DELAVSKA POLIT
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.		Izhaja svako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev.	57.	Sobota, 16. julija 1932.	Leto VII.
Belgijske splošne stavke ne bo.
Belgijsko podjetništvo je hotelo znatno reducirati rudniškim delavcem plače. Delavstvo se je nameri uprlo in zagrozilo s stavko. Mešana komisija podjetnikov in rudarjev se je pogodila, da ostanejo mezde do novembra neizpremenje-ne. Posebna komisija se bo bavila z zopetno namestitvijo delavcev, ki so že bili stopili v stavko.
Francoski socialisti proti orožnim vajam
Blum bere Herriotu levite.
V pondeljek, dne 11. t. m. je imela francoska, zbornica sejo, na kateri je obravnavala proračun. Proračunski načrt je bil sprejet končno s 385 glasovi, 201 glas je bil proti proračunu.
. Socijalistični poslanec Leon Blum Je v debati očital Herriotu, da je njegova vlada sprejela vse nagake od prejšnje vlade, zlasti pa ono glede razorožitve, zaradi katere je morala prejšnja vlada odstopiti, sedanja pa je pri zadnjih volitvah dobila večino. Iz tega ozira je Herriot delal proti volji naroda, ki je bila izražena pri volitvah. Socijalisti bodo glasovali zaradi tega proti predlogu zakona. Med Herriotovci in socijalisti ie bil to prvi važnejši načelni konflikt.
Volilna borba v Nemčiji.
Fašistične čete izzivajo. V nedeljo
17 oseb ubitih, 191 ranjenih, 10 smrtno.
V nedeljo je priredila socialistična stranka v mestecu Kamhti v Šle-zijj manifestacijo proti nasilstvom fašizma. Okoli 1000 oseb je bilo v sprevodu. Ko je sprevod prišel okoli ogla neke hiše, so fašisti pričeli streljati iz oken in vež na sprevod ter ranili tri rajhsbanerje in neko 70 let staro ženo. Socialistične zaščitne čete so vdrle v hiše in veže ter sprejele boj s fašisti. Dalje so se vršile Podobne bitke v Ohlauu, Oelsu, Be-verungenu, Neustadtu, Kolnu, Darmstadtu in drugod. Ubitih je bilo 17 oseb, ranjenih 191 in med njimi 10 smrtno.
Socijalna demokracija je z ozirom na te dogodke intervenirala v torek pri kanclerju baronu Papenu in jTi notranjem ministru baronu Gay-
,u. ki sta posredovanje odklonila.
•
Driavijanska vojna v Nemčiji
zavzema čimdalje resnejše oblike, čimbolj se bližajo državnozborske volitve. Ne mine dneva, da bi ne bilo Par oseb ubitih in večje število ranjenih. Zadnje dni so bili hudi spo-Padi med komunisti in nacionalnimi socialisti v Trebinu, Ohlau-u, Kielu, Bremenu, Hagenovvu. Breslau-u, Kolnu, Dessau-u itd. V Duisbur-Hambornu so naciji priredili neko demonstracijo. Ko je 2000 rjavih srajc, zaščitenih po policiji, korakata skozi mesto, so naenkrat zadeli pa oviro v obliki barikade iz zabojev, pohištva, vozov in druge na-v'akc. Ko so se naciji in policaji sPravili te ovire odstranjevat, se je r£>z vseli bližnjih streh vsula nanje l°Ča krogelj iz pušk. Policija je s jlvoje strani otvorila ogenj na hiše. Ko so čez nekaj časa šli hiše pre-skovat, niso nikjer več našli nobe-
Jugoslovansko delavstvo izraža svoja mnenja in zahteve.
v prostorih zagrebškega velesejma.
5009 zagrebških delavcev zboruje Govor sodruga Topaloviča.
Na velikanskem shodu zagrebškega delavstva v prostorih zagrebškega velesejma, ki se je vršil v nedeljo, dne 3. t. m., in na katerega so prihiteli delegati tudi iz ostalih delov države, je kot prvi, pozdravljen od 5000-glave množice, povzel besedo sodrug dr. Topalovič in izvajal med drugim:
Naša glavna zahteva danes je: izvedba svobodnih volitev v vse delavske javne inštitucije: v Delavske zbornice, v zavode delavskega zavarovanja in v Borze dela. Ministru za socialno politiko smo gotovo hvaležni, da je ukinil osebne komisari-jate v socialno-zavarovalnih institucijah. Ali to, kar je danes v teh institucijah zamenjalo komisarje, še niso samouprave, ampak samo nekakšni razširjeni komisarijati, ki nimajo one moralne opore, kakršna je potrebna za izvedbo potrebnih temeljitih reform.
Govor je hotela motiti skupina mladih pripadnikov žoltih strokov-ničarjev, ki jo organizirajo podjetniki pod vodstvom beograjskega tovarnarja Vapaja, pod naslovom narodnih socialistov. Ali trde roke delavskih rediteljev so jih hitro pograbile in postavile na hladno. Na njihove medklice »Živela Jugoslavija«, je s. Topalovič reagiral takole:
S takimi medklici nam hočejo fantiči najbrž podtikati, da smo nasprotniki Jugoslavije in narodnega ujedinjenja. Če to mislijo, potem se zelo motijo: že pred 26. leti, ko je nad temi deželami še vladala habsburška dinastija in je bilo zelo riskantno, se takrat priznavati k jugoslovanstvu, je naše delavstvo v znani tivolski resoluciji dokumentiralo svoje odločno jugoslovansko stališče. Mi in naši predniki smo se borili za jugoslovanstvo že tedaj, ko je to predstavljalo revolucionarni pokret, istoveten z razbitjem stare monarhije. Mi nismo postali Jugoslovani šele zadnji čas, ko se to izplača in je jugoslovanstvo nekaterim postalo špekulacijski predmet. Zato nima v tej. državi nihče pravice, da bi nas učil narodnega jedin-stva.
Medtem pa, ko smo dobri Jugoslovani, smo pa obenem tudi prijatelji ideje mednarodnih sporazumov in svetovnega miru, pristaši ideje mednarodnega bratstva delavcev vsega sveta.
V	svojem stremljenju po mednarodnem bratstvu pa jugoslovansko delavstvo ne vrši nobenega izdajstva, ne na svojem narodu, ne na svojem razredu. V okviru internacionale smo enaki med enakimi, nikomur podrejeni in sc nam ni treba nobenim tujim poveljem pokoriti.
Ali mogoče podjetniki nimajo nobenih mednarodnih zvez? In država? Ali ne pošiljajo vlade vseh
držav, med temi tudi naša, svoje ministre na mednarodne konference? Ali ne plačujejo visokih prispevkov za mednarodne institucije, za Društvo narodov? Ali ne sodelujejo pri sklepih mednarodnih konferenc in ne izvršujejo teh sklepov, za katere so prostovoljno glasovale? Tudi mi nismo doslej ničesar drugega delali in hočemo to tudi v bodoče delati. S ponosom hočemo izvrševati svoj mandat kot zastopniki jugoslovanskega delavstva v mednarodni delavski skupnosti.
Nato je sodr. Topalovič posvetil nekoliko pozornosti rovarenju žoltih. ki se trudijo, da bi z nacionalističnimi gesli razbili naše svobodne strokovne organizacije:
Organizatorji žoltega pokreta zvesto kopirajo nemško gibanje Hitlerja. Kot nacionalisti posnemajo najreakcionarnejši in najgnusnejši pokret, ki ga sploh pozna zgodovina. Posnemajo in kopirajo italijanski fašizem in nemški hitlerijanizem. Kot jugoslovanski nacionalisti kopirajo in razširjajo ono gibanje, ki si je postavilo za cilj stari ustroj Evrope zopet obnoviti, zopet vzbuditi one sile, ki so obstoju Jugoslavije in jugoslovanskega narodnega je-dinstva najbolj nevarne. Če se more smatrati kaj kot izdaja življen,-skih interesov jugoslovanskega naroda in kot slaba usluga njegovemu prospevanju, potem je to v prvi vrsti to idejno podpiranje kontrarevolucije, ki jo pripravlja hitlerjanizem v Srednji Evropi.
