, se-dajjih opravlja kar osemindvajset. Ima tudi več zveznih in republiških priznanj-Kot najmarljivejši turistični delavec je lani dobil plaketo celjske turistične zveze. Zaposlen pa je kot poslovodja v Merxovi samopostrežni v Laškem. Morda bo njegova dveletna vnukirija Anka, s katero preživi n^več prostega časa in jo bo letos prvič vzel s sabo na ribičijo, doživela svoj kraj drugače, lepše. VIOLETA V. EINSPIELER Za iinjige ni počitica »Dajte nam knjige«, pravijo otroci, »dajte nam peruti! Vi, ki ste mogočni in močni, nam pomagajte, da vzletimo v daljavo. Zidajte nam sredi čarobnih vrtov azume palače, pokažite nam vile, ki se sprehajajo v mesečini. Radi se bomo naučili vsega kar nas učite v šoli, toda prosimo vas, da nam pustite naše sanje!« Tako je nekoč zapisal Ha-zard, mi pa se ob tem vprašajmo, ali mladim bralcem nudimo dovolj? Tudi knjižničaiji dobro vedo, kako zahteven je mladi bralec, kako raznolike so njegove potrebe po brai^u. Nekdo bi pravljice, drugi že n^različnejšo strokovno literaturo, primemo seveda njegovi stopnji dojemanja, tretji bi raje pesmarico, četrti zgodovinske zgodbe in peti... Potem pa se zgodi, da knjige so, prostora pa ni, da bi knjige uredili tako, da bi mladi bralec čim bolj samostojno izbiral literaturo. No, v knjižnici Edvarda Kardelja v Celju so končno pridobih večje prostore za otroški oddelek, kjer je vedno živahno, tudi v tem počitniškem času. Andreja Špiljak je pr/ošol-ka in še vedno n^r^e bere pravljice, nekžO prav lepih imajo tudi za obvezno čtivo. Za počitniško branji si je izbrala Župančičeve Muhur-čke in pravljico Kdo je napravil Vidku Srajčico. Gorazd Zlatolas si je izposodil zbirko pravljic, zgodbo Čudežni pisalni strojček in slikanice za mlEgšo sestro. Želi pa si, da bi v novih prostorih v knjižnici lahko igrali na računalniku, gledali filme in poslušali pravljice. Morda bo kdo prisluhil rxjegovi želji. MK Vedno več mladih krvodajalce Kr^evne organizacije Rdečega križa v žalski občini so lani pripravile 14 krvodajalskih akcij, katerih se je udeležilo 1935 občanov, kar je veliko Zadnje, ki jo je pripravila kr^evna organizacija RK Žalec, se je udeležilo 232 kr^anov iz KS Žalec, Ponikva in Vinska gora. Zakaj dajejo kri in k^ jim to pomeni, so povedali: Franc Naraks: »Do sedaj sem dal kri še osemnajst- krat. Prvič sem jo daroval leta 1976, za to sem se odločil sam. Mislil sem si, če sem že pri gasilcih, pa naj še tuk^ pomagam, koliko pač lahko. Menim, da je v zadnjem času pri akcijah vedno več mladih, kar je tudi prav.« Danica Štrajher: »Tudi po trikrat na leto jo dam, danes pa je to zame že enaindv^jse-tič. Tudi v tovarni, kjer delam, imamg tisti dan, ko gremo na odvzem krvi, prosto. Med krvod^alci bom ostala dokler mi bo dopuščalo zdravje.« Ivan Čreraožnik: »Sic sem mlad, po letih, med vod^alci pa veteran. K sem danes daroval že tri& setič in jo bom, dokler bo: zdrav. Na leto jo dam tudi F dvakrat in vesel sem, če IS' ko rešim kakšno življenje' TONE TAVCA Petnajst gasilskih društev v mozirski občini imajo trenutno petnajst gasilskih di^ tev in sicer v Moziiju, Nazarjah, Gorici ob Dreti, Šmartnf ob Dreti, Bočni, Gornjem gradu. Novi Štifti, Rečici ob Sa^ nji, Pobrežju, Grušovljah, Okonini, Radmirju, Ljubnei" Solčavi in Lučah. Imajo tudi industrijsko gasilsko društvi delovni organizaciji Glin Nazarje. Predsednik občins' gasilske zveze je Franc Trbovšek, poveljnik pa Fra-' Matjaž. Med večjimi pridobitvami v letošnjem letuje nakup koi^ biniranih gasilskih avtomobilov v Nazaijah in Šmartnern') Dreti ter otvoritev novega gasilskega doma v Grušovlj^ Največji problem je pomanjkanje ženskih desetin, saj im^^ samo štiri društva od petnajstih mozirski občini mladins|. ženske desetine in v Gorici ob Dreti še člansko žens> desetino. ^ 24. JANUAR 1985 NOVI TEDNIK - STRAN 7 svoj prostor pod soncem ^ paše nerazume¥anje bolnike z luska¥lco še dolgo Izključevalo Iz družbe? Vsak drugačnost vzbiga v liudeh nezaupanje, boja-i ren in bolj ali manj odkrit ndpor. Tudi v naši človekoljubni družbi, v našem času. Prikrito ogledova-nie ali buljenje, odmikanje in celo zaničevanje, so i S marsikomu zagrenili > življenje. Bolniki, ki jih je ) |,rizadela luskavica, to ve-5no znova srečujejo in vse bolj boleče občutijo, kajti navaditi se na to ni mo-eote. Vedo sicer, da njihova bolezen ni nevarna, da ni nalezljiva, da ljudi, s Katerimi se srečujejo, niti najmanj ne ogroža. A vsi ti ljudje, sodelavci in so-krajani tega ne vedo, ne razumejo ali nočejo razumeti in s svojim ravnanjem zadajajo vedno nove rane, ki bolijo in pečejo bolj kot spremembe kože, ki jih povzroča luskavica. Luskavica nI nalezljiva Rdečkasta, zadebeljena in z luskami pokrita koža na komolcih, kolenih, področju križa ali redkeje po-celem telesu ter težave s ' sklepi označujejo luskavico (psoriasis vulgaris). Bolezen je pogosta kot na primer sladkorna bolezen, s^j prizadeva odstotek in pol dva odstotka ljudi. K sreči se pri dveh tretjinah ODolehh pojavlj^o le posa-n^ične spremembe. Luskavica ni nalezljiva, pa se deduje. Sam Jjs^m dedovanja še vedno A Popolnoma pojasr\jen. e ima eden izmed staršev ^uskavico, je do 30 odstot-imL^^^^^^^osti, dajo bodo ima i otroci; če pa jo 60 S J® verjetnosti do Kd^ se bo po-gvila m kako dolgo bo tra-lSl"^ n^ogoče predvideti, ki H.^^-® že v otroš ke : fa vedno ah se spet po-se laff letih Pr^ič živ , v katerikoli dobi, začetek bo- razii pogosto izzovejo azlične poškodbe kože, in okužbe, očitno pa imajo svojo vlogo tudi žleze z notranjim izločanjem, nekatera zdravila pa psihični stresi in tudi podnebje. Očitno so spremembe na koži poleti najmanjše. Na to se opira tudi klimatsko zdravljenje na morju ali v toplicah. V Sloveniji so na primer primerni Moravci, na prizadete sklepe pa ugodno vpliva voda v Atomskih Toplicah. Sonce ali ultravijolična svetloba in n^različnejša mazila ter tablete so edina zdravila. Zdravila, ki ne ozdravijo, ampak le olajš^o težave tako, kot sijih lahko bolniki sami l^šajo z urejenim načinom življerxja, z rekreacijo in sproščenostjo. A še to je v okolju, ki ne zmore človeškega razume vanja za stiske drugih, težko. Drugačno življenje življenje z luskavico ni preprosto. Ne le da ga greni nerazumevanje okolja, zahteva tudi veliko časa, volje, potrpežljivosti in ne nazadnje tudi denarja. Prizadeta koža mora biti vedno namazana, drugače je napeta, vleče in boli. Skrb za recepte in mazila je tako sestavni del življenja, ki vzame veliko časa. Potem so tu še vsa tista opravila, ki jih drugi ljudje opravijo mimogrede, pri luskavici pa ne gre tako. Umivanje in čiščenje kože ter njeno mazanje so stalno ponav ljajoča opravila, nujna vs^ zjutr^ in zvečer. Ne kjerkoli. Prostor mora biti topel. ker je prizadeta koža zelo občutljiva na hlaano. Potem so tu še večne luske. Treba je čistiti kopalnico, ipreoblačiti osebno in posteljno perilo. Vedno znova in znova. Pralni stroji del^o noč in dan, požirajo prašek in elektriko, uničujejo perilo. Kako drago je ogrevanje, tudi ni treba razlagati. Pri tem pa bolniki v času, ko so n^bolj prizadeti, ne morejo na delo in so vezani na nadomestila osebnih dohodkov za čas bolezni, s katerimi je že normalno težko živeti. Pri tolikšni količini zdravil, kot jih potrebujejo, pa tudi izdatki za participacijo niso zanemarljivi. Skupaj do razumevanja Vsem tistim, ki jih je prizadela luskavica, bi lahko z razumevanjem 2a njihove težave, veliko pomagali. Tudi bolniki sami se tega zavedajo, zato so v Sloveniji po vzgledu psoriatikov Hr/aške leta 1979 ustanovili Društvo psoriatikov. VeUkih pričakovanih premikov to še ni prineslo, saj je zaenkrat v društvu le 700 članov, očitno pa je med njimi tudi premalo zdravstvenih delavcev. Skromno članstvo pa kaže tudi na to, da tudi številni bolniki z luskavico niso pripravljeni povedati na glas, da imajo lusakvico. Zaradi vseh teh, ki svojo bolezen skrivajo v anonimnosti in zaradi ljudi, ki se luskavice neupravičeno bojš, si člani društva ravno v tem času prizadevajo, da bi čim širšemu krogu ljudi pojasnili, kakšno obolenje je luskavica, kako nikogar ne ogroža, kako se je ni potrebno sramovati. Sodelovanje bolnikov, zdravstvenih delavcev, kadrovskih in socialnih delavcev v združenem delu pa lahko pomeni pomemben korak naprej. Marsikaj je mogoče narediti - zdravstveni delavci lahko določijo posebne ure za izdajo receptov zanje in jim s tem skr^š^o čas čakanja, bolj kot doslej lahko vključijo v programe nege na domu bolnike z luskavico, kljub pomanjkanju denarja je vredno premisliti tudi o odpravljanju participacije za zdravstvene storitve in poiskati več možnosti za zdravljenje na mo^u in v zdraviliščih. Zaradi denarja, želje po za služku in devizah ost^a namreč vse manj prostora na rTK)rju in v toplicah za domače bolnike. Veli Loši^, kije tudi po zaslugi bolnikov zrasel v velik center za zdravljenje luskavice, so zasedli tujci, domači bolniki pa se mor^o dobesedno boriti za svoj prostor pod našim soncem. Pravico im^o do njega. Združeni v društvu si jo bodo tudi lažje izborili. Na celjskem območju se tega zavedsgo in verjamemo lahko, da bo območni aktiv društva stvari premaknil na bolje. MILENA B. POKLIČ Zaenkrat se lahko bolniki z luskavico včlanijo v Društvo psoriatikov Slovenije pri tajnici društva Mariji Kolman, Visoče 3, 64290 Tržič. Poseben formiilar imajo člani društva, prihodnji mesec pa jih bodo na celjskem območju imeli tudi po Zdravstvenih domovih pri določenih zdravnikih v splošnih in obratnih ambulantah ter v dermatološki ambulanti. Dr. Jože Arzenšek, dermatolog: »Okolje bolnike z luskavico često izloči, ker so bolezenske spremembe pač vidne. Vendar luskavica ni nalezljiva bolezen. Sodelavci, sokrajani, vsi bi lahko za tf bolnike veliko naredili, ic bi jim omogočili občutek caakovrednosti in jim polagali, kadar so v težavah. smemo pozabiti, da je luskavica tudi socialna bole-f^n, saj često privede bolni-v veliko človeško stisko.« Ivan Kramer je sodeloval že pri ustanovitvi Društva psoriatikov: »Celjski zdravstveni delavci nam veliko pomagajo, na razumev^e pa smo naleteli tudi v Atomskih Toplicah. Pri njih se počutimo kot doma in ravno to je občutek, ki nam veliko pomeni. Zaradi nerazumevanja nam sicer ne zmanjka težav na delovnem mestu in javnem življenju. Izgibamo se prireditev, športnih igrišč, bazenov. Saj nam dostop ni prepovedan - a občutimo, da za javnost »nismo primerni.* Marica Blažin iz Celja: »Veliko razumevanja potrebujemo, še zlasti v družini. Tu smo tudi najbolj vami pred zvedavimi pogledi. Nanje se ni mogoče navaditi. Vedno znova te prizadenejo. Doma, skrit za stenami, premišljuješ o njih in upaš, da bodo tudi za tvojo bolezen našli zdravilo, da boš lahko kot dntgi ljudje. Ne, s to boleznijo se ni mogoče sprijazniti. Ne gre. Prevečkrat te spomnijo, da si drugačen.* Drago Podvomi k je član odbora društva in urednik glasila Za prostor pod soncem, ki ga društvo izdaja: »Ljudje se luskavice bojijo. Vidijo nas, pa ne vedo, da njih naša bolezen prav nič ne ogroža. Nam pa ostaja stalen občutek, da nas gledajo, se nam izmikajo, nas zaničujejo. Ravno zato bomo v Celju skušali ljudem predstaviti naše težave- tudi s plakati in letaki - in pritegniti tudi dmge sotrpine. - Več nas bo, bolje bomo lahko reševali naše težave.* Kadar se rdečkaste in luskaste plošče razširijo in zlijejo med seboj, postane rdeča in zadebeljena ter luskasta koža celega telesa. tovarna Izolacijskega materiala r. o., laško Po sklepu kadrovske komisije in v skladu z določili pravilnika o delovnih razmerjih objavljamo prosta dela in naloge V tozdu Termoizolacije in embalaža 1. VZDRŽEVALEC Pogoji: - uspešno končana poklicna šola kovinarske smeri ali program kovinarstvo in strojništvo - smer oblikovalec kovin (IV. stopnja strokovne izobrazbe) - 1 leto ustreznih delovnih izkušenj oziroma uspešno opravljen pripravniški izpit Poskusno delo traja 3 mesece. 2. ORODJAR Pogoji: - uspešno končana šola za orodjarja ali program kovinarstvo in strojništvo - smer oblikovalec kovin (IV. stopnja strokovne izobrazbe) - 1 leto ustreznih delovnih izkušenj oziroma uspešno opravljen pripravniški izpit Poskusno delo traja 3 mesece. V tozdu Montaža izolacij IZOLATER III. (7 delavcev) Pogoji: - končana poklicna šola za zidarje ali program gradbinec II - smer izobraževanja izolater (IV. stopnja strokovne izobrazbe) - 1 leto ustreznih delovnih izkušenj oziroma uspešno opravljen pripravniški izpit Poskusno delo traja 3 mesece. Če se bo prijavilo premalo kandidatov, ki bodo izpolnjevali navedena pogoja, bomo izbiro opravili tudi med kandidati, ki so uspešno končali skrajšani program gradbene usmeritve (II. stopnja strokovne izobrazbe) oziroma so s priučevanjem pridobili naziv poikvalificiran zidar ali pleskar. Kandidati lahko dobijo dodatne informacije o delu in delovnih pogojih v kadrovsko socialni službi TIM Laško, Rečica 17, (tel. 730-712) kamor naj pošljejo tudi pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev. Rok za prijavo je 8 dni. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju ponudb. Luskavica ne izbira svojih žrtev. Tudi pesniki so med njimi in tako je našla svoje mesto v poeziji. Slovenskih pesmi o njej še nimamo, hrvaški pesnik Mustafa Zirič pa jih je utvaril že celo vrsto. Povratak vjeme ljubavnice Kad očutim da nadire Da če doči Sa\ sam nabijen kao utroba Zemlje pred prodor vulkana Vrača se vjerna ljubavnica Tih dana, tih noči Tih tjedana. Krši me nesanica. U meni je skriven orkan Hvatam dizgine da ga ubuzdam Prije nego me skrši Osječam da strši Nadolazi, hoče van. Ni džin, ni div, ne mogu da je smire Drhte ruke, glas, duša uplakana Kad očutim da nadire Ta kurva. Ta satana. 8. STRAN - NOVI TEDNIK 24. JANUAR 1985 Razmah gledališke poetičnosti Milan Jesih: Pravopisna komisHa, preastava celisliega gledališča Celjsko gledališče se je po velikem uspehu z blesteči-mi Queneaujevimi Vajami v stilu (v Okrogli dvorani CD) in po solidni uprizoritvi zanimive aktualistične igre M. Mikelna Moralnopo-litična kvalifikacija tov. Gubca (v Mali dvorani CD) pojavilo še v Srednji dvorani naše osrednje kulturne hiše, in sicer s krstno predstavo Jesihove igre Pravopisna komisija. Nova Jesihova komedija se v svoji osnovni dramaturški liniji še vedno veže z avtorjevo zgodnjo uspešnico Grenki sadeži pravice; gre za mozaično gradnjo igre, sama igra pa se ukvarja ali skuša ukvarjati z n^širšo ali kar celotno, integralno stvarnostjo, seveda s posebnega zornega kota, ki mu lahko rečemo igrivost, burles-knost, grotesknost. Jesih se poigrava že z naslovom: »Pravopisna komisija« se resda ukvarja tudi z jezikom (pisanim oziroma pred-pisanim), vendar je predvsem metafora za funk-cionarski (funkcionalistični) sistem, v katerem posamezniki na različne načine pri-dobiv^o svojo družbeno pomembnost. V igri so prepleteno obravnavane zasebna, družinska in družbena raven, n^večji poudarek pa je v prikazovanju hierarhije po-lož^ev in odnosov, ki so utemeljeni v glavnem generacijsko. Osebe seveda niso v tradicionalnem smislu psihološko izrisane, s^ imamo opravka z ludistično zasnovanimi zmuzljivimi, begotni-mi figurami, ki so pa vendar kmalu razvidne in od avtorja v gledališkem listu tudi prikladno označene. Jesihova komedija, ki govori o našem bivanju zdeg in tu, najbrž nima dovolj močnega ali enakovrednega naboja za svoj celotni potek, je pa vendar posrečeno duhovita in ohranja nek^ presenečenj do konca. Režija Zvoneta Šedlbauer-ja se odlikuje s svežino in domiselnostjo. Celotni tok predstave je ubran v učinkovito gledališko poezijo. Režiser je udejanil vrsto zabavnih situacij in več aluzij na slovensko izročilo: od Hlapcev do Altamire. Močno opazen in kvaliteten je delež scenografke in kostumografl^e Eke Vogelnik (Režiserjeva uporaba padanja scenskih plasti in ohranjanja zadnje je tudi ena od poant predstave!). Skladno se zliva s predstavo tudi glasba Gojmirja Lešnjaka in skupine Srp. Igralci so zagnano in prizadevno pomagali v svet novi slovenski igri, pri tem pa so se morali najprej spoprijeti z že znanimi poma^kljivost-mi odra v Sredrgi dvorani CD (slaba akustika in še k^). Z.Agrež je intenzivno in dognano podal svojega Bru-mna od kipečega mladostnika do oportunista srednjih let. Pozornost je pritegnil P.Boštjančič s j^robno izdelanim likom Grilca. Bil je pruazen in simpatičen, primemo nebogljen »mož brez posebnosti«. Izrazito poudarjeno in nastopaSko, tea tralno udarno, a ustrezno je predstavil tehnokrata Blatnika I. Sancin. Sitnobnega stremuha Hrepevnika je zanesljivo izpeljal M. Podjed. Med ženskimi vlogami je izstopala J.Tovirac, kije talentirano oblikovala Marico v razponu od razvajene muhaste najstnice do odraslejšega dekleta z ljubezenskimi dimenzijami. L. Belak je učinkovito razvila gospo Ajdič kot živahno, temperamentno naivko, ki ji pamet ne otežuje življenja. Viden ustvarjalni delež, vsak s svojirrtt posebnimi utrinki, so pridali še drugi igralci: B.Miklavc kot v pokoj se umikajoči veljak Vidic, M. Mencejeva kot oblastniška gospa Vidic, B. Umek kot pridno delujoči Ajdič, B.Baranovič kot sredinec Špacapan, B. Veras kot spretni in okretni Vizjak, M.Kalezičeva kot rahlo za nesena gospa Grilc, J.Pri-stov kot užaljeni bivši po-membnež Rostohar, J.