^cUnruen »obet. nedelj m prtrnikot. except Saturdajrs, "J^, and Holiday« PROSVETA _glasilo slovenske narodne podporne jednote .year xxxviii Cm Usta Je $8.00 Entered m Mcond-claaa matter January 16. 1833 at the ooat attt^m at Chicaao. Ulinoto. under the Act •toSJSm Si ______________CHICAGO 23. ILL.. PETEK. 26. APRILA (APRIL 26). 1946 Acceptance for mailing at apecial raU of poataga provided for in Section 1103, Act of Oct. S, 1917. authorized on June 4. 1911. Subscription $6.00 Yearly $TEV.—NUMBER 83 irazum med člani isije štirih velesil? , ko obdržala Trst, lje pa pride pod Jugoslavijo' inferenca zu-ijih ministrov 25 apr.—Uradni krogi penili, da so se člani kodrih velesil—Rusije, Ve-fitanije, Amerike in Fran-orazumeli glede začrU-. meje med Italijo in Ju-n]o. Trst naj bi obdržala večino zaledja Julijske pa naj bi dobila Jugo- komisije, ki so obiskali i Julijsko Krajino in pro-i položaj na licu mesta, so ili poročilo. To bo pred-zunanjim ministrom šti-si1 na konferenci, ki se pričela v Parizu, se, da so se člani komi-ekli za razdelitev Julij-ajine na dva dela ob tati Morganovi liniji, ki je dkovna linija. Ruski čla-iije so sprejeli jezikovno kot merilo narodnosti. Kilo omenja, da Italijani večino prebivalstva v , dočim je zaledje sloven-l hrvaško. Eden izmed komisije je izjavil, da oglasju glede začrtanja eje, so se ruski člani stri-i člani zapadnih velesil, da ijo pri začrtanju meje u-iti ekonomski in etnični Ruai še vedno vstra-zahtevi, da mora Trst Jugoslavijo, istniki zunanjih mini-' I štirih velesil so se včeraj i v palači Luxembourg, da fijo poročilo o mirovnih ih za Italijo, Rumunijo. rijo, Ogrsko in Finsko. Ti niki so James C. Dunn za o, Feodor Gusev za Ru-|Maurice de Murville za njo in Gladwyn Jebb za Britanijo. «Uki zunanji minister w in ameriški državni Byrnes sta dospela v Pahne* bo prišel Ernest Be-Ibrit&ki zunanji minister. ca se bo danes pričela Ki Luxembourg. rfja je naznanila, da bo »la besedo pri diskuzijah *nih pogodbah za Finsko ansko države, bivže za-<*»*ca. Zunanji minister » Bidault je izjavil na se-ov kabineta, da je Fran-*»vicena do udeležbe v ^•H, ker ima politične in we interese v balkan-»vah in na Finskem. lovanje nacisti Avstriji I j«vs pred člani Omenta 25 apr - Predlagana ■1* v parlamentu dolo-^ bivi'h avstrijskih U predvideva razde-F**»ni dve grupi Eno tl ■ ki «> p«"ivrženi za-drupo pa oni. ki naj J? «*Me kazni. ^da okrog T^'vfc.h rucistov. Ti avi™11, 20 odstotkov >tTL ,hrankov no- p Pozicije v ' **tmh (K*dj«-tjih. »v * nsj bi bili rV, ^^r.j p^t let M»dajo nacisti, ' C If?" ***** v JJttant carde in NinniL "r^nizadJ, H y * ? "> dobili od-pnzntni® ik->*„ tr*nk» Vsi ti .^jreds^ kate-^ ^ila kazni. Domače vesti Iščejo sorodnike Chicago.—Ivan Barkovič, ki živi v Franciji, želi izvedeti za svoj sestri Barbaro Majetič in Eleno Prpič, ki živita v Ameriki okrog 30 let. Pišeta mu naj na naslov: Rue dela Coserne N. 37, Moselle, France. - Z enako prošnjo se je obrnila na Prosveto Marija Dolenc, da bi ji pomagali poiskati brata Rudolfa Pražena, doma iz Radeč pri Zidanem mostu. Piše naj ji na naslov: Marija Dolenc, Koče št. 53 pri Pogtojni, Slovenija, Jugoslavija. Prejela odlikovanje sa padlim sinom Bridgeville, Pa.—Jennie Ya pel je od vojne oblasti prejela srebrno zvezdo, ki je bila namenjena njenemu sinu PFC Jacobu F. Yapelu ml., ki je padel lanskega aprila v bojih pri Mari-burgu, Nemčija. Odlikovanje si je zaslužil, ko je zadržal sovražnika, dasi je bil že dvakrat ranjen, dokler ni prišla pomoč njegovi četi 35 mož, nakar so zavzeli mesto. Toda on je obležal mrtev na bojišču. Italijanski premier svari marksiste v Milanu * Rim, 25. apr.—Premier Alcide de Gasperi je na kongresu krščanske demokratske stranke, katere vodja je, posvaril marksiste. Zapretil je, da bo njegova stranka vodila borbo proti vsem, ki skušajo ustrahovati italijansko vlado. Krščanska stranka ima oporo pri Vatikanu. De Gaspari je dejal, da se levičarske politične grupe poslužujejo totalitarskih metod. Okrog 1300 delegatov, ki so prišli na kongres je navdušeno ploskalo premierju, ko je govoril. On je prečital imena članov svo-jc stranke, katere so pobili rdičkarjr in ^omuMitr zadnjih dveh letih. Premier je v svojem govoru naglašal, da je njegova stranka edina stranka, ki .bo postavila katoliško cerkev v Italiji na trdno podlago, da bo lahko pobijala škodljivo marksistično ideologijo. Stranka mora uspeti v svojih prizadevanjih, ker bi v nasprotnem slučaju prišel konec krščanske in katoliške civiliza-:ije v Italiji. Poročilo iz Milana omenja krvave izgrede pred jetnišnico San Vittore. To pravi, da je bilo lajmanj osem oseb, med temi dva policaja, ubitih. Vest iz Milana, da so roparji izkopali ostanke trupla Mussoli-nija in jih odnesli neznanokam, ni izzvala posebnega zanimanja. Desničarji trdijo, da so bili roparji komunisti, levičarji pa, da so bili fašisti. Belgija se zanima za Porarje Manevri ameriške diplomacije Parts. 25. apr,—Belgijski zu nanji minister Spaak je izjavil, da si Belgija prisvaja pravico reprezentacije na konferenci zunanjih ministrov štirih velesil, ako se bo vršila razprava o bodočnosti Porurja, nemške industrijske pokrajine. Dogovor, sklenjen na sestanku velike trojice v Potsdamu, Nemčija, pravi, da država, ki ni re-prezentirana v svetu zunanjih ministrov, mora biti povabljena na udeležitev diskuzije o vprašanjih, ki se tičejo njenih interesov. Spaak je dejal, da vprašanje Porurja, Porenja in Posarja zanima Belgijo. Ona je zainteresirana v zadovoljivo rešitev tega vprašanja. Poučeni krogi trdijo, da bo Amerika kmalu podpisala po- godbo z Avstrijo. To je namen ej je juNtični minister, Laszlo Kujk je notranji minister, Eric Mol-nar pa minister javne blaginje.: Vpliv komunlsitcne stranke v vladi je neznaten v primeri z; vplivom strsnke malih posestnikov in drugih desničarskih airsnk. Rusijs se sploh ne vmeša vs v ogrske notranje zadeve Stalin je že večkrat naglaail, ds so not rs nje zsdeve izključno o-grsks brigs, za kaUro se Sovjh aka unija ne zanlms. Dejstvo je, da ima Rusijs na podlscri provizij premirje ekonomske In druge prsvice na O-gtftk'-m. ki bodo morda ovirale ekonomsko okrevanje dd*/rle Ocraku bo morala plačati vojno odškodnino Ruai M v vsr<| $2000 po zsgotovilu, la se bodo svobodne volitve vr-iile nu Poljskem v tem letu. Hklenitev dogovora Je naznanil ližavni department, Poljaku bo dobila 140,000,000 k1 federalne Export-Import banke, da ho lahko kupovala lokomotive (n železniške vagone v Ameriki, dodatno vsoto $50,000,-MM) pa,za nakup ameriške vojne lastnine v Evropi. Pogajanja meti Ameriko In Poljsko so btJs zaključena s Izmenjavo not med pomožnim državnim tajnikom Achesonom in Oscarjern l^ngejem, poljskim poslanikom v Washingtonu. Acheson je tlejsl, da Poljska ne b< dobi I u k redita v Ameriki brez zagotovila, tla se bodo vršile svobodne volitve v tem letu v soglasju zaključka, ki je bil sprejet ns konferenci velike trojice V Jalti na Krimu. Poljska ho plsčevala tri odstotke obresti na kredit. Odpla-ila na kredit se bodo pričela I ' • I »...,■,•• <„., bih ,/pU- * PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDMOTE Organ of and publishad b7 Slovana National Benefit Society Naročnina ta Zdruiene driave (isven Chicaga) in aa loto. S3.00 m pol lata. 11.50 sa Setrt leta; sa Chicago In okolico Cook Co.. 17.50 sa celo lato. 03.71 sa pol letaj sa inosenatfvo SMS. Subscription ratesi for the United States (except Chicago) and Canada 00M por year. Chicago and Coek County 07 JO par year, foreign countries 00 JO per year. Cane aglaaov po dogovoru^-Rekepšsi dcplasv In nsnesetsolh člankov sa na vračajo. Rokopisi literarna vsebina (Mies, povatn. drama. paaaU lid.) se vrnejo pošiljatelju la v slučaju. to Je yriloftll poštnino. Advertising rates on agreement«—Manuscripts of communications and unaoiiciiad articles will not be returned. Other manuscripts, such as stories, plays, poems, etc. will be returned to sender only whea accompanied by self addressed and stamped envelope. Naslov na vse, kar Una stik s listami PROSVETA 2SS7-M So. Lawndale Ave., Chicago 23, Illinois IZ LA SALLA La Salle. DL—Pazljivo čitam Prosveto že od njenega rojstva. Je dober in podučljiv list, le škoda, da ne pride v roke ie več tisočem delavoem In delavkam. Ra<4 tudi čitam pisma iz stare domovine, katera nam dajajo pravo sliko, kaj vse so morali pretrpeti naši bratje in sestre pod peto nacistov, fašistov in domačih izdajalcev. Čudim se. da najdemo med nami človeka, ki udriha In laie proti pravim bo-riteljem za svobodo, proti junakom vseh junakov, ki so krvaveli In herojsko umirali za pravico in svobodo ljudstva, ter jo vsaj deloma dosegli. Želim, da bi ohranili, kar so si s takim trpljenjem priborili. Da. iz pisem iz stare domovi- stare domovine—večinoma same prcrebe njegovih sorodnikov. Ce človek gleda take slike, pride* do zaključka, da nista zaslužila Hitler in Mussolini drugega kot da bi bila oba obe-a za noge. Enega je sicer zadela taka smrt, drugi pa se morda še sedaj skriva kje na Španskem. Na obisk je prišel domov naš mlajši sin Karel. On je sedaj pri zračnem koru v Californiji, n sicer za pilota, po činu poročnik. On bo moral ie dalje služiti Strica Sama. Dobil je 16 dni dopusta, potem pa bo šel na Eiavajsko otočje. Zaključujem in na koncu ponovno vabim vse rojake, da se gotovo udeleže priredbe v nede-jo, 28. aprila. Na gotovo svidenje! John Wldmar. 