74. številka Ljubljana, v ponedeljek 31 marca XVII. leto, 1884. Izhaja vsak dan avei'er, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij'sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po H kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če hc trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „ Gledališka stolna". Upravu ištvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta.......3 „ 30 „ n jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4„ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Upravništvo „Slov. Narodu6*. Govor poslanca dra. Vošnjaka v državnem zboru v 15. dan marca. (Po stenografičnem zapisniku.) Visoka zbornica! Dovolim si nekoliko opomb o deželnej upravi v Šlajerskej in sicer vsled spomenice, ki se je pred nekoliko dnevi po „Slovenskern društvu v Mariboru predložila visokej vladi. Ta spomenica tiče se treh točk, v njej stavijo se tri prošnje, prva zadeva jezikovno znanje uradnikov na Spodnjem Štajerskem. Če vzamemo statistično priročno knjigo Štajerske v roko, nahajamo na Dolenjem Štirskem zdržema bli/u 400.000 slovenskega prebivalstva, poleg katerih je po mestih upisanih 40.000 Nemcev. Ako pa premotrimo jezikovno znanje uradnikov, pa nahajamo žalibože, da večina političnih uradnikov ni zmožna sloveuščine, jezika prebivalstva. V spomenici, ki se je predložila okšcelenci gospodu ministru notranjih zadev, se izrecno navaji«, da je v raznih okrajnih glavarstvih nastavljeni! 42 političnih uradnikov, izmej katerih je samo šestorica zmožna slovenščine v govoru in v pisavi, 17 pa ima le toliko zmožnosti, da se morejo za silo porazu-meti s strankami; 10 pa slovenski prav nič ne zna — akoravno — kakor rečeno — imajo večinoma s slovenskimi strankami posla, če si ogledamo posa-nvčna okrajna glavarstva, vidimo, da pri okrajuem glavarstvu Mariborskem, kjer je 75.000 Slovencev in 9000 Nemcev — mesto Maribor ne računjeno — od 15 uradnikov uiti jeden slovenščine v govoru in pisavi zmožen ni, 4 govore ?a silo, ostali (11) pa niti besedice slovenski ne znajo. Pri okrajnem glavarstvu v Celji je malo boljše, tudi mora biti, ker jih izmej 123.000 duš pripada 120.000 sloven-skej narodnosti. Ooriukaj je pač izmej 10 uradnikov četvorica slovenščine v govoru in pisavi zmožna, dva znata slovenski govoriti, 4 pa prav nič slovenski ne znajo. Jednake razmere so pri drugih okrajnih glavarstvih po dežel'. Vidimo tedaj, da akoruvuo je 92 odstot-j kov spodnje štajerskega prebivalstva slovenske narodnosti, vender prevagujoča večina uradnikov no zna jezika prebivalstva. Slovensko društvo smatralo je za svojo dolžnost, te odnošaje objaviti visokej vladi, iu če se od kake strani pripominja, da se je s tem nameravala denuncijacija proti uradnikom, je to nekako čudno. Če se tu o uradnikih govovi, da nemajo potrebnega jezikovnega znanja, to ni uikaka ovadba, Buj lahko službujejo v drugih k m p h dežele i u večiua uradnikov bode, kakor mislim, vesela, če se jim nakaže službovanje v t; c h krajih, kje 'znanje druzega deželnega jezika ni potrebno. Kajti ti uradniki čutijo sami svoje neugodno stanje, kadar se odpošljejo ua komisijon, kjer imajo opraviti samo s slovenskimi strankami iu uiti zapisnika sestaviti ne mogd. Blizu Maribora d, pr. — tu slučaj je tudi v spomenici omenjen — dogodilo se je, da je bil Odredjen komisur v vodnej zadevi, da sta obe stranki bila Slovenca, ki nesta znala niti besedice nemški, iu da komisar s strankama ni mogel napraviti zo-pismka, ker ni razumel, kaj ste stranki povedali. Jedno stranko zastopal je notar in komisar obrnil se je nanj, naj bi tudi za drugo, tedaj nasprotno stranko narekoval zapisnik, kar pa notar seveda ni hotel, ker jezikovnej nezmožnosti uradnikovej na ljubo, ni hotel zastopati nasprotne strauke. A nasledki jezikovnega neznanja so v časih veliko žalostneji, da tragični, iu tu se moram ozret* na zares žalosten slučaj, ki se je lausko leto v Brežiškem okraji dogodil, kakor znano, konstatovala se je pred tremi leti v tem okraji trtna uš. Vsled tega uvele so se vse po zakonu zapovedane naredbe, tudi vinogradi so se pustošili. Na podlagi zakona storjene naredbe bile so ntčeve, ker se je kakor znano trsna uš kljubu vsem tem naredbsm vedno dalje razprostirala. A k sreči menda trsna uš ondi ni napravila toliko škode, kakor n. pr. na Francoskem, ker vinogradi še vedno dobro rode, le da jih treba nekoliko bolje oskrbovati in gnojiti. Navzlic triletnemu obstanku trsne uši, kazali so vinogradi lansko leto jako dobro branje. Trte bile so bogato z grozdjem obložene. Kljubu temu se je trtnoušnej komisiji potrebno zdelo, mačeti z i/ruvanjem posamičnih trsov in celih vinogradov ravno ob takem času, ko se je že najlepše grozdje kazalo. Vsled tega bilo je prebivalstvo, kakor lahko umljivo, razburjeno in zgodilo se je, da se je v 13. dan julija več stotin kmetov pred vinogradi nabralo, ko so čuli, du pride komisija preiskavat njih vinograde in morda tudi uuičevat trte. Komisar vzel je žaudarje in se podal k onim vinogradom; a ko je ta komisar, ki niti besedice slovenski ne zna, videl, da je več sto ljudij zbrauih in se nekako pretilno drže, šel je proč in pustil /.an i. rje s toliko množino kmetov same, ne da bi bd kmete opozoril na nezakonito postopanje, ne da bi jih bil nagovoril, naj gredo narazen. (L>al)M prili.) Govor poslanca Božidara Raić-a v državnem zboru. (Po stenogralićnoin zapisniku.) (Koneo.) Ljudstvo itak mora jezik razumeti, ako hoče iste čitati, še omenjam, da sem često propovedal tikoma nemške meie, govoril večkrat na taborih, pri svečanosti Stanka Vraza, Štefana