ZI3. itn lita. I MM]nt, i MM, II. Hptntn XLVII. lilo. .Slovenski Narod* velja V >« na doni dostavljen: a v «pravništv« prejemi«: edo kto naprej .... K 24*— I ccl° leto "P16! • • • • K ??"" |x>l leta ™ ....... • ■*- j*■«■ - • •>• • • "fc četrt leta » .....£— I četrt teta . •<•,... 550 na mesec m ..... *"— ■ °* mesec w ..... 1tW Dopisi na) se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo, Vradnlstvo: Knnfiova «11«* *t 5 (y prrOtfja lero,> lllllaai M. M. teaerati veljajo: peterostopna petit vraU za enkrat po M v*m* za dvakrat po 14 vi«., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrata 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih inserdjah po dogovor«. UptaviKvu naj ae pošiljajo naročnine, reldamadje, Inicrarl Lti, to je administraUvne stvari —— ffajnnnuisin številka vol!« 10 vinmiov. —— Na sasaaaa* natočila baca istodobne vpoalatve nsnornant a« no eaasa. .Slovenski Narod" velja po postil sa Avatro-Ogrsko: . za Nemčijo: eek) leto skupaj naprej . K 25-— I celo leto naprej . . , K 30w pol leta 13*— I četrt leta " Z • l 2 6*50 I ■ Amertto fa «■ >New York Heralda« | pravi: Misterijozne besede lorda Kitchenerja so napravile v angleškem parlamentu velikanski vtisk. Mislilo se je na prihod indijske armade v Evropo in na prihod Japoncev, a zdaj se je pokazalo, da je imel lord Kitchener v mislih transport ruske armade na Francosko. »Tribun« pravi, da je prihod vsaj dveh velikih korov ruske armade na Francosko absolutno zagotovljen in da se to vojaštvo v Arhangelsku že ukrcava na angleške transportne ladje. Ni iz- ključeno, da pride Še več ruskega vojaštva na Francosko. Belo morje sicer po zimi zamrzne, a pristan v Arhangelsku je vedno odprt. Ta napovedana nepričakovana kooperacija Rusov na francoskem ozemlju pomeni pravo » tour de force« in se more imenovati eno največjih presenečenj sedanje vojne. Omogočeno je to le, ker ie Angleška gospodarica na morju. Kje se bodo ruski kori izkrcali, je seveda še velika skrivnost. »Tribuna« meni, da je to izkrcanje ruskih armad na zapadnem bojišču grandi-jozen akcijski projekt, ki ga je pripisovati lordu Kitchenerju in čigar pomen in namen se pokaže v nekaj tednih. • *. • Brezupen položaj v srbski armadi. Budimpešta, 9. septembra. (Kor. urad.) Danes se je kakih 5000 srbskih vojnih vjetnikov timoške divizije peljalo skozi Budimpešto, da jih internirajo blizu Grana. Vjteniki pripovedujejo o groznih razmerah v srbski armadi. Izjavljajo, da je prehranitev kar najslabša. Po več dni niso dobili drugega nego suh kruh in so morali pretrpeti veliko pomanjkanje. Tudi dnevnina se je jako neredno izplačevala. Pravzaprav so dobivali le linijski polki plačo; rezerva in črna vojska nista dobivali ničesar. Tudi je vladala nezadovoljnost, ker je to v kratkem času tretja vojna, ki jo morajo bojevati Srbi in dogodilo se je več uporov podrejenih proti predpo-stavljencem. Uporna sila vojakov Je tako oslabljena, da se lahko vdajo. Timoška divizija uničena. »Pester Llovd« poroča te-Ie po* drobnosti o ponesrečenem vpadu srbske timoške divizije pri Mitrovi-ci. V noči na nedeljo je dobila srbska armada krvavo lekcijo pri Mitrovici na Savi. Punčica srbske armade, elitna njena četa, timoška divizija je dobila nalogo prekoračiti Savo in vpasti na naše ozemlje. Toda to podjetje se je klavrno ponesrečilo, zakaj niti en srbski vojak se ni več vrnil na srbsko obrežje. Srbi so pod zaščito noči prekoračili Savo, računajoč s tem, da bodo avstrijski voji spali in jih vsled tega ne bodo opazili. Toda to je bila usodepolno zmota, ki se je bridko maščevala. Cuječe naše čete so sprejele sovražnika z uničujočim ognjem in ga obkolile. LISTEK. Sombapt centru 5naw. Angleški pisatelj Bernard Shaw Je mož svetovnega imena in eden poglavitnih reprezentantov moderne angleške kulture. Tudi med Nemci je zelo priljubljen. Vsa njegova dela so prevedena na nemški jezik. Njegove igre se vprizarjajo na prvih nemških odrih in najodličnejši listi jim posvečajo laskavo pozornost. Sha\v je pred vsem satirik. Z neusmiljeno ironijo je ožigosal najrazličnejše slabosti svojega naroda in smešil njegove najbolj častitljive uredbe, a čim je nastala vojna, je pozabil na vse svoje nauke in začel oznanjati boj proti Nemčiji. V posebnem oklicu je pozval angleški narod »naj toliko časa bije po pruskih buticah«, da uniči »potsdamskega duha«, duha militaristične organizacije narodov, a kadar bo Nemčija ugnana, naj z ostanki njene moči izvrši tako operacijo tudi na Rusiji. Potsdamski duh! Duševni heroji danes Nemčiji sovražnih narodov, belgijski pisatelj Maeterlinck, pariški filozof Bergsow. italijanski pisatelj d* Anunzio in drugi, vsi so se že oglasili za boj proti nemštvu, a nobeden ni znal tako pogoditi bistvo nem-štva v nasprotju z bistvom Angležev in Francozov, kakor ravno Bernard Shaw. Potsdamski duh! Potsdam je mesto kraj Berolina, vojaško mesto, pravi reprezentant pruskih vojaških uredb. Po duhu. ki vlada v Potsda-mu, je urejena vsa Nemčija; začel je s tem kralj Friderik II. in njegovo delo se je nadaljevalo do popolnosti. Werner Sombart, znameniti nemški socijolog, mož nič manjšega pomena kakor Bernard Shaw, se je oglasil v obrambo potsdamskega duha in je med drugim v svojem odgovoru Shawu zapisal tudi sledeče: »Samo Potsdamu se imamo Nemci zahvaliti za svoje zmage. Gospodom Angležem bi bilo seveda prav, če bi bila uničena ta naša moč. A Nemcem izgnati potsdamskega duha, pomeni toliko, kakor Simsonu odstriči lase. Kaj pa pomeni Potsdam v tem smislu, kakor ga je označil Shaw? Menim, da združenje dveh velikih kreposti, močnega čuta za izpolnjevanje dolžnosti in ravno tako močnega čuta za red. Na prepričanje, da moramo svoja osebna nagnenja kro- titi in jih postaviti v službo nadindi-viduelnih nalog in zmožnost, se moramo kot majhen del pridružiti in prilagoditi celoti, na teh dveh dušnih lastnostih sloni vsa naša velikost in nas vodi sedaj tudi de zmag. Te zmage so pristnega potsdamskega duha. Tako mišljenje pa ni omejeno samo na »vladajoče« razrede, ne samo na vojaško organizacijo, ampak tvori temeljne elemente nemške duše, tvori bistvo naših najboljših mož, naj pripadajo kateremukoli stanu ali poklicu, kateremukoli razredu ali katerikoli stranki. Samo zato, ker je nemškemu narodu prešel smisel za red in za izpolnjevanje dolžnosti v kri in meso. zato zmaguje nemška armada. Kamor se ozremo po nemškem narodu, povsod vidimo tiste temeljne lastnosti, ki se imenujejo lahko: Potsdam. Tako je v vseh stanovih' in pri vseh strankah. Poglejmo predsednika državnega zbora, častitljivega Kampfa, poglejmo Friderika Nau-mana ali kateregakoli znamenitejših liberalcev, pri vsakem vidimo, da je vzor »Potsdama«, da so to možje, ki vestno izpolnjujejo vse svoje dolžnosti, ki sebe krote in skrbe za red. Tudi umrli vodja socijalnih demokratov, Avgust Debel je bil vzor potsdam-skih naukov, naši voditelji delavskih organizacij so rezljani iz istega lesa in so zdaj udarili po glavi napihnjenemu sindikalizmu, ki z vsem svojim »elanom« ni kos sili naših, potsdamskega duha polnih organizacij. A tudi nemške velike tovarne so prehitele francoske ateljeje in tudi kapitalizem se na ta način izkazuje hvaležnega militarizmu. Poglejmo nemško državno banko. Njeni voditelji disponirajo kakor bi bili nekak narodnogospodarski generalni štab. Banko vodi direktorij, čigar člani so od cesarja imenovani državni uradniki. To je čudovita uredba, pravi tip nemškega gospodarstva, združenje kapitalističnega podjetništva s staroprusko korektnostjo. Bismarck je nekoč rekel: »Kaj takega, kakor je pruski lajt-nant, ne more noben nared vstva-riti.