Ta gospoda so ravnokar objavila ustanovitev nacionalno-socialistične stranke. Oni hočejo torej celo firmo Hitlerja ukrasti. Naj delajo, kar jih je volja, ali naša dolžnost je, da jugoslovanskemu delavstvu povemo, da je njegova glavna dolžnost, da ohrani enotnost svojega razreda kot takega. Enotnost delavskega razreda mora biti naš najvišji zakon. Vsak poskus, to enotnost razbiti, je zločin, pa najsibo porojen iz kakršnihkoli razlogov, iz političnih ali re-ligijoznih, ali iz razloga omejenega sektarstva. Naše geslo je: združitev vsega delavstva v svobodnih delavskih strokovnih organizacijah! Temu geslu naj sledi jugoslovansko delavstvo!
Nadalje so govorili še sodrug Krekič, ki se je pečal s splošno gospodarsko in socialno krizo, ki jo preživlja jugoslovansko delavstvo, zatem sodrug Svetek, ki se je bavil s krizo v našem socialnem zavarovanju. — Sprejeti sta bili tudi dve važni resoluciji, ki ju objavimo prihodnjič.
Impozantnost tega shoda in njegova discipliniranost sta zopet dokazali, da stoji jugoslovanski prole-tarijat slej ko prej neomajano na braniku svojih življenskih interesov in Pravic.
nega komunista in ne orožja. Napadalci so že davno zbežali preko streh. Taka je danes taktika nemške meščanske vojne: eni izzivajo s svojimi uniformami in napadajo, drugi se branijo in napadajo.
Volitve v romunski parlament se
bodo vršile v nedeljo, dne 17. f. m. Volilna borba je v polnem razmahu.
Nacijonal. socijalistične uniforme v Švici prepovedane. Zvezna vlada je izdala naredbo, po kateri je za celo švicarsko ozemlje prepovedano nošenje nacijonalno - socijalističnih rjavih srajc.
za Cankarjevo družbo. Za 20 Din dobi vsak član 4 lepe knjige. =====
Princip socialnega zavarovanja — vzajemnost.
Potrebo socijalnega zavarovanja delavstvo pri nas popolnoma uvide-va. Želi samo, da bi bilo boljše in razširjeno na vse socijalne potrebe. Delavstvo tudi ve, da je vsako zavarovanje zgrajeno na vzajemnosti, tembolj je ta moment važen v so-cijalnem zavarovanju, ker socijalno zavarovanje vsaj pri delavstvu, ki je vzgojeno v solidarnostnem čutu, ni in ne sme biti navadna dobičkarska špekulacija. Vzajemnost obstoja v tem, da dobiva iz zavarovanja po zakonitih določbah dajatve tisti, ki ga zadene bolezen, ponesreči, onemore zaradi starosti ali je v bedi zaradi nezaposlenosti, čeprav prispevajo v zavarovanje tudi tisti, ki so tako srečni, da jih ne doleti beda ali pa malokrat. To je načelo vzajemnosti, ki ga strogo in dosledno izvajajo tudi naše svobodne strokovne organizacije, in ki znači obenem princip solidarnosti. Iz te osebno nesebične solidarnosti črpajo svobodne delavske strokovne organizacije svojo moralno in materijalno moč.
Za delavstvo torej tu ne more biti načelno nikakršnega dvoma, da mora tudi socijalno zavarovanje sloneti na tem principu.
Poudarili smo to načelo zaradi tega, ker se preveč naglaša potrebo raznih diferencijacij v socijalnem zavarovanju po posameznih samoupravah, kar smatramo za malomeščansko naziranje.
Socijalno zavarovanje je za vso državo enotno in mora ostati tako. Enaki morajo biti v načelu prispevki in dajatve z razliko, da se. kakor v sedanjem zakonu, dopušča ozko mejo, v kateri se lahko giblje po potrebi višina prispevka. Ozka meja je potrebna, ker je mogoče, da podjetništvo ali pa tudi v solidarnosti nevzgojeno delavstvo izrablja zavarovanje v škodo poštenih in zavednih zavarovancev. V tem primeru bi bilo seveda krivično, če bi ostali okrožni uradi, oziroma ostalo delavstvo, moralo nositi prevelika bremena zaradi napak v izvajanju, ki v zakonu niso utemeljena in bi pomenila izkoriščanje vzajemnega sistema zavarovanja.
Iz tega logično sledi, da je vsak okrožni urad solidarno odgovoren, da prav gospodari in da članom daje vse in enake zakonite dajatve kakor vsi drugi okrožni uradi. Če tega ta ali oni okrožni urad ne dela, je pravica in dolžnost centralne uprave ter ostalih samoupravnih organov, da pokličejo krivca na odgovornost in ga eventualno pozovejo, da pogreško popravi v zmislu zakonitih določb. Samouprava je tu lahko osebno odgovorna ali pa tudi kot korporacija. In le v primeru lokalne krivde je lokalno zvišanje prispevka v označeni ozki meji dopustno.
Dopustno pravimo, praktično morda potrebno, ne pa načelno pravilno in utemeljeno. Zakaj dolžnost celotne uprave Je, da vodi in organizira samoupravo po načelih spli-darnosti in vzajemnosti. Z vestno organizacijo zavarovanja je treba skušati doseči najvišji cilj vzajemnosti, v katerem so zaščitene pravice in dolžnosti vsem članom enako.
V	praktičnem življenju so pa še nadnaravne sile, ki lahko bolj ali manj obremenjujejo socijalno zavarovanje. Imamo različne industrije, ki so zdravju boli ali manj nevarne.
V boju za kruh ii
Plenum strokovnih c
Napovedani plenum', kateri se je vršil pretekli pondeljek, je bil izredno dobro obiskan po zastopnikih priključenih organizacij, razen podružnice živilskih delavcev, kateri se radi nočnega dela niso mogli udeležiti.
Plenumu je predsedoval s. Dvoršak. O delovanju medstrokovnega odbora v tem letu je poročal s. Pe-tejan, ki je podal pregled o delu in akcijah, katere je v tem času izvršil ali sklenil izvršiti medstrokovni odbor v korist delavstvu in organizacije. Iz poročila posnemamo, da razen rednega dela, kakor seje. dopisovanje, intervencije itd., se je medstrokovni odbor pečal še s splošnimi in za vse delavstvo važnimi vprašanji, predvsem z vprašanjem zakonske zaščite stanovanjskih najemnikov, brezposelnostjo, socialnim zavarovanjem itd.
V pogledu stanovanjske zaščite se je medstrokovni odbor pridružil akciji ostalih strokovnih organizacij ter sodeloval na več skupnih shodih in v deputaciji v Beogradu. Pozitivnega rezultata ta akcija doslej ni obrodila, ostalo je samo pri obljubah. Vložila so se tudi pravila za »Društvo stanovanjskih najemnikov«, katera pa banska uprava še ni potrdila in so bila do-sedaj že trikrat vrnjena v popravo.
Tudi glede brezposelnosti in zavarovanja brezposelnih so se od naše strani napravili razni koraki. V ta namen smo sklicali tudi večji shod in plenum, ki se pa nista mogla vršiti. Danes je to vprašanje še bolj pereče, pomoč je še bolj nujna. Pomoč bi po našem mnenju obstojala v forsiranju javnih del in v zavarovanju brezposelnih.
Na to tudi tem potom opozarjamo merodajne in odgovorne kroge.