7-LETNI PARTIZAN PIŠE OČETU talie, Moni.—V zadnjem mo-em dopisu sem omenil, da se »jinV da je tudi moj sin zape-jan od domobrancev, poeebno, ker ima sorodnika duhovnika. V dopisu sem omenil, če je moj sin med belogardisti, nI več moj sin. Toda to se nI zgodilo, on e partizan, kar priča njegova Iziiranje brunov... Urednik Prosveto se rtrinja * bratom Molkom, da je človeku I poleg kruha, strehe in obleke potrebna tudi civilna svoboda-take svobo- razmere, v katerih *e počuti svobodnega Svoboda, kot demokra- ^ najdemo clja, je seveda relativni pojrn, toda ne toliko, da ne bi vedeli, L^ ^ slov«nci nekaj oeeb, je. Delavec, ki dejansko nima pravice do organizacije, nI svobo- ^ Fotičeve^a kaUbra. Pa ne, den, prav tako ne človek, ki je v stalnem strahu pred policijo, k bi dobivali kakšno posebno Zelo dvomljive vrednosti je tudi taka "svoboda", v kateri mora naKrado M to? Tistemu cleve-delavec garati za vsako plačo, ki mu jo Je boss pripravljen dati, ^^kamu dopisniku ne ugaja-ali se trese pred izgubo dela, ali v kateri sploh nima prilike do p|gmi iz lUre domovine. Me- dela in zaslužka. ni pa ne ugaja beseda "sopot- Br. Moiek je siguren, da je civilna svoboda v Sloveniji le na niJc» yen^r pa je svobqda za papirju", kakor tudi, da je nova ustava le "ekspedienca, kamoflaža, vge ln jftZ ignoriram take bese- pretveza, krinka, prevara in pesek v očeh." Sllčno trdi A. D. dan ^e, dru«i pa kakor hočejo, za dnevom. Ne vemo, ali je prllel do teh zaključkov na podlagi Glede Izzivanja, naj gre ta ali sllčnih "informacij" kot jih prejema A. D., ali zgolj na svojih a 0ni v Rusijo, rečem, da kdor bo priornih domnevah—vsled svojih globokih predsodkov do Tita in felel, bo šel tja, ne da bi cle- drugih komunistov ter "sopotnikov," med katerimi so vsi elementi, velandskega dopisnika prosil za ki sestavljajo O. P. Toda zaključki, ki bazirajo na a priornih dovoljenje, domnevah in predsodkih, ne na realni situaciji, so navadno slepi Rad čitam uredniške članke, in vodijo ie v bjgotstvo. ki so stvarni. Le tako njjrej, ^ * brat urednik! Dobro pišejo tu- Da je v novi Jugoslaviji še marsikaj narobe in bo tudi v bodoče, di dru*i dopisniki, med njimi ni nobenega dvoma; sploh bi bil velik čudež, ako bi ne bilo, tudi tudi glavni tajnik Pred A Vider, če bi dežela ne bilo nič razbita in če bi ne bilo tragične civilne Fred, le korajžno naprej! Res-vojne, ki je vrgla brata proti bratu, soseda proti sosedu. Ampak niča sicer nekatere boli, toda to je bila cena, katero je tirjala krvava vojna ln katero so tirjall potrebno je, da se jo pove. pogoji za obnovo Jugoslavije na novih, zdravejllh temeljih. Nikjer Sedaj pa nekaj iz naše naael nI velike, temeljne operacije brez velikih bolečin-ne pri človeku, bine. Dne 26. maja bo P^zno-ne pri državi. To je zakon življenja in družabnega razvoja. val 30- etnlco ^»Slovenski Br. Molek vse to seveda popolnoma ignorira, kakor tudi očivid- "^cxinl dom. tooli no smatra za navadne laži in prevare vsa poročila iz starega kraja Nas^m o novi svobodi ip ljudski demokraciji. Ako je Molek v pravem, se lažejo vsi sUrokrajaki časopisi, ki poročajo o velikih dogodkih in velikem prerojenju, da o raznih vsebinsko velikih reformah.ploh N^^mu bo nastopil ne govorimo. Če je on v pravem, tedaj se laže Tone SelUkar, ki ^ j J^ta La Salla. Popiše: "Mi smo srečni. Izvojevali smo si svobodo, Zeple življenje in drobnogti 0 pr0gramu bomo pra-naie ljudstvo se je razgibalo prosvetno, politično ter gospodarsko voCajmo poročali. kakor Še nikdar ne v zgodovini." Laže se tudi urednikova sestra, Na prirC(1bo pričakujemo del-kl nI bila še nikdar komunistka, ko odgovarja na vprašanja, kaj nWtarje in delničarke iz vseh na-misll o vladi: "Naša sedanja vlada," piše sestra, "je taka, po kakrtni §elbln ln tudi iz chlcaga. Po 30 je hrepenel narod skozi dolge generacije. Vlada izvaja voljo kmet- j^ih se bomo zopet srečali ln skega in delovnega ljudstva." dostojno praznovali 30-letnlco. Ampak vse to mora biti laž, prevara, pesek v oči—ako je br. Mogoče bo to zadnje svidenje Molek v pravem v svojih prividih med štirimi stenami svojega Pričakujejmo velike udeležbe stanovanja. Mora biti laž vse ono, kar pišejo preprosti kmetje in Torej ne pozabite te pomembne kmetice, preprosti delavci in delavke iz daljne Slovenije, ki so obletnice. Pričetek ob pol treh nsvdušeni za svojo vlado in novo Jugoalavijo. Ampak pri Molku popoldne. Zabave bo dovolj za Je to—"sama propaganda", toda kar on napiše, je velika—"trez- vse. Rojaki od blizu ln daleč nost", gola objektivnost, živa resnica ... pohitite vsi dne 26. maja v Slo- ir venski narodni dom? Zanimiva je tudi njegova ugotovitev, da v Jugoslaviji nimajo I Malt Vogrlch kaj drugega socializiratl kot—"gnojne koše, obcestne krčme ln šušUrska kopita." Čudno. Kaj Je z njenimi naravnimi bogastvi J^E^O NA PRIREDBO -z vodnimi silami, rudninami, gozdovi—da o železnicah, plovbi, I IN DRUGE NOVICE pošti, komunikacijski industriji sploh ne govormo? TSaj je z nje-| Livingston. HL-Z« Julgo nt nimi tovarnami, denarnimi in raznimi drugimi gospodarskimi za- bilo nobenega poročila Iz naše vodi, ki so večinoma prešli v vladne roke? Zakaj je zunanji kapi- naselbine Najprvo naj poro-tal silil v Jugoslavijo—nemški, francoaki, angleški, švicarski, češki? ** bomo Imeli veliko pri Zakaj se Je Churchill toliko boril za "sfero vpliva" in se celo laakal [®<»®o v Bcnldu dne 28. aprila v Titu, če nima dežela drugega kot-gnojne koše, obcestne krčme ln korist L? iuštaraka kopita' Zakaj s? Ti tov i vlad, začeli v Washingtonu me- «vl L vabim vac tati polena pod noge, ko so zaslutili, da bo rea Izvedla socialno ' volu Jo doTonca in podriavila vse kaj druge«, kot šuštaraka I ^ani^na^ tgoslavlja je res v pretežni večini agr.rn. deiel.-približnol^ ^ 80' i ampak /apadnim kapitalistom, kakor tudi domačim, » »• tek 0b dveh popoldne. V.topni zelo cedile sline po njenem industrijskem bogaatvu. Toda ko so I ^ gftmo pr|redba se bo spoznali, da se stari dobri časi več ne povrnejo za kapitaliate, so vr^ja v »Tarro" dvorani, se obrnili proti Titovi vladi in čez noč pozabili velike žrtve, ki Jih Sporočam, da nas je obiska' je doprineslo jugoslovansko ljudstvo v zadnji vojni. ^^ ]rrank Medved lz Yukona * Pa. Ker se nismo videli že 31 Izjsva, da ima ameriški predsednik po ustavi velikansko moč |#t gmo zej0 veseli njego-kot načelnik vse administracije, vrhovni poveljnik vseh oborože- vw obiska in imeli smo si ve-nih sil in glavni činltelj zunanje politike—moč, kakršne nima na- hj^ povedati. Prišel le akupno čelnik nobene druge razen totalitarske države—se br. Molku da- s mojim bratom Joevom Iz Mil nos lahko vidi absurdna, toda tega dejstva ne spremeni noben waukeja Smo se prav" dobro kazuizem. češ. aaj Se svoje stranke ne. more vladati in jo držati imeli in obiskali smo tudi Jer na uzdi Slednje Je reanlca, pa naj bo dobro aH slabo za deželo. neja JakoSa v Stauntonu. kajt Ampak predaednik ni tega kriv, če mu uaUva nalaga tako smo vsi doma iz Iste tare. Ime ogromne odgovornosti, ki se mnoSe iz leU v leto, kakor se množe 11 smo na razpolago dosti pisem odgovornosti zvezne vlade Valed tega Je bil kongres pred nekaj lz stare domovine. Is katerih so leti prisiljen, da mu Je dal sedem uvrševalnih "podpredaednikov", razvidi, da je v fari Dole in Sv ki ao znani kot "klUrhen cabinet" Imena teh predsednikovih sve- Križu vse razdejano Od naM lovakev in