« Z veliko večjo pravico bi se lahko reklo: pravemu tajnemu svetniku z naslovom ekscelenca, ki predseduje gremiju zastopnikov največjih bank, temu se nič na svetu ne more primerjati. Potsdam, gospod Shaw! Dr. Shadwell je v »Times« pisal: »Nič se ne pretirava, Če se reče, da je vojaška služba bolj kakor vsak, drug vpliv ustvarila industrijalno Nemčijo. Podjetniki m delavci so se v vojaški službi razvili, učili so se v eni in isti šoti in eni kakor drugi ra- zumejo, da je red bistveni pogoj vsake organizirane sile, naj bo vojaška ali industrijalna. Dandanes, ko se kapitalistična podjetja čedalje bolj razširjajo in postajajo podobna armadam, pride do posebne veljave ravno to, kar se v Potsdamu najbolj goji, namreč disciplina in organizatorična zmožnost. Nemških železnic, nemških paro-brodnih podjetij, nemških elektrarni-ških podjetij ne more posnemati noben drugi narod, ker vse to je ustvaril potsdamski duh.« Tako je Werner Sombart pojasnil, katere so prave in največje vrline nemškega naroda in v čem obstoji moč vsega nemštva. Čisto gotovo je, da je to, kar je povedal Sombart v poglavitnem gola resnica. Ravno tem lastnostim, ki jih je on označil kot bistvo nemške^ ga naroda v Nemčiji, se ima ta država zahvaliti za vse kar je, za svojo vojaško, kulturno in gospodarsko veljavo. Shaw tega tudi ne taji, vidi pa v nemškem militarizmu, ki je prevzel že vse življenje v državi najpopolnejši izraz potsdanskega duha in se brani, da bi ta duh zadobil oblast nad drugimi narodi in poslal meroda-jen v Evropi. V bisitvu soglašajo Shawove izjave popolnoma z mislimi* ki so jih Stran 2. .SLOVENSKI NAROD-, 4mm 10. septembfa I914« 213. štev. Kar nI padlo, le utonilo v Savi aH pa je bilo vjeto. Niti eden mol od te srbske ofenzivne čete ni atekel. Ofi-cijalno poročilo našega poveljnika navaja, da je bilo vjetih NN Srbov« Timoška divizija je gotovo le štela 10.000 mol. daai je v dosedanjih bojih že filno trpela. Ako je torej bito vjetih 5000 mož. potem Jih Je padlo pri Mitrovici najmanj prav tolika Srbi so pač mislili, da Je večina naših čet. ki so bile preje razmeščene na naši Jugovzhodni meji, odšla na rusko bojišče, a so se temeljito prevarili. Svojo zmoto so drago poplačali z izgubo svoje najboljše čete. kar je zanje tem bolj občutno, ker itak ne razpolagajo s posebno številno armado. ■ Boj za Antuerpen. Kopenhagen, 9. septembra. (Kor. urad.) Kakor poročajo iz Antwerpn«, nameravajo Belgijci preplavili južno od Antwerpna ležečo deželo v izmeri 70 štirjaških mil). Voda bi stala ponekod več Čevljev globoko, drugod bi bilo zopet zelo plitva. S tem nočejo Belgijci preprečiti, da bi se mogli Nemci bližati mestu. Nemci v Belgiji. Dne 6. septembra je nemška armada severozapadno od Bruselja, med Gentom in Antwerpenom, prodrla naprej. Zveza med (ientom in Antwerpenom je popolnoma razdrta. Pri Audegemu. blizu Wetterna, je bil boj: belgijsko vojaštvo se je moralo umakniti. Major Connier je bil zadet v glavo in je na mestu umrl. Nemci se pripravljajo na obstreljevanje Ostendea. kjer Angleži še vedno izkrcavajo vojaštvo in marširajo obenem na Gent. Nemci na potu v Pariz. Iz Rotterdama poročajo: Neki angleški vojni poročevalec javlja, da morajo Nemci na potu v Pariz vsak grič odkupiti z mnogimi mrliči. Angleška armada da je v dobrem stanju. Umikanje Francozov označujejo podrti mostovi in razdejani tuneli, napredovanje Nemcev goreče vasi in mlini. Nemci so že prav blizu Pariza: pri sedanjem krasnem vremenu marširajo tudi ponoči. Bitka pred Parizom. . Medtem ko poskuša bivše desno krilo velike francoske armade, ki je stala prvotno od belgijske meje pa do južne Alzacije. opirajoč se na trd-njavsko črto Toul - Epinal - Belfort, prodreti z novo ofezivo na nemško ozemlje, je prepustilo levo krilo v naglem umikanju celo severno - zapadno Francijo Nemcem ter se oči-vidno ojačeno z novimi četami koncentriralo pred Parizom, da se tamkaj poskusi odločilno zoperstaviti navalu nemških armad na glavno mesto države. Privatne brzojavke nemških listov naznanjajo, da se je v torek pričela vzhodno od Pariza velika bitka. Oficijalna obvestila bodo pač šele prispela, čim se pokažejo rezultati tega novega ogromnega spopada med francosko, z angleškimi četami ojačeno armado in nemško vojsko. — Došle brzojavke se glase: Kopenhagen, 9. septembra. Po poročilih iz Pariza, se je pričela včeraj opoldne velika bitka vzhodno od Pariza. Zvezane francoske in angleške armade so napadle Nemce.Gene-ralisimus Joffre brzojavija v Lon- don, da Je eno nemško krilo le poraženo. Toda celo v Londonu dvomilo o točnoali tega poročila. Fran-coakl vojni Minister Mfflerand lajav-tta. da poloia] al tako atab, kakor to domnevajo njegovi rojaki. Traka Je seveda še mnogo žrtev, toda (tako pravi Millerand) »mi korakamo naprej k zmagi«. BeroJta, 9. septembra. »Vossi-sche Zeitung« Je dobila preko Rima sledeče, dne 7. septembra ponoči v Parizu oddano poročilo; 2e od ranega Jutra Je slišati v mesta mogočno gromenje topov, strel la strelom udarja, kakor da bi stali ti topovi na samih zunanjih pariških utrdbah. Streljanje prihaja iz smeri proti Meaux. Mesto je mirno, napetost mrzlična in skoro neznosna. Berofln, 9. septembra. Iz Rotterdama javljajo: Uradno poročilo iz Pariza pravi, da se vrši velikanska bitka. Francosko levo krilo se je spopadlo z nemškim desnim krilom. Bitke se udeležujejo tudi angleški polki. »Agence Havas« javlja, da se razteza bojna črta od Auteuila preko Meau\ - Sezanne - Vitry. * * i Nemški uspeh na vzhodu. Vratislava, 9. septembra.. (Kor. urad.) Tukajšnje nadomestujoče generalno poveljstvo razglaša: Naše šlezijske domobranske čete so včeraj po zmagovitem boju vjele 17 