Modrinjaka, dr. Miklošiča, a nikdo mi ni oponesel, da me ne razume. Izraz „uovoslovenski" ne ima se tako razumeti, kakor bi jezik slovenski na novo bil skovan; ta beseda je dana od dr. Miklošiča, kateri jezik (naš) take imenuje zbog razločka od sUrosloven-skega. Nadalje nam se oponaša, da ime slovenski, Sloven, Slovenec pred 300 leti uiti znano ni bilo. To oponosico storil nam je pred 14 leti prevzvišeni dr. Rechbauer. (Živahna veselost na levici.) Dobro! dozvoljujem Bi nekatere navode pročitati iz „Kro- LISTEK. t Ivan Vesel-Koseski. Osmrtnica. V sredo, 2G dan t. m. zvečer ob šestih umrl je v Trstu pesnik slovenski, JvanVese 1-Ko seski, iu včeraj popolulne ob 5. uri vsprejela ga je mati zemlja v mrzlo svoje naročje! Kakor patrijarh bil je Ivan Vesel-Koseski mej nami! Govoril je s preporoditeljem našim Vodnikom, govoril je z ljubljencem našim Prezirnom, videl je dobe našega trpljenja inustajenja! Mi smo vedeli zanj, ali on ni vedel za nas, ni nas zbiral okrog sebe, povpraševal ni po nas, — bil je to nem patrijarh slovenski! Bil je on kakor starodaven, častitljiv kip mej nami! In na lučico, ki pojemala je slabo brleče vrhu častitljivega kipa, oziral se je le malokdo še izmej nas, ker sijala ni, ogrevala ni, vabila ni k sebi! Zato nam pa neso pokale ogrodi, ko je bleda smrt z roko svojo jekleno pretrgala poslednjo vez mej nami iu tem hladnim, molčečim bitjem, — zato nam pa tudi njegove oslabele lučice poslednji utrinek naših src ni napolnil s tisto ža-16bo, katera pride nad nas, kadar je večna usoda velikemu duhu upihnila mogotno življenje! Ali bilo je v dnevih polupreteklih, da je Koseški zbiral življenje okrog sebe! Jedenkrat, dvakrat je bil izpregovoril in doneča njegova beseda privabila je stotero veselih solza v Slovenije oko in ožgala stotero domoljubnih žarov v srcih nekdanjih Slovencev! Velik, prvi njim se je zdel, in čelo so mu skušali ovijati z venci nesmrtne slave! Človeško življenje se pa mnogotero primerja z bre/.končno planjavo neupokojuega morja. Colnički človeški, ladije narodov, če imajo moči v sebi in so jim bogovi prijazni, jadrajo po morji naprej ? Kdor pa ribarskoga svojega čolnička ne priklene tesno i trdno k ladij i svojega naroda, kdor ne plava z njo naprej, tisti pač pričakovati ne sme in ne more, da ladija narodova še pride na mesto nazaj, kjer zaostal je nemočen ribarski čoluiček! Ali tako godilo se je pokojnemu našemu pesniku! Prestrigel je vrvice mej ladijo in čolničkom svojim, na katerega se je z ladije svet tako rad oziral in se čudil nje-govej čvrstosti! Narod slovenski je napredoval, Koseški pa je osti1' za štirdeset let nazaj! Za tega delj pa mej nami in njegovim delovanjem zadnje čase ni bilo nobene zveze, nobenega čujstva! Še ao navstale besede na lailiji. ali je zaostali čoluiček čoln prve ali diuge vrste, ali pa čisto navaden čoluiček ! Mi vsi vemo, koliko je bilo hrupa, preduo se jk- odkazalo Koseškemu njegovo pravo mesto ! Narod je napredoval! Iz daljine je ta teden videl, kako je v večnosti utouil čolniček, kateri bil mu je zaostal, a katerega se bode z blagočastjem spominal! Veliko spoštovanja in slave ožil je Ivan Vesel-Koseski od slovenskega nuroda, mnogo kritike je moralo obmolkniti pred njegovo starostjo in njegovimi stražniki! Voditelji naši so mu želje izpolnjevali, katerih bi drugi narod malokateri izpolnjevati dopuščal 1 Porojen je bil Ivan Vesel v 12. dan septembra 1798. leta v Kosezah nu Gorenjskem, dijakoval je v Ljubljani in ua Duuaji, služboval v Ljubljani, a pozneje v Trstu, kjer umrl je c. kr. finančni sovet-nik v pokoji. Od leta 1S52. do 1856. prestal je veliko bolezni, ki je veliko škodila tudi njegovemu duhu in spominu. V letih 1818—-1S19 obćeval je pokojni z Vod- cike", katera je bila tiskana v Ljubljani 1578 z naslovom: „Kronika......." spravljena po Aotolu Pope Vramce. Štampane v Ljubljane po Ivane Maline 1578. OJ tega dola še sta samo dva odtiska znana, jeden |e v Ljubljanske) knjižnici, a drugi pri jugoslovanskej akademiji v Zagrebu. V tej knjigi nahajajo se naslednja mesta (čita) : 280. Aurelius probus rimski cesar na Slove-nieb umorjen be 401. Atila kral pusta, slovensku zemlju i Orsag do morja zavje. 429. Sveti Hieronim doktor Sloven. 683 Trebelin kral slovenski i Bul-garki ovo vreme posta. 744. Huni drugoč v Pano-iiiu ali Slovensku zemlju jesu došli. Velika vnožina Vogrov, Slovenov in Horvatov poginule. 1537. Ivan Kaciau general Ferdiuanda krala vojsku proti Turkom na Slovenski Orsak ali zemlju dopelia. 1570. Veliki strašen glad je bil na Slovenieh. 1573. Kmeti na Slovenieh vstali i zdignuli su se bili proti svoje gospode i plemenitim ljudem. 1578 Gospodin Chri-stof Ungnad posta Hrvatskim i Slovenskim banom. 1557. Ivan Lenkovič Turke poleg svete Jelene pri Rakovcu na Sloveueh razbi. 1564. Draškovič Juraj naZagrebečku biskupiu dojde na Slovenie. 1549. Poč tenje Slovenci po viteztve dobiše. Tukaj se dakle nahaja izraz „Sloven, slovenski", torej uže pred 300 leti. Knjigo z naslovom: „Kationale officiorum" iz 12. stoletja prestavil je nek nemški meuih v uem-Sčino. Ta men h pravi: „Da je poleg grščine iu latinščine tudi sloveuski jezik za bogoslužje zato odločen, ker Sloveui so najbolje razširjeni." (Živahna veselost na levici — čujte! čujte! na desnici) Tu ima besedo Sloveni pomeu Slovani, veli pa se „slovenski". iBti menih pravi o nemškem jeziku v onaj dobi, da je — jaz rabim izraz, kakor se ondi čita — DajdivjejŠj bil (die \vildeste Sprahe). (Veselost na levici.) To pripoved« neinšk ineuih, prosim, po-prašajte dr. Miklošiča, ali koga drugega, ki je ta spomenik čital. Ciril in Metod sta v 9. stoletji bogoslužne knjige pisala v slovenskem jeziku; potem imamo spomenike glagolita Clozianus, Supraslki, Assemaui itd. iz 10.