Šmid kot vdana soproga Rostohar-jeva in N. Božič kot nositelji-ca temeljev doma, gospodinja Brumnova. Skratka, opraviti imamo s predstavo, ki ji ne manjka gledališke očarljivosti, s svojo večpomenskostjo pa omogoča različno odzivnost. Čeprav igri ne moremo prerokovati n^širše uspešnosti (npr. po vzoru predstave A. Goljevščkove Pod Prešernovo glavo) pa bo gotovo pritegnila vs^ z dobršnim delom svojega pestrega akcijskega programa. Vsekakor jo moremo označiti kot nedvomno reper-toarno osvežitv in letošnjo n^jambicioznejšo, a uspelo stvaritev celjskih gledališč-nikov. ANDRIJAN LAH Seminar za zborovodje mladinskih zborov v okviru dejavnosti Mladinskega pevskega festivala Celje je tudi vsakoletni seminar za zborovodje mladinskih pevskih zborov iz vse republike. Že lani je ta seminar odpadel, ker so ga organizirali v Ljubljani. Letos pa bo tak seminar ta teden in sicer v petek, soboto in nedeljo v Glasbeni šoli v Celju. Za seminar se je prijavilo 125 zborovodij iz vse Slovenije, ki bodo poslušali predavanja znanih dirigentov in glasbenih pedagogov kot so Gy6r-gy Mihalka iz Madžarske, Branko Rajšter iz Maribora, Mirko Slosar iz Kopra ter Vid Marčen in Edi Goršič iz Celja. Kot demonstracijski zbor pa bo nastopil Mladinski pevski zbor iz Maribora,, ki ga vodi Branko Rajšter. Povedati je treba, da je bil podoben seminar pred štirinajstimi dnevi tudi v Cankarjevem domu v Ljubljani, čeprav so tamkajšnji organizatorji vedeli, da MPF Celje tudi pripravlja tak seminar, ki ima prav gotovo daljšo tradicijo in večji ugled. F. P. V Žalcu je atelje za notranjo dekoracijo Dela Aca Markoviča imalo vedno več ljubiteljev Slikarja Aca Markoviča pozna precejšnje število ljubiteljev slikarske umetnosti. Kar nekako samo po sebi je razumljivo, da ga kot Sa-vinjčana privlačijo predvsem motivi iz doline zelenega zlata, čeprav sam pravi, da so že zdavnaj minili časi, ko bi slikal le hmeljišča in podobne zadevščine. In ko človek obišče njegov novi atelje v središču Žalca, na Šlandrovem trgu, spozna, da ima prav. ^Tik pred Novim letom je Aco odprl v Žalcu atelje za notranjo dekoracijo. Kaj lahko torej izberemo v tem ateljeju? A.Markovič: »Možno je kupiti vse od slik, keramike, manjših dekorativnih predmetov in drugih stvari, ki sodijo k sodobni in lepi opremljenosti stanovanj. Mislim, da so zanimive tudi tako imenovane MA vitrine, namenjene za hišne bifeje in vikende, saj so poslikane s prijetno kmečko motiviko.« Atelje je lepo urejen in človek lahko tu res marsikaj izbere. Nameravate izbor še povečati? A. Markovič: »O tem razmišljam. Prvi korak naprej bodo zavese, seveda umetniško poslikane in to bodo pravi unikati.« V Vašem ateljeju mogoče kupiti le Vaše delke? A.Markovič: »Ne, pi stor bom dal tudi drugi Tako lahko že sedaj p nudim čudovite izdelke lesa Ernesta Šelerja. K s delovanju bom poval tudi druge umetnike, jim bodo vrata na širol odprta. Tako bo mogoi kupiti lesene skulptu pa vse tja do del bakra.« Kako v Žalcu gleda; na Vašo dejavnost? A. Markovič: »Morai reči, da moja dela krasij že precej stanovanj in m tranjosti poslovnih i drugih prostorov. Pomo in vzpodbudo imam pi Kulturni skupnosti v Ža cu, ki mi zares gre na rc ko. Na otvoritvi ateljeja} govoril sekretar kulturni skupnosti Ivan Centrih ii presenečen sem bil, kerj( na otvoritev prišlo kakš nih sto ljudi iz Žalca ir drugih kreoev, kar pome ni, da moje delo spoštu jejo.« Kakor koli že - atelje za notranjo dekoracijo Aca Markoviča je prav gotovo pridobitev za savinjsko metropolo in prepričani smo, da bo dobro obiskan. Ne nazadnje tudi zato, ker si dela Aca Markoviča to zaslužijo. JANEZ VEDENIK Rad ima glino In ogenj »Stopil sem se v ljubezni do žganja in oblikovanja gline,« vam bo povedal Mi-roslav-Sino Strohal, če bi kd^ naneslo, da bi ga vprašali, kaj je našel v glini. Osem let sta že nerazdruž-Ijiva in najboljši prijatelj in zaveznik jima je ogenj v plinski peči v mali sobici v Zagrebu, kjer Miroslav Strohal dela in živi. Šteje pa se tudi za Celjana in od vsega si najbolj želi, da bi v Celju ali okolici našel prostor, morebiti kakšen zapuščen hlev ali kozolec, kjer bi prijateljeval z glino. Miroslav-Sino Strohal je rojen v Zagrebu. Končal je tehniško šolo, oddelek za keramiko v centru za likovno vzgojo mesta Zagreba. - Kdo pravzaprav oblikuje glino: vi ali ogenj? »Oba: jaz in ogenj. Se pravi: naprej jaz, potem ogenj. Res sva dobra prijatelja.« - Vas je kdaj izdal? »Temu se ne bi moglo reči: izdal, pač pa me velikokrat preseneti. Na prijeten, topel način. V peč \^knem po svoji zamisli oblikovan precj-met iz gline, recimo, da mu je osnova krog, iz peči pa pride bolj kvadrataste oblike.« - To vas vznemirja? »Zelo. Včasih kar ne morem potešiti radovednosti in nestrpno pričakujem, k£u bo opravil ogery. Vznemirja me tudi, ko vidim, da je ogenj mojim predmetom vdihnil moč, trajnost in barve.« - Uporabljate za vaše izdelke iz gline po žganju tudi glazuro? »Niti slišati nočem o tem. Z laki ali pa z barvami kera-mil^a resda n^laže koregira-mo, toda to ni več isto. Glina mora ostati naravna. Svoje opravi 1200,1300 stopinj Celzija v peči.« - Vsaka glina najbrž tudi ni prava glina. »V glavnem uporabljam pet vrst gline. Mešam jih ročno, tako dobim še bolj presenetljive učinke. Če ima glina v sebi metale, bo dala po žgar;ju drugo barvo - naprej svetlo, potem temno sivo ali pa rdečo.« - Kje in kako se oskrbujete z glino? »Zaradi nje sem prehodil celo Jugoslavijo - od Kosova do Slovenije. Preiskusil sem 200, morda celo 300 vrst gline.« - Ste potem katero izbrali kot najboljšo? »Ustavil sem se pri treh vrstah: arandjelovski, petrinj-ski in prijedorski glini. Dobra je tudi ljubečenska.« - Kako vidite skozi glino uporabnost keramike? »Če je glina lepo oblikovana, zakaj ne bi nečemu služila. Zak^ bi pa moral biti lonec prav okrogel, če ga le^ko drugače oblikujem in bo stal na štedilniku kot dekorativni predmet, v njem pa bi lahko tudi kuhaU. Takšne uporabne posode iz keramike, ki bi jb konec koncev lahko vtaknili še v pomivalni stroj, na jugoslovanskem tržišču nimamo.« - Boste kaj naredili, da bi jo imeli? » Že tri leta delam na tem in imam nek£y prototipov. Upam, da bom do spomladi lahko pripravil razstavo.« MATEJA PODJED Miroslav Strohal Pevski zbor Kora Kora Radeče je pretežno ženski kolektiv in je tako nehote prevladovalo mnenje, da ženske nimajo časa za kakšne interesne dejavnosti v okviru delovne organizacije. Sed^ razmišljajo drugače. Jeseni so ustanovile pev ski zbor Kora. Tako štirideset deklet in žena dvakrat na teden hodi na p>evske vaje, ki jih vodi Jadranka Stoviček, učiteljica na radeški glasbeni šoli. Kot se to spodobi, se je »n^mlajši« pevski zbor v občini Laško prvič predstavil sodelavkam v kulturnem programu ob novoletnem praznovanju. VVE Jakijeve tapiserije v Ljubljani Danes (četrtek) bo znani slikar iz Nazarij v mozirski občini Jože Horvat-Jaki pripravil novo izmed svojih mnogih razstav in sicer se bo predstavil s tapiserijami v likovnem razstavišču Ri-harda Jakopiča v Ljubljani. Zoran Kržišnik je v uvodno vabilo na ogled zanimive razstave, kjer se Jaki predstavlja na nov način svojega likovnega izražanja, zapisal, da gre za umetnika, ki je pokazal veliko discipliniranosti, »zgledno podrejajoč se zahtevam tkanja, upoštevajoč omejitve, ki jih narekujejo širina statev, debelina niti, križanje podloge in votka. Iz teh omejitev je napravil celo prednosti, ki so obrzdale njegovo nagnjenje k naknadnemu bogatenju in dodajanju in ga obvarov^ vsake nekontroliranosti, | ko da lahko štejemo te ta| serije kot nemara n^^ prečiščeni del Jakijevej ogromnega opusa, ne da» pri tem trpela izvirnost ij govega ustvarjalnega na\i ha.« In ob koncu priložncf nega zapisa že »Jakijevej ve tapiserije se nam prei stavljajo kot odlično dtl vsestransko dozorele! ustvarjalca«. ] Razstava bo v Ljublji' odprta do 3. februarja, nj pa jo bodo prenesli še v i-greb in Beograd. I T. VRM Gostovanje iz avstrijske Koroške' Vrsto kulturnih priredij^ kar 22 jih bo, ki se bodo v otj ni Celje zvrstile do 15. febru' ja, v počastitev Kulturnef praznika slovenskega narooj bodo v soboto, 26. januaJ 1985 ob 19. uri pričeli gosf Slovenci iz avstrijske KoroS^! V Celje namreč prihaj^o t^, Slovenskega prosvetn^ društva »Dobrač« na Brnd!] Beljaku, ki se bodo v sobo« zvečer predstavili celjskeP občinstvu v kulturnem doR: KUD »Zaija« Trnovlje z delj novejšega angleškega avto? Williama Somerseta Msug"' ma »Sveti plamen« (The čred flame), v režiji članice ga društva Slavice Kropiui"* ^ Celjskemu občinstvu so sef^^j jaki iz Brnce predstavili žeF nija lani, ko so po več kot tri^ setih letih v svojem kr^u Pj novno pripravili gledališki fi godek v slovenskem jeziku, n vijo in del^o ob samem ro^^ slovenske jezikovne meje, je njihovo poslanstvo terflb^i pomembno, z obiskom | predstavi pa jim bomo daliPi znarye in spodbudo za na^K r\je delo. J ŽIVKO BEŠKOVN'1 __A Ob razstavi unikatne keramike Miroslava Strohala Miroslav Strohal, ki se z oblikovanjem keramike intenzivno ukvarja zadnjih pet let, je z razstavo v prostorih Razvojnega centra Celje opozoril na določene izhodiščne probleme v nastajanju in oblikovanju uda-jajočega materiala, ki omogoča popolnoma svobodno kreiranje predmeta na osnovi asociativnih zamisli ustvarjalca. Stroge geometrične oblike (krogla, valj) se izmikajo svojim primarnim vrednostim, ter pridobivajo možnost variacij v okviru estetskega utilitarnega smisla. Antropomorfne oblike se sicer navezujejo na preteklost -neolitske in eneolitske mediteranske oblike ter posode kovinskih dob, ki jih je nažrl zob časa - vendar je njihova individualna preoblikovanost močnejša od formalnih oblik preteklosti. Pri Strohalu sledimo logičnemu nadaljevanju razvoja iz osnovnih volumenskih oblik preko že dognanih form do spontanega izraza, svobodno interpretiranih idej, do tiste skrajnosti, kjer že lahko nastopi vprašanje namembnosti. Nanašanje plast na plast, rustikalnost modelacije, monohromnost, asimetričnost, so značilnosti izdelkov, dekorativnost pa njihova lastnost. ALENKA DOMJAN 24. JANUAR 1985 NOVI TEDNIK - STRAN 9 Od Uboj dO Prebolda - za malo denaria veliko smučanja ^ Smučišča v Libojah, na (jlozdniku in v Preboldu si-jer ne uvrščamo med velika ^ smučarska središča, a so , strmine in vlečnice ob teh i, smučiščih še vedno dovolj velike, da jih lahko uvršča-nio med srednje velika in ro tudi dobro organizirana smučišča. Amaterskim smučarskim delavcem, ki z njimi upravljajo, lahko marsikak spodrsljaj oprostimo, a tudi kaj malega očitamo, posebno kadar je za boljšo ponudbo potrebna le dobra volja. Četrti dan počitnic je bilo v Libojah, nekaj po deveti uri, ko poženejo eno ali obe 300-metrski smučarski vlečnici, odvisno pač od obiska, bolj malo smučaijev. Poleg teh je bil na smučišču tudi Alojz Zeme, kije s teptalcem snega skušal še bolj potlačiti sipek in suh sneg, kakršnega imajo smučaiji najraje takrat, kadar zapade na trdno podlago. Tokrat te ni bilo in na grbinah se je že pojavila prva zemlja: »Ko bi bilo takrat ko smo teptali prvič bolj južno, bi lahko progo bolje utrdili. Bolj zadovoljni bi bili mi in smučarji,« je povedal Alojz Zeme, tudi predsednik smučarske sekcije TVD Partizan Liboje. K temu je dodal še pojasnilo o slabšem obisku: »Podobno je bilo tudi v prvih treh dneh počitnic. Nekaj več smučarjev je popoldan, a kljub temu še vedno malo. Precej je temu kriva slabša reklama pa tudi dejstvo, da smo smučišče prevzeli od šolskega športnega društva Žalec v upravljanje šele pred petimi dnevi in smo s pripravami smučišča in vsega ostalega pričeli precej pozno. Številne smučarje, ki so prišli sem zastonj smo napotili na ostala smučišča.« Sicer pa je nekaj zanese njakov v Libojah dobro zagrabilo za delo in poleg smučišča ter obeh vlečnic usposobilo še 2,3 kilometre tekaške proge. Dobro mnenje o urejenosti imajo tudi obiskovalci. Stane Mele, Celje: »Z otroci ponavadi prihajam v Liboje, kadar pa smučam sam, grem na Golte. Tu je primeren teren, na katerem se lahko že ob malo snega dobro smučaš. Smučišče je tudi dobro vzdrževano in mislim tudi, da je cena 10 dinarjev za eno vožnjo prenizka, kljub temu, da proge urejajo amaterji, zastonj ali pa za minimalno plačilo. Vsekakor za ta denar dobiš veliko.« Ob vznožju libojskega smučišča, pri Čateijevih, se lahko smučaiji tudi okrepčajo s čajem in drugimi napitki ter sendviči. Skoda, da smučišče vsaj med počitnicami ni z Žalcem bolje povezano z avtobusno zvezo. Smučišče je le sto do dvesto metrov izven središča Liboj, vendar mora nepoučeni vprašati za pot. Ena prvih nalog smučarske sekcije pri TVD Partizan bo torej tudi postavitev oznak z imenom upravljalca, označbo smeri, ter časom obratovanja smučišča. Gozdnik - težave s prevozi Na takšne oznake smo naleteli na poti k drugemu smučišču, Gozdniku, s kate rim upravlja smučarski klub Gozdnik iz Žalca. Ena tabla je, tako kot je treba, že v Žalcu, druga pa na začetku Pon-graca, tik pred vzponom na Gozdnik. Cesta je bila dobro splužena (vseh 7 km od Žalca do Gozdnika), tako da jo je z lahkoto zmogla tudi ka-tra Ffančka Pungerčiča z letnimi gumami _(letne gume je imela katra). Žal je bilo tega dne slabo spluženo parkirišče, to pa je bilo tudi edino, kar smo lahko zamerili upravljalcem. Smučišče, dolgo približno 800 metrov je dobro urejeno, pregledne so tudi označbe (za telefon, prvo pomoč itn.). Vlečnica dolžine 400 metrov lahko prepelje 600 smučarjev na uro, proga pa ni pretežka in je primerna za rekreativce. Na Gozdniku je tudi stalna ekipa petih delavcev, članov Smučarskega kluba. Vsi so strokovno usposobljeni, saj jih je 10 opravilo izpite za strojnike, redaije, za prvo pomoč. Med tistimi, ki so skoraj vedno na smučišču sta tudi Rado Rotar, vodja SK Gozdnik ter Veber, prav tako upokojenec in član kluba, ki je dežural na vrhu smučišča, kar je le potrdilo mnenje, da je za varnost dobro poskrbljeno. Rado Rotar je dejal, da so v času počitnic največji problem prevozi na smučišče, saj Izletnik in Hmiezad, kjer so hoteli najeti manjši avtobus, nista bila pripravljena prevzeti rizika pri organizaciji prevoza. Na pomoč je priskočila osnovna šola iz Griž, kjer so posodili šolski kombi. Verjetno le do konca počitnic, kako pa bo kasneje, še ne vedo. Za okrepčilo smučaijev skrbi na Gozdniku Jože Petrove, ki postreže s toplimi in hladnimi napitki ter domačo salamo, že drugo leto pa bo, če bo vse po sreči, odprta nova okrepčevalnica. Pod smučiščem namreč Jože gradi novo turistično kmetijo, prvo v žalski občini. Cene na Gozdniku so malce višje kot v Libojah in Preboldu, a pravijo, da sta tudi vlečnica in proga daljši. Dnevna karta stane 350, poldnevna 250 din, za otroke 150 din, prav toliko pa lahko smučar odšteje za 10 točk (voženj). Pod vznožjem smučišča bodo na Gozdniku ob prenosni vlečnici organi zirali tudi smučarski vrtec in tečaje za najmlajše. S smuko in uslugami je bil zadovoljen tudi Milan Zupane iz Griž: »Dobro je, da so poskrbeli za prevoz do smučišča. Tudi smuka je zelo dobra, cene pa niso previsoke. Škoda le, da ni sneg malo južnejši, saj bi ga lahko potem bolje step-tali.« V Preboldu zaprto Najbližje do svojega smučišča imajo Preboldčani. Tudi to smučišče urejajo amateiji, smučarski delavci preboldskega kluba. Zaradi zapletov okoli novega upravitelja z liboj skim smučiščem jim Libojčani, kakor imajo dogovoijeno s pogodbo, niso posodili tep-talca snega, tako da so smučišče steptali sami, s smučmi. Pomagali so tudi šolaiji in malo tudi najmlajši iz vrtca, za katere so kot vsako leto organizirali smučarski tečaj. Smučišče bi mora lo biti med počitnicami odprto od 9. do 17. ure, a so ga tega dne od 12.30 pa do 15. ure zaprh. Pribhžno deset smučaijev, ki so zapuščali smučišče, ni vedelo, zakaj je zaprto, Anton Grenko in Miran Leban, ki sta upravljala z vlečnico, pa sta povedala, da zato, ker morata na kosilo, zamenjave pa nista dobila. Nekaj smučaijev, ki so v tem času prišh v Prebold, se je moralo obrniti. Med njimi tudi Franc Jurkošek, ki se je z otroci pripeljal iz Celja: »V Preboldu.sem reden gost, letos sem tu prvič. Vzel sem dopust in prišel sem predvsem zaradi sončne lege smučišča. A da je zaprto? Bomo šli pa nazaj in v Liboje...