častnikov in tisoč mož, pripadajočih ru-shemu gardnemu in III. kavkaškemu koru. * Rusi bodo Varšavo hranili. Krakovska »Nowa Reforma« pri-občuje po »Dzienniku Poznanskem« to - le cenzurirano vest: Poljska korespondenca v Berolinu javlja iz Varšave, da je ruski poveljnik mesta, general Turbin, izdal poseben manifest na varšavsko prebivalstvo. V tem manifestu se naglasa, da je neresnična vest, da bi ruska armada zapustila Varšavo in da bi je ne branila pred sovražnikom. Varšava je utrjena in ruske čete jo bodo hranile do poslednjega trenotka. Nadalje razglaša general Turbin, da je mesto dobro preskrbljeno z živili, da torej v tem oziru prebivalcem ni treba biti v skrbeh. K tej vesti pripominia »Pziennik Poznanski«: Varšava je od zapadne strani v resnici odrezana. Toda dovoz živeža in živil z one strani Visle, je tako velik, da v mestu ni nobene draginje in da so ^ciie vseh predmetov popolnoma normalne. Življenje v Varšavi teče popolnoma mirno. Pouk v šolah se je že pričel, a v vseh gledališčih se vrše predstave. Vojni zapovednik v Varšavi, general Turbin, je izdal oklic na varšavsko prebivalstvo, v katerem naznanja, da rusko vojaštvo ne zapusti Varšave brez boja, nego da bo branilo trdnjavo do zadnjega. Zato poživlja guverner prebivalstvo, naj se preskrbi z živili in pripravi na obrambo. Nekateri varšavski listi javljajo, da je dovažanje živil z zapadnih pokrajin ustavljeno, da pa dobiva Varšava iz gubernij Sielce.Lub-lin, Lomča in Radom vse. kar potrebuje, tako, da so cene živil še normalne. Prebivalstvo je mirno, v gledališčih se igra redno in tudi vs šole se otvore v prihodnjih dneh. Ruska proklamacija. »Times-* prijavlja proklamacijo, ki jo je izdal vrhovni zapovednik ruske armade, veliki knez Nikolaj Ni-kolajevič na Poljake in v kateri ob- izrazili Maeterlinck, Bergsow in d' Anunzio. Ti vsi so mnenja, da potsdamski militaristični duh ni v srečo naroda in ž njimi vred je enih misli tudi znameniti angleški pisatelj Wells. Ta je posebno zaslovel po svoji, šele lani izdani knjigi »Vojna prihodnjosti«, ki je vzbudila veliko senzacijo in o kateri se lahko že zdaj reče, da so se njena prorokovanja vsaj kar se tiče začetka vojne in njenih udeležnikov uresničili. Wells vidi v potsdamskem duhu, v milita-riziraniu vsega življenja, v pruski železni disciplini in brezobzirnosti neznosen pritisk na civilizacijo, on smatra, da je v takih razmerah nemogoče živeti. Po njegovem mnenju se da sreča naroda doseči tudi brez »krutega duha nemške vojaške organizacije«, on je celo mnenja, da bi zmaga nemškega duha, ali, s Shawom rečeno, potsdamskega duha, pomenilo hujše kaserniranje in kastovstvo, kakor je kdaj vladalo na svetu. Navedli smo to, ker je gotovo zanimivo videti, kake nazore imajo prvi možje, najbolj prosvitljeni duhovi tistih treh velikih narodov, ki se »daj z orožjem bore za prvenstvo na svetu. Med grmenjem topov, med tem, ko se na tisoče mrličev in ranjencev podira v kri in prah, pa ti veliki možje razmišljajo o posebnostih svoiih naj£do& q yeliayi nntov vih kultur in o pogojih srečnega življenja na svetu. Kake sodbe o teh umstvenih dvobojih seveda ni mogoče izreči. Kdo je danes sploh v položaju povedati ali je gospodarski, kulturni in socijalni napredek bolj mogoč na svobodnostni podlagi, kakor se vrši na Angleškem in na Francoskem, v Ameriki in v Italiji, ali bolj na podlagi militaristične organizacije vse življenje. Zakaj, zato se gre v tem interesantnem dvoboju Sombart con-tra 5haw. Nemci so prepričanja, da so svoje kreposti zadobili in razvili vsled potsdamskega duha in da je v tem duhu izvedena organizacija najbolja za države in njene narode, Angleži in drugi narodi, ki imajo tudi svoje velike kreposti, so nasprotnega mnenja in sodijo, da so samo Nemci po svojih prirojenih lastnostih zmožni živeti v potsdamskem duhu in se po njem razviti do največjega vrhunca. Navedli smo to, ker ni odveč, če izvedo naši ljudje, za kake ideje se bore prvi sinovi tistih narodov, ki se zdaj vojskujejo ne samo za zmago, za pridobitev novih dežela in vojne odškodnine, ampak za nadvlado na svetu. Od zmage ene ali druge skupi* ne je odvisno, kako se bo organizira* lo vse prihodnje življenje najiaSem starem koDtineatu. ' ^ soja, da se bore poljski prostovoljci proti Rusiji in da se deli med prebivalstvo mnicifta. Proklamacija m. udarja, da veljale make obljube Poljakom samo, Če ostanejo lojalno na ruski straai, in neznanja- da se bo proti pfOatovoljcaoi in Sokolom postopalo kakor z nekombatanti in da Jih zadene najhujša kalen, Če se pri njih doki Orožje. Rusi oropali svojo potkovio blagajno, Vratislava, 9. septembra. (Kor. urad.) It Strigava poročajo, da sta se dva ruska vojna vjetnika sprla in napadla z noži. Sprla sta se, ker je eden dotžii svojega tovariša, da je oropal blagajno svojega polka. Preiskava je dognala, da so imeli Rusi pri sebi za 10.000 mark ruskega denarja v papirju. Tudi pri drugih vjet-nikih so našli mnogo denarja, ki ga gotovo niso imeli že pred vojno. Francoski zrakoplovi zaplenjeni. O zaplenitvi francoskih zrakoplovov, poroča vojni poročevalec >»Miinchner Neueste Nachrichten« 7. septembra iz velikega glavnega stana: Poveljnik etapnega zrako-plovnega parka tretje armade, je, ko se je sporočila prednja Reimsa. z avtomobilom prišel do Rdmsa, da zapleni francoske zrakoplove v vojaških skladiščih. Ta skladišča so bila izpraznjena. Preiskali so privatna skladišča za zrakoplove, kar je do-vedlo do velikega presenečenja. Tu je bil spravljen velik del zrakoplov-nega materijala zrakoplovnega pristanišča reimškega. Neki rezervni stotnik je zaplenil ves ta materijal, ki je obstojal iz 20 enoplošnikov, 10 dvoploŠnikov in 40 najboljših gnomo-torjev. Ves materijal je bil izborno ohranjen. Njegova vrednost znaša okoli enega milijona. Francoski zrakoplovec z depešo na carja vjet? Iz Monakovega poročajo: Neki bavarski Častnik je sporočil v Bero-lin, da so pri Nancviu prisilili s streli več francoskih zrakoplovcev, da so se spustili na tla. Eden je imel pri sebi pismo Poincarejevo na carja, v katerem predsednik zahteva, naj car začne z najostrejšo ofenzivo, da dobi Francija osem dni miru, ker je sicer izgubljena. Rusija Je bila pripravljena. Veliki boji, ki jih je med Vislo in Dnjestrom bila avstrijska armada z rusko armado, so potrdili, da je c. kr. korespondenčni urad davno pred vojno poročal golo resnico, da je Rusija oborožena za največji boj. — Ruska vlada je s tem, da je zadržala pod zastavami vojaštvo tudi še četrto leto in prirejala neprestano poskusne mobilizacije, le maskirala svoje priprave za vojno, sicer pa svoje čete vedno boli pomikala proti avstrijski meji. Začetkom junija je neki Nemec iz Petrograda v »Frankfurter Zeitung« poročal o večjih paradah, ki so bile v Petrogradu in pri katerih so bile navzočne tudi sibirske brigade. Dopisnik »Frankfurter Zeitg.