—11. 8toletm, ki so vsi pisani v slovenskem jeziku, in nek menih Izaija iz 11. aH 12. stoletja govori i „Slovenski jezik od Boga dobro stvorjen jest". S tem sem samo hotel pokazati, da je ime „slovenski" ne samo 300 let staro, nego nekoliko Btarejše — to ime je znano od početka naše zgodovine, od Cirila iti Metod«. Po svojih razmerah na Malem Štajerji smo v drugem položaji, nego je iste prvi gospod govornik o narodnem šolstvu na južnem Tirolskem n.n črtal. Jaz bi torej vi-oko vlado prosil, da nam zboljšek glede na narodne učilnice podel', in učiteljišče v Mariboru tako uredi, da bodo dotični pripravniki tudi slovenščine povsem zmožni. Nekatere besede Se imam povedati o blagovoljnih izrazih, katere je včeraj jegova prevzvišenost gospod minUter za bogočastje in nauk rabil glede učnih stolić, na katerih bi se naj posamni jiravo-Blovni predmeti na Graškem vseučilišči v slovenskem jeziku razlagali. Jegova prevzvišenost veli: „Poskus je že učinjen bil, pa spodletel je, ker ni bil postavljen na pravo podlago. V Gradci smo že imeli učno stol;co s slovenskim poučnim jezikom; pa opustila se je, ker za njo ni bilo predpogojev." Meni so te razmere dobro znane, ker ondi sem se na Graškem vseučilišči bogoslovja učil. Ni bila samo jedna učna stolica, nego tri, in sicer učili so gg. dr. Kopač, dr. Kranjc in dr. Škedl. Zaradi opusta znam drug razlog. Ne zato, ker ni bilo predpogojev, b le so učne stolice odpravljene, nego zaradi naredb, katere so bile 20. avgusta 1851 objavljene. Ti ukazi so vzrok, da je profesor dr. Kranjc bil iz Gradca prestavljen v Sibinj na Sedmograško. Ukazi bili so razglašeni, kateri so uašo državo spremenili v absolutistično; nasledek teh ukazov bili sti nesrečni leti 1859 in 1866. Čital še bodem nekatere besede iz ustanovne listine graškega vseučilišča. Ondi se veli v izvirniku (čita): „Universitatem in nostra civitate graecensi Stvriae Metropoli eura in finem iostituere et erigere intendimus, ut quod alii principes suorum subditorum saluti, commodisque prospicientes, sibi licere existi-mabant, illud nos quoque, qni plures easque nmpli-ores diversarum nationum et linguarum pro^incits possidemus, (čujte! na desnici), muli o majori ratione et jure posse omnes intelligunt". Carolus Dei gratia Archidux Austriae: Stvriae, Charinthiae Carnio-liae .... Comes goritiae, dominus Marchiae Sclavo-nicae .... Datae in civitate nostra graecensi die 1 Januani anni 1585". Ko je 1586 nadvojvoda Karol, da zaduši reformacijo, jezuitski gimuazij v Gradci razširil v vseučilišče, podkrepil je to svojo ustanovo s tem, da so razmere jegovih podložnih dežel in narodov toliko različnega roda, toliko različnih jezikov in narečij, tako napravo zahtevale". (Čuju! na desnici.) Sedaj si dozvoljujem gospodo prositi, da skon-Čatku, kateri mahoma prečitam, blagovoljno pritrditi rači. Glasi se tako (čita): „Visoka zbornica blagovoli skleniti: Visoka c. kr. vlada se pozivlje, da zaključek visoke zbornice od 26. aprila 1880, tikajoč se uvedbe slovenskega kot učnega jezika na učiteljišči v Mariboru, pri primernej gojitvi nemškega jezika, 8 početkom šolskega leta 1884/5 zvrši." (Dobro! na desnici). Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 31. marca. Ta teden bode državni zbor še pet dni zboroval, potem se poda na velikonočne počitnice. V teh petih dneh se boue re^il zakon o državnem računskem dvoru in zakon o obdačenji žganja. — Vlada se trdno drži tega, da drugače ni mogoče dovoliti urejenja duhovenskih plač, kakor da državni zbor prej vsprejme one predloge, ki bi povišale državne dohodke. Pravdni odsek imel je v saboto sejo, in se je posvetoval o reformi odvetniškega reda. Posvetovanje bilo je jako živo, posebno zelo se je ugovarjalo proti podaljšanju odvetniške prakse. Ni verjeti, da bi odsek vsprejel to predlogo, vsaj v tej obliki ne, kakor jo je predložila vlada. Ta, teden začne se, kakor se trdi, v gospod-skej zboruci budgetna debata. Kakor se poroča Dunajskim listom iz Levova, skliče se gališkt deželni zbor, kojega zasedanje ni bilo zaključeno, ampak samo odloženo, sredi meseca junija. Zboroval bode pet tednov, zato pa odpade jesensko zasedanje. Tudi zborovanje Ortsgruppe nemškega scliul-vereiiia v Linzu ni popolnem mirno preteklo. Ker je večina udov mislila, da je volitev načelstva in delegirancev k generalnemu zborovanju v Gradci samo formalnost zato se neso zborovanja udeležili. To priložnost porabilo je več mladičev, da je izrinilo iz odbora načelnika dr. DUrrnbergerja in blagajnika Hofmanna, katera sta bila zanje menda še premalo nennka. To je pa neki vzbudilo veliko neje vol most mej staršimi člani schulvereina. Tirolsko namestništvo je prepovedalo Tirol-cem udeleževati se razstave italijanskih izdelkov, ki bode v Turinu letos od aprila do oktobra, ker ta razsuva nema mejnarodnega značaja. Dovolilo je pa udeleževati se s to razstavo združene električne razstave, ki je internacionalna. Vnanje države. Policija je v Belem gradu zasegla več revolucionarnih proklamacij, ki prihajajo neki iz Bolgarske in Novega Sada, ter je bilo vsled tega več niš preiskanih in več oseb dejanih v zapor. Sicer pa v Srbiji še nikakor ni mirno. Krističevej strogej vladi se je sicer posrečilo s silo zatreti ustanek, ki je prej izbuknil, nego je bil popolnem orgauizovan. Ali zaradi tega se nezadovoljnost ni nič zmanjšala, in cedanja vlada bode imela še mnogo dela, da zopet napravi