Nič manj važno ni vprašanje krize v socialnem zavarovanju, ki se
od leta 1929 dalje z neverjetno naglico razvija. Referent poda kratek pregled stanja bolniškega in nezgodnega zavarovanja ter poročilo o sklepih velikega strokovnega sveta v Zagrebu (katerega se je udeležil tudi zastopnik medstrokovnega odbora), kateri je za saniranje zavarovanja v glavnem sklenil sledeče smernice: 1. Odklonitev vsake
junkturo, pa je čisto vseeno, kako bo potem. Riziko nosijo namreč drugi. Delavstvo pa danes ve, da velja nova vojna življenje. — Taka miselnost! Kako je še mogoča po vseh grozotah vojne in nje posledicah! Bestiji se hoče samo krvi, krvi, da si napolni svoje blagajne.
socialno pravico.
ganizacij v Mariboru.
odgovornosti za poslovanje pod ero komisarjev; 2. proti poslabšanju pridobljenih pravic članstva; 3. zvišanje prispevkov na 7 odst.; uvedba zavarovanja za starost, onemoglost in za brezposelnost; 4. čimprejšnja upostavitev popolne samouprave potom volitev itd. Za te sklepe moramo tudi mi delati, da se uresničijo.
V kulturnem oziru je medstrokovni odbor skupno s Svobodo« organiziral »strokovni tečaj« in »Delavski prosvetni večer« v »Unionu«, obe prireditvi sta izborno uspeli in sta bili v čast mariborskemu delavstvu.
V vseh navedenih vprašanjih, v kolikor niso rešena, bo medstrokovni odbor akcijo nadaljeval ter jim posvečal največjo pažnjo. Dolžnost strokovnih organizacij in vseh članov pa je. da po svojih močeh to naše delo podpirajo in da obenem zastavijo ves svoj vpliv, da se število članstva poveča, kar bo najboljša garancija za končni uspeh.
K poročilu s. Petejana se je...raz-vila obširna debata, v katero so posegli s. Mikec, Eržen, Vidovič in drugi. Prvi je govoril o obupnem položaju upokojencev ter o potrebi večjega političnega vpliva za delavstvo. s. Eržen o poslovanju tuk. Borze dela, proti kateri so vsak dan večje pritožbe glede postopanja z delavci in celo z delavskimi zaupniki ter je zahteval, da naj se od strani MO napravijo potrebni koraki za odpravo teh razmer; s. Vidovič je pozval navzoče, da se udeležijo sprejema delavskih športnikov iz Voitsberga v soboto, dne 16. t. m., ob 21. uri pri »Gambrinusu«.
Po končani debati se je soglasno sprejel predlog, o katerem se pooblašča Medstrokovni odbor, da od upravnega odbora Borze dela zahteva, da naj se pri ekspozituri v Mariboru imenuje sosvet, kateri naj ima nalogo, na licu mesta reševati vse spore, ki nastanejo med intere-siranimi člani in borzo.
Nadalje se nalaga Medstrokov-neinu odboru, da nadaljuje akcijo za ureditev zakonite stanovanjske zaščite, da forsira izvrševanje javnih del, zavarovanje za brezposelne ter za pravice delavcev pri izvajanju socialnega zavarovanja, kakor tudi za vse druge socialne in kulturne probleme, ki se tičejo delavcev in nameščencev.
Ali si že poravnal naročnino ? Ako Se ne, stori takoj svojo dolžnosti
Tomaž Bat’a se je ubil.
Industrijalec Tomaž Bat’a je hotel poleteti iz Zlina na Moravskem, kjer ima svoje velike tovarne čevljev, z letalom v Švico. Komaj se je dvignil v zrak z letališča Otrokovi-ce, je iz višine 700 metrov strmoglavilo letalo na tla. V zraku je iz,-gubilo letalo ravnotežje in padlo na tla, ne da bi bilo doslej mogoče ugotoviti pravi vzrok nesreče. Letalo se je pri padcu popolnoma razbilo, mehanik je bil mrtev med razvalinami, Bat'a pa težko pobit in v nezavesti. Med vožnjo v bolnico je tudi Bat’a preminul, ne da bi se zavedel. To se je zgodilo dne 12. t. m. ob 6. uri zjutraj.
Bat’a je opravljal svoja poslovna pota z letalom. Vsaj je bi! nedavno celo v Indiji, kjer je hotel dobiti trgovske zveze za svoje industrijske proizvode. Star je bil Bata šele 56 let.
Z Bat’o je preminul pač eden največjih Industrijskih magnatov, ki bi se ga moglo primerjati z nedavno preminulim Ivarjem Kreuger-jern, dasi nam ni še znano, v kakšnem stanju se nahaja vsa njegova velika industrija in trgovina. Vsekakor je bil Bat'a predvsem strah čevljarjev, ker je snoval čevljarske tovarne s postransko industrijo in skušal preplaviti s svojimi izdelki čim več sveta. Bafa je bil sin čevljarskega mojstra in je izpočetka prodajal čevlje po sejmih. Leta 1S94 je že imel tovarno s petdesetimi delavci. Med' vojno je pa dobavljal za vojsko in razvil svoje podjetje. Na vrhuncu konjunkture je zaposleval do 60.000 ljudi, vštevši tovarne iri zaloge doma in po raznih državah. Danes je bil milijarder in solastnik različnih tovarn in član raznih koncernov.
Prosperiranje Bafovih podjetij je slonelo na dveh načelih: majlmt produkcijski stroški in reklamna konkurenca. Ti dve načeli opazujemo zlasti v zadnjih letih tudi v javnosti. Svoje tovarne je snoval v samotnih krajih, da se delavstvo ni navzelo razrednega duha, in ga jako slabo plačeval. V tem oziru je bilo jako mnogo pritožb. Obenem je pa delavstvu odtrgaval še- del zaslužka, ki ga je pripisoval obratnemu kapitalu, češ, da s tem postaja delavstvo solastnik podjetij. S tem je delavstvo materijalno navezal na tovarno, ne da bi se bilo upalo odločneje zahtevati izboljšanje svojega socialnega položaja. Istotako je uvajal v svojih podjetjih preskrbo-, vanje delavstva z drugimi življen-skinti potrebščinami in ga s tem popolnoma odtegnil tujemu vplivu. Meščansko časopisje hvali Bat’o, češ, da je skrbel za svoje delavstvo, kakor malokatero podjetje, dočim
zdrave in nezdrave kraje, epidemične bolezni in druge pojave. V teh poslednjih primerih bi morala sicer država priskočiti s plusom na pomoč,
ali, ker tega ne stori, se morajo ta izredna bremena zavarovanja porazdeliti vsaj v bistvu na celoto, ker so pogostoma tako velika, da bi utegnila občutno oškodovati interese lokalnih zavarovanj.
Zdelo se nam je potrebno povedati v tem vprašanju stališče zavednih in vestnih delavcev ter želimo, da se upošteva. Piredvsem morajo imeti oni, ki vodijo socijalno zavarovanje, pred seboj cilj, splošni interes zavarovancev, to je vzajemnost, ki ima za posledico enake dolžnosti in enake pravice. V soci-jalnem zavarovanju so sicer še druge velike diferencijacije (mezdni razredi, nevarnostna stopnja itd.), ki so posledica današnjega gospodarskega sistema in ker država splošnemu zavarovanju ničesar ne prispeva, dasi bi bila nje moralna dolžnost. Teh razlik ni mogoče lahko odpraviti, odpravijo se pa lahko one razlike, ki so podobne nezasluženemu kaznovanju delavstva, ker slabemu gospodarstvu more v današnjem sistemu zavarovanja biti kriva le uprava ali samouprava, ne pa delavstvo, če niso zla povzročile nadnaravne sile, epidemične bolezni ali nezdravi kraji.
Vojno bi bilo jako želeti . . .
pravi švedski kapitalistični list.