« je takrat svaril svoje rojake, češ, priprave Rusije so velikanske. Tudi se je koncem junija razvedelo, da se v Kijevu zbirajo brigade iz oddaljenih krajev in da so bili aeroplani iz Kijeva prestavljeni v bližino avstrijske meje. Sedaj poroča korespondenčni urad. da je bilo že med prvimi ruskimi vjetniki. ki so prišli v roke avstrijski armadi, tudi sibirski strelci in kubanski ter celo turkestanski koza-ki. torej vojaki celo iz takih pokrajin, o katerih se je splošno mislilo, da pri kaki evropski vojni sploh ne pridejo v poštev. S tem je tudi pojasnjen kratki a srditi diplomatični boj, ki je nastal pred vojno, in pojasnjeno je, zakaj je Nemčija tako hitro napovedala vojno. Kako dolgo bo trajala vojna? Že opetovano smo izrazili mnenje, da bo sedanja vojna trajala še precej časa in tudi sedai smo še tega mnenja, četudi Čitamo te dni v nemških listih rahla namigavanja o miru. Sodimo, da zdaj o miru še ne more biti govora. Uspehi nemške armade proti Francozom in Angležem so brez dvoma sijajni, aH njih strategič-ni in politični pomen se navadno precenjuje. Odločilnega boja med Nemci in Francozi le ni bilo. Nemci so zavzeli mnogo mest — v Belgiji in na Francoskem so mesta jako gosto posejana — in zavzeli so tudi že celo vrsto trdnjav, ali istina Je, da je šele sedminka francoskega ozemlja v nemških rokah, da ni padla še nobena trdnjava velikega pomena in da je francoska armada vobče še intaktna. Francoska armada se previdno umika in to napravlja vtisk, da bi rada kolikor dolgo mogoče zadrževala nemška armado, ne da bi se spustila v odločilni boj. Nasprotno Je vojna, avstrijske armade v Galiciji vso težja te vse nasprotnejša. Razsežnost ozemlja Je tu velikanska in to ozemlja ne nudi naši armadi niti najpotrebnejšega. Na Francoskem in v Belgiji Je vse polno me%U kjer dobi vojaštvo vse, kar potrebuje, v Galiciji In v Rusiji ni ne hrane, da niti vode ni dobiti in vse se mora voziti za armado. Nad vse drugo pa je upoštevati razsežnost Rusije in velike mase vojaštva, s katerim razpolaga. Na ruskem bojišču nimajo niti tako izdatne zmage, kakor sta jih iz-vojevala generala Danki in Auffen-berg, tistega hitrega in neposrednega vpliva na vso vojno, kakor bi jo imele enake zmage nemške armade nad Francozi. Sicer pa je pokazala konvencija, ki so jo sklenile Angleška, Rusija in Francija, in s katero so se zavezale, da nobena teh držav ne sklene sama zase miru, da ni še misliti na hiter konec vojne, četudi upravičujejo dosedanje avstrijske in nemške zmage nado, da bodo zadostovale nekatere odločilne bitke za končni izid. * # * Junaška smrt socijalnodemokrat-skega poslanca. Berolin, 9. septembra. (Kor. ur.) \Volffov biro javlja: V Franciji padli socijalnodeniokratski državni poslanec dr. Frank je v pismu, poslanem nekemu prijatelju, tako-le utemeljeval svoj vstop kot prostovoljec v nemško armado: Moj motiv je bil, z dejanjem dokazati, da naš sklep z dne 4. avgusta ni bil posledica zunanje taktične sile. marveč da je izviral iz notranje potrebe. Pokazati sem hotel, da smatram za svojo najsvetejšo dolžnost, vstopiti v vrsto brani-teijev domovine. Poljska legija. Dunaj, 9. septembra. (Kor. urad.) Iz vojnega tiskovnega urada se uradno poroča: Generalni major Rajmund Baczvnski vitez pl. Lesz-kowicz je poslala cesarjevi generalni adjutanturi sledečo brzojavko: Prosim Vašo ekscelenco, da položite pred prestol izraz najponižnej-še vdanosti in neon-ejene podanosti prve poljske legije, ki je bila pospeševana vsled najvišje milosti in vsled patrijotiČne podpore narodove in ki je včeraj do^Ia v Krakov ter bila ravnokar v Kielcih zaprisežena. B a c z y n s k i. Nato je došel sledeči odgovor: Nj. Veličanstvo se iskreno zahvaljuje Vašemu Visokorodju in članom prve poljske legije za izraz vdanosti, ki ste ga doprinesli povodom včerajšnje zaprisege Najvišjemu, in Najvišji blagovoli izreči najtoplejše in najiskre-nejše želje, da taista slavno in uspešno deluje. — Po Najvišjem ukazu: general infanterije grof Paar. Dunaj, 9. septembra. (Kor. urad.) V bojih smo vjeli mnogo sovražni-poslal predsednik dunajskega poljskega komiteja. Član gosposke zbornice Zgorski. povodom odkorakanja prve stotnije poljskih legijonarjev cesarju, je došla iz vojaške pisarne sledeča brzojavka na Zgorskega: Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo blagovoli milostno na znanje vzeti izraz lojalnosti, ki ste ga doprinesli povodom odkorakanja prve stotnije poljskih legijonarjev na bojišče. V posebno čast mi je. Vaše Veleblagorodje o tem obvestiti. — B o 1 f r a s. Odlikovanja. Potsdam, 9. septembra. (Kor. urad.) Princ Friderik Leopold Pruski je dobil od cesarja Železni križ 1. in 2, razreda. Berolin. 9. septembra. (Kor. urad.) Cesar je podelil gmj. pl. Hin-denburgu red »pour le merite«. * • Termin za mir. Z ozirom na pogodbo med Anglijo. Francijo in Rusijo, da nobena teh treh držav ne sklene sama zase miru, se poroča iz Berolina, da Nemčija glede te pogodbe sploh ne zavzame nobenega stališča, že ker sedaj na mir niti ne misli, dokler niso nemške armade svoje vojne naloge popolnoma izpolnile, dotlej nemška vlada sploh nima namena, skleniti mir. Angleška zapeljuje Dansko. Angleški poslanik v Kodanju priiavlja vsak dan brzojavna poročila, ki mu jih pošilja angleška vlada o dogodkih na važnih bojiščih. Tudi Je pojasnil v listih, da o končni zmagi Angleške še dvoma ne more biti. ker ima Angleška dosti denarja in gospoduje na vseh morjih. Angleška da ima trgovino v rokah, dovolj živil in neizčrpne zaklade surovin za industrijo ter bo mogla pripeljati ogromne armade na kontinent. Iz vseh koloni] lahko dobi vojaštvo, zlasti ima X Ind* stotjsoče bojevitih vojakov na razpolaganje. — Seveda ima vse to namen, pridobiti Dansko, da bi stopila na stran Anglije. Angleška In Japonska. Berolinski listi trde, da je japonski minister zunanjih del v parlamentu v Tokio pojasnil razmere, vsled katerih je med Avstrijo in Nemčijo na eni strani in med Japonsko na drugi strani nastalo vojno stanje. Povedal je, da je Angleška, sklicujoč se na obstoječo pogodbo, prosila Japonsko, naj ji pomaga, češ, da so nemške vojne ladje nevarne angleški in japonski trgovini. * * • Izgube Srbov. V Bukareštu izhajajoči »Jour* Dal des Balkans« prijavlja od srbskega glavnega stana izdani izkaz izgub. Ta izkaz je izdan 1. septembra. Glasom tega izkaza je doslej padlo 5 majorjev, 13 stotnikov, 8 nadporoč-nikov in 11 poročnikov; ranjenih je 