red in popravi, kar so prejšnje vlade zakrivile. Krnska vlada je pri nekej priložnosti nedavno javno se izrekla, da je tega mnenja, da bode treba revidirati Berolinsko pogodbo, da pa zdaj še ni čas zato. Skušala bode to doseči mirnim potom. Nemški državni zbor se je odložil do 22. aprila. Ta čas bodo razni odseki imeli svoja posvetovanja. Kako bode z zakonom proti aocijalistom, še ni določeno, katoliki se v odseku nekako po robu postavljajo, več jih je že izstopilo. Radi bi prisilili tako vlado, da bi jim izpolnila kako njih željo. — Pruska zbornica poslancev tudi pojde 3. ali 4. aprila na velikonočne počitnice. Kakor se „PoI. Corr." iz Carigrada poroča, doseglo se je popolno sporazumljenje mej turško vlado in generalnim guvernerjem o reformah, ki se imajo upeljati na otoku Kreti. Dopisi. Iz Trsta 29. marca. [Izv. dop ] Zopet je slovenski uarodič izgubil jednega svojih pesnikov, in sicer iz one dobe, katera se je zvala, doba ledine. Jovan Vesel-Koseški, upokojeni finančni svetovalec, bil je včeraj na Tržaškem mirodvoru zagre-ben v črno zemljo. Pogreb, ki se je vršil ob 5. uri popoludne, bil je v resnici veličasten. Takoj ob 4. uri začelo se je zbirati občinstvo v ulici Ghega, kjer je ranjki stanoval, ter je do 5. ure dospelo do velikanske gnječe, da je vsaka komunikacija vozov prenehala. Sprevoda udeležilo se je nad 3000 osob in nad 100 kočij. Počasi se je premikal sprevod od hiše proti cerkvi. Siromaki tukajšnjega zavoda s križem na čelu bili so prvi, pred katerimi je drago opravljen jezdec pogrebnega društva na črnem vrancu delal akoz gnječo prostor. Deputacije s krasnimi venci po dva iu dva stepale so v sledečem redu: Delavsko podporno društvo, politično društvo „Edi-uost", Goriško politično društvo „Sloga", uredništvo „Soče", pekovsko pevsko društvo „Jadranska Zarja", Tržaški r,Sokol", Tržaška Čitalnica, Goriška Čitalnica, Slovenski dijaki gimnazije v Trstu, Sežanska Čitalnica, Dolinska Čitalnica, Zadnji je bil krasen venec „Matice Slovenske", katerega sta nosila 2 dijaka. Zatem so bili zastopi raznih županij iz Krasa in Istre ter vseh vasij Tržaške okolice. Duhovnov je bilo 21 iu župnik fare sv. Antona Monsiguor Hro-vatin, častni kanonik, vodil je sprevod. nikom in Preširnom; tudi za tega delj bila nam je visoka starost Koseškega pomenljiva iu draga! Prvo bvojo pesen zapel je z nemškim jezikom 1817. leta, slovenski zapel je svojo četrto v „Laibacher "VVochen-blattu" 1818. leta, a tudi ta je baje zgolj prevod njegove nemške, natisnene v istej številki istega časopisa. To prvo njegovo slovensko delo ima nad-pis „Potashva", kar je za nemški „Trostu Koseškemu nasvetoval sam Vodnik. Od 1821. pa do 1844. leta je molčal Koseški in že 46 let imajoč oglasil se je v 4. dan kimovca 1844. leta v „No-vicah" s svojo prigodno pesnijo „Slovenija cesarju Ferdinandu". Ta spev prišel je o pravem času in s pravim glasom, in kakor bi trenil, zaslovelo je ime Koseškega po vsem Slovenskem! Pesen pripoveduje o velikih možeh, o znamenitih činih predn;kov slovenskih, polnodoneče teče njena beseda, :n pesnik jej je obliko dal, katera je bila prikladna tedanjim retoričnim časom. Brez dvojbe je ta glas Koseškega vzbudil in navdušil mnogega Slovenca, in to je prva, pa poglavitna usluga pokojnega moža! Uspehi, ki jih je videl Koseški po prvem svojem delu, ohrabrili so ga, da je še nadalje pošiljal v svet svoja pesniška dela. Ali to bile so prikazni tuje in neslovenske, ker Koseški, v mladosti ves zaverovan v nemško slovstvo, kakor pričajo pesni njegove, se tudi pozneje ni čisto nič potrudil, dobiti si slovanskega duha in ustvariti res kaj samostalnega, velikega, ali vsaj malega, a domačega. Kar je njegovega, ni mu prišlo od srca z notranjo silo pesniškega navdahuenja, kar pa nam je podal v prelogah, to se prijelo ni, ker pisal je Slovencem v jeziku, ki je pač kazal domače lice, v istini pa je vsacega domačega zbog svoje spride-nosti od praga odganjal. Pravega jedra iu prave vrednosti iščeš zastonj po Koseškega stvorih, če ti že iskanje ne bode kmalu zagrenilo vsako prijateljstvo ž njim! Le „Sloveniji" iu pa žalostnim razmeram slovstvenega mnenja gre pripisovati, da tako dolgo ni bilo možuo, pokazati in prepričati, koliko je Koseški še za naše slovstvo vreden, če ne štejemo njegove „Slovenije". Ne v satiri, za resnico stavilo se je Koseškega nad Preširna in primerjalo se ga z velikanom Goethejem! To se mlajšemu zarodu slovenskemu zdi bajka starodavna, a vender pretekla so komaj leta izza te dobe, ki nam bode pričala o slabem slovenskem okusu še poznejše čase! Koliko otepanja so imeli celo učenci z nekaterimi učitelji slovenščine, ki neso mogli „ j urare in verba magistri", da je Koseški prvi, Preširen drugi. Knjige pošiljale so se ua narodne stioške v svet z jezikom, šaljivo zgrajenim, in ko so se Čule tožbe, da je jezik slovenski le-tu na torturi, odgovarjalo se je: tako on. hoče, tako želi Koseški! Stritar, Rutar in Levstik odkrili so zaslepljenost, največ navidezno, ki je delala take sijaje okolu Koseškega osobe, in na Koseškem učili so pravega estetičnega okusa in nepristranske preBodbe. To pa je KoseBkega zasluga druga! S spoštovanjem globokim stojimo ob novem grobu umršega častitljivega starine pesnikov slovenskih. Hvaležno mu je naroda razumništvo na tem, kar je narodu dobrega dal, in radi pozabimo njegovih zmot, katerim so drugi bolj, nego on sam prilivali, da so se spustile v tako rast in tako dolgo živele na slovstvenem polji, plevelu jednako. V poznejših rodovih slovenskih Koseškega se dela na bodo pela, a spomin mu bode v Slovencih