Tako-le glavno glasilo norveške konservativne stranke »Morgen-post«:
»Ali pride na vzhodu do vojne? Morda zveni to brutalno, toda zaradi konjunkture bi bilo vojno jako želeti. Svet ni danes nič drugačen kakor je bil prej. Vojna bo povečala potrebo vojne tonaže, riziko prevažanja blaga se bo povečal, cene bodo tudi poskočile in z njimi se bo povečala spekulacija. To pomeni izpre-membo v zunanji trgovini v prid nevtralnih dežel in dvig naročil za druge industrije. Ves svet zasleduje zaradi tega z nestrpnostjo razvoj dogodkov v Mandžuriji. Tako blagovni trg kakor borze registrirajo vse, kar se dogaja. Če postane resnost, tedaj bo pomenilo to ogromno poživitev za gospodarsko življenje vsega sveta, temu pač ne more nihče ugovarjati. Če pa ne pride do vojne, bo moral svet še dolgo čakati na naravno izboljšanje, zakaj to izboljšanje je še jako daleč.«
Vsak misleč človek ve danes, kako ogromno uničevanje vseh vrednot prinaša vojna. Vse dežele sveta bolehajo na posledicah svetovne vojne. Za vojne hujskače je pa svet tak kakor je bil pred vojno. Vse za kon-
Angelo Cerkvenik:
ROSA.
(Povest.)
Da, še ptički imajo gnezda, a mi nismo ptički, mi smo bogovi... Matere naj ne bodo zgolj matere, zavedajo naj se, da milijonom mater dom ni toplo gnezdo. Milijonom mater je kopica otrok samo nepopisno trpljenje — tniljjonom in še milijonom otrok fiič manj.
Priti mora tisti veliki čas, ko bodo otroci samo — ljudje brez rodbinskega imena, stebri večno obnavljajoče se, večno pomlajujoče se družbe.
Sestre, zakon ne more biti regulator spolnega izživljanja, ker je zakon sekundarna forma, spolnost pa parlament vsega živega. Oblike so od danes do jutri, življenje pa je od pradavnine, preživelo je že brezštevilne oblike in bo preko neštevilnih oblik šlo v brezčasje.
Današnji zakon je samo ena izmed tisočerih oblik, ki so v ozki, celo v najožji zvezi z današnjim do podstave nemoralnim družabnim redom, ki mu je človek — pes, denar pa — Bog.
Današnji zakon je bančna menica, kupna pogodba, denarna zadeva par excellence!
Prestrašila se je svojih misli. Saj vem, si je dejala, to so samo strašne nočne misli. Ponoči so misli sploh podobne sanjam. Podnevi, da, podnevi mislimo bolj realno.
Zasmejala se je na ves glas.
— Zakaj se smeješ?
— Sama sebi. Bojo. Čudežno in skoraj .smešno je to spoznanje.
— O čem govoriš?
— Da smo ponoči bolj svobodni, nego podnevi, da nam1 je dan rabelj. Vidiš, zato so se vse velike zarote kovale, skovale in uresničile ponoči. Sploh je bila svetloba po temi! Zato se tudi elementi praživljenja izživljajo najsiloviteje in najstrastne-je — v temi...
— Ne razumem tvojih besed ...
— Nikdar jih ne boš razumel, zakaj ljudje, ki mislijo le nase. ki vidijo v sebi središče, okrog katerega se vse vrti, ne morejo nikdar razumeti ljudi, ki strastno in z nepopisno ljubeznijo šele iščejo — središča... in ga nikdar ne najdejo ...!
— Mrzla si...
— Vsi, ki mislite samo nase, pravite o drugih, ki rupijo tudi na vas, a ne samo na va^lda so mrzli!
Dež je ponehali Burja se je zaletavala v vetrnice, ki ' so močno
škripale. V bližini, tam čez cesto, so pripogibali vrhove svojih stebel visoki, v ognjenih bliskih orjaški, topoli ... Od daleč je prihajalo zamolklo grmenje, kakor da se s hribov valijo ogromni plazi, bobnajoč, rušeč pod seboj gozdove in vasi...
— Tako smo majhni. Bojo, in tako smo veliki! V nas vseh je — bog! Zato je Kristus imenoval boga svojega očeta, zato ga je imenoval — očeta vseh nas. Da, Kristus je zaslutil resnico.
Položila je roko na njegove mehke lase in zaspala.
Bojo je bedel.
Kolikor so Rosine misli bile vsesplošne in brezosebne, toliko so Bo-jeve bile do skrajnih meja ozkosti osebne in skoraj sebične.
Mučil je svoje možgane venomer z eno in isto mislijo: kaj storiti? Umreti? Mogoče bi umrla Tanja, mogoče Rosa? Pogledal je na Roso ... V ognjenem blisku je uzrl njeno obličje, tako mehko, tako čudežno lepo. Mraz ga je stresel ob pomisli, da bi ta prelepi obraz strohnel v mokri zemlji. Ko se je zalotil pri misli o Rosini smrti, se je zopet začel kesati.
— Saj jaz kličem smrt nadnjo ... Saj jo prosim, naj pride. O, če bo
kdaj prišla! Ne, ne... Rosa naj živi, še dolgo naj živi! Rajši naj umrem jaz!
Kakšna podla, ostudna žival sem!
Zgrabil se je z rokami za glavo ... Najraje bi bil strl svoje lastne možgane.
Utrujen in ves izmučen je ob zori, ko se je tudi nevihta poiegla, zaspal.
XVIII.
Ze dva meseca je trpela, a življenje se ni spremenilo niti za las. Vse dolge in strašne noči so se ponavljale, vse so si bile do pičice enake. Zaslutila je celo, kaj se v Boju godi, zaslutila je njegove zločinske misli. Včasih je gledal vanjo in tedaj je naenkrat po neki tajinstveni moči zaznala, da je mislil na njeno smrt, da si je njene smrti zaželel. V njej se je vse uprlo. Umrla naj bi na ljubo neki mrtvi formalnosti.
Vedno hujše je bilo njuno življenje, vedno neznosnejše njuno medsebojno razmerje. Rosa, ki je bila vajena prisrčnosti in prijateljstva, ni mogla več prenašati njegovega molčečega in temnega obraza. Zazdel0 se ji je naenkrat vse tako nesmiselno. Satna sebe ni mogla razumet*-Na kaj čaka še?1 Na rešitev? Odkod? Kako? Upanje?
(Dalje prihodnjič-)
Dr. Avg. Reisman:
Delovno pravo v novem obrtnem zakonu.
(Iz predavanja o novem obrtnem zakonu v Strokovni komisiji v Mariboru.)
(Nadaljevanje.)
drago objektivnejše časopisje pravi, da je bil Tomaž Bat’a pravi industrijski kapitalist, ki bi si ga Karl Ma;rx ne bil mogel bolje zamisliti. Bat’a je z drznim stalnim pomnože-vanjem svojega kapitala dvigal tudi predvsem svojo osebno, individualistično kapitalistično moč. Njegove prodajalne in tovarne po državah so bile samostojne in so z njim. samo trgovale in obračunavale. Ta sistem se mu je obnesel, ker je razpolagal s kapitali, da je bil kos konkurenci, in ker so bili produkcijski stroški njegovih izdelkov zaradi jako slabih delavskih plač izredno majhni.
Tomaža Bat'e ni več. Vodstva •Jovarn izjavljajo, da bodo tovarne obratovale dalje. Ni pa zaenkrat še upati, da bi se delavske razmere s smrtjo Bat’e izboljšale. Tudi nam bodo šele novejša poročila povedala, v kakšnem gospodarskem stanju se nahajajo ogromna podjetja, ki jih ie vodil Bat’a, ki je preminul prav-tako nepričakovano kakor milijarder Kreuger, ki ga je kriza v njegovem gospodarstvu pognala v smrt.