40 oficirjev, med njimi 9 majorjev. Kake izgube je imelo moštvo, ni povedano; generalni štab samo omenja, da je 75 procentov ranjencev nezmožnih za boj. * * Vojno stanje na Bolgarskem? Listi poročajo, da je vlada izdala ukaz, ki naroča vojnemu ministrstvu in ministrstvu notranjih del, naj pripravita vse, kar treba, da se razglasi vojno stanje. Komentar k temu razglasu pravi, da ne gre za omejitev narodnih pravic, ampak za zedinjenje celega naroda na eno misel in za organizacijo vseh ljudskih pravic. • m m Španska. Listi trde, da sta Francija in Angleška pri španski vladi posredovali, naj Španska opusti svojo nevtralnost in naj v Maroku prevzame namesto Francozov policijske posle, španska vlada pa da je oboje odklonila. • * * Odklonjeni princ. Pretendent na francosko kraljevsko krono, vojvoda Filip d' Orle-ans, je bil poročen z avstrijsko nadvojvod in jo, a je tako lepo živel in s svojo ženo tako delal, da je prišlo do ločitve zakona. Zdaj se je vojvoda d' Orleans oglasil pri francoski vladi kot prostovoljec. Francoska vlada je to ponudbo odklonila. Nato se je vojvoda d' Orleans ponudil angleški in belgijski vladi, a tudi ti mu nista ugodili, bržčas, ker vedo vsi, da je vojvodi ne toliko za vojno, kakor za — krono. * Ruski vjetniki. V vojaškem taborišču v Ostro-gonu (Granu) na Ogrskem je sedaj že 22.000 ruskih vjetnikov. Tja so zdaj pripeljali tudi črnogorske vjet-nike. Ti so pripovedovali, da niso nikdar verjeli, da znajo avstrijski vojaki zavzeti tudi visoke gore, na katerih so bili ti Črnogorci vjeti. Francoski in belgijski begunci na Angleškem. London, 9. septembra. (Kor. ur.) »Times« poročajo: Neprestano prihajanje francoskih in belgijskih beguncev na Angleško, izmed katerih je prav mnogo brez sredstev, je za Anglijo že zelo neprijeten in resen problem. Angleži se boje Egipčanov. Carigrad. 9. septembra. (Kor. urad.) »Tasvir i Eskiar« izve, da so Angleži zadnje dni zelo nezaupni napram Egipčanom. Angleži so razorožili domaČe vojake ter orožje deloma spravili v skladiščih, deloma pa poslali stran. * Strah tripelentente. Carigrad, 9. septembra. (Kof. urad.) Nekateri turški listi označujejo novo angleško - francosko - rusko pogodbo, katere besedilo je angleško veleposlaništvo objavilo, kot znak slabotne obupanosti. Hrvaški minister na Francoskem. Osjek, 9. septembra. (Kor. ur.) Grof Marko Pejačevič je dobil od svojega očeta, ki se nahaja na Francoskem v vojnem vjetništvu, ministra za Hrvaško grofa Božidarja Pe-jačeviča včeraj brzojavko, v kateri pravi ta, da se počuti dobro in da je prejel poslani mu denar. Japonska. Frankobrod, 9, septembra. (Kor. urad.) »Frankfurter Zeitung« poroča iz Genta: Pariški finančni list »Information* govori o finančnem stanju 213. Štev. •SLOVENSKI NAROOVtotia septembri 1914. Stran S. J Japonske in o njenem vmešavanju v vojno. Na podlagi zanesljivih informacij pravi list, da se morajo vojne operacije Japonske omejiti samo na vojno na morju in je kakršnakoli ekspedicija na kopnem neverjetna. • t • Poparjenost v Parizu. Dunaj, 9. septembra. Listi jav-fjajo iz Rima: »Stampac poroča iz Pariza, da je zaupanje v francoski generalni štab že popolnoma izginilo. Pripravljenost Nemčije se vsestransko priznava in misli se, da je konec takozvane angleške akcije. Čudno je, da tudi armadi nikdo več ne zaupa. Armada sicer še ni bila v nobeni velik' bitki poražena, toda Pariz m cela Francija so že polni ranjencev. Pariz tudi sluti, da so Nemci vjeli veliko število francoskih vojakov Francoske žene so odločno proti vsakemu nadaljevanju vojne, katero črtiK> iz dna svoje duše. Tudi možje bodo ženam skoraj sledili. * Clemenceau o vojni. Poročevalec -Dailv Mail < je iinel pogovor z nekdanjim francoskim predsednikom Clemenceau-om. Ta je rekel: Če bomo tudi premagani in zopet premagani, od boja ne bomo odnehali. To ni samo moje osebno mnenje. Vlada je trdno odločena, delati v tem smislu. Nemci lahko uničijo vsa naša krasna mesta, ki jih ljubimo, vse muzeje in spomenike — to bo le povečalo naš odpor. V tej grozni vojni se moramo zavedati, za kaj gre. kaj vse bo odločila. Mi na Francoskem in naši prijatelji v Belgiji smo obsojeni, pretrpeti najhujše; veliki Britaniji bo vse to, kar zadene nas. prizanešeno. • m Izvolski o vojni. Iz Rima p^ročaio. da je sedai v Bordeauxu, kamor se je preselila francoska vlada, izredno živahno življenje. Tam se nahaja tudi ruski poslanik v Parizu, Izvolski, ki baje vsakemu, kdor ga hoče poslušati, z veselim obrazom pripoveduje: '»To je moja vojna.« • • Beg iz Pariza. Iz Gene ve v Švici poročajo, da Je tam že dSMO ljudi, ki so pribegli tja iz Panza in iz drugih severnih krajev na Francoskem. Ponesrečene ladje. Dve angleški tovorni ladji »Im-perialist' in »Revigo sta v Severnem morju zadeli ob namške mine in se potopili. Od moštva ladje »Impe-rialist« pogrešajo dva moža. • * Bruseljski župan. Amerikanski poslanik v Bruslju fe župana Maxa imenoval za legacij-^kega tajnika pri amerikanskem poslaništvu. Storil je to, da bi Nemci ne mogli župana vzeti za tala. Berolin-ski listi so ogorčeni in pravijo, da je s tem amerikanski poslanik pokazal svoje nasprotje do Nemčije. * Japonske bombe. Iz Tokia se poroča, da so japonski zrakoletci metali bombe na Tsingtau. i Franktirerii in ulanci. *DaiIy Ohromele- poroča iz Bordeauxa, da so franktirerji napadli neko patruljo nemških ulancev blizu Vouzičresa in jo popolnoma uničili. Boja so se udeležile tudi ženske in otroci. Nemci so potem vas zažgali. • m m Pegoud nad Brusljem. Znameniti zrakoletalec Pegoud fe priletel te dni nad Bruselj in je razmetal na mesto na tisoče oklicev, ki pravijo, naj bo prebivalstvo brez skrbi, češ, kmalu pride francoska armada in je osvobodi \z sedanjega položaja. Dnevne vesti. — Imenovanje v magistralni c,!!