ostal, ker velikega pomena je bil času, kateri ga j e u ni el. Danilo. V cerkvi pel je močan pevski zbor delavskega društva pod vodstvom pevskega učitelja gospoda Stele-ja. Petje bilo je izborno, cerkev vsa prmttpol-nena, ljudstvo gineno do solz. Peli so Cegoarjevo .Blagor mu". Mrtvaški voz, katerega je peljalo 6 vrancev, bil je ves z veuci pokrit, mej katerimi so se najbolj odlikovala slovenska društva z narodnimi trakovi. Pogreba so se udeležili prvi dostojanstveniki mesta in gosposke. Zastopani so bili vsi stanovi, duhovščina od blizu in od daleč udeležila he je pogreba. Zdaj je bil odhod na mirodvor, vne ulice so bile polne ko ij, nad 500 ljudij se je peljalo na mirodvor. Po odpravljenem duhovnem obredu, stopil je g. Cegnar na vzvišeno mesto, ter uavduieuo govoril. Vsaka beseda zadela je mehka srcu poslušalcev in zbrane družine na grobu, marsikatero oko se je svetilo solz. Ko je pa pevski zbor zapel Jele-novo „Molitevu, rosile so solze blagoslovljeno zemljo, in le jeden glas je bil, da še neso čuli na Tržaškem mirodvoru jednacega. Kje so časi, ko se ni smelo v Trstu niti slovensko govoriti, še manj pa peti, teko je marsikdo rekel, dandanes pa se čuje naše glasove povsod. Omeniti mi je še to, da sta največ pozornosti vzbudila dva Sokola. Dolgo in burno se je ugibalo, bode-li Sokol v polnej opravi, ali ne zastopan pri pogrebu, in le zadnji čas, proti volji nekaterih, oblekla se je vender dvojica, ne glede na strele, ki bodo od strahopetcev nanje letele, ter tako rešila čast svojemu društvu. Zakaj toliko „cvirna", pravi Nemec?! Kdor se boji, ta pokaže, daje hlapec, in kdor zatajuje svoje mnenje, ta je podlaga vsacemu. ■z Maribora 29. marca. [Izviren dopis.] (Izpit za časuikarske urednike.) Zakon sicer nič ne ve o tacem izpitu, pa naš c. kr. okrajni glavar je moral že v kakšoem kodeksu najti tak paragraf, da se mora urednik podvreči izpitu, predno bb potrdi. Čujte! Ko je državno pravduištvo vCelji ustavilo „Stidsteir. Post", ako ne naznani druzega urednika, nego je bil tačas podpisan, prevzel je odgovorno uredništvo biat ranjc^ga po svojem rodo-ljubji slovečega notarja Rapoca, g. I. Rapoc, meščan v Mariboru. G. okrajni glavar, ko to izve, citira gosp. Rapoca in ga začne izpraševuti, zna-li nemški pisati in, ko ta smehljaje potrdi, ukaže mu, naj se usede in v pričo glavarja spiše kak ćlatiek, da se bode potem sodilo, je-li sposoben za uredništvo ali ne? G. R. se ve da tega ni storil in odšel. Cela prigodba pa kaže, kako nekateri politiški uradniki na Štajerskem postopajo celo proti takim časnikom, kateri zagovarjajo vladno politiko. Tiskovni zakon nikjer ne veleva, da bi odgovorili urednik tudi moral članke pisati, p.mpak le, da je avstrijski državljan in neoporečen. Iz Šmarija pri Jelšah. 29. marca. I Iz v. dopis.] (Nekoliko pojas ni 1 a. ) Človek, kateri bi veroval nemškim dopisom od tod v Celjski in Graški klepetulji, moral bi si misliti, da je Šma-rije res že nekakšno predmestje Bero liusko, kjer so vse merodbjne glave „urdajč" ; da se mi Slovenci, kar nas je ostalo po nemškem potopu, skrivamo kakor murni po ljuknah, in da si niti ne upamo pri belem dnevi na ulico! Kadar pu se snidemo kje z „Nemci" — o strašno ! — tedaj pa „teče rdeča kri, da b1 guala mlinske kamue tri" — kakor tam doli v Mahdijevi deželi. Stvar pa ni tako huda! Naš občinski odbor je v narodnih rokah, takisto okrajni zastop; ua 4 razredni ljudskej Boli imamo popolnem narodne moči; „Čitalnica" šteje nad 100) udov iz trga in iz okolice. Od kod torej tisti krik in vik v nemških dopisih iz Šmarija? No, kar se piše v tistih zakotnih cunjah o nas sovražnega, za to se že davno nihče več ne briga, niti se nikomur ne zdi vredno odgovarjati. To pa najbolj jezi Celjske in Graške talminovce! Ali kdo se bo prepiral s človekom, ki ne piše po evropskem načinu s peresom, ampnk z gn......v.....V Kdo bo odgovarjal dopisunom norim in — blazuim?-- Da, da najnovejši shod šulferajnski v dan 23 marca — kak6 je bil „feierlichu, da nikoli tacega! Gotovo so videli „vahterčni" bralci v svoji douuš-liji pri nas vse polno zastav, slavolokov, slovesnih vsprejemov itd. itd.! Ali motili so se! Vse je bilo navadno, tiho in brez vsakih zastav. In ko se pri« drdrali šulferajnarji od vseh vetrov, niso jih vspre-jemali Šmarijki „ bratje", ampak sami so šli v Ja-godičevo gostilno za denar jest in pit iu — prazno slamo mlatit! Iu kdo ne je udeležil šulferajnskega hoda izmed Smarijoanov ? Nekaj c. kr. uradnikov, ki se nam radi po robu stavijo, potem pa nekaj takih ljudij, ki so prodali svoj značaj, svojo narodnost in voljo za nekatere službiee, in kateri so pripravljeni na komando v svojo skledo pljuvat.. K a r j e veljavnih trža- i nov, hišnih posestnikov in privatnih, so itak nči tal n i fia r j i1" —, pa tudi drugi se niso udeležili talnuinemških demonstracij. Pravijo, da Šmarijska „ortsgrupe" šteje nad sto članov; —kako, da bi jib torej ni bilo navzočih več iz Šmarija? In niti svojega načelnika nima ta „ortsgrupe", niti svojega pastirja ta zapuščena čreda ! Da, ta grozoviti baron Pražak, da jim je vzel toli vnetega obmana! Pa kar na mah je moral odložiti to častno službo! Zato so ga — bivšega obmana namreč — tako omilovali! Pa je že tako! — — No, prišli so torej bili nemški možje iz Celja, Ponikve, Slatine itd. Kdo jim more braniti, če si pridejo ogledat naš lepi trg za kratek Čas? — Čudno, da so nas pred mrakom zupustili! — Mi pa smo 8e prepričali, da so bili prišli v dan 23. marca tisto nemško dete, Šmarijsko „ortsgrupe" ne firma t, kakor so reali, ampak a poslednjim oljem maztt, kakor je pisala naša prijateljica „Siidst. Post". Tudi smo čedalje bolj prepričani — s šulferajnarji vred! — daje Šmarije pri Jelšah v resnici že izgubljeno — zanemštvoinnemškutar-Btvo na m re č! — Mi čestitamo našim „Nemcem", ki imajo v najnovejšem času v Celji tako „stražo", glasilo, ki je zadovoljno z najubožnejše hrano: z obrekovanjem iu lažmi, glasilo ki se mora prej ali slej pogrezniti v svojem blatu. Naivni Celjski listič so torej strašansko moti, ako misli, da more Slovencem škodovati, kakor se motijo nWachterčanitt Nemci, če mislijo, da so kako v rodu — s Herderjem in Goethe jem! Toliko za danes. Sicer pa ima „D. W.u prav, če piše: „Die verlaumdungen und verdiichtiguugen uoserer na (ion.