Zlasti čehoslovaški listi poudarjajo, da je Bat’ino podjetje finančno zdravo in razpolaga z milijonsko imovino (okoli 100 milijonov dinarjev gotovine). V vodstvo firme vstopi njegov sin.
Gospodarska kriza je zadela tudi ta podjetja. Tovairna v Zlinu je imela 23.000 delavcev, sedaj jih ima 15.000 in delajo po pet dni v tednu. Vseh nameščencev ima podjetje doma in v inozemstvu okoli 25.200. Iz,-delovala pa je tovarna največ 130 tisoč čevljev, sedaj jih izdeluje nekaj nad 100.000. Tudi v inozemstvu Je imel več tovarn.
Politizacija. V zadnji številki smo omenili članek, ki priporoča, da naj bi se državni uradniki politizirali, to je aktivizirali v politiki, ki je Mogoča. Uradniki so vsaj glede svojega mišljenja, če že ne udejstvovanja, svobodni državljani. Mislijo lahko kakor hočejo in nihče jih ne more prisiliti, da bi drugače mislili kakor so si svoje mišljenje izkristalizirali na podlagi svoje izobrazbe in svojih praktičnih izkušenj. Politično na-ziranje je individualna zadeva posameznika in iz posameznikov, ki imajo enotno individualno naziranje, se ustvarjajo stranke. Z drugimi besedami bi to povedali tako-le: Najprej enotno naziranje, potem skupni interesi ali cilj in končno še enotna oblika skupnosti, to je politična organizacija. Tako nastane politična stranka, če hoče imeti trdno in naravno podlago. Politika je torej izraz mišljenja, kako si uredimo in izboljšamo življenje za celoto, za vse tiste, ki se jim godi krivica. Stremljenje, da se vodi politika v interesu ali v smislu privilegijev, protekcije ali služabništva, ne more biti nikdar politika mišljenja, marveč le politika koristolovstva in protekcionizma. Mišljenje se razvija z razvojem, zato more res živeti samo politična stranka, ki izvira iz življenja, to je, razvoja samega. Politizacija oseb torej ne more biti zdrava in trajna, ker ne sloni na mišljenju in razvoju, nego je umetna tvorba.
Jugoslovanski državni dolgovi. Pariški »Information« poroča po poročilu jugoslovanskega finančnega ministrstva, da znašajo jugoslovanski državni dolgovi 38 milijard 783 milijonov in 550.000 Din. List pravi, da ta dolg ni tako velik in je država stalno izpolnjevala svoje zunanje in notranje obveznosti. Ostalega poročila o dolgovih naši listi niso priobčili.
Frančiška Ropret, žena vpokoje-ttega tobačnega nameščenca s. Andreja Ropreta v Tomačevem pri Ljubljani, je dne 7. t. m. po daljšem bolehanju umrla. Slučaj je, da je umrla prav na dan poroke pred 37. Jeti. Ob izgubi dobre žene in matere •zrekamo rodbini v svojem in v imenu naših naročnikov najiskrenejše sožalje.
Nov ravnatelj Kmetijske šole na wmu. Ravnatelj Kmetijske šole na urmu je postal ing. Zupanič.
Učenci oz. vajenci.
Potrdilo o trajanju učenja.
O trajanju učenja, naj si je isto končalo, ali pa bilo predčasno prekinjeno, mora izdati službodavec učencu vsikdar potrdilo. Ce je službodavec umrl, ali učenec radi drugega zadržka potrdila ne more dobiti, mora izdati potrdilo združba, ali občina, pri kateri se je sklenila pogodba in ista vpisala. Združba ali občina mora namreč voditi za svoje področje vpisnik o učencih.
Potrdilo o trajanju učenja mora predložiti učenec, ko hoče napraviti pomočniški izpit, da z njim dokaže, da je prebil po zakonu ali s pogodbo predpisano dobo na uku.
Pomočniški izpiti. (§§ 282 do 294 o. z.)
V §§ 282 do 294 navaja obrtni zakon odredbe za pomočniške izpite učencev v rokodelskih obrtih. Za delovno pravo, katero obravnavamo na tem mestu, pa so važna le nekatera določila, radi katerih lahko nastane spor med učencem in delodajalcem. Druge nebistvene določbe so radi tega izpuščene.
Predpogoji izpita.
' Že v § 25 o. z. je določeno, da sme opravljati pomočniški izpit le oni učenec, ki dokaže, da je vešč pisanju, da se je učil dotičnega rokodelstva predpisano dobo, redno pohajal in dovršil uspešno strokovno nadaljevalno šolo, če taka obstoji v kraju, kjer je bil učenec zaposlen. Učenje v delavnicah, v katerih se izvršujejo obrti na tvorniški način, je enako učenju pri rokodelcu, če je v takih obratih strokovno učenje zagotovljeno.
Ko učenec dovrši učni čas, ga mora imetnik obrti, pri kateri se uči, ali pristojna združba pozvati, da se prijavi k pomočniškemu izpitu.
Izpit je javen.
Vsled tega sme temu izpitu prisostvovati vsakdo, kakor n. pr. sodnim razpravam ali javnim občinskim sejam, četudi ni
Jutri na Mrzlico! Tako ste zapisali zadnjič v listu. Kakor povelje se glasi napis vabila. Pa ne samo v listu, tudi osebno vabijo Mrzličarji iz Trbovelj in sosednjih krajev na zlet na Mrzlico, kjer bodo otvorili »Počitniški dom:« precej visoko v hribu. Nisem turist, pa so me potolažili: lepa pot je, če bo vas dovolj, se zapeljemo do pol pota z avtom. Dobro uro boš pa že hodil peš, če imaš le še noge. Zjutraj prideš tja, se izborno zabavaš, navžiješ svežega zraka in gostov, naših prijateljev boš videl cela	kopa	otrok bo	ta	dan	na Mr-
jev.	Tako	mi hvalijo ta zlet. Tudi
celo	kopo	otrok bo	ta	dan	na Mr-
zlici. Pridi, pojdi! Če ne veš kdaj, pa poglej v zadnjo številko našega lista. S prvimi vlaki pridejo naši prijatelji v Trbovlje od vseh strani, zvečer pa bodo lahko že zopet doma. Mika me, zanima me, če rudarji znajo tudi koče graditi, ki je sicer le provizorna, a v kratkem zgrade lepo,	novo.	In jedel	in	pil	bom na
Mrzlici, kar bom hotel. Tudi teater bo gori.
Mariborski kadilci so v teku prvega polletja t. 1. pokadili za skoro 13 milijonov dinarjev tobaka. Baje Mariborčani	kot	konzumenti tobaka
prednjačijo pred vsemi kadilci v ostalih mestih naše države.
*
Kaj mora Nemčija še plačevati po laiisannskem dogovoru. Ameriki do leta 1981 okoli 40.8 milijonov (razno), zasedbenih stroškov okoli 25 milijonov na leto do 1966. leta. Dalje mora še plačati obmejno odpravnino	letno	26	milijonov, ki	se
do 1966	zniža	na	21 milijonov	ter
razentega	še	iz	Dawesovega	in
Joungovega posojila 170 milijonov mark, ki do zadnjega leta rapidnp pada.
Hitler proti lausannskemu sporazumu. Hitler je govoril na shodu nacionalnih socialistov v Berchtes-gadenu in se ostro izrazil proti vladnemu šefu von Papen, ki da je Nemcem naprtil 3 milijarde mark. Prej ali slej, je rekel, bomo mi narodni socialisti vzeli oblast v svoje roke in počem ne bo noben Nemec niti pfeniga več plačal inozemskih dolgov. Von Papen se pač lahko uver-ja, da je nehvaležnost plačilo njegovih varovancev.
obrtnik ali nima z obrtjo nikakega stika. Izpit se vrši pred posebno izpraševalno komisijo one stroke, v kateri se je učenec izučil. Izpit pa se mora opraviti pri pristojni združbi, t. j. na onem kraju, kjer se je učenec učil. Drug kraj izpita lahko določi izjemoma pristojna zbornica iz važnih vzrokov.