pomočnikov so malo komu znana ln odgovorni ntao družine smo izgubili tri nečak. « drugemu kot svojemu boaeu. vendar pa vrtijo Izredno važne poale in brata ter brata od moje >e in pomagajo predatdmku usmerjati njegovo politiko. I ^ st J«meju na Do V Jugoaiavijt - kot tudi v Sovjetaki Kusiji—ao si izmislili nov vladni stalam- prezidtj ali predsedstvo kateremu ustava poverja alične poale kot jih ima pu ustavi ameriški predaedmk Po naši modri ali pasji pameti je U uitanova bolj demokratična kot pa koncentriranje velike oblati i v n*kah ene same osebe načelnika vlade Br. Molek |e eeveda ptiiel do zaključka, da t*> prt /idij le I da ttvtysnjs v viftl osvobodilni bos%l( ho jMgsakivanaki lunet ta Titova lutka in ho »oral plesati, kakor mu bo on piskal Ampak delavei m m itelj lahko spel Ko ti "privilegiranci" mladi juna-br Molek se lahko moti tudi v tej a priorni domnevi kot se v mar- hi. ki ao si zaslužili volilno pravleo ne bojnih poljanah za svobodo-si kateri drufi domšajo IS leto, bo tudi tega "bruna" Iv Motkovih očeh\ konec Končno Sa heeedo o tistem * kriče^m protlelovju" Ako v novi Juaoalaviji ne bo prišU* do večjih prWiWfi)ev kot Je ustavno sank-cumiranje voUloe pravice onim ou-ikom, ki so rtokuali svoja mU- slika, katero mi je poslal z drugimi njegovimi sosedi iz Rosal-nic. Na sliki je prvi od leve* na desno, na tfrsih pa Ima dve medalji, kateri prejel za hrabrost ker je "nesel glavo neštetokrat pod bunker." Kaj je to bunker, še danes ne vem. (Utrdba, navadno zgrajena iz cementa, v kateri so ,strelci.—Ured.) Na sliki poleg jnojega sina sta Ko-čevar Anton ln Slane Franc. Čudno se mi vidi, da sin ne omenja nič o svojem sorodniku duhovniku, prav ffcko ne moja žena, čeprav sem vprašal zanj. Sin dalje piše, da je šel v partizane, ko ni še izpolnil 14 let. Rojen je bil 21. junija 1928, torej je star šele 17 let, vendar pa je prestal že veliko trpljenja ln grenkostl. Sedaj je doma, če pa bo zopet poklican k vojakom, še ne ve. V pismu se je izrazil, da je ponosen na mene, ker sim-patiziram s partissnl Da, tudi jaz Mm ponosen na mojega hrabrega sinka, ki je moj edinec. Piše, da se bo boril z drugimi vred za svobodo in demokracijo vsega sveta! Pravi, da bi bilo gorje za vse, ako bi zmagali belogardisti— partizani ne bi bili več živi. Anion Zugel. lenlskem Z brstom Jožetom sva oblaka-la druiino Andrej Marn. kjer sva videla grozne fotogrsfiie Iz PRVOMAJSKA PROSLAVA V CHICAGU Chicago—Prihodnjo sredo je Prvi mai, avetovni delavski praznik. Včaaih je bil tudi v večjih industrijskih mestih v tej deželi pruznovan z velikimi u-ličnimi pohodi in -shodi, tods odkar ie fašizem zasenčil Evropo ln si osvojil tudi Prvi maj za svoje namene, je ts praznik zatemnel. Zadnja leta se je praznovsl le v malem. Ds svetle tradicije tega mednarodnega delavskegs praznika ne za tone io, ga bo socislistično orientirano delavstvo v Chlcagu nrsrnovalo s večernim shodom ln petiem v Delavskem Uceju na 3200 W Ogden a ve. Ts pro-slsvs se vrli ne 1. msja, pričetek ch 8. uri pod svspidjo socialistične stranke in aocislde-mokratične federacije Vstopnina je prosta in delavci so vsbljeni na poset. Odbor. To polemiko bomo .aključill t beeedemi "Ker sta obe stranki v lej zadev, povedali svoje mišljenje, je ta debata za Prosveto za-klMsna.** OB 25*LETNICI SLOVENSKEGA STAVBINSK2GA IN POSOJILNEGA DRUŠTVA (Dalje in konec.) North Chicago, I1L — Nova pravila so bila odobrena na delničarski seji meseca aprila 1934, katera sp odgovarjala v tedanjem času depresije. Na posebni seji direktorjev dne 9. junija 1936 je bila sprejeta resolucija, da se hišo, ki jo lastuje društvo na 11. cesti in Park avenue v North Chicagu, preuredi za ur%d društva. Preureditev je bila končana 1. septembra 1936. Slavnostna otvoritev novega urada je bila 20. septembra 1936. S 1. septembrom 1936 je bil tajnik stalno zaposlen v uradu in uradne ure so bile vsak dan od 9. do 5. Dne 19. septembra 1936 so direktorji spremenili čas svojega zborovanja s sobote večera na pondeljek večer. Od začetka poslovanja pa do 30. aprila 1937 se je zaslužek (dividende) na "Class B Stock" plačeval ob zaključku fiskalnega leta, torej samo enkrat na leto. iDne 18. aprila 1938 je bila resolucija sprejeta, da se zaslužek na "Class B Stock" plačuje dvakrat na leto. Na glavni delničarski seji 30. julija 1938 je bil sprejet novi razred, tako zveni "Direct Reduction Loan Plan." Po tem novem načrtu, posojilec plačuje mesečno na obresti ln posojilo ter se tako zmanjšuje dolg od meseca do meseca. Po 17-letnem zvestem pošlo vanju kot blagajnik društva Martin Svete ob poteku njegovega direktorskega termina ni hotel več kandidirati za ponovno izvolitev 1. 1938. Direktor Joseph Petrovič je bil ta dan izvoljen za blagajnika in prevze posle Martina Sveteta. a, Na glavni delničarski seji 24 oktobra 1941 je bil sprejet dodatek k pravilom, ki določa, da je polnomočno obdržati glavna zborovanja delničarjev s 33 in odstotka vseh delnic v prometu, namesto 51 odstotkov. Ne ta dan je bila tudi glavnica kapitala zvišana z 2 na 5 milijonov dolarjev. Po vstopu Amerike v svetov-, no vojno je tudi naše društvo bilo zastopnik U. S. Treasury Dei>artmenta in pričelo prodajati vojne bonde in znamke. Nai se na tem mestu v imenu vlade Združenih držav zahvalimo vsem delničar j em-ro j akom in sploh vsem, ki ste kupili bonde in znamke skozi naše društvo, katera vsota je znašala preko pol milijona dolarjev. Naše društvo je iz svoje blagajne kupilo prvi vojni bond 23. decembra 1941 m danes fma društvo vloženega denarja v vojnih bondih okrog pol milijonov dolarjev. Dne 8. januarja 1945 so direktorji poalali žalno pi&mo mrs Jeri Opeki, vdovi prvega predsednika Franka Opeke, kateri je umrl 30. deembra 1944 in je bil vedno vnet in agilen član tega društva. Na posebni seji delničarjev dne 26. aprila 1946 so delničarji odobrili in sprejeli nova pravila. Glavne spremembe v teh novih pravilih so: Ako državna zakonodaja spremeni kateri zakon, glede stavbinsk'h in posojilnih društev, je ta zakon avtomatično veljaven in ni treba predložiti v odobritev dodatka k dotlčnl spremembi na glavnem delničarskem zborovanju. Nov razred hranjenja je tako zvani razred ME". da član poljubno vlaga v ta razred, ali dvigne po svoji volji, zaalužek od njegove vloge se mu pripiše v njegovo knjigo 1. januarja to 1. julija vsakega leta. Dalje daje pravico posoditi denar vojnim veteranom po ta-kovanem "G. I. Bill of Righta." Zaključek fiskalnega leU je 31. dccembra. namesto 30. aprila, in glavno letno delničarsko zborovanje naj se vrši zadnjo aoboto oktobra Ker današnji urad društva postaja premajhen za uspešno de-lovsnje društva, se Je o novem večjem uradu razpravljalo na merno posestvo na 10. cesti in zidalo«nov, prostoren urad. V to svrho je bil pooblaščen predsednik, ki je imel polno pravico, da poizve za cene raznih posestev, Jd hi bila primerna sa eerju, ki je na priredb n ko razložil razmere v jJj viji in trpljenje ondotne« stva. 6 Vsem onim, ki pa nisodt li ničesar, dajem na znin* bomo tudi v bodoče pobij leko in denar, namreč ie u njih nekaj tednov, kajti p* naših bratov in sester v stat movini je velika. Torej poa apeliram, posebno še na nai jake, ki žive na severni i mesta, da se predramijo m skočijo na pomoč naiim br« in sestram v Jugoslaviji. Pi site obleko na moj dom, 281 33 st., ali pa pišite in bomo šli iskat. Helen Ambrui novi urad tega društva. Predsednik je dobil ]X) vol j no ceno za nakup lote na južno-zapadni strani Adams in 10. ceste, North Chicago. Odbor direktorjev je odobril pogodbo ln 30. januarja 1946 smo postali lastniki omenjenega posestva. Z delom novega urada se bo pričelo takoj, kakor hitro bomo dobili primerni načrt stavbe, in ko nam bo zasiguran material za zidovo novega poslopja. V teku 25-letnega poslovanja smo poaodili svojim delničarjem že nad 3 milijone in pol dolarjev na prvo vknjižbo (first mortgage). Na knjižice pa $222,-000 posojila. Ves ta čas smo vedno ob času plačevali delničarjem njihov zaslužek (dividende) na knjižice ne manj kot 5%; na "Paid-Up Stock" od AVs% do 2%. Do danes smo izplačali delničarjem skupnih dividend $448,000, ali približno pol milijona dolarjev. Društvo šteje danes okrog 1200 delničarjev in imetje društva je $1,300,000. Sedanji direktorji in uradniki 'so: predsednik John Zalar, podpredsednik Frank Pezdir, tajnik Math Ivanetich, blagajnik Joseph Petrovič, advokat Max Przyborski. Direktorji: Martin Svete, Joseph Furlan, Andrew Cepon, Frank Hladnik in Gasper Drasler. Math Ivanetich. tajnik. POIZVEDOVANJE RDEČEGA KRIŽA Chicago, 11^—Sorodniki iz Evrope poizvedujejo za sledečimi osebami: mrs. Obrena Bjelice (dekliško ime Mary Vidlicka), Anna Cerer, Frank Chevalier, Anton Glasich, Johann Hlawa-:ek, Antoni Jakopič, Matija Ju-rasovic, Stevan Knezevic, Jo-iann Lauritsch, Misa Lazarevlc, Vasa Nikolic, Eleonor Orbojic Omitar Pavlica, Walter Roeth Nikola Rubevic, Nicholas Tkac wk, Dorothy, Eva in John Vuk-ilc, Adolf Žakora, Bogomir Za kora, Marija Zakora. Vsi zgoraj so nekdaj živeli ^ Chicagu, 111. Ako bi kdo vede kje se nahaja katera teh oseb naj sporoči Ameriškemu rdečemu križu, 529 So. Wabash ave. Chicago 5, 111., ali pa telefonira Wabash 7850, Extension 370. Rdeči križ. NADA KRAIGHERJEVA NASTOPI V WAUKEGANU North Chicago. 