« Sicer pa je smučanje v Preboldu, takrat ko je odprto, poceni, za mladino do 15. leta stane 10 voženj 100 dinarjev, nad 15 let pa 150 dinarjev. Okrepčevalnice na smučišču ni. RADO PANTELIČ Vlečnica na Gozdniku potegne 400 metrov Alojz Zeme, predsednik smučarske sekcije v Libojah skrbi tudi za progo S čajem in kuhanim vinom skrbi za okrepčilo na Gozdniku Jože Petrove Smuka tudi na Celjski koči V neposredni bližini Celja sta še dve večji smučišči in sicer na Svetini ter Celjski koči. Primerni sta zlasti za sedanji čas, ko so prevozi na oddaljenejša smučišča predragi pa tudi usluge so dražje, kot v našem primeru. Še v času hude zime (zdaj je odjuga) je bila cesta iz Štor do Svetine dobro urejena. Splužena do robov, posipana, tako da je bilo možno do Svetinje priti tudi brez verig. Cesta je tudi sicer dovolj široka in asfaltirana, tako da pri srečevanju med vozili ne prihaja do večjih težav, kar pa ne moremo trditi za cesto od Svetine do Celjske koče. Ta je že v normalnih pogojih ozka, makadamska, zdaj pa je bila še na ožje splužena, tako da je bilo srečevanje med avtomobili neprijetno in otežkočeno, kar še posebej velja za primer srečevanja z avtobusi. Nihče pa si ne upa na rob v sneg. ker ne ve, kaj ga tam čaka. Med Svetino in Celjsko kočo je nekaj utijenih mest, ki so jih baje prejšnje zime splužili in pri pravili kot ogibališče v primerih srečevanj. Zdaj tega ni in si pač primoran voziti »nazaj« do parkirnega prostora. To pa je lahko tudi več kot kilometer. Z malo volje bi se dalo te neprijetnosti odpraviti - boljše, široko pluženje ceste ter očiščenje izogibal-nih prostorov. Parkirni prostori na Svetini so lepo urejeni, očiščeni, tako je tudi na Celjski koči. Smučišče na Svetini je lepo pripravljeno, zvečer tudi osvetljeno, vlečnica obratuje ves dan, v kolibi ob začetku vlečnice imajo vse poskrbljeno za primer nesreče (nosila, postelja, zdravniški pri-borX z dolino imajo zvezo, smučaije razveseljuje glasba itd. Lahko bi rekli, da je to smučišče za svoje pogoje izredno dobro urejeno, kar je zasluga delacev TVD Partizan Kovinar Štore, ki so poleti za pripravo terena opravili veliko prostovoljnih ur. V kolibi je tudi tekoča voda. Na svetinskem domu želez-ničaijev (je popolnoma zaseden z otroci iz Siska) je možno tudi kaj pojesti, prevladu jejo pa seveda enolončnice po zmernih cenah, hot dogi in podobno. Verjetno bi se dalo še bolje poskrbeti za spravilo smuči oz. sploh zimske opreme. Za tiste, ki ne smučajo, so odlični pogoji za hojo. Tekaška proga ni urejena. Ugodne sp tudi avtobusne zveze s Štorami in Celjem. Na Svetini je možno kaj nujnega kupiti v trgovini v vasi ter si ogledati znamenito cerkev. O Celjski koči smo podrobneje že pisali, razveseljivo je, da seje pri njej v letošnjem letu v primerjavi s prejšnjimi veliko spremenilo na bolje. Razen manjšega problema s cesto se pojavljajo problemi tudi pri urejevanju smučišč, kjer upravljalec ra-traka preveč uporablja svojo voljo in ne posluša drugih, ki mu svetujejo, kako naj pripravlja proge, kje in kdaj. V koči so vidne oznake za cenike (vozovnice, hrana, pijača), vozne rede avtobusov in podobno. Tudi proga je lepo označena in zavarovana. TONE VRABL FOTO: E. MASNEC 10. STRAN - NOVI TEDNIK 24. JANUAR 1985 Najvišja icmetija v Zadretju mora ostati naseijena Za telefon plačali po 130 tisoč din Krajevna skupnost Nova Štifta je med vsemi v občini Mozirje med najbolj odmaknjenimi, stisnjena je pod Lepenatko, Kašno in Menino ter Tomanovo planino. Nobene industrije, le kmetijstvo. Še malo bolj, pravzaprav n^bolj odmaknjen od središča krajevne skupnosti pa tudi od glavne ceste, ki se v tej krajevni skupnosti povzpne na prelaz Črnivec, je kmetija Rafaela Krznarja, z 900 metri nadmorske višine najviše ležeča kmetija Zadrečke doline. Rafael je eden redkih, ki se je z dela v dolini vrnil na kmetijo. Visoko, tik pod Lepenatko je Rafael Krznar pripeljal tudi svojo družino, gradi hišo in silose ter tako kljubuje strminam, ki jim je lahko kos le z rokami. Nagib večine travnikov je namreč prestrm, da bi lahko uporabljal stroje. Pred tem je delal v Kemični tovarni v Kamniku, pa kot šofer v Špediciji, ter tudi v gomjegrsoski Smreki: »Odločil sem se, da mora kmetija ostati. Očetu in mami je bilo še huje, ko sta jo po vojni prevzela požgano, brez zidov. Nič nista imela, pa stajo postavila, zato je bila moja odločitev še toliko bolj trdna. Kako pa bi bilo, da najvišja kmetija ne bi bila naseljena?« Rafael je sam svoj gospodar. Dela več kot v fabriki, a kljub temu se mu zdi, da ima od življenja nekaj več. Je gozdni in zadružni kooperant in ima tako dovolj dela, da skozi leto opravi vse obveznosti. Dela zase, za svojo družino in tudi za skupen napredek krajevne skupnosti, katere predsednik je. Lani so v Novi Štifti prvič oddali več kot milijon litrov mleka: »Še več bi ga lahko, če bi bil kmetijski repromaterial cenejši in če se kmetom ne bi zdelo, da delgjo le za gnojilo,« pravi v imenu vseh, za svojo kmetijo pa dodaja: »Če pridobim nekaj denaija s tem, ker je kmetija uvrščena med višinske, ter zato prihranim pri davkih in z regresi, pa je izguba drugje, zato ni v redu da smo višinski kn^etje pri litru mleka in kilogramu mesa izenačeni z nižinskim kmetom.« In kako da so njega, n£U-bolj oddaljenega izvolili za predsednika krajevne skupnosti. Morebiti zato, ker je nsovišje in ima »pregled« nad vsemi, nad vso dolino? »Nikakor ne. Ko so bile nove volitve v svet kr^evne skupnosti, ni bilo nikogar, ki bi prevzel to nalogo, meni pa se je zdelo škoda, da bi se ponovno združili s krsgevno skupnostjo Gornji grad, kakor je že bilo, zato sem tudi prevzel dolžnost.« Lani je bilo naporno in za krajevno skupnost dokeg uspešno leto. Asfaltirali so cesto, obnovili pokopališče, dobili nove prostore, ki jih lahko uporabljzuo vsi organi in društva, napeljali precej metrov vodovoda. Pri napeljavah telefona pa so se morali posamezniki še posebej potruditi in globoko seči v žep: »Dobili smo osem novih številk, vendar smo imeli s PAP velike težave, tako da smo telefone dokončno napeljali šele jul^a. Nepoštene pa se nam zdijo zelo visoke cene. Kljub temu da smo na dolžini 4,5 kilometra sami izkopali luknje, dali les, ter postavili drogove, smo za položitev kabla in priključek plačali po 13 starih milijonov. Menim da tudi zaradi tega, ker smo precej oddaljeni od središča občine in tam nimamo pravega zalec^a.« Koga ali kaj je s tem mislil, ga nisem vprašal, a veijetno gre za strica, prijatelja, znanca ali sorodnika na pravem mestu, ki pa Rafaelu Krznar-ju in kr^anom Nove Štifte, ki so lani dobili telefone, verjetno ne bi pomagal. Takšno ceno telefonskega priključka plačujejo namreč tudi kmetje v ostalih delih Gornje Savi^ske doline. A to še vedno ni opravičilo ne ceni, ne tistemu, ki jo je izračunal. RADO PANTELIČ Umetnost v kmečklli domovih Da bi izlet 100 kmečkih žensk na moije tudi kulturno oplemenitili, smo se odločili za organizacijo akcije pod delovnim naslovom »Umetnost v kmečkih domovih«. Današnji zapis naslavljamo na vse profesionalne in ljubiteljske likovne ustvaijalce na širšem celjskem območju s prošnjo, da z enim ali več svojih del sodelujejo pri akciji. Likovna dela bomo na družabnem večeru v Ro-vinju razdelili med vse udeleženke, ki si bodo tako lahko olepšale domove. Sodelovanje so že obljubili Jože Horvat-Jaki, Adi Arzenšek in Aco Markovič, v naslednjih dneh pa pričakujemo še druge, katerih imena o sodelovanju v akciji »Umetnost v kmečkih domovih« bomo sproti objavljali. Prijave za sodelovanje likovnih ustvaijalcev na širšem celjskem območju sprejemamo v uredništvu Novega tednika s pripisom »Umetnost v kmečkih domovih«. TV ZAVOD ZA ŽIVINOREJO IN VETERINARSTVO CELJE PRIPOROČA Krmne norme in obroki za krave moiznice (5) Obroke lahko preveijamo tudi enostavneje s tem, da ugotovimo hranilno vrednost obstoječega obroka in ugotovimo, za koliko kg mleka zadošča na osnove SE in za koliko na osnovi PB. Primer: Novi tednik ^ Radio Ce-lie, Trg V. kongresa 3a, Celje. Telefoni uredništva: 22-369, 23-105,27-'■^ 728, 28-408. ^ LIK »SAVINJA« CELJE, n.sol.o., Mariborska 116, Celje Komisija za delovna razmerja TOZD Pohištvo Celje in TOZD za Energetiko in vzdrževanje objavlja naslednja prosta dela in naloge VODENJE SKUPINE ZA ELEKTROMONTAŽO Pogoj: - višja ali visoka izobrazba elektro smeri - 3 leta ustreznih delovnih izkušenj - pasivno znanje nemškega jezika - opravljen strokovni izpit BRIZGALEC IN POLIVALEC POHIŠTVENIH ELEMENTOV Pogoj: - končana osnovna šola - eno leto delovnih izkušenj v lesni industriji VEČJE ŠTEVILO KVALIFICIRANIH MIZARJEV za opravljanje del in nalog v pohištevni industriji in VEČ LESNIH TEHNIKOV. Delavcem v delovni organizaciji nudimo primerne In stimulativne osebne dohodke - od 24.000 do 42.000 din ter možnost vsestranskega izobraževanja in izpopolnjevanja teoretičnega in praktičnega znanja ob delu in iz dela. Kandidati naj svoje pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15-ih dneh od objave na naslov: LIK »Savinja« Celje, Mariborska 116, Celje. O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 30-dneh po končanem zbiranju ponudb. Danes prvi kupon za iziet Pa smo dočakali dan, ko začenjamo z objavo kuponov za sodelovanje na 13. izletu 100 kmečkih žensk na morje, ki bo 2Z. in 23. marca s podobno smerjo kot vsa prejšnja leta, spremenjena bo samo pot povratka. V celoti bomo objavili štiri kupone (od 1 do 4) ter za uteho še »žolija« za tiste, ki bi ka-kšo izmed številk izgubile. »Žoli« pa je nadomestek samo za eno izmed štirih številk, ni pa važno katero. Kupone spravite in ko boste imele vse, jih nalepite na dopisnico ter pošljite v uredništvo. Zadnji kupon bomo objavili 21. februarja. Znana sta že tudi pokrovitelja letošnjega izleta, to sta sozda Merx in Hmezad, oba pa bomo podrobneje pred stavili v naslednjih številkah NT! Ansambel, ki nas bo spremljal, smo že omenili, to so Veseli hmeljarji iz Žalca! Smer 13. izleta 100 kmečkih žensk na morje: odhod z avtobusne postne v Celju, prvi postanek na hitri cesti nad Postojno, drugi v Lipici in tretji za malico v gostišču Tomi v Portorožu. Prvi dan v zgodnjih popoldanskih urah se bomo pripeljali v Rovinj v hotel Eden. Po namestitvah v sobah bo možen ogled Ro-vinja, zvečer pa družabno srečarye. Drugi dan bo najprej vožnja z ladjo do Crve-nega otoka, nato pa v Pulju ogled arene in ladjedelnice. Iz Pulja se bomo peljali ob moiju proti Lovranu ter se vmes ustavili v idilični starodavni istrski vasi Plomin visoko nad moljem. Preko Ma-tulj in Ilirske Bistrice do Postojne, od tam pa po hitri cesti domov. Da bi pospeših odhod iz Celja smo se odločili, da bo vsaka udeleženka pred dho-dom dobila domov pisno obvestilo z navodili za izlet, anketni list in pa rezervacijski listek z označbo avtobusa in številko sedeža v njem. Tako se bomo hitreje odpeljali in čas koristneje izrabih. Žrebanje bo v torek, 5. marca v uredništvu Novega tednika. TONE VRABL 24. JANUAR 1985 NOVI TEDNIK - STRAN 11 Srečanje starejših v riaši krajevni skupnosti Medlog so v zadnjih dneh decembra pripravili srečanje starejših krajanov, ki smo se zbrali v dvorani. Opreme na Babnem. Srečanje so pripravili KK SZDL in KO RK Medlog, kulturni program pa je sestavila sekcija za kulturo iz krajevne skupnosti. Nastopili so učenci osnovne šole Slavka Šlandra, kvintet Frankolovčani in člani sekcije. Vsi izvajalci so navzoče razveselili, zlasti še Frankolovčani, ki so vsem navzočim podariU tudi svoje sU-ke, te pa nas bodo vedno spominjale na lepe zapete pesmi v zadnjih dneh leta 1984. Čeprav se je izvajalcem za spored zahvalil predsednik RK KS Medlog, ne bo odveč, če se v imenu vseh navzočih iskreno zahvalim tudi jaz, zlasti pobudnikom iz KS Medlog, tudi za pogostitev in "dobro kapljico. FRANC JAGER, Babno Težave s telegramom 4. januarja 1985 sem ob 13. uri in 45 minut poslal bratu v Zadobrovo, pošta ŠkoQa vas, telegram, da.je umrl oče. Ker telegrama do 6. januarja ni sprejel oziroma mu ni bil vročen, sem se šel 7. januarja pozanimati na pošto Šentjur, od koder sem odposlal telegram in plačal tudi predpisano potnino, kaj je. Uslužbenka na pošti me je najprej vprašala, če je brat prišel na pogreb. Ker sem ji odgovoril da je, mi je odgovorila, da je potem tako vse dobro. Pojasnila mi je, da so telegram odposlali v Celje, ker pa pošta Skofja vas v soboto ne dela, naj bi bil telegram vročen 7. januarja, ko je delovni dan. Sprašujem se, zakaj potem telegram sploh obstoja in zakaj mi uslužbenka na pošti ni takoj pojasnila, da telegram ne bo pravočasno vročen. Odgovorne na pošti Celje prosim, da odgovorijo, kako je z dostavo telegramov v času, ko pošta ne dela. RAFKO DRAČ, Javoije izlet na morje že kot 12-letna deklica sem prvič izrezala in poslala kupone za izlet 100 kmečkih žensk na morje. Od takrat jih redno pošiljam, z vročo željo, da bi bila med srečnicami tudi moja mama. Vsako leto nestrpno čakava na izid žreba, ki pa nama ni naklonjen. Spet je tu januar, ko se pri-čno vaše skrbne priprave na izlet. Ta je že tradicionalen in razveseljuje naše kmečke žene, matere, ki so za mnoge stvari v življenju prikrajšane. Pa ne le teh - tudi žene iz delavsko kmečkih družin, ki so zelo obremenjene, saj kar dve tretjini dneva same gospodarijo in v enem dnevu menjajo več poklicev (od gospodinje, matere, vzgojiteljice, do delavke na polju in v hlevu). Prav zato so še toliko bolj počaščene z lepo organiziranim izletom, kjer -čeprav le v dveh dneh - vidijo nove kraje. Hvala vam za to. Objavili ste tudi že pive informacije o letošnjem izletu. Med njimi posebej pozdrav-jam tisto, ki trdi, da imate poimenske spiske prejšnjih izletov in da pričakujete še večji »naval«. Ob tem se mi poraja več vprašanj. Je na celjskem območju res vedno več kmečkih žena? Se ne bo spisek tistih, ki iz leta v leto čakajo, začel enkrat krčiti? Ali tiste ženske, ki so že bile kdaj izžrebane, nimajo zavesti, da bi prepustile mesto drugim? Se med kmečke žene štejejo tudi tiste, ki imajo le nekaj arov zemlje? Še bi našla kaj vprašanj, vendar bodi dovolj. Vseeno je v meni še kanček upanja. Še bom pošiljala kupone in upam, da bo med srečnimi izžrebankami tudi moja mama. Šele ta dogodek bo potešil dolgoletno neuresnčljivo ^Ijo po skupnem družinskem letovanju na morju ali v hribih. J. M., Štore Uredništvo: Na mnoga od vaših vprašanj bi vam morale pravzaprav odgovoriti ženske, ki se prijavljajo za izlet. Mi lahko ponovimo le, da spiske dosedanjih udeleženk izletov imamo (a roko na srce, mnogo katera od izžre-bank nas tudi v kasnejših letih prinese okoli - z drugačnim imenom ali še kako drugače). Obljubljamo le, da bomo resnično žrebali pošteno, v prisotnosti komisije, v kateri bodo tudi nekatere od kmetic, prijavljenih za letošnji izlet. Druga plat ^ medalje Tovariš Šelih je v intervjuju v NT povedal nekcO resnic o kulturi v Slovenskih Konjicah. Menim pa, da je potrebno videti še drugo plat medalje. Ob ponudbi pevskih prireditev pravi, da je treba poslušalce vzgajati, s čimer se strinjam. Ob vseh prireditvah, koncertih, je Delavska univerza hote ali nehote pozabila na ročk koncerte, zato tudi ni čudno, da sta bila koncerta Randez vous in Novih fosilov razprodana, ker pač drugačnih ni bilo (s tem mislim na ročk ponudbo v Sloveniji in ne na razne udeležence festivalov popevk, čeprav njihovih kv^itet ne zanikam). Tako ostaja edini svetel trenutek ročk ponudbe v Konjicah koncert Buldožerjev 27. 10. 1978. Pri tem naj pripomnim, da nas od Maribora loči le 30 kilometrov, pa Delavski univerzi ni prišlo na misel, da bi povabila skupini Lačni Franz ali Skakavce, ki o življenju resneje razmišljata kot npr. Randez vous. Močno pretirana je ocena, ki zadeva filmsko ponudbo-.Pri tem pravi Šelih, »da smo na tem področju kulturne zvrsti dosegli maksimum.« Ve^etno je mislil na število obiskovalcev kinopredstav, kar ne kaže nujno kvalitete predvajanih filmov. Za zadnje tri mesece je bil standardni repertoar pribUžno takšen (točnega razen z vpogledom v knjigo predv^anih filmov ni mogoče ugotoviti): v torek in četrtek kriminalke in podobno, v petek v nočnem kinu seksi komedije in podobne stvaritve, v soboto obvezno učenje borilnih veščin š la kung-fu (zdaj tega ni več, ker je po mojem mnenju teh filmov zma^kalo, s^ smo redno sledili njihovo produkcijo in moramo počakati, da bodo Se kakega posneli), v nedeljo, kar pač ostane. Seveda se je tu in tam zavrtel kak dober tilm, kar stvari bistveno ne spremeni. Na vprašanje Viktoiju Jagru, tehničnemu uredniku Dravinjskega glasa, zakaj v r\jem več ne objavljajo sporedov filmskih predstav (ob prenovitvi kulturnega doma so bili) je bil odgovor, da pač ne vedo, katere filme bodo dobili. Odgovor je povsem zadosten in kaže, da trdne zasnove, kakšne filme bomo gledali v Konjicah ni (razen seveda ene, takšne, da bodo prinesli denar in polno dvorano). Za vse ostale prireditve nimam pripomb, razen, da bi jih bilo lahko več. MLADEN ROMIH, Slovenske Konjice Javnega stranišča nI Celje bi nujno moralo dobiti večje javno stranišče, ki ga doslej še nikjer v mestu ni. Vsa večja mesta Slovenije že im^jo taka stranišča. Na kolodvoru je stranišče namenjeno prihajajočim in odha-jsuočim potnikom in je izven središča mesta. Pri stari avtobusni postaji je stranišče večji del dneva zaprto. Na tržnici je odprto le za časa poslovanja tržnice. Tako občani uporabljajo stranišča v raznih gostiščih, kjer pa so neljubi gostje. Treba bo pomisliti na zgraditev javnega .stranišča v središču mesta. Bo to mogoče uresničiti z gradnjo poslopja na prostoru nekdanje Kresije na Trgu V. kongresa? dr. ERVIN MEJAK, Celje Telefoni, telefoni Podpisana Rozalija Skočir, stanujoča pod Vrbco 6, pošta Šentjur izjavljam, da nisem podpisnica objavljenega pisma v Novem tedniku z dne 17. L 1985. Ker sem v KS Šentjur-Center edina s priimkom Skočir, mi ni vseeno, da se je nekdo poslu- žil mojega imena in s pisanjem blatil prizadevanja odgovornih v KS Šentjur-Cen-ter in širše. Zahtevam da se n^dejo pravi podpisniki! Sama imam PTT priključek, vse obveznosti sem poravnala in mi niti približno ne bi prišlo na misel, da bi več kot triletno prizadevanje za gradnjo PTT omre^a blatila s takšnim pisanjem. Stara sem preko 80 let in če bi poznala vse zakone in člene, kijih pismo nav^a, bi pri teh letih ne pazila na majhnega otroka, ampak bi počela kaj drugega. ROZALIJA SKOČIR, Šentjur Uredništvo: V prejšnji številki našega časopisa smo pod pismom .Telefoni, telefoni' pomotoma podpisali kot avtorico Rozalijo Skočir. Avtor pisma je namreč ing. Lojze Kocmur. Za neljubo pomoto se opravičujemo Napadla in poškodovala je premogovnik Senovo. Nastalo škodo je okupator ocenil na tričetrt milijona mark. Prihod Štirinajste je vojaško in politično razgibal Kozjansko. Sama Kozjanska partizanska četa zaradi svoje šibkosti ni mogla nuditi vojaške pomoči diviziji, dala pa je nekaj vodnikov in 10. februarja na Bohorju prevzela 16 ranjencev Štirinajste in jih varno spravila v partizansko bolnišnico v Pustih Ložicah. Bojevitost divizije, njeni bojni uspehi in opremljenost so imeli velik vpliv na prebivalstvo. »Ko je šla divizija čez Kozje, je bila tam enota 20 ljudi. Po prihodu pa je v štab zone prišla vest, da se lahko čez noč mibihzira 500 ljudi, toda ni orožja.