- len gegoer haben sich durch den lanpjahrigen gebrauch ganzhch abgestumpft." Po slovensko : Za obrekovanje iu laži naših talminemcev zmenimo se mi toliko, kakor za — lanski sneg. Iz Ostrega pri Hrastniku 28. marca. [Izv. dop.] Na sv. Jožefa dan so se spet zbirali tukajšnji rudokopi, ker se pritožujejo, da se jim plače vedno znižavujo in ker se je tudi muogo rudokopov zlasti v Trbovljah iz službe odpustilo. Mej temi so mnogi oženjeui, ki ne vedo, kam in kako si kruh služiti. Zato so se, kakor gori omenjeno, v trumah zbirali iu hoteli napasti uraduike. Pa o pravem času so prišli žandarji in vojaki ter zabranili silo. Daj Bog, da bi skoraj k nam prišel inspektor dr. Pogačnik, ter preiskaval tukajšnje delavske razmere iu potem vladi resnico poročal. V Za gor ji in Trbovljah se vodstvo zastran od-puščenja delavcev s tem izgovarja, da vsled konkurence silezkega in drugega premoga se v Trst ne izvaža več toliko, kolikor prejšnja leta. Čudno je vender, da bi silezki premog konkurirati mogel s tukajšnjim v ceni, ako se misli na daljavo prevožnje. Le cena tukajšnjega premoga je previsoko nastavljena, ker hoče ddniško društvo velike dividende. Saj se spominjamo, da je precej potom, ko je delniško društvo vse jame kupilo in združilo, cena za 6 gld. pri vagonu poskočila^ Naj se cena spet primerno zniža, in konkurenca bo odpravljena. Kam pa pridemo, ako se ua stotine oženjenih delavcev spravi ob kruh. Domače stvari. — (Trgovska in obrtna zbornica kranjska) izvolila je v seji preteklo soboto gosp. Josipa Kušarja zopet predsednikom, g. J. N. Ho-raka podpredsednikom z 15 od 19 oddanih glasov. Nemških odbornikov listki so bili prazni. — (Dva gosta s Hrvatskega) imeli smo včeraj v Ljubljani. Gg. dr. Krištof deželni živinozdravnik in Fr. Kuralt, tajnik kmetijske družbe, ustavila sta se potovaje na Koroško v Ljubljani, ter popoludne z nekaterimi pevci (g. Medenom in osmerico, ki je bila v Zagrebu) napravila izlet v Šiško k Ančniku, kjer je navstala mej petjem in govori jako živahna zabava. Posebno odlikoval se je g. stoloravnatelj dr. Krištof s svojimi izvrstnimi nagovori, ki so bili deloma političnega značaja in prepleteni z marsikakimi rezkimi opombami. — (Deželna zbora štajerski in koroški) bosta baje v kratkem razpuščena in nove volitve razpisane. Tako vedo povedati nekateri nemški listi. — (Deželni šolski svet) imenoval jena Ljubljanskih mestnih ljudskih šolah za učitelje prve vrste dosedanja mestna učitelja gg. Ivana Beleta in Antona Razingerja; za učitelje druge vrste gg. Frana Bahovca, Frana Pavlina, Jakoba F ur lana in Josipa Traunerja. — (Prof. R. Virchow) je te dni na Dunaji obiskal dvorni muzej, kjer so ga posebno zanimali predhistorične najdbe iz Kranjske. — (Poznato nar od norod bino Lenček na Blanci) zadela je nemila osoda. Umrla jej je po dolgotrajni bolezni danes zjutraj tukaj v Ljubljani nadepolna hčerka gospode. Anka Leuček — nevesta g. dr. Franja Štor-a — v cvetočih letih. Bodi jej zemljica lahka! — (Ukrala) sta zadnjo soboto zvečer dva tata iz lope v hiši na Bregu žakelj žita; a ker so njima bili hišni ljudje takoj za petami, vrgla sta žakelj proč in ubežala. — (Iz Kamuika) nam piše prijazna roka: V četrtek dne 27. t. m. so v ribniku tukajšnje tovarne za smodnik ujeli postrv, ki je bila 75 cm. dolga iu 18 cm. široka, 7 kilo pa težka. — (Pomnjenja vredno!) Dne 20. t. m. došla je v zbornico državno peticija, podpisana od 8 36 3 kmetov z Dolenjega in Gorenj enega Avstrijskega, Češkega in Moravskega: Peticija ta vzbudila je vse sploh veliko začudenja, ker v njej se zahteva, da državni zbor izpolni brez števila želja, mej ka terimi so mnoge vrtoglave in zapletne, da nič tega, — Nemški liberalni listi delajo k tem pojavom svojih nemških kmetov šalive opazke vsake vrste in vsake cene, in živo si predočujemo slučaj, kakšen krik bi bil po nemškem časopisji, če bi slovansk kmet tako peticijo pregrešil! Ali pravi prijatelj kmet-skemu stanu more le resno milovati, ako kmet po leg pametnih in pravičnih pritožb objavlji tudi želje, katere se ne dado izvesti, ali so celo vredne, da se jih obsoja že v zamišljanji. Ona peticije 8363 kmetov je pa tudi zgovorna ptiča temu. kar je pravo trditi da namreč le brzopleti škodljivci kmetskega stanu morejo o volitvah in jednakih prilikah š riti misel: le kmet kmeta zastopaj! Mi bi od srca radi pritrdili temu, ako bi pri tem za kmetovsko stvar samo ne bilo največ kvare, ako bi ona res prišla v prave roke in izkušeno varstvo. Dokler pa tega ni, treba je stvar zaupati možu, če tudi ni kmet, ki pa ima srce za potrebe in žeije kmetove, a tudi razum, o pravem času, ua pravem mestu in v pravej obliki potezati se za-nje! Telegrami „Slovenskomu Narodu": Budimpešta 30. marca. Cesar je danes zjutraj semkaj prišel in ogledoval poldrugo uro zlatinsko razstavo, navdušeno pozdravljan po velikanskej množici naroda. Popoludne je odpotovalo Njega veličanstvo v Godollo. Rim 30. marca. Novo ministerstvo je sestavljeno: Brin pomorstvo, Coppino nauk, Grinaldi poljedelstvo, Ferraccin pravosodje; drugi ministri ostanejo. Cincinati 31. marca. Zopetni izgredi. Množica ljudstva zažgala je sodnijsko poslopje in druge hiše, ter branila gasiti, dokler so prišli vojaki, ki so razgnali množico, a pri tem morali rabiti orožje. 