111. — Nazna njam vsem Hrvatom. Slovencem, Srbom in Macedoncem Waukeganu in North Chicagu da bodo društva št. 75 in 828 HBZ, društvo "Tito" in Mace-donski klub priredila dne 5. ma ja veliko priredbo, na kateri bo nastopila delegatinja Rdečega križa iz Jugoslavije poročnica Nada Kraigherjeva. Priredba se bo pričela točno ob dveh popol dne v Slovenskem narodnem domu, Br.tje in sestre, udeležite se te priredbe, na kateri boste slišali poročilo o razmerah v naši stari domovini Jugoslaviji. Na da Kraigherjeva je bila aktivna partizan ka in bo nam povedala marsikaj zanimivega. Torej pohitite na dan 5. maja vsi v Sloven sKi narodni dom! Po programu bo sledila prosta zabava in ples. Na gotovo svidenje! William Flšter. ZAHVALA ZA POMOČ NARODU V DOMOVINI Milwaukee. Wis—V dolžnost si Štejem, da se na tem mestu zahvalim vsem poeetnikom. ki wo bili navzoči na tako zvanem "baby showerju", ki se je vršil II. aprila v pomoč Jugoelavlji. Na bralo se je veliko obleke, prav tako denarnih priapevkov za otroško bolnišnico. . Imena darovalcev bodo priob-eena pozneje, kajti naše delo še ni dovršeno Za danes naj radost u je samo moja skromna zahvala. tn sicer vsem darovalcem. povrhu. Prav tako smo zahvalo sestri NWh podružnice SANSa, a, bre nasvete in vsestr^, moč. Enako br. FrankT| IŠČE BRATA Johnstob City, IU. - H Vatovec, Goranje Ležeče, | Vremenski Britof pri Di slovensko Primorje, Jugosk bi rada izvedela, kje se m njen brat Anton Bolek. več leti se je nahajal v C landu. Ce kateri rojdwv \ njegov naslov, "ali če bi sai tal te vrstice, naj se za | nilo zglasi na moj naslov. Anton Vatovec, 805 W. 1 Johnston City, 111. SESTRA I&ČE BRATA Johnetown, Pa. — Moji manska botra me prosi, ( poizvedela, kje se nahajati na brata Štefan in Nace J nik, doma iz Nove vati, o Višnja gora. Ako bi kdo za nju, ali če bi sama čiti vrstice, se naj zglasita ni naslov: R. D. 4, Box 295, J town, Pa. Mary Kon letnem zborovanju delničarjev I posebno pa še članieam društva 27 oktobra 1945 Splošno mne-1 Venere 192 SNPJ, katere so de-nje je bilo, da hi at kupilo pri- f rovale veliko obleke in še denar ZAHVALA Frontenac. Kans.-Zah' jem se vsem, ki so se udi pogreba mojega moža Rybnička, ki ie umrl 7. i t. 1. Najlepša hvala druit SNPJ za krasen venec. I tudi pogrebnemu zavodu. Frances RybsH PISMO. KI GOVORI SAMO ZASE Chicago. — Sredi apnll prejel iz stare domovine | od neznane mi rojakinje, po naključku čitala neko pismo v ljubljanskem Si skem poročevalcu in uto prišla do mojega naslova, smu obseva tragedija prej slovenske družine, njena m nost za prejeto podporo«' rike ter njena odločnoit I novo porušene domovine. Mirko C. W Dragi tovariš! Vesel Ji vek, ko sliši, kako *te sk«l neši bratje Slovenci sledm borbi. Bih) je zelo hudoj ljudi je bilo oddanih vi nacijo, dosti nas pa J« ^ gozdovih. Jaz sem celo« sina v gozdovih 12. M* 1942. i Bilo je strah in groza, i človek spomni, ali vztrajal in tudi še danes vztraja« prej do končne rešitve v* vencev na Primorskem^ da pa bo to kmalu rtsens tem izboljšan nai pol^ dobri voditelji na« vodi£ no in pozivajo tudi vse mladino in vse P*0"1^, za obnovo. V*e se <>bn^ dela. samo da bi * d®* šili teh hudih p»W* Razdejane »o cele Ul. Eden drugsgs sjM t0di ntjr "mater C « brez mož in mater » (Male srn" z ms**' nesposobnimi za <**\g same bih živcev, kot rtr.hu in *UduJ£T d. bi .i mogli JW domačija je b.la d"^ na. drugič P« *> - uko & pobrali noma uničenaTJJ Moža »o 011 .Zdrf V gozdu pred moJW> j diVdotrnc^m^J brsneev je bljejo tods vsled tetra ^ ■ surovo P«m SI mi Aru tudi * ■ mi urium . m da bomo kmalu ^ (Pel* Moavil A i iz nove, prerojene rovenije in Jugoslavije ljevanje pomoči g« križa „ znano, prejema Rdeči Jugoslavije od ameriških ovanov, od nacionalnih B od drugod pomoč voble- oerilu, obutvi in hrani. Del bilja odpade na federalno vT odbor RKS sodi, da in mora pravilno razdeliti moč le prva stopnja, t. j tvni odbor RK. Zdkaj? Žage le v kraju samem jo ugotoviti stvarne oziro-jt najnujnejše potrebe. Za i razposlal glavni odbor RKS okrožnim, okrajnim in lim odborom RKS pone okrožnice in še naknad [navodila. Zlasti važni sta lici št. 13 in 20, ki ju z jnjim dopolnjujemo. odbor RKS prošnjanr likov ne ugodi. Vse pošlje na okrajne in ti na ie odbore RKS. Od kra-odborov je odvisna pra-in poštena razdelitev. N: da vsak krajevni odbor potrebe svojega prebival-Načelo je: Najpotrebnej-pfvi, tem slede ostali! li odbori naj si sestav-spiske po prijavah in ima-vidu one, ki pri prvih de-niso nič dobili, da pridejc je na vrsto. Pa ne samo po prijavah! Dolžnost dv RKS je, da sami iščejo bede. Zavedajo naj se lična beda ostaja prikri-sih zaradi sramu, včasih ponosa. ivno gozdno tje Hrvatske ina vlada Hrvatske je na ministrstva za kmetij-gozdarstvo izdala uredbo uovitvi Državnega gozdne-ijetja Hrvatske. Namen podjetja je izkoriščal ns cialni osnovi goždove A6 cju federalne Hrvatske, elovati les in prodajati v ri in v inozemstvu. Pod-nima monopolističnega »ja in ne izključuje zaseb-liciative. Prevzelo bo v last [premični in nepremični in-r. ki je last države in služi izkoriščanju gozdov, sno upravo pa bo prevze-emični in nepremični in-ir bivših imovinskih občin, režijskemu izkoriščanju dv, dokler se končno ne re-I Pravni odnošaji imovinskih Jjetje lahko ustanavlja wnica in obrate na področ-"vatske in najema posojila, frija posojila preko 100,000 potrebno predhodno odo- | mini«! 1§M radarstvo in ministrstva za nce narodne vlade Hrvatske. Zveznosti podjetja jamči dr- *tvo podjetja bo poverje-»tclanskemu upravnemu f": tri Člane imenuje mini- fa m kmetijstvo in gozdar-^P? enega pa finančno in tr- Wco ministrstvo. [°vanje strojno Gorskih poataj prV(> dni po osvoboditvi s< "zemlju južnega Banate »ran«. strojno-traktOrskc / . J* bi uspešno delale -rr n>JPrej rešiti vpra-.«wkovnet-a kadra. Zate wirejenih 7 traktorskih Iln»*er v Pančevu, Vrš-Sedaj je orga •"■tai A-.kliueena. O-J ; tr"ino-traktorskc >u ^Nl okra-ok ,ln" Vsakr ™ brigad s 4 do 5 trak-"^bnirn številom trak-■ »»»dirjev in pomoč-'ji^ruki. V vseir r - lak-h traktorskih ' ki m bili Hr' Ut,ri,Vami iM*cstev '* '»Morske posta- | ' ' f,'» """ni 7n- "mije. n© i I *> tMktrrrjev pre-Strojne po-, Osebnih po- "t-k tonska " i rcdvolivno tekmovanje brigad in traktoristov, in sicer v času od 1. do 15. novembra. Ob lepem vremenu je predvideno, da bodo v tem času obdelana vsa posestva, ker delajo traktorji noč in dan. Zmagovalci so dobili nagrade 4enarju in blagu. Kaj obeta Prelunurcem zadruga za domačo obrt? V Murski Soboti se pripravlja ustanovitev zadruge za domačo obrt, ki naj bi zaenkrat zajela pletarsko in lončarsko obrt, kasneje pa tudi še druge panoge domače obrti. Iznajdljiva prekmurska dekleta so že pred vojno izdelovala iz koruznega ličja copate, tekar-je in raelične druge predmete. Ta obrt se je med vojno ob splošnem pomanjkanju močno razširila .in izpopolnila. Marsikatera zagrebška dama, ki je nosila lično torbico z ornamenti, li vedela, da je bila njena torbica izdelana nekje v preprosti prekmurski hiši, ob slabo brleči Detrolejki. Za petdeset, šestdeset dinarjev jo je dekle prodalo prekupčevalcu, da jo je nesel v Zagreb in jo tam prodal za nekaj stotakov; Prav te dni se vrši v Soboti tečaj za pletarstvo, ki ga obiskuje kakih 40 deklet iz različnih vasi. Njihovi izdelki, tako copate, cekarji, damske torbice in preproge z ličnimi narodnimi or-lamenti niso le praktični, ampak tudi okusno izdelani. Teh 40 deklet bo po končanem tečaju Šlo x> vaseh in prirejalo nove tečaje. Zadruga pa bo poskrbela, da X) šlo