žbi. Kakor čujemo, bo imenovan ?a načelnika magištratnega stavb- lega urada s 1. oktobrom stavbni svetnik Muko etsiovick. Mada- Ue bodo imenovani: atavt. km. Viktor Zupane za mdkooiaarta, pristav Albert Poienel sa komisarja, prakt Ivan Mačkovlek za pristava, voL M i klic pa za stavb, praktikanta. Mag. oficijanta A. Seačar in Kunaver se pomakneta v XI. činovni razred mag. uradnikov. Mag. pts. pristav Fran Đ a r 1 e dobi naslov mag. pisarniškega ravnatelja, mag. pis. pristava postaneta oficijala Dragotin Š e b e n i k in Janko K e s s 1 e r; mag. pis. ofi-cijali pa asistentje Albert S e ž u n , Al. V r h o v e c , Viktor C i u h a in Ivan T o m a ž i č. Mesta magistrat-nih pisarniških asistentov se začasno ne zasedejo. — Na bojišču padli. Na bojišču sta padla Jožef pl. VVirkner de Torda, poročnik pehotnega polki št. 17, in Pavel Emil pl. Formentini, baron tolminski in bilijski, conte di Mus-mezzi, deželan (Landmann) kranjski itd., stotnik v II. polku tirolskih cesarskih lovcev. — Na bojišču padli. Graška poročila pravijo, da je na bojišču padel c. in kr. vojaški kurat Valentin Rozman, ko je prihitel nekemu težko ranjenemu na pomoč. Zadet je bil v srce. Rozman je bil doma iz Most pri Breznici na Gorenjskem in je bil v 34. letu svoje starosti. — »Klagenturter Zeitung« poroča, da je padel tudi Artur Schmid, stotnik pehotnega polka št. 17. — Novi ranjenci v Ljubljani. Včeraj so pripeljali v Ljubljano kakih 30 ranjencev. Med temi ranjenci je tudi dr. L i k a r . sodnik v Ložu, ki je bil, kakor smo že poročali, ranjen v bitki pri Loznici, in je dosedaj ležal v bolnišnici v Zagrebu. Dr. Likarja so z avtomobilom prepeljali v Leoni-šče. — Sadje ranjenim vojakom. Vse hvalevredno je, da prinaša občinstvo ranjenim vojakom v tukajšnjih bolnišnicah sadje. Vendar pa se ranjenci pritožujejo, da sadje ni vedno popolnoma zrelo, kar povzroča drisko. Vsled tega bi bilo priporočati, da se sadje oddaja vratarjem. Sadje se bo potem preiskalo. Zrelo dobe vojaki, napol zrelo pa se prekuha ter vporabi kot kompot. — Pričetek šolskega leta na mestnih ljudskih šolah v Ljubljani. Na mestnih ljudskih šolah ljubljanskih se prične novo šolsko leto v ponedeljek dne 21. septembra t. 1. Vpisovalo se bo pa 18.. 19. in 20. septembra. Podrobnosti slede v posebnem razglasu. — Mestni dekliški licej. Opozarjamo na današnji inserat glede pri-četka šolskega leta 1914/15. — Slovensko pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« namerava v kratkem prirediti koncert v korist »Rdečemu križu« in fondu za rodbine vpoklicanih vojakov. — Zaradi vojaške podpore se obračajo mnoge ženske na razne osebe, da jim delajo prošnje. Nekatere za to uslugo tudi kaj plačajo. Take prošnje pa so brez pomena. Prošnje se delajo samo na posebnih formu-lanih, h ka'eritn je treba pridejati potrebna potrdila (od pol. ravnateljstva, hišnega gospodarja, delodajalca itd.) Prošme se delajo na magistratu. Torej ne pošiljajte posebej pisanih prošenj! — Kie je treba vložiti prošnje za vojaško podporo? Vsak oprav enec (t. j. starši, žena in otroci) mor;* vložiti prošnjo za vojaško podpor^ v tisti občini, kier je stanoval ob času, ko je bil njih vzdrževatelj vpoklican k vojakom. — Prebivalstvo se opozarja na določilo v § 45 : 5, drugi odstavek hramb predp. I. del. po katerem se ima onim nabornim obvezancem. glede katerih se pri naboru z ozirom na njihovo sposobnost storjeni sklep »nesposoben za orožje« glasi, na njihovo zahtevo v dokaz dovršene naborne dolžnosti od pristojne politične okrajne oblasti takozvano odveznico od službene dolžnosti uradoma izročiti. — Izplačevanje vojaških nastanitvenih pristojbin (za častnike, moštvo in konje) za mestni okoliš Sp. Šiška, se vrši v sredo, dne 16. septembra 1914 na mestnem magistratu ljubljanskem (vojaški nnstanjeval-ni urad. Mestni trg št. 27, III. nadstropje). — Prinesti je seboj stanovanjske nakaznice, oziroma potrdila o resničnosti nastanitve. Uradne ure od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 6. popoldne. — t Milan vitez Gorap pi. Sia-vinski, sin znanega slovenskega mecena, je, kakor čitamo v »Riečkem Novem Listu«, v torek umrl v Aro-su na Švicarskem. Pokojnik je bil član ravnateljstva »Ogrsko - hrvatskega parobrodnega drnštva« na Reki in zapušča soprogo Lijo in olroke Noro, Josipa in Ksenio. Bil Je dober r.ar >dnjak. Blag mu spomin! — Na Dunaju le umrl goriški odvetnik dr. Levpuičck, P*MU>jh;«cu je te fe pred dlje čam oauftdl A* I t*W*H tedaj utrni samo rešila velikega tn ljenja. Bodi ma ohranjen iilag opomini — Umrla le v WrSrishofna gospodična Marija K r e u z e r , sestra g. Josipa Kreuzerja, posesimka v Spodnji Šiški. N. v m. p.! Matura na MrQskl državni realki. V soboto, dne 5. t. m. se je vršil pod predsedstvom dvornega svetnika g. iiubada predčasni zrelostni izpit. Prijavili so se trije kandidat je: Milan Cesnik, Peter Del Linz, Ivan pl. Premerstein. Vsi trije so napravili z dobrim uspehom. Iz Jesenic. Naše kolesarsko društvo je priredilo v nedeljo, dne 6. t. m., pod zaščito občeznanega pospeševalca naših društev g. A. Pongra-ca, tekmo mladeničev, v torek pa tekmo starejših. Tekmovalo se je od Jesenic, skozi Savo nazaj na Jesenice. Udeležba je bila obilna. Prvikrat je bilo čistega prebitka 90 K, drugič pa 44 K. Vsega skupaj se je darovalo »Rdečemu križu« 100 K, ostalo pa se je razdelilo med revne družine. V nedeljo, dne 13. t. m. se vrši pa kolesarska dirka z Jesenic v Kranj. Priglasi se sprejemajo takoj. Taksa 2 K, domačini 1 K. Hvala pa vsem gospicam, posebno gdč. Vovk, Klinar in Hrovat, ki so pri prireditvah uspešno sodelovali. Iz Laškega trga. Dr. Matej Sen-čar, odvetnik v Laškem trgu, se ne preseli odtod v Zg. Radgono temveč v Ptuj. Iz Jftli'lbora. Za prvošolce se vrši vpisovanje na višji gimnaziji 15. septembra dopoldne v ravnateljski pisarni, sprejemni izpiti pa dne 16. sep'embra od 10. ure dopoldne naprej. Kdaj se začne vpisovanje dosedanjih dijakov in pa pouk, se bode še posebej naznanilo. Drobne novice s Štajerskega. I z Maribora. Ustrelil se je na tukajšnjem pokopališču Pirchanov knjigovodja Spittau. — I z K o n j i c. Železniški mojster Fr. Pabst je prestavljen v Poljčane. — Iz Marnberga poročajo, da je med žrtvami parnika »Gautsch* tudi hčerka krojaškega mojstra Kriegerja, omožena Lavic-ka. Njen mož je bil računski podčastnik v Kotorju. Začetkom avgusta se je podala Lavicka s štirimi otroci vsled izbruha vojske domu in je utonila z njimi vred.— Iz Gradca. Pri glavni pošti je trčil avtomobil trgovca Rabensteinerja v nek vojaški avtomobil in to v zelo nagli vožnji. Oba avtomobila ste težko poškodovana; gospo Rabcnsteiner je vrglo iz voza in je ranjena na glavi. — Iz Š t. J u r j a ob J. ž. Brambovca Jož. Kolarja je blizu Poljčan zgrabil že-leznični stroj in ga je vrgel na stran. Spravili so ga v celjsko bolnišnico. — Iz Št, Pavla pri Preboldu. Pri Mariji - Reki je zažgal 11 letni pastir Dolinškovo domačijo. — I z Brežic. V Črncu je padla 2 leti stara hčerka posestnice Žerjav v apnenico in je utonila. — Iz Vita-n j a. Tovarniški delavec Markov-šek je v Javornikovi krčmi zasadil neki deklini Kamenik nož v senca. Dekle ie umrlo. — U m r 1 j e v Gradcu nadporočnik Otmar Osterberger, doma iz Ptuja. Turški rezervisti v Trstu. Iz turške kolonije v Trstu je odpotovalo 40 rezervistov, ki so pri odhodu burno demonstrirali za Avstrijo in Nemčijo. Na včerajšnii semeni so oiignali 5*) glav in sicer 50 volov, 4 krave in 2 teleti. S trga. Danes je neki Hrvat pripeljal na trg 70 