Kaj mora znati učenec?
Pri pomočniškem izpitu mora učenec dokazati, da se je rokodelstva praktično izučil, in ga more opravljati kot pomočnik. Komisija sklepa o uspehu izpita z večino glasov in dobi nato učenec od pristojne-prisilne združbe ali okrožnega odbora po oceni te komisije pomočniško spričevalo o opravljenem izpitu.
Ponavljanje izpita.
Ako se izpraševalna komisija prepriča, da učenec pri izpitu ni pokazal zadostnega uspeha, izda prisilna združba učencu mesto izpričevala le potrdilo, da je dovršil učni čas brez pomočniškega izpita. Po preteku vsakih treh mesecev pa sme učenec izpit ponoviti.
Mojster odgovarja za izobrazbo učenca.
Ce se pri izpitu izkaže, da učenec ni dokazal potrebne izobrazbe po krivdi imetnika obrta, mojstra, kjer se je učil, mora izpraševalna komisija to javiti upravni oblasti. Upravna oblast pa uvede potem preiskavo ter lahko lastnika obrti radi tega kaznuje.
Izpiti so brezplačni.
Učencu ni treba plačati komisiji za opravljanje pomočniškega izpita nikake takse. Stroške pomočniških izpričeval pa trpi prisilna obrtniška združba, oziroma okrožni odbor, kakor tudi ostale stroške izpra-ševalne komisije.
Ljubljana.
O cestah se prepirajo v Ljubljani.
Epidemija. V Ljubljani so ljudje me-galomani in mislijo, da morajo vsako leto izpremeniti vsa imena ljubljanskih cest in ulic ter mislijo pri tem, da so storili veliko zgodovinsko delo. Nikakor pa ni to resnica. Ime ulice ali ceste je potnoček za orijentacijo. Čim manj se imena ulic in cest izpreminjajo, bolje je. Mrzlico za izpreminjanje imen ulic in cest imajo navadno ljudje, ki so plehkega realizma. Imponira jim tako junaštvo, ker niso sposobni, da bi storili kaj resnega. Prav značilno je pa še pri tem, da se zlorabljajo v take namene ali povsem tuja imena ali pa neznatna imena lokalnega pomena, katerih sloves presega morda dva ali tri desetletja, potem pa mora ne le tujec, marveč tudi domačin pogledati v leksikon, kaj pomeni slavna ulica, če jo v leksikonu sploh najde. Kratko: s tem diletantizmom se bavijo pač diletanti, ki hočejo či-tati svoje ime.
Maribor.
S kakšno pravico g. podnačelnik?
Za nogometno tekmo, ki se bo vršila v nedeljo, dne 17. t. m., med moštvom tukajšnjega SK »Svobode« in SK Voitsbergom je SK »Svoboda« izdala primerne lepake, ki vabijo na udeležbo. Ti lepaki so nalepljeni na vseh reklamnih deskah po mestu. Takšen lepak pa so s privoljenjem gosp. načelnika železniške postaje Maribor, glavni kolodvor, izobesili tudi železničarji, ki so prijatelji delavskega športa, in sicer v sobi, kjer se shaja prometno osobje. To pa menda ni bilo po godu gosp. podnačelniku P., ki je kmalu nato lepak odstranil. Zanimalo bi nas, s čim utemeljuje gosp. podnačelnik to svoje dejanje, ko mu vendar mora biti znano, da oblast lepakov ni prepovedala, ker bi sicer tudi drugod ne bili razobešeni. Mnogokrat vidimo, da se nahajajo na železniških poslopjih in postajah razne reklame. Vse to pa g. podtiačelnika očividno ne moti. Opozarjamo, da je SK »Svoboda« oblastveno dovoljeno društvo, ki ima iste pravice kot pa razna ostala društva. Opozarjamo tudi, da železnica ni privatna last, temveč državna, med državljane pa spadajo tudi Svobodaši, čeravno so le delavci. Tega bi se moral zavedati tudi gosp. podnačelnik na mariborskem glavnem kolodvoru.
Državni upokojenci še vedno niso dobili pokojnine za mesec Julij. Številni upokojenci drž. železnic in drugih drž. ustanov še vedno r.iso |
V soboto ob pol 6. uri tekma.
V nedeljo ob 3. uri tekma v
Ljudskem vrtu
Svoboda : Voitsberg.
V soboto zvečer na Gambrinovem
vrtu
POZDRAV GOSTOV.
dobili nakazane pokojnine za mesec julij. Po večini vsi upokojenci se preživljajo le z borno pokojnino, zato so tembolj prizadeti, kadar izostane nakazilo prve dni v mesecu, kajti najemnino, pa tudi živijenske potrebščine morajo takoj plačati.
Radi požigov obsojen na 15 let ječe. Minuli torek je bil pred tukajšnjim okrožnim sodiščem obsojen posestnik in pismonoša Franc Prav-dič iz Sv. Lenarta v Slov. goricah radi zločina požigov na 15 let težke ječe.
Otvoritev nove planinske koče.
Minulo nedeljo je bila na Ribniškem vrhu otvorjena nova planinska koča, ki se imenuje »Senjorjev dom«. Otvoritvi je poleg zastopnikov oblasti prisostvovalo veliko število izletnikov.
Delavci in nameščenci jedo samo
v Javni kuhinji na Slomškovem trga št. 6.
Celje.
Izlet celjske Svobode na Mrzlico se bo vršil v nedeljo, dne 17. t. m. Zbirališče na Kapucinskem mostu. Odhod točno ob 4. uri zjutraj. Ker otvarjajo ta dan trboveljski in hrastniški sodrugi svojo kočo na Mrzlici, vabimo vse Svobodaše in sploh vse prijatelje prirode in delavskega pokreta, da se izleta gotovo udeleže.
Seja občinskega sveta mesta Celjle se je vršila pretekli petek 8. t. m. V domovinsko zvezo sta bili sprejeti Marija Megliče-va in Ana Toplakova. Lastnik vile na hribu Sv. Jožefa, Macelski, je stavil mestni občini ponudbo, da bi dogradila cesto na omenjenem hribu, za kar bi bil pripravljen prispevati Din 20.000. Cesta bi stala okoli 60 tisoč Din. Mestna občina pa ima na razpolago samo Din 3(3.000. Ker baje okoliška občina noče ničesar prispevati, se je zadeva odložila. Človek bi mislil, da se v času tako velike brezposelnosti mora porabiti vsa-'ko priliko za izvrševanje javnih del. Izgle-da pa, da se o tej stvari ne vodi računa. Muzejskemu društvu v Celju je bilo sklenjeno izplačati za nadaljnja izkopavanja v Potočki zijalki na Olševi Din 4.600, Glasbeni Matici v Celju pa Din 4.000 podpore, iz potrebe štedenja se pa ukine telefon mestnemu načelniku. — Stroški za mestno policijo so določeni na 572.000 Din letno. Mestna občina je predlagala, da bi ona plačala od te vsote dve tretjini, okoliška pa eno tretjino. Zadnja je pa pripravljena prispevati le 40.000 Din. Ker se obe inieresentki nista mogli sporazumeti, je odredila banska uprava, da plača mestna občina 5. okoliška pa 1 šestino celokupne vsote. Proti tej razdelitvi se je mestna občina pritožila na ministrstvo za notranje zadeve. — Gradnja prečne ceste med Oblakovo in Jenkovo ulico se za sedaj opusti. Razprava o premoženju mestnega ubožnega zaklada se je v svrho študija odložila na prihodnjo sejo.