100 izgrednikov je ubitih, 300 ranjenih. Redarstvo je zopet nazaj vzelo po množici ljudstva uplenjeni kanon in razgnalo izgrednike. (Zaradi premile obsodbe v pravdi proti nekim morilcem, nabralo se je ljudstvo pred ječo, polastilo se orožja in streliva v orož-nici in hotelo napasti jetnišnico, v katerej je še več morilcev v zaporu. Uredn.) London. 31. marca. Observer poroča iz Kajire: Gordon je v 16. dan t. m. iz Kartuma udaril na ustaše. Egiptovske čete pa so se spustile v beg. Gordon bil prisiljen umakniti se, ter se je vrnil v Kartum. Razne vesti. * („Dy n umite Moutklv'.) Pod tem naslovom začel je v Novem Yorku izhajati mesečnik pod glavnim uredništvom 0'Donuavaua Rosse, znanega voditelja irske dioamitne opozicije v Ameriki. „Dynamit Montbly\ to je dinamitui mesečnik, prinaša poučne članke, kako se dela dinamit, kuko povišati njega moč, učinek in razletnost, članke o podkopih, peklenskih strojih, ter obljubuie priobčiti načrte in profile vseh važnejših javnih poslopij v Londonu in drugih angleških mestih Dalje priuaša poročila o zadnjih atentatih v Londouu, o učinkih dinamita, o raznih skušnjah iu hibah. Ta list ima tuđi svoj zabavni del, kjer se nahaja račun, koliko ton dinamita bi trebalo, da bi se ves London kvišku pognal. Dinamitna opozicija bi pri tem ne imela niti posebno težkega dela, pravi list. — K koncu Še proglaša, da dinamitna opozicija ne preneha, dokler Ir ka ne bode svobodna, da se bode sama vladala. Dodan je imenik vseh osob, ki so zapadle maščevanju Ircev in dinamitu. Prvi mej temi je: Mr. Wil-liam Eward (iladstone. Meteoru ločini o poročilo. a o Čas Opazovanja Stanje barometra v mm. Tem. pcratura Ve-tro\ i Nebo Mo-krina v umi. 29. marca 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 786*36 mm. 788'75 mm. 788*67 mm. -f 0-4'(J + 13-t m: 4- 6-5" C si. svz. si. jvz. si. jvz. jas. jas. jas. 0*00 mm. S J 'i 1 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 788*08 mm. 7;$2-f)4mm. 732-27 mm. 4- 10° C + 12-6« C 4- 8-6° C brezv. si. svz. si. szb. jas. obl. obl. 0 00 mm. Srednja temperatura obeh dnij je znašala -f- 6-7° in 4- 7-4°, za 6-3° in 0 6° nad normalom. Trzne cene * IJubijani dne 29. marca t. 1. Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ ... Ječmen „ . . Oves, u ... Ajda, „ ... Proso, „ . . . Koruza, „ ... Leča „ ... Grah „ ... Fižol , ... Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. . Mast, „ . . Špeli frišcn „ . . „ povojen, „ . . Surovo maslo, „ . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje Svinjsko „ „ Koštrunovo „ „ KokoS........ Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ . , Drva trda, 4 kv. metre . „ mehka, „ „ , gld. kr. 8 12 71 4 87 3 6 5 55 5 55 5 40 — 9 — 10 — 2 80 1 10 — 88 — 60 _ 72 — 85 — 9 _ 8 — 62 — 64 — 66 — 40 _ 55 _ 18 9 2IJ 2 5 7 50 4 50 dne 81. marca t. 1. (Iivirno tolografično poročilo.; Papirna renta.......... Srebrna renta .... ..... Žb.ta renta........ . . 5°',, marčna renta......... Akcij;- narodne banke . ..... Kreditne akcije...... . . Lotidon . ..... . . Srebro ............ Napol........... 0. kr. cekini . . . ... Nemške marke....... . 4°;„ državne srečke iz I. 1864 250 gld. Državnu srečk«! iz 1. 1S64. 100 gld. 4% avstr. zlata renta, davka prosta. . Ognka zlata renta 6°/„...... Ani n n * .... „ papirna renta 5°/r,..... 5°/0 Štajerske zemljišč, od/63, oblig. . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4'/i°/o zlati zast. listi . P-.ior. oDlig. Elizubetine zapad, železnice Priir. oblig. Ferdinandovo scv\ železnice Kreditne srečke......100 gld. Kudolfove srečke .... 10 , Akoije anglo avstr. banke . . 120 „ Trauimway-društ. velj. 170 gld. a. v. 79 gld. 95 kr. 81 15 101 . 85 95 , 40 841 , — ■ 324 „ 30 121 ,. 30 * n 61 i 68 n 59 „ 25 n 123 , 80 n 170 „ 25 101 , 90 121 gld. 50 kr 91 ,. 60 r 88 , 50 104 n 50 n 114 . 50 121 „ 25 107 „ 80 1 105 , 75 174 „ — n 116 l 40 236 . 60 r Prežalostnega srca naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest. da je vsemogočnemu Bogu dopadlo, preljubo nam soprogo, oziroma hči, sestro in sinaho, gospo Marijo Pin, roj. Demšer, danes 31. marca 1884 ob 4. uri zjutraj, pievideno s sv. zakramenti za umirajoče, v 31. letu življenja k Bebi v boljše življenje poklicati Truplo predrage ranjce se bode v torek dne 1. aprila ob 5. uri popolndne na farnem pokopališči v Senožečah izročilo večnemu pokoju. Svete mašo zadušnice se bodo brale v farnih cerkvah v Senožečah in v Šmartneiu pri Litiji. Nepozabljivo ranjc< • priporočamo vsem so rodnikom, prijateljem in znancem v molitev in blag spomin. V Senožečah dne 31. marca 1884. Valentin PIn, nadučitelj v Šinartnem pri Litiji, soprog. Harol Demšer, nadučitelj v pok. in župan v Senožečah, i.ii/j« l>cn»*er, stariši. Alojzij OeniMcr, Viktorija Demšer, brat. sestra. Petter Pln, Marija Pin, sveker. svekerva. I.iiIn Pin, .IiiriJ lVelftneuberger, učitelj, c. kr. žand. ritniojster, svaka. Marija U črnilu i-ir, Fitni Piu, svakinji. Miri IVeittNeiiberger, sestrićina. (200 > Zalivala. Za mnogo dokaze presrćnega sočuvstva mej boleznijo in ob smrti našega presrčno ljubljenega soproga, oziroma sina, o.eta, brata in svsika, gospoda Julija Klemenc-a, za lepe vence