puranov, katere je predajal po 3 K 60 v. Zgubljene stvari v času od L do 8. septembra 1914: bankovec za 10 kron, zlat ščipalnik. bankovec za 20 kron, bela šerpa, črno usnjata denarnica s 16 K, doza za svalčice iz alpa-ka srebra, temnozelena denarnica s 16 K, bankovec za 20 K, majhen pes, rdečkaste barve, srebrna ura, črno usnjata torbica, s ključi in rožnim vencem. — Najde*« stvari v času od 1. do 8. septembra 1914: zlat prstan s tremi kamni, bankovec za 10 K, konj, zlat obesek z modrim kamnom, zelena kvačkana pompadura. Slama se bode prodajala potom licitacije v petek, dne 11. t m. ob 10. uri dopoldne v II. mestni šoli na CoJ-zovi cesti in na dekliški iou pri sv. Jakobu. Brat stat * Pamflet na nemškega cesarja. švicarske oblasti v Genevi so zaplenila pamflet na nemškega cesarja, ki so ga Francozi izdali in razširjali. * Pater Macoch umira. Iz slovitega czenstohovskega procesa znani pater Macoch je bil začetkom vojne z drugimi kaznjenci vred od Rusa izpuščen iz ječe, a se je svoje svobode le malo časa mogel veseliti. »Na-przod« javlja, da je pater Macoch na smrt bolan in mu ni pomoči. * Požar v vojaškem skladišču v Krakov em. Dne 6. t. m. je iz neznanega vzroka nastal v Krakovu v vojaškem skladišču ogenj, ki bi bil lahko provzročil veliko nesrečo in velikansko škodo, da bi ne bil na straži stoječi infanterist Rudolf Kuhveiter vmes posegel. V kleti, kjer je bilo polno sodov bencina poleg grmade slame, je nastal ogenj. Rečeni vojak je bil tako hraber, da je planil na že unemajoči sod bencina in je s peskom ogenj udušil. Hudo ožganega so ga prepeljali v bolnico. Kako žive sirote pokojnega nadvojvode prestolonaslednika? »Li-dove Novinv«, pišejo: Osiroteli otroci nadvojvode prestolonaslednika Frana Ferdinanda in sicer princa Maksimilijan in Ernest ter princezi-nja Zofija žive sedaj na gradu Chlu-mu pri Trebonju. Z njimi stanujeta njih varuh grof Jaroslav Thun in vzgojitelj pater Stavovskv. Sirotke skoro vsak dan posečajo dame visokega plemstva. Otroci hodijo vsak dan na kolodvor Chlumec-Pilaf in dajejo bogata darila vojakom, ki odhajajo na bojišče, ali ranjencem, ki se vračajo z bojnega polja. Prav radi se razgovarjajo in zabavajo z otroci chlumeških meščanov. Pripomniti je namreč treba, da princa in princezi-nja perfektno in docela gladko govore češki. Vse potrebščine zanje se naročajo iz Budjejovic in sicer s posredovanjem restavraterja »Pri črnem konjičku« V. Bednafa. Bednaf je bil dolga leta restavrater v Chlu-mu in si je tu pridobil popolno zaupanje prestolonaslednikove rodbine. Brzojavno poročila. Naredbe in odloki. Dunaj, 10. septembra. (Kor. urad.) »Wiener Zeitung« priobčuje naredbo deželnobrambnega ministra z dne 8. septembra, s katero se sporazumno s prizadetimi centralnimi mesti na podlagi § 7. zakona z dne 26. decembra 1912 pooblaščajo nekateri fondi in zavodi, da izterjajo predujme, ki so jih dali na državne sustentacijske prispevke. Dunaj, 10. septembra. (Kor. urad.) Notranji minister je izdal na politične deželne oblasti odlok, v katerem sporoča z ozirom na svoječasni odlok glede organizacije skrbi za bolne in ranjene vojaške in civilne osebe in z ozirom na konstituiranje permanentne komisije za posvetovanje o tozadevnem organizacijskem načrtu političnim deželnim oblastim osnovna načela, ki se tičejo sledečih točk: 1. Provizorično razširjenje stabilnih bolnišnic. 2. Nastanjenje bolnikov in ranjenih z infekcijskimi boleznimi. 3. Obramba infekcijskih bolezni. 4. Evidenca prostih postelj in varčevanje z zdravili. Nesreča na železnici. Budimpešta, 9. septembra. (Kor. urad.) Kakor poroča »Az Est«, je bil divizijonar fml. Franc Tankert v Siilv - Satu žrtev strašne nesreče. Padci je pod odhajajoči vlak, ki ga je strašno razmesaril. Bil je na mestu mrtev. Angleška pomoč Francoski. London, preko Berlina. 9. septembra. (Kor. urad.) General Joffrč je poslal lordu Kitchenerju brzojavko, v kateri se zahvaljuje prisrčno za trajno podpiranje francoske armade s strani angleških čet ves čas operacij ter pravi: Ta podpora je v tem trenutku največje važnosti. Najbolj pride v poštev v sedanjem boju. — Lord Kitchener je odgovoril: Angleška armada je zadovoljna, da more skupaj s Francozi delovati. Anglija je ponosna na svojo visoko nalogo, da more pomagati. General Joflre lahko vedno računa z Angleži. Volna kontribucija za Gent. Frankobrod, 10. septembra. (Kor. urad.) Iz Amsterdama se poroča: General Bowith je zahteval od Genta 10.000 litrov bencina. 1000 steklenic mineralnih vod, 100.000 kg ovsa, 100.000 cigar, kolesa in rezervne dele za avtomobile, zato pa prizanesel mestu z nadaljnimi vojnimi davščinami in tudi obljubil, da nemške čete ne bodo korakale skozi Gent. Kmalu nato, ko se je župan odstranil, so streljali iz neke, na nekem avtomobilu pritrjene strojne puške na dva nemška častnika, od katerih je bil eden takoj mrtev, drugi pa težko ranjen. Zupan se je tako] vrnil h generalu, da prepreči eventualne posta- Novi nabori na Francoskem. Bordeaux (preko Rima), 9. sep* tembra. (Kor. urad.) »Agence Ha-vas« poroča: V ministrskem svetu« ki se je vršil danes dopoldne, je voj^ ni minister Milerand predložil pred-* sedniku Poincareju v podpis odlok, vsled katerega se morajo podvreči vsi oni, ki so bili superarbitrirani ali spoznani za nezmožne za vojaška službo, novi zdravniški preiskavi. One, ki bodo spoznani za zmožne za vojaško službo, bodo takoj uvrstili, kdor bi se ne podvrgel zdravniški preiskavi, tega bodo smatrali za zmožnega za vojaško službo. Podtikanja. \ Berolin, 10. septembra. (Kor. urad.) »Wolffov urad« poroča it Christianije: Trditev lista »Times«, da vozijo nemške trgovske ladje pod norveško zastavo proti trgovskim običajem na novi progi med New Yorkom in Brazilijo, je vzbudila tu največje ogorčenje. Princ Albert angleški. London, preko Berlina, 9. sep-i tembra. (Kor. urad.) Princ Albert je bil včeraj zjutraj operiran na slepiču. Operacija se je posrečila. Bivša ladja »Hamburg« zadržana. London, 10. sepetembra. (Kor. urad.) Listi poročajo iz Washingto-na: Ladja »Reed Cross«, bivša ladja ^Hamburg« proge Hamburg - Amerika, ki ima 12 hospitalnih oddelkov in se vozi pod ameriško zastavo, je bila kratko, predno je odplula, zadržana. Kakor se sporoča, je angleški veleposlanik izjavil, da ne more pripustiti, da bi ladja odplula, ker je večina moštva nemška in se nahaja med njim tudi več rezervistov. Angleško zavijanje. Berolin, 10. septembra. (Kor. urad.) »VVolffov urad« poroča iz Amsterdama: Anglija skuša tu € holand-sko izdajo »Bele knjige« delati za sebe razpoloženje. 