izdelano blago brez prekupčevalcev na trg. • Podoben tečaj je predviden tudi za lončarje, ki so prav te dni ooslali v oceno svoje najboljše izdelke. V Prekmurju so dani teko ugodni pogoji ea tatarsko obrt, da je treba le malo dobre volje in nekaj lgreditov, pa bo lahko ta obrt dajala dela in zaslužka neštetim prekmurskim družinam. Celo Madžari so izvažali našo ilovico iz Pečarov-cev in Moščancev in ilelali iz nje prvovrstne peči za segrevanje sob. Na predvidenem tečaju se bodo lončarji naučili izdelovati nove modele. Nekje bo treba zgraditi peč, ki bi odgovarjala skupnim potrebam, postaviti primerno delavnico, kjer bi lahko ončarji v zdravih higijertskih razmerah delali vse leto, zadruga pa bi pošiljala izdelke na trg. Vse to so načrti, ki se bodo najlaže izvedli z zadrugo. Zato je potrebno, da ravno prekmurski lončarji podprejo ustanovitev |aj st mora danes na stotine bivših sezonskih delavcev iskati novih poti in možnosti zaposlitve. ki jo je krajevni odbor v Žva-beku prijavil že 2. februarja in s tem zadostil vsem predpisom. Lokal je kljub temu še danes zapečaten. Dne 23. februarja je zaplenil uradnik avstrijske policije kiju če od lokala okrajnega odbora Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško v Beljaku. Ko sta predsednik okrajnega odbora Reih-man in uslužbenec Anton Sluga intervenirala zaradi tega pri bri tanskem vojaškem guvernerju v Beljaku, jima je ta dejal, da je bil lokal zasežen na podlagi odredbe šefa britanske vojaške vlade za Koroško g. polkovnika Simsona. Reihman in Sluga sta šla intervenirat tudi na angleško obveščevalno policijo v Beljaku, kjer so jima odvrnili, da so navodilo fca odvzem lokalov slovenskim organizacijam dobili iz Londona. Britanske zased bene oblasti pa so zaprle korškim Slovencem tudi skromne zasebne prostore po privatnih hišah, kjer so poslovale krajevne organizacije Osvobodilne fronte. Ti ukrepi in postopanje britanskih vojaških oblasti napram koroškim Slovencem vzbujajo med slovenskim prebivalstvom Koroške upravičeno ogorčenje in razburjenje. * Stara pošast lese na dan. Iz Koroške poročajo, da se spet pojavljajo tajne bande, ki ma-žejo zidove s kljukastimi križi. Ni čuda! Saj je v nekaterih okrajih uprava še do 60% v rokah bivših nacistov. Kdo naj prvim na prste stopi? Angleške vojaške obla-iti so zaprle lokale slovenskih organizacij na Koroškem ------ Koroški Slovenci so vedno bolj presenečeni nad postopanjem britanskih zasedbenlh oblasti napram njim. Britanske za-»edbene oblasti jim še niso dale dovoljenja za izdajanje lastnega *asoplsa. Koroški Slovenci so ;meli še celo v času vojne 4 ilegalne liste in revije in so tudi io leta 1941, torej Še po priključitvi Avstrije k Nemčiji, imeli ivoje glasilo. Britanske vojaške oblasti so •edaj odredile, da se morejo za->rcti vsi lokali krajevnih orga-lizacij koroških Slovencev. Češ la jim zadošča samo poslovni 'okal Osvobodilne fronte za Ko-oško v Celovcu. Dne 13. febru-trja t. I. so se okoli polnoči zgladil pri sekretarju krajevnega xlbora OF v Žvabeku. Karlu Krištofu, organi britanske vo-aške policije In zaplenili ključe »rostorov OF. Naslednjega dne o izvršili v lokalu preiskavo in uplenili seznam članov krajevnega odbora. Dne 18, februar a pa je orožnik Scolar po nalogu' okrajnega glavarstva v Vol-nerfcu zaprl lokal brez vsak rare navedbe vzroka, V prostorih se nahaja slovenska knjižnica. Pismo iz Valdotra v Istri Če kreneš iz Trsta proti Zavijam, te pot na levo popelje proti Miljam. Tam v bližini leži med vedno zelenim oljkovim gajem zdravilišče Valdotra. Tudi Valdotra je kos naše zemlje. Tu živi slovenski živelj pomešan z italijanskim in vsi, ki napredno in demokratično mislijo, se med seboj dobro razumejo. Čeprav je že pokojna Avstrija vodila politiko po načelu "deli in vladaj" in so pozneje fašistični mogotci skušali na vse nattne«ntreti slovanski živelj v teh krajih, so se v času osvobodilne borbe Slovenci in Italijani združili in oboji stopili za uničenje fašizma. V Valdotri so v oskrbi bolniki slovenske in italijanske narodnosti. ' Vest o svobodi so sprejeli z veliko radostjo in navdušenjem. Hoteli so pokazati, kako znajo ceniti velike žrtve za svobodo, kako čutijo ln mislijo o novem času. Evo, kaj nam sami pišejo: "Tudi tu se je razgibalo politično življenje. Ustanovili smo pevsko društvo in knjižnico, za katero so prispevali bolniki in uprava. Poskrbeli smo za leposlovna in sodobra literarna dela. Pišemo si stenčas in žepni časopis za bolnike, ki ne morejo iz postelj. Imamo dvorano za kul- turne in večje odrske prireditve. Imamo dobro organizacijo, pri kateri nam pomagajo mnogi politični delavci. Zednje dni oktobra smo imeli svojo prvo kulturno prireditev. Spored našega prvega kulturnega večera je bil bogat. Take večere s kulturno in politično vsebino bomo prirejali večkrat. Tu so vsi nsvdušeni za novo Jugoslavijo in našega osvoboditelja maršala Tite. kakor tudi za veliko zaveznico bratsko Sovjetsko zvezo. Z veliko ljubeznijo in spoštovanjem govore o naših partizanih, ki se niso strašili nobenega sovražnika in so iz malih moči vzrssli v tako veliko silo. da jih danes ceni ves svet. — Prisrčno vas pozdrsvljamo! — Bolniki, o-sebje, zdravniki in zdravnice ter upravs zdravilišča Valdotra v Istri.* 1 Ljutomerski okraj tekmuje s ptujskim Ljutomerski okraj Je napove-dsl tekmovanje ptujskemu okraju v delu obratov in ustanov ter delu vseh množičnih organizacij. Doslej so v ljutomerskem okraju delali 66*4 prostovoljnih ur, množične organizacije so nabrale 976 Jak. 22 kg masti. flSJO kg moke. 15 ton starega železa. AMO din, trn ranjence 920 cigaret. 2 kg bonbonov. 5 litrov vina. 3 kg ka-kaoa, 2« kg krompirja in ISftS din. Komisija za odkup živil Je odkupila že 20 odstotkov predvidenih živil Srečali v Banatu Prijetno greje marčno sonce, ko stopam po ulicah Petrovgra-da; na okrajni odbor sem namenjen. "Tovariš, ali veš, kje je okrajni odbor?" S temi besedami me ustavi kmet, ki se je za pot v mesto lepo napravil in mu krajci nedeljskega klobuka zasenčijo obrat. Začudim se, da me je vprašal slovensko, začudenje moža pa je še večje, ker mu slovensko odgovorim. Ko skupno nadaljujeva pot, se živahno pogovoriva o tem in onem. Zanima ga, od kod sem, kako dolgo sem že v vojski, kod vse sem se bojeval. O njem pa zvem, da je prišel z drugim transportom slovenskih kolonistov v kraj, ki je nedaleč od Petrovgrada. Navdušen mi pripoveduje o svoji novi domačiji, o delu, ki se je pričelo na polju, o dobri zemlji in setvenem načrtu. Kar prekratka je pot, ki jo skupno narediva in že se morava posloviti. Obljubiti mu moram, da ga ob prvi priliki obiščem na njegovem novem domu. Le pol ure daleč leži njegova domačija od naše vojašnice. Teden zatem sem se napotil k njemu. Saj mi Je znana vsa ta okolica, in dobro vem, katera je Francetova domačija. Ostanki snega, ki so pred tednom še ležali v jarkih in sencah poslopij, so izginili. Mesto belih lis pa je vse več črnih preoranih njiv, ki so jih zoreli kmetje, ki so s tem delom najbolj pohiteli. Spomladansko oranje se le ni prav pričelo, a pred vsako hišo so kmetje, ki pripravljajo vse potrebno, da v prihodnjih dneh pričnejo z oranjem svojih njiy. Zrem preko njiv in čutimo kmalu bodo oživela ta polja, ki sedaj leže še mrtva. Iz njih bo zadihalo in pognalo. Iz njih bo pognal kruh za vso Jugoslavijo. Za rudarje iz Vrdnilu, Trbovelj, za kovinarje iz Zenice, Vareša, Jesenic, za tekstilce iz Varaždina, Pirota, Kranja, Litije, Celja. Za vse ga bo dovolj, za vse, ki delajo z voljo in ponosom, delajo zato, da nihče v Jugoslaviji ne bo več lačen, bos in raztrgan. Pot me vodi mimo vinskega poslopja, iz katerega prihaja vonj po bencinu, ropot motorjev in živahen govor traktoristov. Velika lepa vrsta traktorjev, na katerih se vršijo zadnje preizkušnje pred njihovo uporabo. Se malo in velika vrata tega poslopja se bodo odprla na stelaj in traktorji bodo zabrneli, usmerjeni na polja, zasadili v zemljo svoje pluge in globoko rezali črnico. Preko pomladnih polj pa se bo s pesmijo motorjev zlila pesem traktoristov. Posamezni traktorji pa so bili že pri delu. V daljavi so se videla samo velika rdeča kolesa in dim motorja. Pred leti mi je tako ljubo to brnenje čebelic, ki sva jih z dedom nji vasi, kjer je slovenska naselbina. "Naši fantje, ki so tu v vojski, so ob našem prihodu takoj prišli na pomoč, nam prevažali imovino in uredili domove, ko pa je bilo