« Strah pred okupatoijevim nasiljem je skoraj popolnoma splahnel, mladeniči so namesto v nemško vojsko ali državno delovno službo množično odhajali v partizane. Širila in krepila seje tudi politična organizacija na terenu. Narodnoosvobodilno gibanje na Kozjanskem je od zgodnje pomladi 1944 dobivalo značaj pravega množičnega gibanja in ljudske vstaje. Kozjanska četa je z dotokom prostovoljcev ponovno prerasla v bataljon. Formiral seje 17. marca 1944 v Pustih Ložicah na Bohorju in je ob ustanovitvi štel 106 borcev. Komandant bataljona je bil Marjan Jerin, politični komisar Ivan Kostevc-Ciril. Komandir 1. čete je bil Ivan Rozman-Janez, druge Jože Žumrak in tretje Jože Deržič. 20. marca je četa bataljona v Globokem pri Brežicah napadla poslopje vaške straže kočevskih Nemcev, ga požgala in zaplenila 14 pušk, opremo in strelivo. 23. marca je v Jevši na Bohorju sovražnik po izdaji presenetil okrog 45 borcev. Po partizanskih virih je padlo 19 borcev, 3 so bili ranjeni in štiije ujeti, po nemških pa naj bi bilo 20 padhh in 8 ujetih. Partizani so nemške izgube ocenili na 20 padlih. Izgubili so 7 pušk in brzostrelko. Padel je politični komisar bataljona Ivan Kostevc-Ciril. Kljub porazu je Kozjanski partizanski bataljon nadaljeval z akcijami in mobilizacijo. Kmalu je ponovno štel že 142 borcev. Konec marca 1944 je štab 4. operativne cone zato izdal uredbo o ustanovitvi Kozjanskega partizanskega odreda. Za komandanta odreda je imenoval Marjana Jerina, za namestnika komandanta Janeza Janežiča, za političnega komisarja Djorda Vuko-viča, za namestnika političnega komisarja Svetozarja Čopordo-Miho, nato Ljuba Jovana-Saša in za načelnika štaba odreda Janeza Rožmana. Odredu je dodelil tudi 30 pušk, vendar s tem še zdaleč ni mogel odpraviti pomanjkanje orožja. Odred je bil ustanovljen 27. aprila 1944 na Silovcu nad Svamljami. Imel je dva bataljona. V prvem je bil komandant Tone Žlindra in politični komisar Tone Račič. v drugem pa je bil komandant Andrej Šepetavc in politični komisar Ivan Verdelj, za njim Karel Žmavc. Imel je tudi minersko četo, katere jedro je sestavljalo šest miner-cev, ki jih je na ukaz štaba 4. operativne cone poslal zasavski odred. 22. junija 1944 so ustanovili še tretji bataljon, ki sta mu poveljevala Franc Godler-Bhsk in politični komisar Ivan Ver-delj-Jovo. (Setrti bataljon, ustanovljen pozno poleti, je obstojal le malo časa, sestavljali so ga novinci, ki so jih nato poslali v druge enote 4. operativne cone. Kozjanski partizanski odred je svoje akcije razširil na vse ozemlje vzhodno od železniške proge Zidani most-Do-bova in južno od proge Celje-Zidani most. Takoj se je vključil v tekmovanje, ki ga je razpisal glavni štab NOV in PO Slovenija za čas od 27. aprila do 27. junija in nato podaljšal do 27. julija 1944. V tem tekmovanju se je Kozjanski odred izkazal kot najboljši odred NOV in PO Slovenije. PRIREDITVE Slovensko ljudsko gledališče Celje četrtek, 24. 1. ob 19.30: M. Jesih: PRAVOPISNA KOMISIJA. Za abonma četrtek in izven. Petek, 25. 1. ob 19.30: M. Jesih: PRAVOPISNA KOMISIJA. Za abonma premiera in izven. Sobota, 26. 1.: ob 19.30: M. Jesih: PRAVOPISNA KOMISIJA. Za abonma sobota in izven. Ponedeljek, 28. 1. ob 12.: P. Shaffer: AMADEUS. Zaključena predstava za Tehniško šolo Celje. Torek, 29. 1. ob 10.: P. Shaffer: AMADEUS. Zaključena predstava za Tehniško šolo Celje. Sreda, 30. 1. ob 12.: M. Jesih: PRAVOPISNA KOMISIJA. Za abonma III. mladinski. Četrtek. 31. 1. ob 16. in 19.30: M. Jesih: PRAVOPISNA KOMISIJA. Gostovarye v Ptuju. Petek, 1. 2. ob 18.: M. Jesih: PRAVOPISNA KOMISIJA. Za abonma Laško in izven. Sobota, 2. 2. ob 19.: P. Shaffer: AMADEUS. Zadnjikrat za izven. Med odmorom boste v foyeiju SLG lahko prisluhnili Celjskemu godalnemu orkestru, ki bo izvajal Mozartovo I. salzburško simofmijo. Kulturni dom Trnovlje v kulturnem domu bo v soboto, 26. januarja ob 19. uri predstava Williama Somerseta Maughama Sveti plamen. Maughamovo kriminalko bodo izvedli gostje, člani Slovenskega prosvetnega društva Dobrač na Brnci pri Beljaku. Glasbena šola Celje v dvorani Glasbene šole bo v soboto, 26. januaija ob 18.30 uri koncert mladinskega pevskega zbora iz Maribora, ki ga vodi Branko Rajšter.Koncert bodo pripravili v okviru seminaija za zborovodje mladinskih pevskih zborov. Dom kulture Gorica pri Slivnici v domu kulture bo jutri zvečer ob 19. uri koncert opernih 'n operetnih melodij Pihalnega orkestra Štorskih žele-zaijev, ki mu dirigira prof Franc Zupane. Razstavni salon Zdravilišča Rogaška Slatina v Razstavnem salonu Zdravilišča bo v soboto, 26. januarja ob 19.30 uri koncert Mariborskega okteta. Zavod Golovec Celje v discu Zavoda Golovec Celje bo v petek, 1. februarja ob 19. uri koncert skupin Niet iz Ljubljane in Fakt iz Celja. Dom kulture Titovo Velenje v ponedeljek, 28. januaija ob 20. uri in v torek, 29. januaija ob 19. uri bosta v okviru filmskega gledališča projekcije filmov režiseija Želimira Žilnika. v petek, 1. februaija pa bo ob 19. uri v okviru petkovega kulturnega večera X. jubilejni festival Kino kluba Gorenje iz Velenja. Likovni salon Celje v Likovnem salonu si lahko do 3. februa^a ogledate Pregledno razstavo francoskega umetnika Luisa Canea. 7. februaija ob 18. uri pa bodo v Likovnem salonu odprli razstavo kiparskih del Frana Bernekaija. Razstavo sestavlja izbor iz retrospektivne razstave iz Umetnostnega paviljona Slovenj Gradec. Kulturni center Ivan Napotnik Titovo Velenje v Kulturnem centru Ivan Napotnik razstavlja svoja umetniška dela akademski slikar Ludvik Pandur. Razstava bo odprta do 5. februarja vsak dan od 10. do 18. ure, ob četrtkih in sobotah pa od 10. do 13. ure. Razstavni salon Rogaška Slatina v Razstavnem salonu je odprta razstava likovnih del Dura Mlinareca iz Zagreba. Razstava bo odprta do 7. februaija. Razstavišče Grofija Pokrajinskega muzeja Celje v razstavišču Grofija si lahko do prihodryega četrtka. 31. januaija ogledate razstavo z naslovom Pečnice s starega gradu v sredo, 6. februaija pa bodo ob 18. uri odprli razstavo z naslovom Japonski listi iz celjske zbirke starih grafik. Knjižnica Edvarda Kardelja Celje v knjižnici Edvarda Kardelja na Muzejskem trgu v Celju je odprta razstava z naslovom Ostržek - 100 let. Razstava je odprta v obeh avlah knjižnice in obsega knjige in ilustracije o Ostržku iz različnih držav, knjižnici Edvarda Kardelja pa jo je posredoval Kulturni center Ivan Napotnik iz Titovega Velenja. Razstavo si lahko ogledate do konca februaija vsak dan v času, ko knjižnica posluje za braice. 12. STRAN - NOVI TEDNIK 24 Ali bo plaz v Lepi nlivi ponovno drsel? Kmetijo PečnlkO¥lh ogroža 8 tisoč kuOlčnlh metrov zemlje - Hitra akcija Le nekaj dni pred novim letom je bilo, 25. decembra, približno ob sedmi uri, ko je v hribu nad kmetijo Lepa njiva št. 1, povsem blizu ceste Šoštanj-Bele vode in na meji med občinama Mozirje in Titovo Velenje nekaj strahovito počilo. Naglušna Elizabeta Petrič je dobrih tristo metrov stran, pred kmetijo na nasprotnem bregu, spustila vedri, ki jih je nesla preko dvorišča, rekoč: »Ježeš, letalo je dol padlo!« Ko se je dim razkadil in kamenje ustavilo na svoji poti po hribu navzdol, se je nekaj tisoč kubikov zemlje, blata in kamenja počasi, nevidno in grozeče pričelo premikati proti kmetiji Pečnikovih. Plaz je ponovno začel drseti. Danes, ko nastaja ta zapis, je torek, 22. januarja, osemindvajseti dan po nesreči. Družina Pečnikovih še ven-do ne prebiva v svoji hiši, iz katere so se izselili potem," ko je začel plaz ogrožati tudi gospodarsko poslopje. Prav danes ah jutri bodo mogoče že vedeli, kaj bo z njimi, z njihovo hišo, k^ti strokovnjaki bodo povedali, kako rešiti eno najlepših kmetij v Lepi njivi. Nek^ odgovorov na to vprašanje že imamo, a pred tern se po kronološkem redu spomnimo dogodkov, ki so botrovali temu, da je lahko vse tisto, za kar sta v življenju delala Jože in Marija Pečnik, uničeno v nekaj dneh. Februar 1984 Močan veter, ki je pustošil po slovenskih gozdovih, je povzročil največ škode na Gorenjskem in v Gornje Sa vinjski dolini. Vetrolom je uničil za 40 kubičnih metrov lesa tudi v gozdu, tik nad kmetijo v Lepi njivi. Skor^ do vrha hriba je v gozdu zazijala 50 arov velika odprtina, rana, ki je danes že enkrat večja. Dreves ni bilo več in ni bilo korenin, ki bi zadrževale zemljo in uravnavale tudi njeno vlažnost. Zemlja je pričela počasi polzeti navzdol. Prva sanacija Na drsenje zemlje je opozarjala le kakšna razpoka, ki se je pojavila v hlevu, ki je strmini najbližji. Tiha nevarnost je počasi spodjedala in na koncu tudi zasula gozdno cesto, ki je tik za kmetijo vodila k naslednjima kmetoma, ki stanujeta višje, že na. velenjski strani. Ni bilo več časa premišljeval, kaj se lahko še zgodi, vodo, ki se je nabirala v globini in spodjedala hrib je bilo treba ujeti v cevi in speljati v potoček, ki bo zgolj v okras že tako lepi pokrajini. Jože Pečnik je imel v začetku nekaj težav, a ko je dala denar velenjska očbina, ga je dobil tudi od mozirske, potem pa je akcija hitro stekla. Dela so opravili gradbeniki velenjskega rudnika, ki jih je vodil inženir Branko Drolc, sicer prijatelj Jožeta Pečnika. Dvakrat so v globino do dveh in štirih metrov položili cevi, ko so opra vili drenažo in ujeli vodo v cevi, so odstranili še odvečno zemljo. Kazalo je, da bo vse v redu, desna stran plazu seje že pričela sušiti, voda je po zamišljeni poti odtekala v dolino. Pečnikovi so si oddahnili in Jože je celo razmišljal, da bo bistro in pitno stu-denčnico za hišo ujel še v manjšo fontano. Pozabil je tudi na sredstva, ki jih je vložil v sanacijo. Četrtino je na mreč prispeval sam, ostalo pa obe občini. Vse do 25. decembra je bilo mirno, potem pa je narava še enkrat presenetila. Tokrat Je akcija tiltrejša Verjetno zaradi tektonskih premikov, ravno po Pečni-kovem namreč poteka tudi tektonska prelomnica Dobr-na-Topolšica, je skalo, ki je stala pod vrhom hriba, visoko sedem, dolgo približno petnžost in široko najmanj pet metrov, razklalo na pol. Polovica gmote se je ob strahovitem trenju, ki je povzročilo, pok kot pri eksploziji, ter ob smradu po žveplu in dimu prevalila navzdol in se zdrobila še v tisoče kosov. Istočasno je začela drseti tudi zemlja, počasi, očem nevidno, kajti plaz se plazi in ni ga zidu, in temelja na Pečnikovi domačiji, ki bi zadržal takšno gmoto zemlje. Hlev je kar malce zamaknilo, v notranjosti pa tudi zunaj so zazijale še večje razpoke. Temelje in spodnji del sprednjega zidu je prmaknilo navzven. Tokrat je bila akcija v Mozirju hitra. Vodja komiteja za gospodarstvo Franc Finkšt in prdstavniki civilne zaščite z vodjem Stanetom Miklav-žičem so popoldan, potem ko so jih obvestili o dogodku, že skušah organizirati prvo akcijo za sanacijo plazu, vendar pa so po ogledu in temeljitem premisleku le sklenih, da n^ svoje najprej rečejo strokovnjaki. Z nepravilnim posegom bi lahko bila namreč škoda še večja. Poklicali so predstavnike Geološkega inštituta iz Ljubljane, in dva sta si kraj ogledala 26. in 28. decembra. Medtem so 27. decembra izselili tudi družino, v sto metrov oddaljeni hiši jih je sprejel Pečnikov brat. Drugi in tretji dan po nesreči so dan in noč pri hiši stražili tudi predstavniki mozirske civilne zaščite. Počakati je bilo potrebno le še na strokovno mnenje ljubljanskih strokovnjakov, na kak način odstraniti nevarnost. Jasno je bilo le to, da je potrebno ukrepati čimprej, zato sta geologa obljubila, da bo elaborat v Mozirju takoj v prvih dneh januarja. Elaborata še nI Pred dvema tednoma, nekaj dni po tistem, ko bi moralo strokovno mnenje biti na skupščini občine v Mozirju, sem pri predsedniku skupščine občine Mozirje Lojzetu Plazniku zvedel, da elaborata še vedno ni: »Oba geologa, ki bi morala opraviti to nalogo sta zbolela, eden je moral na operacijo, drugi pa se je kmalu vrnil na delo, samo da bi čimprej opravil obljubljeno nalogo,« je pooja-snil Lojze Plaznik in k informaciji, ki so jo tega dne na občini prejeli iz Ljubljane dodal še to, da bo po novih obljubah elaborat v Moziiju v ponedeljek. Brez tega se namreč ne upa prevzeti dela noben izvajalac. Ko bo znano, kaj je potreono storiti, pa bo znanna tudi cena sanacije. Skrbelo ga je tudi kako priti do sredstev, kajti denarja v občinskem skladu za elementarne nesreče bo verjetno premalo. Potrebna bo tudi pomoč delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. Pri Pečnikovih ^ Tudi mi smo obiskali Pe-čnikove. Iz dimnika v hiši Lepa njiva št. 1 se je kadilo, a le zato, ker so hišo ogrevali, da ob hudem mrazu ne bi zamrznila voda v ceveh. Pred tremi leti so se preselili v novo hišo, v ta strmi breg. Jože, ki vozi reše valni avto v Zdravstvenem centru Titovo Velenje, je hišo zgradil skoraj sam. Povsod je delal, tudi v tujini, da se mu je uresničil življenski cilj. Tudi ženi Mariji ni bilo pretežko zapustiti teniške službe v Sigmi, pr odali so hišo v Žalcu in se z dvema otrokoma preselili na kmetyo: »Midva sva kmeta s knjigo v roki. Vsega, kar počneva na kmetiji, sva se naučila iz knjig. Zatorej jt' bilo veselje pri hiši toliko večje, ko so se v hlevu Škotih prvi prašiči. Nihče razen naju ne ve, kaj nama to pomeni. Ko sva prišla sem, še tega nisem vedel, kfkšno sekiro moram kupiti, ua mi bo kaj l-oristila pri delu v gozdu. Ta je vse, za kar sva delala v n^inem življenju,« je povedal Jože, medtem ko so se vzpienjali proti kmetiji na vrhu hriba. In res je kmetija takšra, da bi si je zaželel vsak, tudi meščan, nevajen kmetovanja. Sredi dvorišča, med zelo lepim gospodarskim poslopjem, hlevom in muzejsko kaščo so klopi in skulptura, ki jo je Jože sestavil iz starih zavrženih plugov. Spod^ je še čebeljnak, naokoli pa več kot dvesto mladih sadnih dreves, ter vs^ toliko mladih trsov. »Ali n^ vse to zapustimo, ko še niti dobro nismo začeli uživati sadov svojega dela. In končno j s to namenjeno tudi n^inima otrokoma.« Poja-snujeta zakonca in hkrati hvalita tudi prizadevanja, ki so jih v Mozirju pokazjili takoj po nesreči. A tuai nju skrbi, kako bo v prihodnjih dneh, kako bo z denarjem in tudi to, ali se bo sploh še dalo rešiti kmetijo. Jože tudi pove, da so mu v podjetju takoj ponudili stanovanje, ki pa ga je odklonil: »Dokler je kaj upanja, bomo vztrcOali. Kako naj gremo v blok, sedaj že vajeni kmetovanja. Ah n^ traktor postavim pred blok, naj vse prodam?« iVIraz Je zaveznik Tudi Branko Drolc je prišel pogledat, kaj je novega nad kmetijo Pečnikovih in ugotovil, da bo potrebno skalo, ki je ostala pri vrhu hriba, raztreliti, potem pa opraviti ponovno drenažo. A počakati je treba na elaborat, ki ga tudi prejšnji ponedeljek še ni bilo v Mozirje. Zato sem pokhcal Karla Vavpo-tiča na Geološki inštitut, ki je povedal, da bo elaborat že naslednjega dne v Mozirju, iz njega pa je povzel tudi osnovne ugotovitve: »Le na osnovi ogleda, kajti zaradi mrazu in zmrznjene zemlje nismo mogh opraviti vseh geoloških raziskav, smo ugotovili, da plaz sega 3 do 4 metre v globino in da gre za premikanje velike mase, približno 6 do 8 tisoč kubičnih metrov zemlje. Predlagamo razstrelitev skale in zajetje vode z drenažo v zgornjem delu plazu. Stanje pa je potrebno sanirati sed^, ko je še mrzlo, kajti prav zaradi zamrznitve se zemlja sed^ ne premika, ko se bo otoplilo pa bo verjetno drsela naprej. Kmetija je pri tem delno ogrožena. Geologi so torej le potrdili ugibanja velenjskega gradbenika, kako pa so se odločili v Mozirju, prd dvema dnevoma še ni bilo znano. Elaborat je kljub telefonski obljubi prispel v Mozirje konec prejšnjega tedna, zdaj pa ga mor^o pregledat gradbeniki, ki bodo določih ceno ter potem usrezno ukrepali. Pečnikovi pa si verjetno, potem ko so izvedeli za strokovno mnenje iz Ljubljane, želijo le tega, da bi mraz trajal čim dlje ali pa seveda, da bi v Mozirju in Titovem Velenju uspeh zbrati denar za takojšnjo sanacijo. RADO PANTELIČ Foto: EDI MASNEC Pečnikovi se spuščajo proti bratovi hiši, potem ko so v svoji zakurili Jože Pečnik kaže, kje je začela zemlja od spodaj pritiskati na temelje in zidove Sovam, že od pamtiveku modrosti, je nekega dne idej. Vse bolj so se izgublja lizmu. Raznorazne neunu kar vrstile. Uvedle so celo lovni čas. Zato je nekega d vrha nadvse ostro, kritii Nemudoma je bilo treba postaviti na pravo mesto. ^ koj sklicale sestanek akti) ba je bila presenetljivo d motor bi bil n^primernejši za zmaja,« pripoveduje Janko, ki je učitelj praktičnega pouka na srednji šoli Boris Kidrič v Celju. »Menil sem, da bi lahko uporabili motor od »Prime«, ker je dovolj lahek, ima dovolj obratov in zračno hla-jerye. Tako srno začeli sku-p^ delati.« Potem, ko so našli »Pri-mo«, so motor predelali, »sfrizirali«, pravijo mehaniki. Tako ima sed^j 175 ccm delovne prostornine in magnetni vžig (prej zagargač), da ga je mogoče zagnati tudi v zraku med letenjem. To tudi precej poveča varnost letenja, čeprav je s takšnim zmajem mogoče nek^j časa jadrati tudi brez pomoči mo-toija. Poraba goriva je minimalna - le 4 litre za 3 ure letenja pri povprečni potovalni hitrosti zmsga 65 kilometrov na uro. Motor ima 9500 obratov na minuto, propeler pa 2500 obratov. To je le nek^ tehničnih podrobnosti o motoiju, precej znanja in truda pa je za-hte^^alo tudi ostalo delo. »Načrt, ki smo ga dobili iz ZRN, ni n^boljši, SeU pri nas nismo dobili ustreznih materialov,« pravi Janko. »Zato je tu tudi precej naših izvirnih rešitev, ki so se dobro obnesle. Sicer pa smo iskali najlažje materiale, tako da sedaj sam zm^ tehta 28 kilogramov in ima površino kril 7 kvadratnih metrov, podvozje z motorjem pa tehta 48 kilogramov.