in mnogobrojno spremstvo k poslednjemu počitku izjavljajo najprisrčnejšo zalivalo (205) žalujoči ostali. V Ljubljani, v 31. dan rnarca 1884. Št. 4178. Razglas. (203—1) Letos totopijt iz mestnega zbora nasednji gospodje mestni odborniki, in sicer: Iz III. volilnega razreda : dr. Karol Blelweis -vitez | Fran Peter ca, Trsteniški, j Vaso Petričlč ia Pran Qorši6, | Ignacij Stupica, ki pa ne je odborništvu že prej odpovedal. Iz II. volilnega razreda: ■ Iz I. volilnega razreda: Fran Doberlet, j Fran Fortuna in Alfred Ledenik in i Anton vitez Gariboldi. Fran Suklje. i Razen teh sta se v I. razredu odborni>tvu -po povedala: dr. Josip Suppan in Josip Luckmann. Ostanejo pa v mestnem odboru še naslednji gospodje: I Josip Kušar, dr. Alfons Mosche, Alojzij Bayr, dr. Josip Drč, dr. Henrik Dolenec Peter Grasselli, Ivan Ilcrak, Ivan Hribar, Anton Klein, Fran Koli mami. Friderik Križnar, Ivan Murnik, Mihael Pakič, dr. Fran Papež, Fran Ravnikar, Josip Tomek, dr. Valentin Zarnik in Fran Žužek. Dopolnilne volitve se bodo vrši.'e vsled .sklepa mestrittga odbora z dne 18. t. m. naslednje dneve: lil. volilni razred voli 31. aprila 1.1. od 8. do 12. ure dopoludue. Če bo potrebna ožja volitev, vršila se bo isti dan pupoludne od 3. do 6. ure. ■ I. volilni razred voli 33. aprila 1.1. od 8. do 12. ure. I. volilni razred voli 34. aprila t. I. od 8. do 12. ure dopoludne. Razpisi volitve in glasovni listki dostavili se bodo gospodom voli/cem v pravem času. To se naznanja s pristuvkom. da smejo izato-pivsi mestni odborniki zopet volj "ni biti m da je ugovore -/oper dovršene volitve predložiti naipozneje 8 dni po dokončah! volitvi mestnemu odboru. Mestni magistrat v Ljubljani, v 20. dan marca 1884. Za Kopana: Perona. Vil B>r'•i, čumnata za jedila, angl. W. periluica, klet za zelo- j njavo, hlev za perutnino, drvarnica; — v pod zemlji: 2 kleti; i — lepe kamuitne Stopnica peljejo v prvo nadstropje s .r> sobami, l kabinetom, balkonom, angl. W. L. — V drugem nadstropji so: 2 sobi, 1 čumnata in podstrešje. Vsa okna imajo vnanje in notranje predoknice (ša-luzije) In dvojna okna. Sobe imajo švedske peči. Na vrtu j je kopalnica. Pop-aševanja pod: fc. N. OIH samo s poštnim rece- j pisom poste restante tiradec. (189—8) „Ne kašijaj" cukrčki (lO kr.), „Ne kašljaj" kokosov sirup (50 Ur.), s bencij. natronom proti kašlju, hripavoati, bolečinam v prsili, plačnici, vsem boleznim v sapn.ku, vrata, želodci, plučuh iu v srci, proti vsem slabostim na telesu in v živcih, okrepčevalno sredstvo za rekonvalescente razpošilja lekarna v Slavkovu lAusterlit/". Za 1 gld. franko pošlje 8 „ne kiišljaj" celtličkov, za 2 gld. 2 lončka kokosovega sirupa iu 8 „ne kašljaj" cukrčkov. Zahtevaj jih povsod. Zaloga v vseh lekarnah in materijalnih prodajalnicah. Pristni „ne kašljaj" izdelki z varstveno znamko so v zalogi v lekarnah: v Pragi: pri J. Fiirstu; na Ihinaii: pri F. Neusteinu, I. okraj; C Scharror, Mariahilferstra-se; v Pešti: pri Titroku; v Brnu: pri Sebiinaichu, F. Ederji, M. Ilofnerju; v Prossnitz: K. Vojacek; v Prerau: P. AfatOttS; vNVisclniu: V. lhitkal: v Oloniiicii: dr. Schrotter; v Iglavi: V. Inderka; v Pinekn: lt. Dvorak; lekarji; v Ogr. Ilradišu: .1. Stanci; v Klattuu: Josip Htatzky; v Kuttenhergu: Prote« Slavik; v Pragi: Fragner, lekarji, itd. Pristno samo z varstveno znamko zvezde * iz lekarno v Slavkovu (Austerlitz). A. Ffikrvl, lekar v Slavkovu, (odlikovan s srebrno svetinjo na mej narodnoj 1'armacevtičiiej razstavi na Dunaji 188'J . 5 kilo inalinčnega soka franko gld. .'J 10. (169—3) —♦ ***mmmm*m——•oc;3i 5000 1 (788-33) minnlkMJF sukna (po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek poSgl. Ii. ^itorcli v Urnu. Ako ui se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Tujci: dne 80. maica. ('ri >*.-.<. i. : Sclinoi-derl z Dunaja. — Cuthu i'/ Kamnika. — Speiser z Dunaja. — plem. Laseh iz Beljaka. Pri M»livi: \Vintz! z Dunaja. ZImmer iz Trsta. — Gcetl z Dunaja. -- Pri južnem Icolo-dToru Scharz z Dunaja. ---icSrf H. HAUPTMANN, I "v j>o*-4loi>ji l>o«**o*-ilov'ii- a" J^jiaL>ljsxni, priporoča svoje do sedaj kot najboljše priznane oljnate barve, firneze in lake in prevzame vsa pleskarska dela pri novih, stavbah j po najnižjih cenah. '~'u- I .1 Trpeči m za trak ul jo. Vsaka trakulja se odpravi v 1 — 3 urah radikalno z glavo vred, no da bi se rabil GOUBSO, granatne koronine ali camalla. Sredstvo je za vsako človeško truplo jako zdravo in se lahko rabi. celo pri otrooili, ki so še le 1 leto stari, brez vtmUega l»rej« Niijcgih zdravlje Ja ali zdra-. ljenja z lakoto iu brez boleeiu ter brez vsake arooMi; zu vNpeli garantujeuto, tudi če se jo drugod mnogo potov zastonj zdravilo. — Strogo reelni :,acin, kar dokazuje na tisoče zahvalnih pisom iz vse Avstrije itd. Naslov je: Lutze dc Co., Fr«.nlBfHaxt a.. Z>^E- — Največ ljudij trpi za to boleznijo, ne da bi sau.i \ odeli in se misli, da so malokrvni in bledični. Znamenja so: odpadanje rezancem ali bučinim peškam podobnih členov, bledi obraz, kalen pogled, pomanjkanje apetita se vrsti /, veliko lakoto, slabosti, celo omedlevice pri treznem želodci ali po nekaterih jedeh, vzdigovanje, zgaga, želodčeva kislina, zaslinenie, glavobolje, omotica, nepravilna*boja k potrebi, "srbenje zadnjice, valovito gibanje in bolečine po črevih, opolžen jezik, tolčenje srca. (198—l) ► ► ima v zalogi letošnjega izdelka v NodekiU iu butelijab. Priporoča se vsem dosedanjim pre-jeninikom in drugim gostilničarjem, ki žele slav. občinstvu postreči z zdravo pijačo. Postrežba jo natančna in ceno. Senožeče, posta, DrPostojima- (184—5) tfh iffS