gotovo, so nas iz-nenadili še s prireditvijo." — France še govori, obuja spomine m ne more izraziti svojega velikega veselja, ki ga navdaja ob misli na gostoljubnost in pomoč domačinov in vojske, ki jo je deležen. "' "r;________ Vračam se po poti, a komaj sem napravil par korakov, je za-brnel traktor sa mano. France je začel orati. Povabil me le k sebi in mi smeje prigovarjal, da naj poslušam, kako mu poje motor najlepšo in najljubšo pesem. Francetov najstarejši, a vendar še majhen sinko naju opazuje in gleda, kako se premika jo velika kolesa traktorja. France je srečen. Delo ga ne more utrujati, se mi zdi, ko ga opazujem pri upravljanju motorja, Končno moram oditi. — Francetov plug pa že reže globoke brazde v črno, težko banatako zemljo. Vao pot me spremlja spomin na njegov od sreče nasmejan obraz; vso pot pa me spremlja tudi misel na pesem, ki jo pojejo nešteti traktorji kolonistom v Vojvodini in vsem kmetom po vsej naši domovini; tej pesmi se pridružuje pesem dela iz tovarn, rudnikov, polj in delavnic povsod, kjer danes z novo voljo ln poletom doprinaŠa slehernik velik delež za obnovo in izgraditev naše domovine. Praprot nik Joie. Kaj naj rečemo o Titovi ustavi Komentira Ivan Molek vinjaki dolini poslušale V lopi Francetove hiša je stal traktor: izza velikih koles me je uzrl France ln se rszveselll mojega obiska. "Poglej, kako lep In velik je moj traktor, ln kako pohlevno vleče plug na tri brazde," me je sprejel in bil ves navdušen, da mi ga more razkazati in govoriti o svojih načrtih za ors-nje. "Dodeljen mi Je traktor, a kadar ne orjem, ga spravim ksr v svojo lopo. Kaj bi ga voiil v ono poslopja, tsm, kjer so vsi ostali. Manj bencina in manj čaaa porabim."— Francetova žena ga prekine v vnetem pripovedovanju In naju povede v lepo veliko hišo. Prav taka hiša Je. kot jo imejo vse vasi Savinjske doline, Gorenjske, ali kjer koli drugje v Sloveniji ft I roka kmečka peč, ki Jo je sezidal France, daje nekolik/) toplote, zdi se nam vsem, de sobo greje zgodnje pomladansko sonce, ki se vslplje v sobo. "Vsak dan Je kakor preznik. I Vse težave dela odpadejo skoraj same po Sebi," vzhtčen pripoveduje France, žena pa mu pritr-j ju je In zagotavlja da )e vesela, i da sta se odločila da gresta vj Vojvodino Hišo. polje, traktor. —prav vse imam" In sosedje! I Na enakem koraku ml pomaga-1 Jo, kar ne vedo, k»ko bi ml na- ( pravili več uslue V začetku Je; bilo težim, ker Jim nisem mogel» vsega povedati, kot bi rad. sedaj na se že pomenimo" Pripoveduje mi še o prireditvi, ki Je bile preteklo nedeljo v sosed- Glasovi iz naselbin (Nadaljevanj* s I. aLranl.) gardistično drhal ter živeli v miru in dragi svobodi. Kako lepo in milo je bilo, ko sem zagledala prve čevlje, ki ste jih poslali, dragi naši Slovenci v Ameriki. Vsak je gledal ln držal čevlje v roki, po licih pa so nam tekle solze. Tako toplo se nam je zdelo pri srcu, ko smo videli, da nas še nekdo ljubi, Nikdar, dragi naši slovenski bratje, ne bomo pozabili na ta trenutek, ko nam je Rdeči križ pripeljal obleko in druge stvari. Tudi me Žane si moramo tukaj pomagati druga drugi, da se s težko revo preživimo. Delamo udarniško z našo mladino, imamo osnovane delovne brigade, vedno Imamo sestanke, žene An-tifašiatične zveze, naša mladins in pionirji. Sedaj tekmujemo vsi, kdo bo bolj priden in hiter. Vse se bo obnovilo, le naših dragih se ne da več obuditi—in to je najhujše. Zgubils sem v tej Strešni vojni moža in dva sinova, sedsj pa imam še tri otroke. Prvi je zelo priden, samo bolj slaboten; bil je v gozdu ostal sam brez matere in očeta. Očeta je sam našel mrtvega, mene pa so od-gnsli v zapor s tremi otroci. Ostsl je brez vsega, zato ps je sedaj prav slsboten, star Šele 15 mm tretja pa pet. Bili ata z mano v zaporu, kakor je bil tudi najmlajši moj partlzanček. 27. decembra mi je pa umrl, ker je bil ves prehlsjen In vedno bolan. Ležali smo pod snegom— pod milim nebom, ko se je rodil. &c veliko bi vam pisala, drsgi brstje Slovenci, tods moram končati in se oprostiti, ko vas / mojo skromno pisavo nadlegujem. Bodite vsi prisrčno pozdravljeni od tovarišice— Frančiške Avsec, fiiari trg 26 pri Rakeku, Slovenija, Jugoslavljs Italija in stroški okupacije Rim. — ONA. — Predstavnik italijanskega zunanjega ministrstva Je izjavil vašemu ko-respondents ds M bilo odlašanje mirovne pogodbe "skrajno slabo za Italijansko demokracijo" ter da bi zdravje In morals nsroda kmalu propadla. Italijanska vlada trdi, da plačuje mesečno 10,000 milijonov lir /a vzdrževanje zavezniških okupacijskih čet. Zed I njene države so sicer ugodile kredite v znesku 140.000,000 dolarjev kot kom pen rad Jo, (oda uradni Italijanski krogi sodijo, de je to komaj polovica zneska, ki je potreben samo za ameriške vojake Britanija ni dala nobene odškodnine, Zato pa morajo Italijani plačevati angleškim vojakom 900 Zanimivo je, kako br. urednik opravičuje in opeva one točke in člene Titove ustave, na katere sem jaz opozoril v svojem prvem članku kot nedemokratične—opravičuje jih na ta nu-čin, da omenja ustavne nedo-statke in zlorabe v Ameriki. Na primer prezldij (predsedstvo) v jugoslovanski ustavi, ki faktično predstavlja s predsednikom vlade vred diktatorično oblast, je pri br. uredniku dobra ustanova, celo demokratična (!) je, ker je odgovorna skupščini— dočim predsednik Združenih držav ni odgovoren nikomur, razen "ljudstvu" (ameriško ljudstvo seveda ne šteje nič!), in lahko skleps mednarodne dogovore, katerih mu nI treba predložiti senatu. Sploh ima ameriški predsednik večjo oblast kot Stalin! Gosh! Predsednik Truman je torej danes največji diktator na vsem svetu, če je to res, tedaj je Titov režimček res demokratičen—in jaz s svojim kritiziranjem res le strašim, le "bavbavziram," kakor mi tako rad predbaciva sedanji urednik Prosvete!— Ako je Truman res takšen diktator, čemu zlodja potem berači pri kongresu že dolge mesece za neke jtakonske ukrepe? Čemu je Roosevelt Imel večen konflikt s kongresdm, ki mu je prekrižal marsikateri "dekret"? Fakt je, da ima naš predsednik proste roke le do neke meja, na vsej zakonodajni črti pa je odvisen od kongresa ln vrhovnega sodišča ln v vojnem času dol)! od kongresa oblast, da lahko izdaja naredbe, to oblast pa lahko vaak Čas izgubi. Če pogledamo na vodstvo via* dajoče stranke v Združenih državah, vidimo, da je baš to vodstvo najslabši doksz zs kakšno dlktsturo. Dočim je vodja dik-tatorlčne stranke v Ruaiji in danes v Jugoslaviji diktator države, je lmal Roosevelt in ima Truman le delno kontrolo nad svojo stranko, daai ja teoretično vodja stranke. Kako more torej ameriški predsednik diktiUrati republiki, ko Še lastne stranke ne more kontrolirati? Vse drugače je zdaj v Jugoslsvljl, kjer Ima Tito absolutno kontrolo nad svojo stranko. Br. urednik ka že naravnost religiozno vero v odgovornost prezldija ln vlad« skupščini in ljudstvu, kskor jr zapisano v ustavi, in celo upa da se bo narod uprl, če ne bo ustavs izvajans. Upor morda pride, ampak med uporniki na bo—komunistov! Dokler bodo poslušne lutke tvorile skupščino —in dokler bodo tem lutkam poslušno sledile lutke bivših nekomunističnih strank, kakor se t< danes godi in to se imenuje "osvobodilna fronta"—ne bo v centralni skupščini niti v ostalih skupščinah nobenega upora To pa ne bo demokracija! Omenil sem jugoslovansko tu rieracljo, ktikw je etabiltena ' ustavi, In primerjsl sem Jo ne koliko z ameriško federacijo, kakršna Je v praksi—pri tem pa nisem niti z eno besedico omenil svoje preference, to Je kaj bi jaz rsd videl tuksj ali Um. Zspissl sem objektivno to, ksr je in vprsšsl sem, čemu se se-dsnjs Jugoslavljs Imenuje fede-rscijs, ko pa so v ustavi vse glsvne fsze življenjs tamkaj strogo centralizirane, Jugoslovanska federacija Je skratka o-stala le na papirju, kakor Je ostals ruska federacija Br. urednik se indtraktno strinja z menoj, da ie v "novi" Jugoslaviji res vse močno centralizirano—potem se pa zažene na ameriške "state rights" In ml vrže očitek, ds sem se Izpreme-'iil v reekcionarja, ker danes za govarjam "state rights" v Ameriki. Krasna metoda argumentiranja! Jugoslovsnska centralistična "federacija" Je s tem o-prana! . Fakt pa Je, da jaz še vedno nasprotuiem marsikateri zastareli ameriški državni pravici In v marsičem bi rad videl federalno kontrolo -f- ne pa v vsem. Pristna avtonomtia zlasti v gospodarstvu Je nsjboljša gsranclla proti diktaturi In za demokradio s civilnimi