« Prvi polet so opravili lam na velenjskem letališču, odtlej pa so z zmajem leteli že 20 ur. N^več teh preskusnih poletov je opravil Maijan. Ker so se med poleti pokazale nekatere pomanjkljivosti, so fantje zmjga še izpopolnili. »Precej dela in preskušanja smo imeli s propele^em. Nazadnje smo se odločili za trikrakega, namesto prejšnjega dvokrakega. Izkoristek je sed^ precej večji, s^j lahko zm^ vzleti že po 60 metrih oziroma enkrat prej kot na začetku s starim propelerjem. Opravili smo še nek^ izboljšav, tako da 1^-ko vzletimo tudi s travnatih terenov. Potem, ko smo namestili nov propeler, so se vsi, ki so nas videli vzletati, čudili, kako se lahko zm^ s tako majhnim motorjem tako hitro vzdigne v zrak,« ponosno razlaga Janko, ki hkrati prizna, da mu letenje ne gre najbolj od rok. Tudi zato, ker se pač nikoli prej ni poskusil na tem področju. Sicer pa se lahko fantje pohvalijo, daje to eden prvih zm^ev pri nas in peti, ki je vzletel. V tujini je takih plovil že precej več. »Precej ljudi nas sprašuje za nasvete, ker bi tudi sami radi naredili takšnega zm^a. Seveda, eno je govoriti, drugo pa narediti. Marsikdo se je že lotil izdelave, a je odnehal, ker je to zahtevno in ponavadi tudi precej dolgotrajno delo,« meni Janko. Zmaj, ki zmore leteti do višine 2000 metrov, je trenutno varno spravljen na tleh, v garaži čaka toplejših dni. Medtem pa fantje, ki vneto prebirajo tuje tehnične revije, že govorijo o svojem drugem skupnem projektu - su-per lahkemu letalu »ultra hght«. »Motor že imamo. Izbrali smo Trabantovega, ker je dvotakten, ima zračno hlajenje, ni pretežak in tudi dovolj močan je,« pravi Janko, ki zaupa v sposobnosti in znanje svojih tovarišev in zato meni, da ni daleč čas, ko bodo tudi ta načrt uresničili. SREČKO ŠROT a mora bit' moj "t zgolj za peko čevapčičev ' ražničev, stoletja nazaj pa «oh. Pravijo, da je Pohorje po tridesetletni vojni popolnoma spremenilo svoje zeleno pokrivalo, da so njegove hst- nate gozdove skuhali v oglje, posadih pa ,smreko in jelko, skratka tehnični les. To je bilo zavoljo mnoštva mahh fužin, ki so za taljene železove rude, za izdelovanje železa in jekla, potrebovale ogromne količine oglja. Potrebovali pa so ga tudi za izdelovanje smodnika. Ne moremo si zamisliti kovačij brez oglja, pa tudi kro-jačev in šivilj nek^ desetletij naz^ ne. Zato je bilo kuhanje ali žganje oglja donosna in mnogo bolj razšiijena dejavnost kot dandanes. Za vehke gozdne posestnike je bilo oglaijenje eno poglavitnih opravil poleg sečnje in žaganja. Oglarili so kmetje sami, nekateri so imeli za to tudi posebnega hlapca ali pa so ngjeli kakšnega kočarja iz soseščine. Bili pa so tudi poklicni oglarji, ki so porabljeni les plačali z deležem nakuhanega oglja ali pa iz izkupička zanj. Ogljenco ali kopo so postavljali po eden in več dni, odvi sno od velikosti. Kope so bile lahko eno, dvo in triplastne. Ta velike, triplastne so lahko imele tudi po pet do osem metrov v premeru in vsebovale pred žganjem tudi po petdeset in več kubikov lesa. Naložene cepanice in okroglice so naložili okoli križa ali središčne opore. Potem so kopo »zlikali«, kar pomeni, da so jo zadelali z okleski in treskami, da je bila navzven čisto zgl^ena in brez lukenj. Obloženo z vejevjem, listjem in praprotjo so jo še obložili s presejano zemljo, grundom, v luknjo v sredini kope nasuli žerjavice in kopo tudi pri vrhu zaprli. Kopa je potrebovala ves čas nadzorstvo, da bi ne ugasnila, ah da bi ne dobila pri prebadanju preveč zraka in bi les zgorel v pepel. Zato menijo, da je izraz kuhanje bolj primeren kot žgarvje. Po mesec dni je trgalo kuhanj, odvisno od vehkosti kope. Ce je bila v gozdu daleč od hiš, je imel ogljar navadno že kar spodobno kolibo s pogradom, ognjiščem. Če so mu nosili hrano iz vasi, je imel samo zavetišče iz smrekovega lubja za slabo vreme in noč. Davno naz^ pa so potujoči oglarji imeli tudi koga, ki jim je kuhal. Oglarji so bili dobri pevci, bodi v skupini, bodi posamič. Tudi piščali so si znah narediti in na orglice prebirati viže. V samoti so si znali izmišljati pripovedi, pa so bih med mladež-jo kar dobrodošli. Marsikatera deklina si je znala poiskati vzrok, da je zašla do kadečih se kop, bodisi kot nabiralka gob, zelišč ali gozdnih sadežev. Če pa je bila kopa bliže, so jim ženske nosile hrano kar v gozd in se je primerilo, da je katera v svoji radovednosti, ob obveznem upiranju, sicer pa rade volje preskusila, da ležišče pod smrekovimi skorjami le ni tako trdo. Oglarsko opravilo ni bilo lahko in terjalo je izkušenj, zato so bili med starejšimi mački tudi mladi oglarji. Živeti v ho-sti le ni bilo tako prijetno, kljub ptičjemu petju. Nalezel si se revme z ognjem v obraz in vetrom v hrbet. Oglarijo še dandanes. Nekaj tega so lani pokazali v Škofcah in sicer skupina iz Trobnega dola. JURE KRAŠOVEC • Foto: EDI MASNEC 14. STRAN - NOVI TEDNIK 24. JANUAR 1985 Do 2. februarja 40% posezonsko znižanje ženske, moške in otroške konfekcije, pletenin, moških srajc, ženskih torbic v veleblagovnici >>T«, v salonu »T« ženska konfekcija in pletenine, v prodajalni NOVOST ženska in moška konfekcija ter pletenine. Ernest Tiran Razbo j n i k Ouza j 54 Vsi so odhajajoče spremili do izpred hiše in klicali za njimi, oni pa nazaj, dokler niso bili za ovinkom. Tistim, ki so ostali, bilo jih je še sedem, je postalo zdaj v hiši prevroče, pa so šli malo na sveži zrak, sprehajat se po kolovozu gor in dol. Vmes so se seveda živahno pogovarjali. Vedno znova so se vračali k dogodkom današnjega dne, prešli potem na prejšnje podobne pregone, pa tudi o razmerah v službi je bilo toliko zanimivega in o skupnih znancih, kje je zdaj kdo in kdo se je že oženil in kdo se še ni, pa o napredovanjih in plačah, same važne in znamenite zadeve. Tudi žandarsko srce ima na svojem nebu sonce in luno in zvezde in nikakor ni tako suho in gluho,- kakor morda kdo misli. Z eno besedo, - lep večer je bil, malo takih! Nazadnje pa je le bilo treba začeti misliti na počitek, jutrijšnji dan bo gotovo še naporen, pa so se začeli ogledovati za ležišči. Eni so se zleknili kar po klopeh v gostilni, službena torba je bila sicer precej trd vzglavnik, boljši pa le, kakor nič. Drugi so se zakopali v krmo na po jati, nekdo je našel listnico poleg kleti in se že pripravil, da leže, pa je pet, šest korakov pred seboj zagledal na tleh nekaj belega, pred kletjo je ležal z rjuho pokriti mrtvi Guzaj, ki ga do prihoda komisije niso smeli nikamor spraviti. Orožnik je za trenutek okleval, potem pa se je le premislil, spet vstal in počasi odšel v hišo. Že na pohioč je šlo, ko so se končno le umirili in potihnili. Drobnetova krčma na Košnici je zaspala. Na postelji v stiblcu je smrčal in hrkal stražmojster Pild in še sanjalo se mu ni, da je prejšnjo noč na njegovem mestu ležal žandarski strah in pokora Guzaj. Ob šestih zjutraj je bil že dan in so bili že spet vsi na nogah. Iz goste megle je po malem pršelo, obetal se je dolgočasen siv jesenski dan. Prezgodaj za trajno slabo vreme, septembra bi moralo bit še lepo in toplo, in danes smo komaj enajstega! Vrag še z vremenom! Orožniki so se umivali kar zunaj pri štepihu, pihali in prskali, nekateri so imeli prevezane brke, da jim bodo stale lepše pokonci. Česali so se večinoma kar s prsti, nihče ni imel glavnika s seboj. Potem je nekdo v omarici v gostilni iztaknil zelenko tropinovca, včeraj so ga prezrli, pa je zdaj prišla ravno prav in krožila od enega do drugega, vsak je napravil požirek, dva in jo oddal naprej, to je bil danes ves njihov zajtrk. Guzaj je imel prav - orožniški pokhc res ni lahek poklic! Kaj hočemo, je že tako. Vsaj penzija je gotova: Kdaj bo prišla komisija ? Kadar se bo go^odom iz Celja zljubilo. Vlak pride v Šentjur nekako ob sedmih, še malo prej, potem z vozom, če se ne bodo predolgo obirali, bi bili ob desetih, pol enajstih že lahko tu. Seveda jih še ne bo! Kdaj pa se je že kakšna komisija res začela, kakor je bilo prej napovedano. Bodo pač morali čakati. Končno jim je pa vseeno, služba itak teče. Po službi najstarejši stražmojster je odredil, da ostanejo na licu mesta samo štirje, čez glavo dovolj, vsi drugi pa se bodo vrnili, ker je bil cilj dosežen in ni več potrebe, ljudje so mirni in se kakega napada ni bati. Ostali bodo samo Grizold in Stres in še dva, ki sta se prostovoljno javila. Trije so odšli. Zdaj je postalo kar nekam dolgočasno, ko niso vsi skupaj imeh pravzaprav kaj početi, Nazadnje so se spomnili, da bi bilo prav, če bi malo pospravili po hiši, najmlajši orožnik je poiskal metlo in pobral z njo ogorke od cigaret, potem odprl okno, da se hiša malo prezrači, potrebno je bilo, pri tem je bil neroden in je prevrnil lonček s cvetočo pelargonijo, da se je pod oknom razbil. Ostala dva sta pospravila kozarce nazaj v omaro, vse drugo je ostalo, kakor je bilo. Po želodcih jim je začelo pošteno kruliti. V velbiču so k sreči našli pleterček poln jajc, ponev in mast in drva so bila tudi tu, kruha pa ni več, so ga sinoči vsega pojedli. Bo pač moralo biti brez kruha dobro. Napravili so si pošten cvrtnik, v slast jim je šel! Zdaj so bili za silo podloženi in bodo laže č^ali, kdaj bo prišel kdo od kod. Na straži pred kletjo so se menjavali brez posebnega reda, vsak nekaj časa. Sicer pa ni bilo kaj stražiti. Guzaj je ležal mirno in ga je bilo iz goste megle komaj videti, ljudi pa tudi nikogar nikjer, se sploh niso upali blizu. Šlo je že na enajsto, ko se je končno vendarle začulo ropotanje voza po kolovozu. Orožnik, ki je bil na straži, mu je stopil nasproti in se javil. Z voza je vsa premražena in otrplih udov zlezla uradna komisija: Sodnik iz Celja v sivem površniku in z okroglim trdim črnim klobukom na glavi, zapisnikarje tiščal v rokah veliko zeleno mapo za spise, potem je bil tu še en gospod okroglega lica in s košatimi zalisci in končno šentjurski zdravnik doktor Ipavic, ki je držal pod pazduho podol-gasto črno usnjeno torbo. Orožnik jim je z roko pokazal proti pokritemu truplu, gospoda pa so se komajda ozrli tja in so šilih kar v hišo, da se najprej malo pretegnejo in naravnajo od dolge slabe vožnje in jutranjega hlada otrple ude. V hiši se jim je javil stražmojster Grizold in predstavil gospodom orožni-škega četovodjo Stresa, hotel raporti-rati, pa so že vsi vedeli in so jima obema po vrsti stisnih roko in jima čestitali. Šele potem so se posedli k mizi, zapisnikarje odprl mapo in se pripravil za pisanje, zdaj je Grizold moral od kraja po vrsti in vse čisto natančno poročati, kako je bilo. Zapisnikar ga je komaj dohajal, sodnik je od časa do časa še kaj vprašal vmes, če je bilo treba. Cela reč je precej dolgo trajala, nazadnje je pa le bilo vse po predpisih ugotovljeno in zabeleženo. Sedaj so se morali samo še drug za drugim podpisati. Kip dr. Gustava Ipavca v Šentjurju. »Doktor Ipavic je stopil malo bližje k njemu, ga nekaj časa gledal v obraz in spregovoril: »Tako se torej srečava, ti nesrečni človek Guzaj.« 24. JANUAR 1985 NOVI TEDNIK - STRAN 15 Naši sodelavci Na fotografiji so mladi dopisniki Novega tednika s Stranic: Matjaž, Karmen, Maretka, Peter in Petra. Straniški šolarji so med našimi najbolj marljivimi sodelavci in so bili v lanskem šolskem letu za svojo prizadevnost tudi nagrajeni s posebnim priznanjem Otroškega vrtiljaka. Tako pridnih piscev si seveda samo želimo. Kje bom preživel zimske počitnice Počitnice bom preživel pri stari mami. Se bom sankal in smučal. Vozil bom drva in pomagal delati. Pri stari mami imam veliko prijateljev. Z njimi se bom igral. Imamo velik in dolg hrib Imamo krušno peč. Pozimi je veliko nesreč. Od novega leta se moraš prepasati z varnostnim pasom. Vse je belo. Najraje se sankam s prijatelji. S sankami skočim dva metra. DAMJAN VEBER. 3. d OŠ Ivan Kovačič-Efenka CELJE IMoja mama plete Moja mama ima pozimi čas za pletenje. Letos je že začela. Ob večerih sede za peč, vzame pletil-ke in volno in plete, ko mi že spimo. Zna splesti pulover, nogavice. jopice in drugo. Nekega večera je mamica sedla za peč in čakala, da bo prišel očka iz službe. Na igle je napeljala zanke in začela plesti. Midve s sestro sva šli spat. Zjutraj sva se zbudili in sva na klopi za pečjo zagledali nogavice. »Hura, nogavice, nogavice!« sva vzkliknili. Nekega dne pa sem prišla iz šole in videla mamico za kolovratom. Predla je volno, ker ji jo je zmanjkalo. Prej volno skrtači na krtače. Ko volno sprede, zvije na kolovrat dve niti skupaj Z novo volno splete vsem nam topla oblačila za zimo. Jaz ji dam poljubček in ji rečem hvala. MILENA KOROŠEC, 3. r STRANICE Alkohol na cesU Nekega dne smo se z avtomobilom peljali v Šmartno ob Paki. V Lokovici smo videli nesrečo. Ata je obstal, nato smo šli k avtomobilu. V avtomobilu so bili: oče, ki je vozil in je bil viryen, mama ter otrok, ki je imel komaj pet let. Bili so hudo rai^jeni. Otrok je grozno jokal. Ata je šel k bližnji hiši na telefon. Poklical je reševalno postajo. Čez nekaj minut seje že pripeljal rešilni avtomobil. Naložil jih je, pomagal mu je tudi ata. Potem jih je rešilec odpeljal v bolnišnico. Do nesreče je prišlo zaradi alkohola in spolzke ceste. Avtomobil je začelo zanašati in pristal je v jarku. NINA, 8. r. OŠ XIV. divizije TITOVO VELENJE iVIoj Piki in Ježek Nekega sončnega popoldneva sem šel s psom Pikijem na sprehod v gozd. Jaz sem si požvižgaval, Piki pa je tu in tam malo povohal. Videl je vsako vejo in spretno skakal čez rxje. Le jaz sem se kdaj pa kdaj spotaknil in padel. Od daleč sem videl travnik. Pospešil sem korak, ker bi se rad čimprej znebil temnega gozda. A glej! Na robu gozda seje Piki naglo ustavil. Zaklical sem mu: »Pridi Piki, naprej greva!« Piki pa je vohljal, kot da bi zavohal sočno kost. Začel je lajati. Približal sem se mu in ukazal, naj bo tiho. Razgrnil sem listje. Veste, kaj je bilo? Bil je čisto navaden ježek. Piki je bil jezen nanj in verjetno bi ga najraje kar ugriznil, pa se mu je jež pravočasno zvil v klopčič. Pri sebi sem imel vrečo in ježka spravil varxjo. Na vso moč sem se pognal domov. V nekaj minutah sva s Pikijem bila na domačem dvorišču. »Ježa imam!« sem zavpil. Oče mi je rekel: »Najbrž narisanega, kaj!« »O, to pa ne! Kar poglej ga!« »Daj sem to vrečo, da pogledam. Kje si ga pa našel?« »Piki gaje!« sem mu rekel. »Pa kaj boš z njim? Spusti ga, naj svobodno živi!« »Saj res,« sem pomislil. Naj živi svobodno kakor jaz. LOJZI JOVAN OŠ Frana Krajnca CELJE Oblaček med glasbo In arheologijo stojim pred šolo in opazujem prvošolce, kako se veselo pogo-vaijajo o novi učiteljici. Spomini me zanesejo nazaj, zdi se mi, ko da sem ravnokar prvič prišla v šolo, a resnica je v tem, da sem pred največjo življenjsko odločitvijo. Odločiti se moram, kateri poklic me bo grenil oziroma razveseljeval v življenju. Že v četrtem razredu sem si rekla, da bom učiteljic glasbe. Vsa ta leta je bilo to kot pribito. Zdai pa, ko nimam več veliko časa, se ne morem odločiti. Ne morem se predstavljati kot učiteljico, ki bo imela dovolj potrpljenja z učenci, ki nič ne zriajo in si tudi marsikaj upajo. Še posebno pa, ker glasba po mneryu učencev sodi med tiste, pri katerih se lahko po mili volji zabavaš, se ti ni treba učiti, oziroma med tako imenovane proste ure. Ne vem, ali mi je ljubše ukvarjati se z glasbo ali s fosili. Rada bi namreč postala arheolog, sploh raziskovala. Odvisno je predvsem od hioje volje. Kadar me pri glasbeni uri flavte tovariš učitelj okrega, bi šla k arheologom, kadar pa me pohvali, bi šla med glasbenike. Po pravici rečeno, bi bila najrajši prosta, nikjer vezana na urnik. Rada bi bila svobodni umetnik. Sicer pa bomo Se videli, vse bo odvisno od spleta okoliščin. NATAŠA URANJEK, 8. a OŠ Bratov Juhart ŠEMPETER Miš v razredu v našem razredu smo luščili koruzo, v roki sem imela koruzni storž. Nenadoma je skočila miš z dna košare. Zelo sem se je prestrašila. Miš je zbežala pod šivalni stroj. Tovariša Franjo in Ludvik sta pritekla v razred. Tovarišica je šla v zbornico. CVETKA RANČAN OŠ Pohorski odred SLOVENSKE KONJICE Moj poklic Vsak človek se bo nekoč zna-^el pred veliko odločitvijo: kaj in kam bo šel študirat. Vsi ljudje im^o nek cilj. Hočejo delati tisto, kar jim je najbolj všeč. To jim omogočajo šole in fakultete. Tudi jaz bom študiral. Po končani osnovni šoli bom šel na družboslovno. Naučil se bom jezikov. Ko bom končal študij, bom šel h Kompasu. Tam bom za prevajalca. Če pa tam ne bom dobil službe, bom šel učit na kakšno šolo. Prav je, da se vsak člo vek šola v nekem poklicu. Vendar je danes vse manj možnosti za zaposlitev. Celo diplomirani Uudje se morajo zaposliti pri težkih fizičnih delih ali pa sploh ne dobijo službe. VIDKO BURNIK, 7, b OŠ Slavko Šlander CELJE Varčujemo ■> Varčujemo z vodo, elektriko in z vsem drugim, da bomo lai^e živeli tudi jutri. Kako nespametno bi bilo, če bi starši porabili ves zaslužek že prve dni, potem pa bi družina ves mesec životarila. Jaz varčigem tako, da ne kupujem več revije Bravo in ne zapravljam denaija za sladoled in bombone. Ko prihranim več denaija, mi ga mamica odnese v banko. Tako tečejo obresti in vedno rada pokukam v svojo hranilno knjižico. ANKA KRAJNC, 6. b OŠ I. celjske čete . . CELJE Zima je tu Novo veselje Oprema nova. Veselje čez griče, In hitro! Zima nas kliče. Tecimo na hrib! Ena, dva, tri Drsamo se vsi. Norosti uganjamo Igramo se. Kliče nas zima: Podvizajte se! LIDIJA ANTLEJ, 5. r OŠ Veljko Vlahovič CELJE Plonirli fotografirajo Sašo Židov iz osnovne šole Primoža Trubarja v Titovem Velenju je posnel fotografijo, ki jo ta teden objavljamo. Stare stopnice pristavljene ob razpadajoč zid je zanimiv motiv, ki pride do izraza če mu izbereš pravilen izrez, če pravilno eksponiramo in seveda tudi fotokemično obdelamo. Tako kot je storil Sašo, ki dobi darilni vrednostni bon Fotolika, našega starega znanca in nosilca fotografije v našem območju. Poskusite tudi vi poiskati motiv, kakršnega vsi radi pogledamo. Stare kmečke hiše, skrušen gospodar z nasmejanim obrazom ob njej, gospodarico, ki pripravlja kruh, zavržen star avtomobil... Zabeležen trenutek vam bomo radi objavili. Urednik fotografije Atkina zanka Kdo bo pomagal Atki? Silno jo zanima, lye bo letos svetovno smučarsko prvenstvo v alpskih disciplinah. Če že poznaš odgovor, ga brž napiši na dopisnico in jo do torka, 29. januarja pošlji na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3 a, 63000 CELJE. Tovarna AERO iz Celja je že pripravila imenitno nagrado za enega od naših reševalcev. Kdo ve, morda boš pa tokrat izžreban prav ti? Tudi v prejšnji številki vam Atka ni nastavila preveč zapletene zanke. Odgovor je seveda: LEDENA SVEČA. Nagrado pa dobi: Helena SKALE, Javorje 14, Gorica pri Shvnici, 63263. 