Kolkovanje potrdil In izpričeval vajencev in pomočnikov. Izpričevala učenpev o trajanju učenja, morajo biti opremljena s kolkom za 20 Din. Izpričevala ali potrdila za vajence, ki pri pomočniškem izpitu niso pokazali zadostnega uspeha, in se jim potrdi le učna doba, je treba kolkovati s kolkom za 10 Din. Pomočniška izpričevala, to so izpričevala o vedenju in o izobrazbi, ki so jo pomočniki med službo pokazali, pa s kolkom za 20 Din. Če se pa izpričevalo napiše v poslovni knjižici, je oproščeno vsakega kolkovanja. Na to sporočilo zbornice TOI naglašamo, da je že zadnji čas, da se izdajanje izpričeval reformira.
Olepševalno In tujsko-prometno društvo je imelo preteklo soboto redni občni zbor za obdobje 1928—1932. Društvu predseduje magistratni ravnatelj, g. Ivo Šubic, ki je podal obširno poročilo o društvenem delovanju. Apeliral je na Mestno občino, naj bi se zavzela-za zgraditev modernega kopališča na Savinji. Izjavil je tudi nezadovoljstvo društva z neestetično ogradnjo Glazije, kar je kritiziral istotako g. Drago Žabkar. Društvo je imelo v omenjenem razdobju 801.000 Din dohodkov in 799.000 Din izdatkov. V znak priznanja za izvršeno delo je bil g. predsednik Šubic izvoljen za častnega člana društva.
Baletni večer. Člana Narodnega gledali lišča g. Golovin in gdč. Smerkoljeva sta priredila v Mestnem gledališču, v sredo, 13. t. in., baletni večer.
Iz Zagreba v Celje vozi odslej vsako nedeljo in praznik izletniški vlak, ki odhaja iz Zagreba ob 6.35 in pride v Celje ob 9.25. Iz Celia odhaja ob 20.50 in prihaja v Zagreb ob 23.49. Od Dobove dalje proti Celju obstaja na vsaki postaji. Vožnja je polovična. Delavski športniki iz Zagreba in
Doma in po svetu.
iz ostale proge do Celja bodo vlak lahko s pridom porabili za izlete v prekrasno Savinjsko dolino.
Izletniki dobe v celjski Javni kuhinji za mal denar zdravo in tečno hrano.
V cinkarni je pretekli petek gorelo. Vnel se je tram pri dimniku. Ogenj so delavci sami pogasili.
Verska blaznost je popadla 42 letno kuharico Elizabeto Koroščevo, ki je dne 5. t. m. najprej razgrajala po ulicah, čez nekaj dni je pa v župni cerkvi pometala z glavnega oltarja sveče in potrgala prte ter klicala Kristusa iz tabernaklja.
Trbovlje.
Velik fijasko »narodnih«.
Narodna strokovna zveza je z veliko reklamo spravila na svoj shod, ki se je vršil v pondeljek popoldne na vrtu (nekdanjega) Rudarskega doma v Trbovljah, precejšnje število ljudi. Bile so zastopane vse struje in »stanovi«. »Narodni« so poskrbeli, da so prišli na shod tudi sicer maloštevilni pristaši iz Zagorja in Hrastnika. Dnevni red se je sukal okoli bednega položaja rudarjev.
Po običaju onih govornikov, kateri mislijo, da se s tem' najboljše rešuje delavska vprašanja, če se v čim bolj drastični luči orisuje bedo delavstva delavstvu samemu, sta gg. Koren in Juvan zaključila svoje govore. Za njima so še govorili razni govorniki, ki so se po svoje trudili vplivati na prisotne. Ves čas govorov so padali večinoma takšni medklici, ki so kvalitativno visoko da-segali značaje prirediteljev shoda.
Najznačilnejše na tem shodu pa je bil zaključni govor g. Juvana, ki je med dtugim izjavil: »Z ozirom na težak položaj, v katerem se nahaja rudarsko delavstvo, prožim v imenu Narodne strokovne zveze bratsko roko vsem ostalim' strokovnim organizacijam in isto pričakujem od njih.« Ko se je pa v bližini odra stoječi s. J. Arh, tajnik ZRJ, pojavil pred predsedstvom shoda, da se na
željo velike večine rudarjev javno zahvali za bratsko ponujano roko, so sklicatelji shod takoj zaključili in na ogorčen protest rudarjev hitro pospravili svoje reči in zginili v notranjosti Rudarskega doma.
Tako je končal velikanski pohod »narodnih« v Trbovljah ih rudarji so imeli jako lepo priliko spoznati, kako iskrena je fraza o »bratsko ponujani roki« naših nacijonalcev.
Zagorje ob Savi.
Tukajšnja podružnica »Svobode«
priredi v nedeljo, dne 17. julija, o priliki otvoritve koče na Mrzlici izlet na Mrzlico. Zbirališče pred Zadružnim domom na Lokah za Ločane, Kisovčane in okoličane; za Za-gorčane in Topličane pa pri Sp. Konzumnem društvu »Posavje« v Zagorju. Zbirališče ob 3. uri zjutraj. Odhod točno ob pol 4. uri zjutraj. To velja za Ločane in Zagorjane. Pri Sv. Lenartu se snidemo. Skupni odhod ob 6. uri zjutraj na Mrzlico. — Vabljeno je vse delavstvo in prijatelji delavstva, da pokažemo Trboveljčanom in Hrastničanom, da v Zagorju še živi zavedno delavstvo. Zatorej v nedeljo vsi na Mrzlico. Druž-nost! — Odbor »Svobode« Zagorje ob Savi.
Ptuj.
Proslava zadružnega dne. Dne
10. julija smo praznovali pri nas zadružni dan. Precej članov se je udeležilo sestanka, ki se je vršil popoldne na vrtu gostilne zadr. Šegule. Po slavnostni seji je zapel pevski odsek »Svobode« delavski pozdrav, nakar je ob 17. uri zadr. Kramarič otvoril sestanek. Zadr. Domajnko je prečital poročilo Cv. K. v »D. p.« ob desetletnici zadružnega dne, katerega praznuje 70 milijonov ljudi vseh kontinentov sveta. Povdarjal
gffif Ciuor obleke
Lastna izdelava blaga in podloge nam omogočuje nuditi
TIVAR OBLEKE
za gospode, dečke in otroke najboljše kakovosti do
naj nižjih cenah :
CENA OBLEK Z A GOSPODE..................
Din 190--, 240-— do 750-—; Din 200*— do 330*—;
ZA DEČKE:......................
GAMBETA OD 11 DO 14 LET:.............................
Din 210*— do 270*—;
MORNARSKA OBLEKA OD S DO 10 LET:.....................
Din 130*— do 150*—;
OBLEKA ZA OTROKE OD 3 DO 10 LET......................
Din 110*— do 270-—;
RAGLAN:............................... • • ,.........
Din 320’— do 650*—;
HLAČE:...........................v...................
Din 90'— do 180-—.
Vrsta
Tek. Stev.
Pazite na gornjo ceno
Obiščite naše prodajalce v Mariboru:
Jakob Lah, Glavni trg 2
in Veletrgovina
H. J. Turad, Aleksandrova c. 7
pa se bodete uverili o resničnosti naših navedb /
Prost ogled, ne da bi se sililo k nakupu! Pazite na zaščitni znak in tvorniško cenoi
Pazite se pred ponaredbami
it
je o velikih ciljih, ki jih ima zadružništvo ter priporočal, naj bi se i naše članstvo v Ptuju bolj oklenilo svoje zadruge, t. j. konzuma. Res je sicer, da se članom v teh časih žal ne more v vsem ugoditi, res je pa tudi, da ima že zdaj vsak kupujoči član od zadruge na povračilih večji dobiček kot od privatne trgovine in če bi napredovali kot v drugih državah, kjer imajo zadruge lastne mesarije, pekarne in druge tovarne, marsikateremu revežu bi ne bilo potreba umreti, ker bi mu zadruga lahko pomagala, bodisi z delom ali podporo. Kakor politične, kulturne in strokovne organizacije, si lahko priborijo moč tudi zadružne oz. gospodarske organizacije, ki tako postanejo scodločujoč faktor, s katerim bodo morale vse vlade računati. — Zato naj živi mednarodno zadružništvo! — Nato je s. Marn iz Celja, ki se je slučajno mudil tukaj, pozdravil navzoče s klicem »Vsi za enega, eden za vse!« — H koncu je predsednik Kramarič podčrtal potrebo okrepitve naše zadružne prodajalne, katera ne sme podleči napadom nasprotnikov, ker bi bil s tem zadan vsemu delavstvu hud udarec. S klicem »na delo« za našo koristno stvar, je zadr. K. zaključil zborovanje, in spet je zadonela delavska pesem...	J.	D.