svoboščinami vred Ko ie Hitler u-grabil vlado v Nemčiji, si |e nsj-mej nodvrvel—noleg nolirlle-nemške IndiistrlM* Mol idesl m»>dern». fakvsri)« in obenem ekonomske demokracije so avlo- lir za funt sterling, dočim Je ci^ na ne črnem trgu baje le 700 do| 0S0 Ur. i nomne kooperativne industrija in farme. Gospodarski del nove jugoslovanske ustave ne kaže nobene demokracije, kar pa ni nič čudnega, kajti komunisti, ki domlnirajo v današnji Jugoslaviji, ne marajo pristne demokracije. V ustavi so aadruge nagla-šane, kar se lepo sliši, ampak v resnici bodo sadruge—kakor v Sovjetski uniji—le "fronta" pod železno kontrolo komunistov. Zabavno je tudi, kako br. u-rednik opravičuje "ljudske odbore" v jugoslovanski konstltu-cijl. Ne taji, da ti odbori niso kopija ruskih sovjetov, pač pa— potem ko ponovno ln ponovno zaauče svoje priljubljeno kopje "antlruakega bavbava, rusofobi-je" itd. . . . s čimer je pri njem vse opravljeno—poleti tisoč let nazaj v aiovansko zgodovino in z romantično gesto pokaže na vaške odbore, ki ao zborovali pod vaško lipo . . . "Velika socialna revolucija, ki je na pohodu v atarem kraju, je te odbore izpremenila z novo ustavo v vaška, krajevne, okrajne in meathe vlade"—in to naj bo nova demokracija, napram katari se naj gre pred vsem Amerika solit! Velika Titova "revolucija" je morala iti tiaoč let naaaj v primitivno življenje naših predni-kov, da je našla "najnovejši" _ vzor "najmodernejše" demokracije—vaški odbor pod lipo! Nekaj tragične resnice je v tem— namreč to, da vse komunistične revolts našega veka vržejo nesrečno ljudatvo nasaj v srednji vak. Socialni napredek ne gre nnzaj pod lipo! Najlepšega kozla pa je br. u-rednfk ustrelil, ko primerja Titovo tajno politično policijo OZNO z—amaršklml "G-menl." Kakor da bi prlmarjal sifilis s ošpicami! To je vae, kar moram reči o tej zadevi, Br. urednik mi očita, da sem v jugoslovanski ustavi iskal "dlake v jajcu." Ne dlak, marveč bruna, ki kar širi« iz Titove ustave. Br. urednik se Je v svoji kontrakritiki ustavil pri neka-tarlh "dlakah"—ignoriral pa je bruna, namreč kričeča protialov-jO o otroških volilcih, ki Imajo volilni privUaglj, daai ustava v začetku pravi, da v Jugoslaviji ne sme biti privilegijev. Morda se to zdi tudi njemu preneumno —in če Je tsko, zskaj ne pove tega? Mar se boji smrtnega greha, če bi zaplaal eno samo kritično basedo o Titovi ustavi? Omenjeni privilegij — otroška volilna pravicftHe pomagal Titu, da jr dobil veliko večino pri prvih "volitvah," pri katerih na milijone starih državljanov nI smelo voliti, Kakor mi piše ao-cialist inženir Jos. Germ iz Trt-tu, je partizanski oče lahko sam volil za vso svojo družino; Če Je Imel ženo in oaem otrok nad 12. letom, je lahko oddal deset glasov. In to je bilo demokratično!— De Gaullea Psrls. - ONA. - V ozadju francoskega političnega življenja raste vsak dsn senca generala de Gaullea. Na bprzi se Že Urijo govorice, da utegne bivši predsednik ksndidlratl kot poslanec progresivne katoliške itranke Iz zanesljivih virov Je dobila ONA vest, ds skušs de Gsulla vplivstl ns to stranko, ki Je bila njegova poglavitna opora, naj prekine sodelovanj« s ■oeial-demokratl in komunisti ter s tem razbije setisnjo vladno koalicijo. Priporočal je baje pred vsem. naj la stranka glasuje proti konstltucljl, katero pripravlja francoska ustavodajna skupščtns Na ta način bi mogal de Gaulle podaljšati "začasnost" sedanje vlade, kar bi s časom povzročilo med ljudstvom v«l!ko nezadovoljnost Dokler Je vleda vezana le na kratki rok, tekom katerega Ima uMavodajna skupščina oblast v svojih rokah, je namreč Jasn<>, da Francija ne more Igrali v polni meri svoj« vloge v mednarodnem svetu. Ako torej socialisti in komunisti n« bodo mogli izdela«! konstitucije in jo latiiicati. ae stranke <*ntra in desnic«* nad«jo, da utegne nezadovoljnost ljudstva poklicati generala de Gaullea nazaj v vlado, kot voditelja protilevlčarake koalicije. METKO I V PO II I IMCIil.ltS 261 GRFINW1CM 5T YORK 7. N Y PROSVETA tovarn in kako je padel kmetov tin v partizanih. Vse to pa fnoramo povedati. Tega ne smemo pozabiti. Kajti iz tega je vzklilo novo življenje, o katerem bomo pisali jutri. popije sonce, ^i, sr je bleščalo na razbitem steklu okrog fantove glave. Tega sem se spomnil, ko sem žel mimo vrat in sem videl tlakovane "ploščice na dvorišču. Toda to še ni vse, kajti takoj nato sem se spomnil še nečesa. V sosednji hiši je pod streho stanoval moj tovariš. Okno njegove sobe je gledalo na dvorišče in na hodnik gestapa. Mnogokrat so se slišali prav do okna udarci jermena, pridušeno stokanje ali bolestno kričanje. Takrat je tovariš odmaknil zaveso na oknu in je videl strašne stvari. Neke noči so pobili šestnajst ujetih partizanov. Zmetali so jih kot drva na dvorišče in psi so se trgali za njihove kosti. Vmes pa je skakala iz kaj be lisica, pograbila je kos mesa in se brž skrila nazaj, da ji ga ne bi iztrgali psi. Nisem bil še dolgo v partizanih, ko sem srečal tega tovariša, ki je prišel kmalu za menoj in je tudi nosil puško. Takrat mi je pripovedoval o fantu, ki se je vrgel skozi okno na dvorišče. On ga je videl iz svojega stanovanja. Takoj drugi dan je odšel v partizane. In kadar sva pozneje še govorila o tem, je vselej dejal s tiho grozo: "Pomisli, palce mu je zarinil v oči!" In čez čas je pristavil: "Samo da jim ne bi prišel nikoli v roke!" .Spomladi nekoč so Švabi napadli bataljon. Pijani so* se zaganjali vedno znova pod naše strojnice in vedno znova jih je pognal bataljon nazaj. Drugo jutro se je zarila s presunljivim tuljenjem mina v jarku za tovarišem, ki je prav takrat zagrabil žarečo cev strojnice, da bi jo zamenjal. Udarec mine ga je treščil ob zemljo. Pozabil je na vse, le cev je še obdržal v roki. Prav takrat so spet navalili Svabi. Sprva smo vsi mislili, da je padel. Pozneje pa smo izvedeli, kako je bilo/ Bil je le v nezavesti in so ga odvlekli Švabi s seboj. Odpeljali so ga na gesta-po, prav tja, kjer je bil doma. Strašno so gA mučili. Nazadnje ga je neki gestapovec na križišču sredi polja napol mrtvega izvlekel iz avtomobila in ustre- : LEV N. TOLSTOJ RUBBERS AND PATCHERS Experienced. Also cabinet makers, sprayers and machine hands on novelty furniture. Good pay. Steady work. ILLINOIS MOULDING CO. 2411 W. 23rd St. Razni mali oglasi KAVKASKA POVEST Is ruščina preval JOSIP KNAFLlč COAT SHOP HELP PRESSERS UNDER PRESSERS OPERATORS GENERAL OFFICE CLERKS—Interesting work; permanent position; opportunity for advancement; good starting salary; excellent working conditions. Consolidated Forwarding Co.. 660 W. O'Brien St., tel. CAN. ROG. PK. 6699 TAILORS Health and Life Insurance Vacations Retirement Plan Etc. MAIER-LAVATY CO. 2754 SO. CENTRAL PARK AVE. Experienced Fitter All Around work Ideal working conditions Phone STATE 1245 2123 W. 58th RUDDELL "Pa kako? Saj svoje neveste niti ne vidiš nikoli!" "Saj to je vseenp! Kaj jo naj gledam? Kadar bodete na pohodu, pa vprašajte pri nas v četi po Lukaški, Širokem. In merjascev je tam! Jaz sem že dvs ubil. Popeljem vas nad nje." "No zbogom torej! Kristus te varuj!" Lukaška je sel na konja in, ne da bi se oglasil pri Marjanki, zdirjal na cesto, kjer je že čskal nanj Nazarka. "Kako je? Ali se nič ne oglasiva?" je vprašal Nazarka in pomežiknil v stran, kjer je imela Jamka svojo krčmo. "Prav," je dejal Lukaška. "Na, pelji konja k njej in če me dolgo ne bo, mu daj mrve. Jutri zjutraj bom na vsak način pri četi." "Kaj, ali ti je junker še kaj podaril?" - "Ne, k sreči; za njegov dar sem mu podaril kindžal, drugače bi bil kmalu hotel imeti konja od mene," je rekel Lukaška, skočil s konja in ga oddal Nazarki. Ravno pod Oleninovim oknom je smuknil na dvorišče in se približal oknu izbe gospodarjevih. Bilo je še čisto temno. Marjanka, v sami srajci, si je česala lase, odpravljajo se spat. "Jaz sem," je /.ašepetal kazak. Marjankin obraz je bil resen in ravnodušen, a naenkrat je oživel, Čim je zaslišala svoje ime. "Odpri no," je odvrnil Lukaška. Samo za hip-ček me pusti noter. T«ko sem hrepenel po tebi! Čez vse!" Objel je skoz okno njeno glavo in jo poljubil. "Res, odpri!" "Kaj govoriš neumne! Rekla sem ti, da te ne pustim. Kaj, ali si za dolgo tukaj?" On ni odgovoril in jo je samo poljuboval. In ona ni vpraševala več. "Vidiš, še objeti se ne morem dobro skoz okno," je rekel Lukaška. "Marjanuška!" se je zaslišal glas stare.1 "S kom govoriš?" Lukaška je potegnil kučmo z