16. STRAN - NOVI TEDNIK 24. JANUAR 1985 Pod koši 1. B zvezna liga: vse kaže, da so Celjani po zadnjem porazu izgubili vse možnosti, da bi tudi v prihodnji sezoni igrali med najboljšimi, k^ti nesrečno so izgubili prvenstveno srečanje s Sloboda Dita 79:80. Že v prvem polčasu so gostje težje poškodovali enega najboljših domačih igralcev Pipana, ki je moral celo v bolnišnico. Najboljši strelec pri domačih je bil Tovornik 31. S tem porazom so si verjetno Celjani, igralci Libele, zaprli vse ventile za obstanek, s^ je težko veijeti, da bi v zadnjih petih tekmah petkrat zmagali, od tega dvakrat na tujem. Zaradi poraza proti Slobodi Dita pa so se v težavah znašH tudi Ljubljančani, ki so izgubili srečanje v Sarajevu ter so tako znova z enakim številom točk na prvih dveh mestih, od koder je še možno priti v prvo zvezno ligo. V naslednjem kolu gostujejo Celjani na Reki proti Kvarneiju, ki je čvrsto zasidran sredi te zanimive in kvalitetne lige.' JK Novi smučarji na Svetini Pri TVD Partizan Kovinar Štore so se letošnjo zimo dobro pripravili za začetnike in nadaljevalne tečaje za n^ mlaj še pa tudi šoloobvezne ter odrasle ljubitelje smučanja. Prvega tečaja, ki je trajal ves prejšnji teden, se je udeležilo okoli sto otrok iz Štor in Celja. Na lepo urejena smučišča na Svetini so se vsak dan vozili s posebnim avtobusom, nato pa preživeli lep dan na snegu ob učenju smučanja ter vsega, kar sodi zraven - obnašanje na smučišču, vožnja z vlečnico, oblačenje in shranjevanje opreme itd. Ob koncu so priprvili tudi interno tekmo, kjer pa niso bili važni rezultati, pač pa to, da so pokazali, kaj so se v tečaju naučili. Vsi so dobili enotna priznanja, pisana z imenom in priimkom ter m^hno čokolado. Oboje so ponosno držali v rokah, s^ je bilo to za večino prvo priznanje na športnem področju. Vodja začetniškega in nadaljevalnega tečaja Frac Rozman in organizacijski vodja Rudi Štante sta se o mladih tečajnikih pohvalno izrazila, n^bistveneje pa je to, da so se vsi naučili prvih smučarskih zagonetk in da med tedenskim tečajem ni prišlo do prav nobene nesreče ali poškodbe. Medtem, ko jim je prva dva dni malce nagajalo snežno in megle>u) vreme pa so tečaj zaključili v pravi zimski romantiki s soncem, modrim nebom brez oblačka pa prekrasnim snegom za ugodno smuko. Dobre enolončnice so jim pripravljali v domu železarjev na Svetini, na smučišču pa so imeli vedno pripravljen topel č^ za preganjanje mraza. Na posnetku je del teč^niške skupine na Svetini med tekmovanjem. T. VRABL Foto: EDI MASNEC Š. Jug na svetovno prvenstvo Celjski mednarodni rokometni sodnik se vse bolj uveljavlja tudi v mednarodnem prostoru. Tako so ga skupaj z drugim mednarodnim sodnikom Ilerbertom Jegličem iz Ljubljane (že vrsto let sodita skupaj) po uspešnem sojenju četrtfmalne tekme za pokal evropskih prvakov med Grossvvallstadtom in Duklo (23:21) določili še za sojenje na svetovnem prvenstvu skupine B, ki se bo začelo 15. februarja v Oslu na Norveškem. Sodelovale bodo vse vzhodnoevropske države, ki niso sodelovale na olimpijskih igrah. To prvenstvo bo tudi kvalifikacija za nastop na svetovnem prvenstvu skupine A, tako da bodo igrale ekipe Sovjetske zvezo, NDR, Cehoslovaške, Poljske, Bolgarije in Madžarske. JK Hokejisti na robu izpada? Okrepljeni s starejšimi preizkušenimi igralci so krenili hokejisti Cinkarne na odgovorno pot v Zagreb z željo, da v zaključnici zvezne hge premagajo domači Me-dveščak in si zagotovijo mesto med najboljšimi tudi v prihodnje. Vendar prišlo je do velikega presenečenja, kajti zmagali so domačini 6:3 ter tako domala pokopali vse upe Celjanov! Strelca sta bila Poljanšek 2 in Lepša. Celjani so zastreljali kazenski strel, sodnik pa je do konc; tekme izključil Filipoviča Domačini so vodih že 5:0 kar seveda Celjani niso kljul dobri igri uspeli nadomesti ti. Kako bo v prihodnje ni hče ne ve, Cinkarnarjem p; se obetajo še težki časi in te mno vreme. V soboto igraje ob 18,30 doma z Vojvodino Potrelaujejo samo zmago, sa mo do nje bo v tem »šmor nu« hokejskega razpleta tež ko priti. JK Najiiitrejši Dušan Čretnik Partizan Liboje je tudi letos pripravil zdaj že peti turni smuk z vrha Šmohorja do smučišča v Libojah v dolžini osmih kilometrov. Letos je bila najmnožičnejša udeležba, saj je na turnem smuku s Šmohorja sodelovalo 84 smučarjev in smučark, na krajših progah za starost do petnajst let (dva in štiri kilometri) pa še štirideset ali skupaj preko 120 udeležencev iz žalske pa tudi drugih, sosednih občih. Orgeinizator je letos oskrbel, da so večino tekmovalcev odpeljali na Šmohor s posebnim avtobusom, tako da so jim pri-kr^šali težko snežno pot. Pokrovitelj je bila Keramična industrija Liboje, ki letos slavi 170 letnico obstoja. Rezultati turnega cmuka s Šmohorja veterani nad 46 let 1. Alojz Zeme, 2. Martin Lenarčič, 3. Anton Uplciznik, 4. Jože Avsec, (vsi^ Liboje, 5. Stane Zupane (Žalec), st. člani (36-45) 1. Toni Kitek, (Liboje), 2. Jože Zupane (AO Celje), 3. Anton Oblak (GD Zabukovi-ca), 4. Tone Košir (Zlatorog Laško), 5. Boris Fišer (Liboje) itd., člani (28-35) 1. Smiljan Smodiš (AO Celje), 2. Slavko Tamše (Liboje), 3. Maijan Si-ter, 4. Ivan Markovič (Liboje), 5. Milan Zakelšek (Zabukovi-ca) itd. ml. mladinci (15 do 18) 1. Srečko Čater, 2. Boris Brec, 3. Matjaž Krk, 4. Zoran Toma-žič (vsi Liboje), 5. Niko Rožan-ski (AO Celje) itd. ter mladinci (19-27) 1. Dušan Čretnik (Liboje) 24:50, 80, 2. Vinko Zupane (ZK Gozdnik), 3. Dušan Cater (Liboje), 4. Dušan Štampar (SK Gozdnik), 5. Jože Teržan (Liboje) itd. Najboljši čas celotnega turnega smuka Šmohor-Liboje je dosegel Dušan Čretnik, ki je svoj lanski uspeh popravil za dobro minuto. Če bo zmagal tudi prihodnje leto bo dobil prehodni pokal v tr^no last. Ob 5. turnem smuku Šmohor-Liboje pa moramo omeni-tiše naslednje: prvi turni smuk je bil organiziran že leta 1934, organizatorji ali pobudniki pa so bih Evald Podpečan, Franc Reberšak in Vili Reberšak. Sodelovali so smučarji Liboj in Zabukovice, prireditev je delno financirala libojska Svoboda, večinoma pa smučarji sami. Ponovno je turni smuk zaživel leta 1947 na pobudo članov sindikalne organizacije rudnika Liboje oz. smučarjev, ki so bili v takratnem rudniku zaposleni, kot Štefan Kotar, Frcinc Švarc, Vinko Čater, Anton Kos in Milan Kovač. Tekmovanje leta 1952 so pripravili Anton Kos, Jože Lednik in Darko Šu-ler, naslednje pa je bilo leta 1958. Po premoru so redno začeli s turnimi smuki leta 1979! N^dalj je za prevoz celotne proge letos potreboveil Ljubo-Rozman, ki je progo z nekaj padci, hojo in mirovanjem opravil v uri in pol, s tem pa je svoj lanski rekord popravil za dobre pol ure! Prehiel je celo očeta, ki se je tudi letos edini s Šmohorja spustil v Liboje s Scinkami! Vsi udeleženci turnega smuka so dobili za nagrado krasno domačo kranjsko, ki jo je pripravil Poldi Valant, sicer mesar v Libojah, odhčen strelec in človek, katerega je za dobro hrano med služenjem vojaškega roka na Galebu pohvalil celo sam tovariš Tito! Posebno pohvalo pa si zasluži šofer, ki je kot prvi v zimskih razmerah varno pripeljal smučarje na Šmohor po riemo-goči cesti. To je bil Živko Dačič! TONE VRABL Uspešni tudi najmlajši Cicibani so prevozili dva kilometra, n^boljši pa so-bili Natalija Pl^hne^ Matej Hlastec, Maijan Čater, Boris Fišer in Rok Jevše-var, ml. mladinke (4 km) Bojcina Grm, Alenka Zore, Mojca Vočko in Alenka Vo-deb, mladinci Uroš Ari-stovnik, Boštjan Bizjak, Aleš Kveder in Jože Kolobar st. pionirji Franjo Ba-loh, Aleš Pepel, Peter Podpečan, Tomaž Klep in Aleš Kitek. Neznani gost je iiii Tine Šrot v šestdeseti nagradni šahovski igri je kot gost sodeloval predstavnik DO Zlatarne Celje Stane Seničar, ki je postavil vprašanje za poslušalce o »skrivnostnem« gostu oddaje (to je bil nekdanji odlični športnik, danes zasebni zlatar v Ljubljani, Celjan Tine Šrot) ter izžrebal tri, ki so pravilno odgovorili na vprašanje v prejšnji šahovski nagradni igri. Nagrajeni so s kvalitetnimi spominki, ki so jih delavci Zlatarne Celje izdelah in priprvili za veUk jubilej, 50 letnico Planice in smučarskih skokov oz. poletovr Več vrst srebrnih izdelkov s simbolom Planice letečo čapljo in ostalim je že v prodaji v vseh prodajalnah Zlatarn pa še kje, bo pa te spominke možno kupiti tudi med samo prireditvijo v Planici. So lepo spominsko in tudi drugače darilo! Nagrajenci: Marjan Novak, Čuprijska 21, Celje, Sandi Valentine, Ihca 71, Zagreb in Mladen MirkoVič, Kajuho-va 9, Celje. Med poslušalci, ki so pravilno odgovorili na vprašanje o skrivnostnem gostu, pa je dobil nagrado Zlatarne Tone Kocmut, Kraigherjeva 28, Celje. Šaliovsi(a nagradna Igra 61 v pohodu na osvojitev šahovske krone je eden izmed dvanajstih svetovnih prvakov zmagal v osemnajstih (18) partijah zapored s tem, da je dva tekmeca odpravil s kar maksimalnim rezultatom 6:0! Kdo je bil to? Miša Tali Robert Fisher Aleksander Aljehin Tokrat prvič nagrajuje Alpos iz Šentjurja, pravilno izpolnjene kupone nalepljene samo na dopisnico (drugih ne upoštevamo več!!!) pa sprejemamo v uredništvu do 10. februarja! NA KRATKO SD Žalec In Mišo Drofenik Na strelišču v Šempetru so izvedli 1. kolo občinske lige z zračno puško za pionirje. Nastopilo je šest ekip petih strelskih družin. Vrstni red ekipe: 1. SD Žalec 435 krogov, 2. SD Šempeter I 408, 3. SD Liboje 364, 4. SD Braslovče 322, 5. SD Šempeter II 260, 6. SD Griže 156 krogov. Posamezniki: Mišo Drofenik 160, Boštjan Vidmajer (oba Žalec) 149, Peter Džokič (Liboje) 145, Radovan Khan 137, Leon Tkavc 136, Ivi Durakovič (vsi Šempeter) 136 krogov itd. 2. kolo bo na sporedu danes, 24. januarja na strehšču v Šempetru. DRAGO GERŠAK Dva poraza In zmaga v 3. kolu prve reubliške strelske lige vzhod so ekipe s celjskega območja dosegle dva poraza in eno zmago. Žalec je izgubil doma s Slovenj gradcem, najboljši posameznik pa je bil Franc Kotnik 364 krogov. Kovinar Štore je izgubil v Maribom z »Avgustom Majeričem« za šest krogov, pri Kovinarju pa je bil najboljši Branko Malec 370 krogov. Celje je doma premagalo oslabljeni Hrastnik, najboljša pa je bila Barbara Jager 369 krogov. Po 3. kolih so Celjani na tretjem. Kovinar Štore petem in Žalec zadnjem mestu. Težko je verjeti, da bi Žalčani v zadnjih dveh kolih osvojili štiri točke ter se obdržali med najboljšimi, tako da se bodo po enem letu morali posloviti iz elitne družbe. Smrdeli peti v badmintonu Na lastne stroške se je skupina igralcev badmintona pri Partizanu Gaberje udeležila republiškega turnirja 3 C v Ljubljani. Tekmovalci so osvojli naslednja mesta: 5. Smrdelj, 7. Krošl 9.-12. Ostrovršnik, 13.-16- Polja-nec in 17. Salobir. Pri dekletih j(j bila 4. Hostnikova in 5- Žont^ KK Polzela Izgubila v Bistrici Košiu-karji Polzele so v naj daljevanju II. republiške ligJ vzhod gostovali v Slovenski Bi' strici in nesrečno izgubili proti vodeči domači ekipi 63:62 (30:31). Najboljši strelci za pora žence Turnšek 22, Poteko 16 ir Polauder 14. MITJA TURNŠEK Sedmič brazde vzdržljivosti Brazde vzdržljivosti sestavlja pet športnih zvrsti, ki so sezonsko obarvane: smuški tek, atletski tek, kolesarjenje, plavanje in pohodništvo. Za vsako od naštetih nalog je več priložnosti nastopanja, naslov korenina ali kaveljc pa dobi vsak, ki v okviru norm zmore vsako od nalog. Uvedeno je tudi malo priznanje, ki ga osvoji vsak, ki opravi vs^ štiri naloge ali pa vseh pet pa v nobeni ne izpolni norme. Normo za smuški tek (ženske 25, moški 42 km) je možno izpolniti v Cerkljah, Ravnah, Dupljah, Blokah, Kočevju, Črnem vrhu, Kranjski gori, Pungart-Areh, Pokljuki in Rogli. Atletski tek (ženske 10, moški 21 km): Radenci, Partizanska Ljubljana, Kostanjevica ob Krki, Mirna peč, Črna na Koroškem, Bovec in Kranj. Kolesarjenje (ženske 75, moški 150 km): okrog Pohorja, maraton Franja, Hrastje in v Novi Gorici (nov oz. dodaten). Plavanje (za moške in ženske dva km v 70. minutah): Bled 11. avgusta, rezervna termina pa sta v Ljubljani in Mariboru. Pohodništvo: načrtovanih je dvanajst tur, ki so daljše od osem ur. Vodili jih bodo ka-veljci sami. Vsak, ki želi sodelovati v letošnji akciji »brazde vzdržljivost« naj izpolni kupon in ga z 200 priloženimi dinarji pošlje na naslov najkasneje do 25. ja nuarja: Anica Korošec, Dvorje 46 Cerklje na Gorenjskem 64207! Vsak bo dobil knjižico K vpisovanje dosežkov, karton čke za obveščanje organizacij skega odbora, seznam vsel udeležencev akcije, ob konco pa še značko, obesek in prizna nje. Izpolnjeno knjižico je tre ba poslati najkasneje do 31- oktobra 1985 na naslov: Marjan Lah, uredništvo TK oddaj RTV, M. Pijada 10, Ljubljana 61000. m Nova sicalialnica v Brasiovčaii če bo vreme zdržalo sedanjo odjugo in bo ostalo kaj snega bo v nedeljo, 27. januarja ob 13. uri otvoritev nove 70-metrske skakalnice v Braslovčah. Pc otvoritvi, kjer bo nastopila tudi libojska godba na pihala, bc državno prvenstvo za starejšf mladince, po njem pa bodo pripravili tudi meddruštvenc tekme za člane. Novo skakalnico so večinoma prostovoljno gradili več le' ter pri tem opravili preko 13 tisoč udarniških ur, 1500 stroj nih ter porabih kar 1200 kg raZ streliva za pripravo terena. Poleg domačinov so pomagali pf gradnji še vojaki celjske garni zije, mladi v brigadi Žalca it ostah. Zdaj imajo v Braslovčaf kar pet skakalnic, od tega dvf prevlečeni s plastično maso kar omogoča trening skora skozi vse leto. Za nedeljske tekmo bodo uredili parkirni prostor ob Braslovškem jezeru, od tam pa je do skakalnic« še deset minut hoje. n NT-RC NT-RC NT-RC NT-RC NT-RC NT-RC NT-RC NT-RC Prijavnica za »brazde vzdržljivosti« Ime_ Priimek_ Rojen-a_ Naslov___ Občina_ Poklic__ Telefon služba_ BV »orjem« 1 2 3 4 5 6 7 (ustrezno obkroži) NT-RC NT-RC NT-RC NT-RC NT-RC NT-RC NT-RC NT-RC 24. JANUAR 1985 NOVI TEDNIK - STRAN 17 'NOČNE dVETKE ; '' i • V noči s petka na soboto je neznanec vlomil v vrtec ob Ljubljanski cesti. Vzgojiteljice pravijo, da ni ničesar odnesel. Očitno ga igrače ne zanimajo preveč. • Bencinskih bonov sicer ni več, toda zaradi cene je bencin še vedno iskana stvar med tatovi. Tako je v petek ponoči neznanec v Zoisovi ulici vlomil v »fička* last Dragana P. in iz tanka iztočil 20 Utrov bencina. • Milan P. je bil v petek neprijetno presenečen, ko je parkiral svojega »fl-čka« na parkirišču pred Razvojnim centrom. Ugotovil je, da na avtomobilu ni več dveh njegovih gum. Ponoči mu je neznanec odvil kolesi, na katerih sta bili skorso novi gumi, pustil pa mu je svoji dve stari gumi. Sistem »staro za novo« sicer poz-ncoo tudi v trgovinah, kjer prodajajo avtomobile, neznani tat pa je stvar nekohko poenostavil in prišel do boljših gum kar zastonj. • V četrtek ponoči je »pristal« v prostorih za treznenje Franc P. iz Štor, ki je grozil svoji bivši ženi. Franc je držal v roki tudi nož, zato se bo zadeva končala na sodišču. • V četrtek ponoči je Rudi F. v Škapinovi uhci našel svojega »fička« brez vseh štirih gum. Bile so odvite, a prislonjene k avtomobilu. Neznanega tatu je očitno nekdo presenetil, med delom. Rudi se je zamudil nekaj časa, da je gume privil naz^, kljub temu pa je bil srečen, s^ bi se vse lahko končalo precej slabše zanj. • V stanovanjskem bloku v Uhci Milčinskega je bilo v četrtek zvečer živahno. Glasno zabavo sta priredila Polona Č. in njen prijatelj Izudin M. Ker pa sostanovalci niso bili zadovoljni s hrupom, so morali posredovati mi-Učniki. Ti iz izkušenj vedo, da se take zabave vlečejo pozno v jutro, če jih pravočasno ne prekinejo. S. Š. Odmik od projekta je bii usoden za tri deiavce Višje sodišče v Celju je znižalo kazen 50-letnemu Stanetu Trupiju iz Hrastnika z enega leta in 6 mesecev zapora na leto dni zapora, 55-letnemu Janku Butali iz Vižinade pa so znižali kazen na 6 mesecev zapora (prej eno leto), medtem ko je za 68-letnega Ivana Petrova iz Ljubljane ostala v veljavi kazen, izrečena na prvostopenjskem sodišču: dve leti zapora pogojno na eno leto. Vsi trije so bili- na velenjskem sodišču obsojeni zaradi hudega kaznivega dejanja zoper splošno varnost, ker niso poskrbeli za ustrezno varnost pri gradnji novega jaška v Prelogah. Tako je pri šlo 