Naša »Zveza delavskih žen in deklet« in pevski odsek »Svobode« priredita v nedeljo izlet v Rogaško Slatino, da vsaj en dan preživimo v lepem kraju in malo pozabimo na krizo in težave, ki jih moramo nositi po »božji volji«... Družnost!
Jesenice.
Proslave Mednarodnega zadružnega dne.
Na Jesenicah so priredile proslavo vse svobodne delavske organizacije. Pet zadrug, strokovna organizacija, »Svoboda«, kovinarska godba in Zveza delavskih žena in deklet, je sodelovalo. Proslava se je vršila popolnoma po programu. V soboto, dne 9. t. m., se je vršila v Delavskem domu slavnostna akademija »Svobode«, ki jo je otvoril s kratkim nagovorom v imenu »Svobode« s. Cv. Kristan. Zatem1 je zapel pevski zbor »Svobode« štiri pesmi, med njimi zadružno: »Oj bratje, le k solncui, k svobodi!« in »Vzbujenje duhov«. Nastopili so razni sodrugi in sodružice z deklamacijami kot Zabavljač (po nemški). Tone Maček: Klic proletarskim' ženam:, Ana K. Krasna: Proletarskemu otroku, in Tone Čufar: Sneg. Dve sodruži-ci sta peli solospeve in dvospeve. Zatem sta nastopila dva člana glasbene sekcije »Svobode«, violinista, s spremljevanjem klavirja, nato pa glasbeni kvartet s tremii točkami, i Zaključek je tvorila zelo mogočno zrežirana Molkova pesem »Mi vsi«. Izvajal jo je govorni zbor jeseniške »Svobode«, ki je napravila najboljši vtis ter so jo morali »Svobodaši« ponoviti. Obisk akademije je bil sorazmerno dober. Drugega dne. v nedeljo 10. t. m., je kovinarska godba
že ob 5. uri zjutraj naznanila Jeseničanom, da ima delavstvo Jesenic svoj praznik. Z budnico po mestu je otvorila slovesnsti tega dne. Ob 10. uri se je vršil v dvorani Delavskega doma slavnostni shod, ki mu je predsedoval s. Joža Sušnik. Slavnostni govor o temi »Solidarnost delavskega razreda, pogoj za uspeh delavskega zadružništva«, je imel s. Cvetko Kristan. Za njim so govorili o dnevnih vprašanjih jeseniških zadrug še ss. Zugwitz Anton, Sušnik Joža, Škrlj Franc, Mulej. Stražišar Joško in Cvetko Kristan. Zborovanje je uspelo prav lepo, dasi bi bil obisk pomenu primerno lahko precej večji. Popoldne od 5. ure naprej se je vr-^ šila veselica na vrtu Delavskega doma, ki pa je imela sijajen obisk.
V splošnem' je jeseniško delavstvo praznik svojega zadružništva prav lepo proslavilo. Pred veselico se je vršila tudi še nogometna tekma, v kateri so tukajšnji »Svobodaši« porazili večletnega prvaka Koroške, SV »Avstria«, s 6 : 5.	-st-
Književnost.
Albert Londres: »Zemlja abonosa«.
Beograjsko agilno podjetje »Nolit« je prineslo na naš književni trg novo, koristno knjige znanega francoskega reporterja in potovavca Alberta Londiresa.
»Zemlja abonosa«, je zemlja solnca in črnih ljudi. Afrika, razpaljena, raztezajoča se vzdolž in počez ekvatorja, njeno razgaljeno življenje, utripajoče še v divji enostavnosti, a obenem umirajoče pod težo evropske civilizacije, to je jedro te lepe knjige.
Londresovo prikazovanje je toplo in čudovito. Najfinejši odtenki iz življenja črncev so podani v knjigi krepko in učinkovito, kakor da imaš pred seboi roman napete vsebine. Na potu srečavamo ljudi iz džungle, vitke temne postave, noseč v svojih srcih dobroto svoje divje zemlje. In vendar je tudi ta človek solnca, človek tisočletne divjine, postal suženj, motor v rokah špekulantov, ki so prišli v solnčno zemljo iskat divje romantike in polnit žepe. Iz Lon-dresovega pripovedovanja izvemo vse strahote bednih črncev, ki jih je civilizacija oropala človeškega dostojanstva. Vsa njihova dobrota se spreminja v klečeplazstvo. Ogromno delo. ki je stotero pomnožilo evropski kapital, je izšlo iz zemlje solnca. Povsod v Afriki, kjer se spreminja mrtva narava v kapital, je zamorec suženj. Velikanske tovore prenaša na glavi tisoče kilometrov daleč, gradi proge brez pripravnega orodja, seče v gozdovih v neznosni vročini. Trdo dela od zore do mraka, umira vsled tropskih bolezni, a za plačilo dobiva sramotno nizko mezdo. (Delo in mezde evropskega proletarijata se nikakor ne morejo primerjati s smešno nizkimi mezdami zamorca v francoski Afriki.) Tudi delovne razmere kriče po reformi. Londres obsoja to početje in našteva: nič kamijonov, nič modernega orodja, nikake organizacije dela, ogromne prevare in nazadnje še valptov bič nadzornika dela (ki je navadno belec, ali od civilizacije pokvarjen in klečeplazen rojak), bolezen in smrt. Zamorsko ljudstvo umira in hira v naročju evropske civilizacije.
Londres odločno pokaže na krivce tega velikega zla. Jasno jim odkriva zločin za zločinom. In v tej obtožbi spoznamo vso tragiko »Zemlje abonose«.
Vsa knjiga je pisana v globokem Lon-dresovem človečanskem duhu, zato je neizpodbiten dokument resnice in plemenitosti.
Prevod M. V. Bogdanoviča je dober. Tudi oprema je odlična, saj take smo vajeni^ pri vseh »Nolitovih« izdajah.
Knjigo toplo priporočamo. Dobi se v vsaki večji knjigarni.
STAVBENA, KONZUMNA IN GOSTILNIŠKA ZADRUGA
»DELAVSKI DOM"
---— V TRBOVLJAH R. Z. Z O. Z. ..	-
•
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po čistih 7% od dne vloge do dne dviga. Ima 3 delavske domove, 2 v Trbovljah, kakor tudi 3 prodajalne in 2 gostilni v Trbovljah in 1 prodajalno in gostilno v Senovem pri Rajhenburgu, v katerih se oddaja blago najboljše kvalitete po najnižjih cenah. Član te zadruge lahko postane vsak, ki vplača delež in vpisnino; delež znaša Din 50’—, vpisnina Din 2-50.
NAČELSTVO.
E
£
£
£
£
£
E
£
a
e
E
Kis za vlaganje Špirit za vlaganje
snas JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, Gosposka ulica 9 ™ »-89
Tiska:	Ljudska	ti»karoa,	d.	d.	v	Mariboru,	predstaviteli	Jo«ip	OStak	t	Mariboru.	—	Za	koozorcij	izdaja	in	ur.jnje	Viktor	Eržen	v	Mariboru.