glave, da bi ga ne spoznali, in počenil pod okno. "Brž pojdi!" je šepnila Marjanka. "Lukaška je prišel," je odgovorila materi. "Po očetu je vprašal.". "No pa ga pošlji sem." "Je že šel. Pravi, da ne utegne." Res je bil stekel Lukaška brzlh korakov, sključeno pod okni na dvorišče in od tam k Jamki. Izpila sta z Nazarko dve čapuri vina in zapustila nato vas. Noč je bila gorka, temna in tiha. Molče ste jezdila, samo korake konj je bilo ališati. Lukaška je začel peti pesem o kazaku Mingalis, a ni bil izpel prve kitice, ko je umolknil in aa obrnil k Nazarki. "Me le ni pustila k sebi." "O!" je odvrnil Nazarka. "Jaz sem vedel, da te ne bo pustila. Kaj mi je Jamka povedala: da je junker začel zahajati k njim! Stric Jero-ška se je bahal, da je dobil od junkerja puško za Marjanko." "Laže, ta vrag!" je jezno zaklel Lukaška. "Ni tako dekle. A starega zlodeja namlatim, da bo črn." In zapel je svojo pesmico miljenko: (Dalja prihodnji***—-— MAID Steady reliable woman for light housework in lovely home. Own room & radio. Capable plain cooking. Two pre-school children. Permanent. Good location. $25 a week. Silk Screen Squeei Operators experienced onu t GOOD PAY STEADY WORK Dupli-Color Pre 2440 S. Michigan ...................... STEADY DEPENDABLE WOMAN General housework. Plain cooking. 2 school children. 2 adults. Own room A bath. Highest wages in Hyde Park. LIV. 3118 1st Class die repair men ' . TOP SALARY Time and ft over 40 hours Phone: Mr. Moody—Ontario «200 or write JOHNSON MOTORS Div. of Outboard Marine and Mig. Co. Waulcegan. Illinois COMPTOMETER OPERATORS GOOD SALARY - 5 9AY WEEK Steady - Paid vacations Hospitalization; Phones Mr. Moody—Ontario «200 or write JOHNSON MOTORS Div. of Outboard Marine and Mfg. Co. Waukegan. Illinois VZDRŽEVALNA • Acetylene WeldJ • Pipe Fitter« 1 • Boilermakers • Lathemen • Tinners • Bricklayers Tu je tudi ugodna prilika zs ml« moške se priučiti rokodeliti VI PRIČNETE kot: MILLWRIGHT HELPER PIPE SHOP HELPER MACHINIST HANDYMA1 BOILERMAKER'S HELP1 TRUCK REPAIR APPRENTICE HELPEI men a boys • POLISHERS O BENCH ASSEMBLERS O DRILL PRESS OPERATORS PERMANENT POSITIONS chicago spring hinge co. 1500 CARROLL AVE. Near Ashland & Lake boys 17 TO 21 PACKER BOYS IN OUR PRESSROOM Hours: 7:45 Morning to 4:15 Afternoon; 6:15 Evening to 2:45 Morning. 4600 Diversey^ FOUNDRY MEN • FLOOR MOLDER8 e MACHINE MOLDERS o CLEANING ROOM FOREMAN To so dobra dela pri stari estaUi družbi. OGLA8ITE SE NA: Employment Dspt. ARMOUR AND OOMN 43rd and Packers A UNION STOCKYARDS SHIPPING DEPARTMENT FOUNDRY k MACHINE CO. 1240 So. Kosiner Ave. Nanj sem še spomnil, ko sem gledal tlakovano dvorišče, in se mi je zdelo, da so ploščice krvave. "Pomisli; palce mu je zarinil v oči," j* dejal takrat. Prav gotovo bi skočil tudi on skozi blesteče okno. Če bi le mogel. Sedaj tam ni več gestapa. Tudi pse in lisico so pobili. Konec vojne je in prav za prav bi morali pisati o novem življenju. O tem, kako so se vrnili ljudje iz taborišč in ječ, kako obnavljajo domove, kako udarjajo kladiva in brne stroji v tovarnah in kako je kmet prijel za plug ter zaoral brazde v osvobojeno zemljo. Toda namesto o tem še yed-no pišemo, kako so ljudje trpeli v taboriščih, kako so goreli domovi, kako so streljali talce iz W. A. JONES MACHINE SHOP V Prosvetl so dnevna sn FOUNDRY fc MACHINE CO. ae In delavske vsstL All 1240 So. Kostner Ave. čitate vsak dan?__ coppersmiths and HELPEI EXPERIENCED ON STEAM JACKETED KETTLE work savage bros. co. __laSS GLADYS AVENUE - VAN. 1331 ____ Bindery girls MACHINE OPERATORS - TABLE WORKERS - WE WILL 1* GOOD WAGES - PERMANENT work AMERICAN COLORTYPE CO. _ list ROSCOE STREET __ 25 girls and WOMEN LIGHT ASSEMBLY WORK No experience required } - Modern plant - Good startirjfl Automatic increases - Paid vacations - Many company benew Apply Employment Office 5013 NORTH KEDZIE AVENUE___^ e RADIO DRILL PRESS OPERATORS e MACHINIST HELPERS e SHAPER OPERATORS FOUNDRY Ic MACHINE CO. 1240 So. Kosiner Ave. Listnica uredništva Ker poštni sakon prepoveduje vsako oglašanje kakršnega koli srečkanja v listih, prosimo vse dopisnike. Id oglašajo priredbe svojih društev ali drugih organizacij, ali pa kako drugo akcijo sa sbiranje denarja, naj v svojih poročilih ne omenjajo srečk ali srečkanja. kakor tudi ne kartnlh ali tombulaldh sabav. ako Jo aa* njo določena vstopnina. Poštna uprava aahteva od naa. da mera vae tako oglašanje Is lista. Pro. «ifn«y držite ee tega.. Razni mali oglasi Vse to moramo povedati ZZZTSfu. Hi f ja silila v usta in za vrat. Le oči ^ je odprl na široko in se zastr- Zadnjič sem šel mimo hiše, izkusil, tam gori pod Storžičem, v geatapovca. Ta je stal še kjer je bil pod okupacijo gesta- kjer so ga ujeli. Zdaj pa se ni vedno brez besed pred niim. Čez po Velika, mračna hiša je tb. zmenil več, ne za puške, ne za trenutek pa je pristopil bliše, In ko sem šel mimo vrat, se mi vojake okrog sebe. prav tesno k njemu. Roki ste je zazdelo, ko da je tam še ved- Pred gestapom se je avto sun- *P*t adrsnili s hrbta in padli no nabito: "Geheime Staatspoli- koma ustavil. Fanta ao hoteli iz- nu ramena, nato pa sta ga zel", in da so na tlakovanih plo- vleči iz avtomobila, pa je pre- atianili čez glavo in čez aenca, ščicah na hodniku srage krvi zirljivo odrinil gestapovcc in akoraj kakor da bi ga hoteli po-Tedaj aem se spomnil še enkrat vzravnan stopil po tlakovanih božati. Ns očeh pa sta se roki natanko, kako je bilo takrat. ploščicah in po stopnicah na hod- ustavili, Gestapovec je trznil z Takrat je bila prezgodnja po- nik Tam je stal in čakal med obrazom in zarinil palce v oči, mlad Nenavadno zgodaj so m dvema stražarjema in sonce, ki široko strmele vanj. Fant spustili topli vetrovi po dolini m- je vlivalo skozi velika okna je vztrepetal, se vzpel, nato pa in wmce je neusmiljeno topilo mr hodnik, je toplo božalo nje- rahlo zastokal in se sesedel aneg, ki jc še pred kratkim na g.iv razbiti obraz v rokah, ki so ga spremljale prav debelo pokrival zemljo. Razora- C,■/ so odprta vrata so- do tal in se mu v strahoviti bolo-na rest a se je bleščala, polna v«>- \m- Z rokami na hrbtu je stopil čini zartvale v oči. de, ki se je »tekala po kolesni- ne hodnik gestapovec. tik pred Gestapovec je stopil nazaj njej, so blesteče ar kapljice za*(f.,m« m m- zarežal vanj. Bil je Spet je položil roke na hrbet in brizgale na vse »tieni ter ae za- vodja gestapovcev, velik in črn, čakal. Fsnt je zastok^ in se cah, In kadar je rnvozil avto p«, kos.,ti« obrvi so se mu spuščale vzdramil. Vzpel se je ob steni, rile v sneg ob cesti. Avto je bil k.ikor Mi fistu globoko pod nos. se zamajal tn se trudil, da bi si vozel« n in zadaj pokrit » plat Pravili ao. da je imel tak pogled, pogledal »kosi krvave, boleče nom, da tako fent, ki je »edeljcta m« je liaice. ki je vča»ih glo- oči. Toda videl ni ničesar, Le tam, ni videl sonca. ne bleščete- ti.da /lovršk* kosti na dvorišču.' za drobno sekundo je občutil ga snega in ne drobnih kaplji« umaknila pred njim globoko v svetlo steklo v oknu, ki se je kt so pršele izpod koles Pa tu- svojo kajbo Fant je že slišal o blestelo v »oncu, in vrh jablane, dl če bi ne bilo platnene streh«* ujt m, vendar se mu ni zdel ta-; ki se je stezala pod njim. Potem bi najbrte ne videl ntčeaar kaj- ko giozen, zdaj, ko je stal z rt* j »e je znova zamajal (er sr pognal ti roke je imel zvezane na hrb k ami na hrbtu pred njim in ni glavo »kozi »teklo, tu, trdo. da ao mu verige reza- smehljal s kotičkom ustnic Se preden si je razbil glavo na le zapestja. Pretepen je bil, Nenadoma pa se je gestapov- tlakovanih ploščicah na dvori-rasmrien, otekel in krvav p«> črva desna roka izmuznila izza ! šču, ste udarila za njim dva stre-obrazu. Na vsaki strani naspn. hrbte Obvtsela je za trenutek. I la. Potem je zgoraj nekdo streti ao aedeli štirje 88-ovn Dva kakor ne t* vedela kaj, nato pa i hovtto zaklel. On pe je ležal na ste ves čas merila a puškami je udarila čez fantov obrat In tleh s razbito glavo In liaica, ki vanj, kot bi ae Še Vedno bala. daj aprt pedia na tej na hrbet Fan-1 se je priplazila is kajbe. je blast-jima uide. Enkrat je še lo po- tov obraz je polile krt. Toda stal oo srkala toplo kri. da je prej ne GIRLS—for light packing: COFFEE it TEA. 7 a. m. to 4 p. m. and 4 to midnight. 5 day week. Permanent. Best working conditions. Benefits. 8TEWART & ASHBY COFFEE CO _M5 W. Washington Street PAKETE HRANE TISKARNA S.N.P.J