25. avgusta leta 1980 do eksplozije metana, v kateri so umrli trije delavci, še osem delavcev pa so prinesli iz jame hudo opečene. Ivan Petrov, rudarski inži-nir, zaposlen pri REK Edvard Kardelj Trbovlje je bil tehnični vodja gradbišča. Stane Trupi, rudarski tehnik, pa vodja gradbišča. Obtožnica ju bremeni, da nista poskrbela, da bi se dela izvajala po projektu. Tako nista poskrbela za predvideno separatno prezračevanja delovišča v jašku, nista poskrbela tudi za druge varnostne ukrepe, če bi se v jašku pojavil metan. Oba sta se zadovoljila le z zračenjem po vrtini jaška s cevjo premera 200 milimetrov. Janko Butala je bil poslovodja delovišča, ni pa pred vstopom delavcev v jašek pregledal, če je varno. Ker je jašek sprva veljal za nemetanskega, so v njem delavci tudi kadili. Do vdora metana in eksplozije je potem prišlo 25. avgusta leta 1980. Vsekakor do eksplozije ne bi prišlo, če bi pravočasno preveriU, ali je v jašku metan, prav tako pa tudi ne, če bi bilo zgrajeno v projektu predvideno separatno zračenje. Saj bi bile na ta način koncentracije metana precej manjše. Senat višjega sodišča je menil, da so na velenjskem prvostopenjskem sodišču pravilno ugotovili dejansko stanje, zakag vsi trije obtoženci so se lahkomiselno za-dovoljih z dejstvom, da je pretočno zračenje laično vzeto delovalo. Ker pa je bilo to zračenje povezano z zračenjem v velenjskem rudniku, bi se morali vsaj povezati z odgovornimi v rudniku. Dejstvo je, da sta Petrov in Trupi odstopila od projekta in da je bil takšen odmik lahkomiseln in tudi usoden. Ker sta oba poznala projekt, sta se, po mnenju sodišča, za ta odmik oziroma za zasilno zračenje odločila zavestno. Zato je Višje sodišče zavrnilo pritožbe; in sicer pritožbo Ivana Petrova v celoti, medtem ko je Butali in Trupiju znižalo kazni. Senat pritožnega sodišča je menil, da je prvostopenjsko sodišče premalo upoštevalo, da sta Trupi in Butala pred to nesrečo vestno izvrševala naloge in s svojo strokovnostjo dala precejšen delež pri vrsti podobnih gradenj. Poleg tega je od nesreče preteklo že več kot štiri leta in ker obtoženca v tem času nista storila kakšnega novega kaznivega dejanja, se lahko namen kaznovanja doseže tudi z nekoliko milejšimi kaznimi. S. ŠROT Voznik mrtev, žena in hčerka ranjeni Iz smeri Šmartnega ob Paki je pripeljal v križišče cest Šoštanj-Titovo Velenje voznik tovornjaka z vlačilcem BRANKO LEPŠE (32) iz Domžal. Med zavijanjem pa je začel tovornjak v desnem ovinku drseti naravnost, tako da se je vanj zaletel osebni avtomobil, ki gaje nasproti pripeljal STANISLAV DREV (38) iz Janševega sela pri Vinski gori. Osebni avto se je zagozdil pod vlačilec, pri čemer sta se žena in hčerka huje ranili, voznik Drev pa je med prevozom v celjsko bolnišnico umrl. Pešec omaiinil pred avto Voznik osebnega avtomobila VINKO PRELOŽNIK (23) iz Svetelke je na cesti med Dramljami in Svetelko dohitel pešca MARJANA ŠABCA (36) iz Straže na Gori, ki je hodil po levi strani cestišča. Preložnik je zmanjšal hitrost in nameraval ustaviti ter popeljati Šabca, takrat pa je pešca zaneslo^ tako da ga je voznik zadel. Šabca je vrglo v vetrobransko steklo, pri čemer se je huje poškodoval. Umrla v ognju v petek zjutraj je zagorelo v stanovanjski hiši last 85-letne Helene Križnik v Zaplanini 8 pri Vranskem. Ker so bila vrata peči na trdo gorivo odprta, se je ogenj razširil na lesene predmete ob peči, kasneje pa je zagorela cela stanovanjska hiša. V ognju je umrla tudi lastnica Helena Križnik. Umrla zaradi podhladitve v nedeljo zjutr^ so pri hiši Cesta na grad 64 v Celju našli mrtvo 6l-letno Hermino Kranjc. Ugotovih so, da je Kranjčeva umrla v bližmi doma - stanuje v hiši Cesta na grad 61 -zaradi podhladitve. Tatvine smuči Zadnji vikend je bilo na Celjskem 14 tatvin smuči in smučarske opreme. Največ na smučiščih, pa tudi iz kleti in drvarnic stanovanjskih blokov. Nekaj storilcev so miličniki in kriminalisti že odkrili. Prehitro po spolzki cesti Jože Žnidaršič, šofer v delovni organizaciji »Prevoz« Brežice je prejšnji četrtek prehitro pripeljal po spolzki cesti in zdrsnil v jarek na križišču Čopove ulice in Partizanske ceste v Celju. Na tovornjaku je bilo skoraj 22 ton tovora. K sreči voznik ni bil ranjen, škode na tovornjaku pa je za približno 150.000 dinaijev. Voznik Žnidaršič ni prilagodil hitrosti vožnje stanju cestišča, podobnih nesreč pa je bilo na cestah na Celjskem v zadnjih dneh še nekaj. Foto: VENČESLAV BOBIK identificirali utopUenca Upravi za notranje zadeve je uspelo identificirati utopljenca, ki je utonil v bazenu hotela Vesna v Topolščici v četrtek, 17. januarja. Ugotovili so, da je umrl 23-letni Janko Miklavži n iz Titovega Velenja, Šaleška cesta 18. Vzrok smrti še raziskujejo. Mrtev sopotnik IVAN ČUČEK (39) iz Huma na Sutli je vozil iz Krapi-ne proti Rogatcu povsem po sredini cestišča. Nasproti je pripeljal avtobus, ki ga je vozil IVAN ČOLAK (27) iz Zagreba in ob zaviranju je Cučka zaneslo v levo, tako da je čelno trčil v, levi del avtobusa. Voznik Čuček je bil huje ranjen, v nesreči pa je umrl njegov fopotnik LEOPOLD REBIČ (59) iz Klenovca. Požar v hiši v petek, nek^ po poldnevu je zagorelo v stanovanjski hiši last Marije Založnik v Strmcu 45 a. Vse kaže, da je najprej zagorela torbica, kije bila preblizu žarnice. Ogenj se je razširil, škode pa je za približno 200.000 dinarjev. tUDl MALO^LKOHOtA JE LAHKO PREVEČ Alkoholizem In združeno delo Ko govorimo o povezavi alkoholizma in združenega dela, je najbolje, da začnemo s škodo, do katere pride po tej poti. Pravih izračunov, analiz, ki bi zajele, tako povzročene izgube, žal, nimamo. Prišh pa bi verjetno do grozljivih zaključkov, ogromnih številk, če bi se našel kdo, ki bi se tega lotil. Upoštevati bi bilo namreč treba množico dejavnikov, podatkov, ki bi jih v grobem lahko razdehli na nekaj skupin. Tu so najprej izgube zaradi izostankov z dela kot npr. neplanirani dopusti (predvsem enodnevni), »plavi«, bolniški staleži zaradi poškodb pri delu ali na poti na delo, zaradi telesnih in duševnih posledic alkoholizma, zaradi zdravljenja alkoholizma. Do te vrste izostankov ne pride le pri alkoholikih, temveč tudi pri njihovih svojcih, ker ne morejo živeti normalno. Prištejemo pa lahko tudi izostanke članov disciplinskih komisij, ki obravnavajo prekrške alkoholikov. Drugo skupino predstavljajo izgube v proizvodnji, ko pride do materialne škode zaradi malomarno opravljenega dela ali pa sploh neopravljenega dela zaradi vinjenosti na delovnem mestu ah zaradi zmanjšane delazmož-nosti po dnevih vinjenosti (»maček«). Tu seveda ne mislimo samo na ročno delo fizičnih delavcev, ampak tudi na vse druge pomembne odločitve, pogodbe, ki jih sklepajo vinjeni ali pa od alkohola odvisni ljudje. Nemalokrat bi našli tukaj tudi vzroke za zamujanje rokov, za neresno, nevljudno poslovanje. Lahko pa bi govorili še o nesmotrni uporabi delovnih strojev in reprodukcijskega materiala, o požarih, prometnih nesrečah poklicnih voznikov, stroj ev9dij, pilotov, napakah zdravnikov, slabem vplivu učiteljev in podobno. Nato bi morali izračunati še gospodarsko škodo zaradi zdravljenja in sicer ne samo zdravljenja alkoholizma kot bolezni odvisnosti, ampak tudi zdravljenja telesnih posledic na raznih oddelkih splošnih bolnišnic, duševnih posledic alkoholikov in njihovih družinskih članov, poškodb, nastalih v zvezi s pitjem alkoholnih pijač. Seveda pa ne bi smeli pozabiti še na oceno izplačanih sredstev za invalidske pokojnine alkohohkov, socialne podpore in razne druge oblike pomoči alkoholikom in njihovim družinam. Posebej pa omenjamo še pomen slabega vpliva, ki ga ima alkoholik na sodelavce, na podrejene in nadrejene. Njegove težnje so pridobiti čim več ljudi v svoj pivski krožek. In, če mu uspe »osvojiti« še svojega šefa, potem je pot do popivanja bolj ali manj prosta. Seveda je takoj jasno, da takšen predpostavljeni ne bo uspešen pri zatiranju oziroma preprečevanju alkoholizma v svojem delovnem okolju. Zaradi značilnosti alkoholne bolezni vnaša alkoholik napetosti v medosebne odnose, kar spet ni dobro za produktivnost. Ustvari si pogoje, ki za trezne ljudi sploh ne veljajo. Na primer: koristi enodnevni dopust, večkrat je v krajšem ali daljšem bolniškem staležu, lahko se umakne z delovnega mesta in sodelavci ga bodo celo skrili, da bo kje prespal svojo pijanost, lahko zmerja ljudi okrog sebe, lahko je nezanesljiv, malomaren, pa mu tega nihče ne očita, ker je pač pijan... Tako je že skoraj očitno, gotovo pa nadvse logično, da je problem alkoholizma v delovni organizaciji stvar reda, discipline in humanih odnosov celotne delovne organizacije, ne pa morda enega socialnega delavca ali kadrovske službe. DR. DARJA BOBEN-BARDUTZKY, psihiater Odmevi že čez 20 let sem naročena na vaš časopis, pa se še nisem oglasila (razen za izlet »100 kmečkih žensk na morje«). In veste kaj me tako jezi? NOČNE CVETKE! Mislim, da ti pijanci niso zgolj mladoletniki, zato naj bo ime in priimek napisan v celoti in nobene okrajšave. Vse ali nič! N.K. Pripis: Če pozorno prebirate »nočne cvetke«, potem boste morali ugotoviti, da v njih niso samo pijanci. Res pa je, da so tisti, ki so pregloboko pogledali v kozarec, v večini v tej rubriki. S polnimi imeni in priimki jih ne objavljamo, ker gre v tem primeru za lažje delikte; večinoma za prekrške. Poleg tega dobivamo podatke pri miličnikih (konkretno na Postaji milice v Celje), zato pravzaprav nikoli še ni gotovo, ah so ti ljudje tudi krivi. O tem odloča prvnomočna sodba ali odločba sodnika za prekrške. Zato bi lahko včasih koga prehitro ožigosali, čeprav ni kriv. To pa ni namen te rubrike. Vem, da bi bilo za bralce bolj zanimivo, če bi objavljali polna imena in priimke »naših« nočnih izgredni-kov. Vendar menim, da je naš namen dosežen že na dosedanji način. Storilci se v cvetkah prepoznajo, v veliki večini jih prepoznajo tudi njihovi najbližji. To pa nedvomno potrjujejo tudi podatki miličnikov, saj z nekaterimi izgredniki, s katerimi so imeh včasih veliko dela (intervencij), sploh nimajo več težav potem, ko so nekajkrat našli mesto v naših »nočnih cvetkah«. Mislim, da je bil s tem namen naše rubrike dosežen. Pa še to: če se že zavzemate za polna imena v naši rubriki, potem bodite drugič tudi vi malo bolj korajžni in se podpišite s polnim imenom in priimkom, ne pa, da se skrivate za kraticam^ SREČKO ŠROT 18. STRAN - NOVI TEDNIK 24. JANUAR 1985 24. JANUAR 1985 NOVI TEDNIK - STRAN 19 Gasilska društvi t celjslil oiičini Piše: Frariio Mlaiier Gasiisico društvo Trnovile Pobudnik za ustanovitev gasilskega društva Trnovlje je bil posestnik Franc Ce-rar. V kovačnici Ivana Ber/aija so se kmetje pogovarjali o vaških oroblemih, m^d drugimi tudi o ustanovitvi gasilskega društva. V ta namen so izvolih pripravljalni odbor, v katerem so bih: Franc Cerar, Anton Mahen, Jakob Pilih, Jože Veber in zapisnikar Simon Petrovič, učitelj iz Ljubečne. Ustanovni občni zbor so imeh 9. 3. 1924 v gostilni Bincl, kamor so povabili staro in mlado, da se pogovorijo o ustanovitvi prostovoljnega gasilskega društva Trnovlje. Izvolili so prvi odbor (8 članov) in pregledo-valca računov (2 člana). Po uspešnem občnem zboru so pričel s prvo nabiralno akcijo za gradnjo gasilskega doma. Zemljišče za gasilski dom je podaril Ivan Runovc. Zbrali so dovolj denarja in lesa, tako so lahko spon- ladi 1925 začeh graditi gasilski dom. Zbiranje prostovoljnih prispevkov je vodil Franc Košenina, njegov sin Mihael pa je vodil gradbena dela. Istega leta 2. avgusta so dom slovesno odprli. Nekaj let kasneje so h gasilskemu domu postavili lesen stolp. Istočasno so zbirali prispevke tudi za nakup potrebnega orodja in opreme. Že leta 1924 so nabavili snemalno ročno brizgalno tipa Smekal (ki jo še danes hranijo) in 200 m cevi. V letu 1932 so nabavili novo motorno brizgalno. Prišla je vojna in z njo je zamrlo društveno delo. Društvo je životaril d pod vodstvom od okupatorja imenovanih članov. Med NOB je društvo pomagalo ljudem na razne načine, med tem je podarilo partiža-nom 48 gasilskih oblek. Po osvoboditvi je bilo društvo brez vsake opreme. Delovne obleke sta jim sešila 2 člana iz nemških šotorskih kril. Prvi avto Austro-Fiat je društvo kupilo kmalu po vojni, ki ga je moralo popolnoma preurediti v gasilske namene. Funkcionarji gasilskega društva v stari Jugoslaviji: Alojz Fazarinc, Jože Tuhter (načelnik), Ivan Bervar (tajnik), Jože Sto-žir (blagajnik), Ivan Pilih (poveljnik) in odborniki: Franc Cerar, Martin Kompo-Išek, Franc Košenina, Anton Novačan, Ja-kob Pilih ter Jože Veber. Leseni stolp pri gasilskem domu je bil dotrajan. Zato so v »letih 1951-1952 pozidali novega. H gasilskemu domu so pričeli tudi graditi prizidek. Otvoritev povečanega gasilskega doma in zidanega stolpa je bila leta 1958, ko so razvili svoj društveni prapor. Pri gradnji prizidka in stolpa so opravili nad 8000 ur prostovoljnega dela. K nakupu prapora so se izkazali vaščani, z nakupom spominskih žebljičkov. V letu 1954 je tudi Trnovlje zajela vehka poplava. Gasilci so pomagali pri reševanju ljudi in imetja. Drugo, manjšo poplavo so imeh leta 1966. V kolikor je bila poplava manjša, toliko bolj je prebivalce Trnovelj vznemirjal požigalec. Na njihovem območju je v avgustu zagorelo kar 11-krat. Budnost gasilcev in postavljene straže so končno požigalca odkrile. V letu 1967 se je po obeh poplavah in mnogih požarih motorna brizgalna precej iztrošila, zato so pričeli z akcijo za nakup nove brizgalne. Novo motorno brizgalno Rosenbauer 600 lit. so kupili leta 1968. Denar so prispevali člani društva, vaščani, OGZ Celje in krajani sosednih vasi. Z nakupom drugega avtomobila leta 1970 je društvo omogočilo članom in mladini, da so se lahko udeleževali raznih gasilskih tekmovanj tudi izven svojega območja. Dosegah so lepe rezultate, kar dokazujejo pokali in številna priznanja. Leta 1973 so se pričeli pripravljati na proslavo 50-letnice. Prva odločitev je bila nakup novega gasilskega avtomobila. Zbirali so sredstva pri krajanih, pri tej akciji je bil najbolj vnet Franc Žurej. Na pomoč jim je priskočila tudi OGZ Celje in ostali vaščani. Tudi člani društva so s svojim denarjem pripomogh k nakupu avtomobila. Slovesna proslava 50-letnice je bila leta 1974 z mimohodom gasilskih enot in vozil. V povorki je bila tudi konjska vprega s staro ročno brizgalno. Društvena dejavnost se je v naslednjih letih tako povečala, da jim je postal gasilski dom pretesen. Odločili so se, da ga povečajo. Dokupih so potrebno zemljišče in pričeh • z veliko zbiralno akcijo. Pri kmetih so zbi rali les, pri krajanih in članih prostovoljne prispevke, SIS za požarno varnost Celje pa je prispevala za gradnjo prizidka. Gasilci so pri tem opravili nad 4500 ur prostovoljnega dela. Ni prav, če omenjamo samo društveno delo na področju gasilske dejavnosti. Vseskozi uspešno sodelujejo s Krajevno skupnostjo Trnovlje. Sad tega sodelovanja je izgradnja večnamenskega asfaltnega igrišča, skupno centralno ogrevanje gasilskega doma in prostorov krajevne skupnosti ter sodelovanje ob krajevnih praznikih in pri akcijah v zvezi z DS in SLO. Funkcionarji gasilskega društva Trnovlje od 1945 dalje. Predsedniki: Ivan Pilih (1951-1958), Ivan Runovc (1959-1983), Jože Novačan (1984-). Poveljniki: Ivan Košenina (1951-1958), Slavko Bertole (195»-1969), Anton Veber (1970), Franc Pire (1971-1977), Anton Veber (1978-1984). Tajniki: Alojz Bertole (1951-1973), Janko Pire (1974-1976), Ivan Steble (1977-1984)._ * Danes je v društvu 42 članov, od tega 22 članov, 10 mladincev in 10 pionirjev. Po strokovnosti je 1 gasilski častnik, 3 nižji častniki in 26 gasilcev, od tega je 6 gasilskih strojnikov iil 6 šoferjev. (Nadaljevanje prihodnjič) Gasilska parada ob 50-letnici gasilskega društva Trnovlje 1974. leta. 20. STRAN - NOVI TEDNIK 24. JANUAR 1985 MODNI NASVETI. ' Model št. 5 Evropska tekstilna industrija je letos pokazala izredno raven ustvarjalnosti na področju izdelovanja tkanin. V Frankfurtu se vsako leto odvija sejem tkanin, imenovan »Interstoff«. Letos je bilo na tem sejmu manj obiskovalcev, cene tkanin pa so. kljub dražjim surovinam, ostale na lanski ravni. Letošnje oziroma prihajajoče smernice v modi za tkanine težijo k ženskosti. To pa ne pomeni ravno romantike temveč daljšo, mehkejšo silhueto, ki n^ bi veljala za nekaj naslednjih sezon. Ponovno so se vrnile barve: zelo svetu pastelni toni za lahke prozorne tkanine, živahne barve za mlade ter sivka-ste pastelne barve za eleganco. Pomembnejše barvne kombinacije so: svetlo sivo z belim, črna in pasteh ter nebesno modra in beige... Pripravlja Dušica Sorn ZDRAVILNE RASTLINE Korijander Korijander spada med ko-bulnice. To so obširna družina, ki obsega 125 rodov s 3000 vrstami. Po vehki večini so zeUšča, le redko so grmi. Pogosto so prijetno dišeče in jih uporabljamo kot začimbe, nekatere pa im^o neprijeten vonj in so strupene ali celo smrtno nevarne. Nekatere dvigajo svoje kobule več^etrov visoko, druge pa nas ranijo s svojimi trni. Večina vrst raste v sub-tropskih in zmerno toplih predelih severne poloble. Kobulnice imzgo votla stebla, velike Ustne nožice in navadno močno razrezane Ustne ploskve. Cvetovi so navadno združeni v sestavljene kobule. Čašnih Ustov je pet, prašnikov je pet, plodni-ca pa je podrasla in je sestavljena iz dveh predalov. V vsakem nastane eno samo seme. Zrel plod razpade na dva enosemenska delna plo-diča. Plodovi so zelo kompU-cirano gr^eni, imajo obič^-no rebra in oljne cevi z eteričnimi olji. Koryander (Coriandrum sapivum L.) je doma v vzhodnem Sredozemlju in je do pol metra visoka enoletnica, in jo v številnih zvrsteh gojijo po vrtovih. Kobuh so mali, prav tako tudi cvetovi. Steblo je brazdasto, plodiči so okrogU. Rastlina ima pr^e-ten vory, zato je cenjena kot začimba in tudi kot zdravilna rastlina. Pri korijandru nabiramo celo aromatično rastUno, posebno pa zrele plodove. Vsebuje približno en odstotek eteričnega olja, precej maščobnega olja in približno 16 odstotkov beljakovin. Ko-rijandrovo olje je sestavljeno iz alkohola linaloola, terpen-skih spojin, kot so pineol, borneol Umonen, geraniol itd. Eterično olje se dobi z destilacijo nezrelih plodov. V večjih koUčinah deluje strupeno in izzove nekakšno pijanstvo, ki preide v nezavest in globok spanec. Zrelo korijandrovo seme moramo dobro posušiti in pri tem zgubi neprijeten vonj in pridobi ugoden vonj. Lahko uporabljamo samo seme, ki je dobro posušeno in zrelo. Za čeO uporabljamo približno tri grame semena na en deciUter vode, lahko pa seme tudi namočimo v alkoholu in dobljeno tinkturo precedimo in jemljemo po 20 kapljic na kozarec vode. To popijemo po jedi. Eterično olje, ki j^uk^j najaktivnejša spojina, ima močan antiseptični učinek, poleg tega pa draži vorjalne sluznice i« s tem reflektomo deluje na središča v podaljšanih možganih: krvni tlak se dvigne, srce bye hitreje, dihanje je živahnejše. Poglavitno pa je njegovo karminativno delovanje in delujejo na črevesje tako, da se poveča njegovo gibai\je, odneha njegova napetost, ki se javlja kot krč. Pri tem se odganjajo vetrovi, bolnik lažje diha in zginejo mnogi neprijetni občutki. Zato se korijander skup^ s kumino in janežem uporablja zmlet kot prašek proti vetrovom. Običajno vzamemo četrt žličke prahu po jedi in pri tem popijemo nekaj vode. BORIS JAGODIČ Pomen kislega zelja v prehrani Kislo zelje vsebuje 1,&-2,1% mlečne kisUne in acetilholin. Acetilholin širi ožilje, zmanjšuje poapnenje žil in znižuje krvni pritisk. Mlečna kislina pa preprečuje gnilobne procese v črevesju in skrbi, da se strupene snovi čim hitreje izločijo iz organizma. Tako kislo zelje čisti kri, preprečuje prezgodnje staranje in zmanjšuje nagnjenost k številnim boleznim, ker povečuje obrambno moč organizma. Surovo kislo zelje vsebuje 7 do 11% suhe snovi, 2% sladkorja, 2 do 3% pepela, 2,4 do 2,5% skupnih kishn, 1,5 do 3% kuhinjske soli in 25 do 45 mg% vitamina C. Ta količina vitamina C je zlasti pomembna v zimskem času, ko ni dovolj sveže zelenjave. Kislo zelje vsaj enkrat tedensko uvrstimo v svoj jedilnik. Bolj ko se človek stara, več surovega kislega zelja kot tudi zelenice bi moralo biti v njegovem jedilniku. Zlasti otrokom in telesno oslabelim osebam kot tudi po daljši bolezni bi morali dajati čim več kislega zelja. Surovo kislo zelje tudi preprečuje razvoj glist. Obloge iz kislega zelja, ki jih dajemo na noge, pa hitro znižajo visoko telesno temperaturo. Kislo zelje je primerna dietna hrana tako za revmatične bolnike, za sladkorne bolnike, za starejše ljudi kot tudi pri gripoznih oboler^ih. Ker se s kuhanjem uniči veliko vitamina C, razkroji pa se tudi acetilholin, zato kislo zelje uživajmo predvsem surovo, če pa ga kuhamo, potem čim bolj hitro ali pa primešamo v jed četrtino do tretjino surovega kislega zelja. Napačno je, da kislo zelje pogrevamo večkrat, ker uničimo zdravilne snovi v njem. DR. MIHAELA ČERNE KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE Lestvici Radia Celje Zabavne melodije: 1. BLUE JEAN - DAVID BOWIE 2. WAR SONG - CULTURE CLUB 3. THE NEVER ENDING STORY - LIMAHL 4. PURPLE RAIN - PRINCE 5. PRVI RENDEZ VOUS - RENDEZ VOUS 6. WILD BOYS - DURAN DURAN 7. POVEDI ME - JASNA ZLOKIČ 8. NO MORE LONELV NIGHTS - PAUL MGCARTNEV 9. NAŠ ATA - MLADI UPI 10. BORN IN U.S.A. - BRUCE SPRINGSTEEN Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako soboto ob 17,15 uri. DomaČe meiodije: 1. DANES NA VASI - RŽ 2. ŽELJA-FLERE 3. ŽIVLJENJE TEČE PO SVOJIH TIRIH - FANTJE TREH DOLIN 4. ČAS MLADOSTI - OGLARJI 5. SAVINJČANI - SAVINJSKIH 7 6. PRAV FLETNO SE IMAMO - AVSENIK 7. VALČEK ZA TISTE DNI - HERVOL 8. TINGL TANGL POLKA - AVSENIK 9. POLKA, VALČEK IN ROČK IN ROLL - HENČEK 10. NA MNOGA LETA-TRIM Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak ponedeljek ob 17,15 uri. KUPON lestvica zabavnih melodij__■_ izvajalec_ ^_ lestvica domačih melodij_ izvajalec_ ime in priimek_ naslov__ Nagrajenca: Darja Golouh, Efenkova 13, Celje Anica Grm, Pongrac 109, Griže Pišite na naslov: Novi tednik- Radio Celje, Trg V. kongresa 3a, Celje Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanci izberejo v prodajalni MELODIJA v Celju. RECEPT TEDNA Buhteljnl Potrebujemo: 500 g moke, 30 g kvasa, 50 g sladkorja, četrt litra mlačnega mleka, 40 g surovega masla, dve jajci, žličko soli, naribano lupino ene limone, maščobo za pekač in sladkorno moko za posipanje. Moko presejemo v skledo, naredimo v sredini jamico, vanjo nadrobimo kvas, dodamo malo sladkorja, moke in mleka, premešamo in pustimo, da testo 15 minut vzhaja. Dodamo jajci, surovo maslo, Umonino lupino in vse tako dolgo stepamo, da se začno delati mehurčki. Nato testo FK>krijemo in počakamo, da ponovno vsheya. Pečico segre-jemo na 220 °C. Surovo maslo razpustimo v nepregomem pekaču. Od testa trgamo kose po 50 g, jih povaljamo v maslu in polagamo v pekač drug poleg drugega. Buhteljne pečemo pol ure. Preden jih ponudimo, jih posujemo s sladkorjem. HOMIKULTURNI KOTIČEK Delo brez predaha čeprav je sneg pokril vrtove in sadovnjake, dela za tistega, ki se je predal okrasnemu ali zelenjavnemu vrtu, nikoU ne zmanjka. Res je, da ga je v tem času manj, toda navzlic temu. Zdaj je tisto obdobje, ko je treba glede na razpoložljive površine, prehrambene navade družine in čas, ki ga nameravamo nameniti delom na vrtu, izdelati načrt za pridelovanje vrtnin. Seveda pa pri tem upoštevamo, daje za zdravo prehrano potrebnih najmanj 80 kg zelenjave na leto za eno osebo. Na podlagi načrta, ki smo ga sestavili, nabavimo potrebno seme pa tudi zaščitna sredstva in gnojila. Če imamo v zalogi še staro seme, poskusimo njegovo kaljivost tako, da v navlaženi filter papir damo nekaj semen in vse to, postavimo na toplo. Lahko pa tudi nekaj semen posejemo v cvetUčni ali jogurtov lonček in tudi to postavimo na toplo. To je obdobje, ko popravimo staro orodje in po potrebi nabavimo tudi novo, tako za obdelavo lopato, vile, grablje in manjšo motiko, za presajanje pa sadilni kUn. Če zemlja ni zamrzr\jena in pokrita s snegom ter če ni premokro, jo lahko prelopatimo, še zlasti tisti, ki tega dela ni opravil jeseni. Če ni zamrznjeno, kompost presejemo skozi mrežo, nepreperele dele t)a ponovno zložimo na kompostišče. Iz kleti, kamor smo vskladiščiU različno zelenjavo, izločimo vse, kzu* je začelo gniti aU se prekomerno sušiti. Zaprto gredo proti koncu meseca že lahko napolnimo s hlevskim gnojem za potrebe zgodrye setve. Seveda ne smemo pozabiti na sobne, okenske in balkonske rastline, za katere je treba prav tako poskrbeti, sicer pa jih pustimo bolj pri miru. Okrasne grmovnice počivajo. Preglejmo le zaščito pred mrazom. Če je suha zima, jih zaUjemo, predvsem zimzelene. Sadno drevje že obrezujemo. Drugo predavanje V okviru letnega programa, bo danes, v četrtek, 24. januarja, že drugo predavanje, ki ga pripravlja Horti-kulturno društvo. Tokrat bo Izidor Golob, inženir vrtnarstva iz Maribora, govoril o trajnicah v našem okolju. Kot vsa, bo tudi današnje predavanje ob 17. uri v dvorani regionalne zdravstvene skupnosti, Gregorčičeva 5 a. HORTIKULTURNO DRUŠTVO CELJE RADIO ČEUE ČETRTEK, 24. l.:8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Espe-ranto, 10.00 Zaključek, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke vmes Zabavni globus, 16.30 Kronika, 17.00 V živo, 18.00 Zaključek sporeda. PETEK, 25. l.:8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Žveplometer, 10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, vmes Zabavni globus, 16.30 Šport ob koncu tedna, 17.00 Kronika, 17.15 Mladi mladim, 18.00 Zaključek sporeda. SOBOTA, 26. l.:8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.05 Kuharski kotiček, 9.15 Koledar prireditev, 9.30 Filmski sprehodi, 10.00 Zaključek, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, vmes Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavne glasbe, 17.45 Kulturni feljton, 18.00 Zaključek sporeda. NEDELJA, 27. l.:10.00 PoročUa, 10.10 Obvestila, 10.30 Onkraj srebrne črte, 10.45 Vedno lepe melodije, 11.00 Žveplometer (ponovitev), 11.30 Kmetijska oddcoa, 12.00 Poročila, 12.15 Literarna odd^a, 12.30 Iz domačih logov, 13.00 Čestitke in pozdravi, vmes Zabavni globus, 15.00 Zaključek sporeda. PONEDELJEK, 28. l.:8.00 Poročila, 8.05 Športno dopoldne, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, vmes Zabavni globus, 16.30 Reportaža, 16.45 Nove plošče, ,17.00 Kronika, 17.15 Lestvica narodne glasbe, 17.45 Športni pregled, 18.00 Zaključek sporeda. TOREK, 29. l.:8.00 Poročila, 8.05 Iz sveta glasbe, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 10.00 Zaključek, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, vmes Zabavni globus, 16.30 Srečanje z leti, 17.00 Kronika, 17.15 Iz arhiva resne glasbe, 17.45 Iz delovnih organizacij, 18.00 Zaključek sporeda. SREDA, 30. l.:8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami -Pokličite in vprašajte, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Koledar prireditev, 10.00 Zaključek, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, vmes Zabavni globus, 16.30 Iz krajevnih skupnosti, 16.45 Iz zakladnice zborovske glasbe, 17.00 Kronika, 17.15 Glasbene vzporednice, 17.45 Aktualno, 18.00 Zaključek sporeda. 24. JANUAR 1985 NOVI TEDNIK - STRAN 21 22. STRAN - NOVI TEDNIK 24. JANUAR 1985 24. JANUAR 1985 NOVI TEDNIK - STRAN 23 24. STRAN - NOVI TEDNIK 24. JANUAR 1985 Sihirlja na Slovenskem (Odlomek Iz knjige Janeza Kajzerja, S tramovi podprto mesto) Letošnja zima, mrzla in snežena, spominja zlasti starejše ljudi na tisto leto 1929, ki z zimo ni prizanašalo in tedaj so mnogi vili roke, češ, Sibirija prihaja k nam. Ledena doba se bliža. Ta dogodek je v knjigi s Tramovi podprto mesto po dokumentarnem gradivu z naslovom Sibirija na Slovenskem, popisal Janez Kajzer. V sestavkih, ki so zbrani v knjigi, avtor ni ne zgodovinar, ne družboslovec, ne ideolog, temveč zgolj nadvse prijeten kram-Ijavec. Kakšne težave so torej pestile ljudi v tisti zimi, leta 1929, boste lahko prebrali v pričujočem povzetku iz tega dela Janeza Kajzerja. Ena najliulših zim v tisočletiu Pisali so leto 1929, bilo je konec januaija in v začetku februarja, ko je zajel Evropo in tudi naše kr^e silen mraz, kakršnega niso pomnili niti ncgstarejši ljudje. Zgodovinarji so pogledali v vse stare kronike in ugotovili, da je bila to ena najhujših zim v tisočletju. Drugega februarja se je živo srebro spustilo najniže. Na Slovenskem skoraj ni bilo kraja, kjer bi bilo topleje od -25 stopinj Celzija, najbolj mrzlo pa je bilo v Dobr-niču na Dolenjskem. Tam so zabeležili temperaturo -37 stopinj Celzija. Zemlja je zmrnila do 1,30 m globoko, toliko še nikoli dotlej. Hud mraz je ohromil promet, množično moril živaU, zamrznile so reke, v mestih je primanjkovalo premoga in hrane, zmrznili so vodnjaki, popokale so vodovodne cevi, pokalo je drevje, pa celo železni predmeti. Zima leta 1929, ki jo starejši ljudje še dobro pomnijo, ni niti malo prizanašala. Bol za premog v Ljubljani, Mariboru in Celju in drugih mestih so bili pravi boji za premog. Ljudje so dajah za premog, kot so se med prvo svetovno vojno dajali za sladkor in kruh. V Ljubljano bi morali pripeljati večje količine angleškega premoga iz Splita. Zaradi neprehodnih mest na liški progi pa je bil prevoz nemogoč. Pomanjkanje domačega premoga je povečalo povpraševanje po šlezij-skem, ki se je nemudom9 podražil za šestdeset dinarjev pri toni. Tona je stala osemdeset dinaijev. V pisarnah trgovcev s kurjavo so se dogajali mučni prizori. Prihajali so očetje in matere ter milo prosili, naj prodno vsaj vrečo premoga, ker doma prezebajo otroci, starčki in bolniki. Telefon je zvonil kar naprej. Pogovori so bili kratki: »Gospod! Za božjo voljo vas prosim, pošljite mi vsaj eno vrečo premoga. Jutri ne moremo kuhati kosila.« »Milostljiva! Ni mogoče. Danes pod nobenim pogojem ne!« V rudnikih so delali kot za stavo. Kal vse Je zmrznilo Zaradi skorsO / povsem ohromelega prometa je začelo primanjkovati hrane. Vagoni, naloženi s krompirjem, so obstali v snežnih zametih. Krompir je zmrznil. Kmetom je zmrzoval krompir tudi po kleteh. Zmrznili so tudi drugi pridelki, ki so bili zaradi poletne suše že tako pičh. Vino v sodih je zamrznilo. Zmrznilo pa je tudi mleko, ki so ga mlekarice raznašale po domovih. Namesto, da bi mleko iz svojih kanglic prelile, so ga morale izsekati. V mestih so odprli za reveže ogrevalnice. Tako je bila v Ljubljani odprta javna ogre-valnica na Dunajski cesti. Vanjo je od sedmih zjutraj pa do osmih zvečer lahko prišel vsakdo. Zahtevali so le popoln mir, red in snago. Revežem so v Ljubljani stočih vsak dan tisoč htrov čaja in jim razrezaU sedemsto petdeset hlebčkov kruha. Človeške žrtve Hud mraz je zahteval tudi človeške žrtve. Prenekatere-ga samotaija ali reveža so našli zmrznjenega na cesti. V Slovenski Bistrici so pripeljali v bolnišnico sedemdesetletnika, ki je v hudem mrazu drvaril in dobil strašne ozebline. V bolnišnici je kmalu umrl. V bolnišnicah je bilo veh-ko ozebljencev. Prsti so jim kar počrneli. Temu in onemu smučarju je zmrznil nos, nekemu uradniku pa je zmrznil uhelj. Lovcu, ki je šel krmit jerebice, se je udri led. Škorenj mu je primrznil na nogo in so mu ga morali zrezati z nje. V Avstriji se je pripetila nenavadna nezgoda nekemu učencu. Lizal je led s cerkvene ograje. Nekaj časa je bilo to prijetno, nenadoma pa mu je jezik primrznil na železo. Fantje začel tuliti. Ljudje, ki so videh, da se je jezik prijel ledu in da ga otrok ne more več potegniti v usta, so ga začeli ribati s snegom. Zdravnik je ugotovil, da je jezik teško poškodovan. Mraz je trajal tja do srede februaija. V tem hudem času, ko je živo srebro padlo niže kot kdajkoh prej, so časniki ob-javih tudi naslednjo novico: - Mesto Vardo je postalo eno najtoplejših točk Evrope. Povprečna temperatura znaša plus osem stopinj Celzija. Med Eskimi vlada brezup, ker zaradi pomanjkanja snega ne morajo s sanmi na lov. Pripravila: MATEJA PODJED Bodice Kdor ne pozna situacije, bi lahko še mislil, da je letošnja zima posledica kooperacije naše energetike z naravo. Bodo bore za bencin zamenjali boni zp čisto vodo? Ne vali krivde na okuliste in optike, če si kot gospodarstvenik kratkoviden. Tudi če imaš doktorat iz meteorologije, boš težko spoznal, kam piha veter v gospodarstvu. Samo tega se še manjka, da ponovno uvedemo inkvizicijo - lov na čarovnice je v naši kadrovski politiki že tradicija. Zmotno je misliti, da bo letošnja zima preprečila metanje polen pod noge. Ekologi so brez moči, kadar je treba reševati onesnažene medčloveške odnose. Nič čudnega, da smo Jugoslovani dobri v smučanju - drsenja navzdol, lovljenja ravnotežja in padcev smo vajeni iz gospodarstva. MARJAN BRADAČ Prišli so po ženina... Nevesto je sicer zeblo na saneh, toda kdo bi mislil na to nekaj trenutkov pred odločilnim DA! Tudi dim iz loncev je lahko različen, lahko ima vonj po mesu ali pa po zelju. Čas naš zna biti še kako krivičen, ker pravi lonec voha tisti, ki živi v brezdelju. V Gotovljali spet poroka na saneli Irena Kaker in Jani Bizjak iz Goto-velj bosta za vedno pomnila s\ ojo oh-cet. Kako tudi ne! Sosed Rajko Rožič je namreč prišel na idejo, da bi se k poroki odpeljala na saneh, vpreženih v konje. Rečeno stoijeno! Rožič je šel v akcijo in v Savinjski dolini našel dvoje sani, ki so si jih sposodili za poroko. In v soboto so v Gotovljah strmeli! Snega je bilo dovolj, ceste k sreči niso bile dobro splužene in hajd najprej po ženina Janija, potem pa še po nevesto Ireno. Malce hladno je res bilo na saneh, pa kdo bi se zaradi tega sekiral?! Za dobro voljo je poskrbel harmonikaš Miran Cokan, »šofeija« pa sta bila Niko Zupane in Štefan Golhleb. Veseh druščini so se pridružih še mnogi goto-veljski kmetje in veseli sprevod je na saneh krenil v Žalec na občino. Mlada dva sta izdihnila svoj da, potem je seveda sledila vožnja po mestu, obvezno fotografirar^je pri Tonici... Mladopo-rečencema pa seveda tudi mi kličemo Srečno! JANEZ VEDENIK Zdaj pa gremo po nevesto Turistične kmetiie dobro zasedene Tako kot med novoletnimi prazniki so tudi med šolskimi počitnicami turistične kmetije dobro zasedene. Nina Vršnik iz Robanovega kota je po telefonu povedala: »Trenutno imamo 30 gostov iz Sphta, Zagreba in Novega Vinodolskega. Skoraj polovico je otrok. Na Golte ne hodijo, saj imamo pri hiši Tomosovo vlečnico, ki popolnoma zadostuje, saj to niso zahtevni smučarji. Dela je precej, a nekako zmoremo. Kaj bomo danes kuhali? Ja, zelenjavno juho, nadevane zrezke na pariški način, pire krompir, solata, kompot, domači keksi. Penzion je 1000 din za sobo s kopalnico.« RP Ena iovska Lovci občine Laško so verjetno iipeli preveč dela, da bi lahko silvestrovali tako tako kot ves normalni svet. Bolje pozno kot nikoli, so si rekli in tako bodo silvestrovali šele to soboto v Zdravilišču Laško. Mi pa jim to zamudo lahko odpustimo. Napovedujejo namreč, da bo to tudi kulturni dogodek, saj bodo na svojem silvestrovanju prikazali lovske šege in običaje. vVE