2e sedaj pa se dviga odpor proti angleškemu zavijanju. Japonski izgovori glede vmešavanja Japonske v vojno. Berolin, 10. septembra. (Kor. urad.) »Norddeutsche Allgemeine Zeitung« poroča: V intervivu je izjavil japonski poslaniški svetnik v Rimu zastopniku »Štampe«, da je izbruhnila vojna med Japonsko in Nemčijo vsled tega, ker Nemčija ni hotela dati Japonski zagotovila, ki ga Japonska ni zahtevala v obliki ultimatuma, da nemško brodovje v vzhodnji Aziji ne bo motilo miru in trgovine z vojnimi operacijami. Voj^ na napoved Japonske je bila torej potrebna v varstvo interesov te dežele in zato, da se prepreči, da bi bila trgovina Japonske podvezana. Ta poskus upravičbe japonskega postopanja proti Nemčiji resnico popolnoma potvarja. Japonska v resnici tega, kar trdi japonski poslaniški svetnik, ni nikdar zahtevala, predno je podala ultimatum. Nasprotno pa so japonskemu diplomatičnemu za^ stopniku v Berolinu, še predno je podala Japonska ultimatum, sporočili, da je dobilo nemško brodovje v vzhodnji Aziji povelje, da se naj vzdržuje sovražnih dejanj v vzhodnoazijskih vodah, če bi ostala Japonska v nemško - japonskem konfliktu nevtralna. Na to Japonska sploh ni odgovorila. S tem je dokazana neresničnost trditve japonskega zunanjega ministra Kala v seji parlamenta dne 5. septembra, češ, da je imela Nemčija namen, napraviti Kiaučau za izhodišče za svoje vojne operacije vf vzhodnji Aziji. Škof Szeptycki v ruskih rokah. Dunaj, 10. septembra. (Kor. urad.) Listi poročajo: Stalna ukrajinska delegacija na Dunaju sporoča, da se nahaja knezo^kof, metropolit grof Andrej Szeptvcki, v ruskih rokah, ker kljub opetovanemu pozivu Lvo-va ni zapustil. Maša zadušnica za pokojno cesarico Elizabeto. Dunaj, 10. septembra. (Kor. ur.) V dvorni cerkvi v Schonbrunnu se je vršila danes ob 9. dopoldne v navzočnosti cesarja tiha maša zadušni* ca za pokojno cesarico Elizabeto. Promet na italijanskih železnicah. Rim, 9. septembra. (Kor. urad.) >Agenzia Stephani« je pooblaščena, da so v listu »Gazette de Lausanne« z dne 7. septembra razširjene vesti, da je na italijanskih železnicah blagovni promet in nočni osebni promet ustavljen, popolnoma neresnične. Panamski prekop. New York, 9. septembra. (Kor. urad.) Panamski prekop je za1 promet odprt Kraljica Taltu t. Rim, 9. septembra. (Kor. urad.) »Messaggero« poroča iz Djibutija, da je kraljica Taltu umrla,_________ Daušnji list obsega 4 strah Izdajate!! In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. *> Stran 4. .SLOVENSKi NARDD*, dne 10. septembra 1914. 213. štev. 1VT/\in wrsk§ bfdiilt ta l\ U V I Mioaram uaiiile. x^ v ¥ m §rwtsko frtaorje. Zrdtfiiki priporočajo Novi slabokrfnim (anenit-oin), nchitičiim; pri ienskin noleinih, anleznii srca In iivčnega sestava; proti rheami; za •fcren-Čanje po vnetju pljuč In reber, intlaend; pri motenja prebavnega sestava; ter za nadvse slane in oofehne otroke, — Sttttnjt m riaantftrt prta*. Frosp. in navodila daje .LječIHStno porjerenstvo". Kadilci! Patriotje! Uradno je dokazano, da je znamka cigaretnega papirja RIS ABADIE 3155 last Societč Anonvmo des Pa-piers Abad:e v Parizu torej last Francozov. PATRIOTJE! Kdo še kadi sedaj to francosko znamko? JOSlS KrOnUOI*j posestnik, naznanja v svojem imenu ter v imenu svoje rodbine prežalostno vest, da je njegova ljubljena sestra oziroma teta, gospica Marija Kreuzer zasebnica v starosti 45 let dne 8. t. m. v Worishofenu preminila in bila tudi tam položena k večnemu počitku. Bodi ji prijazen spomin ! 3187 W5ri3h0fen-Sp0dnja Slik«, dne O. septembra 1914. Josip Kreuzer. Meteorolozima poročilo. fišloa nad irorjem 206-2 Sreda}! u&ir.' t'ak 731 mm c ! Stanje £^ S* opaio- "J0 S; Vetrovi Nebo « vaaja "™ S £ s v mm »— -s 9. 2. pop. 7377 I 24-2 moč. jvzh jasno „ 9. is. 738 9 17*2 brezvetr. 10. 7. zj. 733-2 14-6 si. jzah. del. obla?. Srednja včerajšnja temperatura 17*3°, norm. 15*7°. Padavina v 24 urah mm 0*0. Stanovanje z dveh ev. treh sob, kopaloico in pri- iklinami je oćđati s 1. novembroma Naslov pGve upravniŠtvo »Slov. zaroda«. 3097 ¥ kavarni Krapš se sprejme v kasarni izveiban iiilBi natakar. PI! 1 KRANJSKA III1 DRIH ■ parfumerija, fotografična manufaktura itd. Cbl^stven i koonesIloDirane mim strupor. Ustanovljena leta 1897. Jnton Kane Lgnnliana, Židovska ulica l. Ceniki na razpolago. Ceniki na razpolago. Efti' »a n plls sip m gfaoJ-LllOillJ8F Brno In Po: on dobavlja lokomobile, parne stroje, kompresorje in zračne črpalnike, kotle vseh sistemov, cevovode, transmisije, ledne in hladilne stroje, izpiral-ne naprave pat Freygang itd. Uredbe sladkornih tvornic, pivovarnic in sladarnic, itd. — Zastopnik za Koroško Kranjsko in južno Štajersko: inženir I. Mikala Ljubljana, Cigaletova ulica 1. |\ SANATORIUM • EMONA li ZA-NOTRANJE IN-KIRURGI ICNE ■ BOLEZNI. _ ■ PORODNIŠNICA f? LuJUBI^uIANA • KOMENSKEGA ULICA- 4 7 SEF-ZDR«VN1K FRD".ARU DR- FR DERGANC Gabrov in |nv les okrogel in žagan se kupi v večjih množinah. 3185 Mere in cene pod „Gaber in Jesen1* na upravn. »Slov. Naroda«. Vsak dan svež SLADOLED in ledena kava se dobi ▼ slaščičarni J. ZALAZNI K Stari trg it. 21. I m\ l [ Zahvala. ZadH po nesrrči požara, usojam si pf.dpi-*aw izreči slav. ljubljanskemu gasilnemu in reševalnemu društvu, ki je prihitelo nemudoma rta lice me*ta in mi po truda bolnem delu pod stro-karnjaJkim vodstrom načelnika, prcblagorodnega gospoda tfosipa Turi-a. rešilo, kar ne je še rešiti dalo, srojo najiskrenejšo zahvalo. Istntako te zahvaljujem za njihovo pomoč slavnim gasilnim društvom iz Spodnje in Zgornje Šiške, Most. Male vasi in Kašlja. V rajvečji meri velja moja zahrala gospodom častnikom in vojakom, nastanjenim v c. in kr. t opni carski vojašnici, ki so s svojim neumemo požrtvovalnim delom preprečili še hujšo nesrečo. Zahvaljujem se vsem navzočim varnostnim organom za ves njihov trud. Vsem ontm. ki so mi izrekli ob priliki nesreče svoje sočutje, bodi tem potom iskrena zahvala. 3181 Franc Havnikar mestm tesarski mojster, Ljubljana, Linhartova uL £t. 25. stanovanfe za četrtošolca-realca s strogim nadzorstvom. Želi se, da je v hiši dijak iste starosti in istega razreda. 3184 Ponudbe nai se pošljejo: Zaiičina it 78, poitnoleieče. tiflftilflifff Ifi uiiOUOlIa UQ ■ ■ SVA> aar aVsl M W .3 TtH z 1 ali 3, pa tudi več sobami in 8 pritiklinami za letno najemnino od 150 K dalje, v Udmatu, Salo, Poljska ulica 20, zraven novozgrajene Šole SO ©ddajo. Poizvedbe Selo, Pcliska ulica št. 20 ah pa v odvetniški pisarna Ei'fU&ijana, Stari trg 30. 3igo Pivovarniška „ restavracija v Žalcu ao odda s 15. novembrom L L Natančnejše podr-tke daje Delniška pivovarna v Laškem trga« Kolo dobro ohranjeno, brez prostega teka zamen|ant s kolesom s prostim tekom oziroma kolo prodam« —■ Naslov na upravn- »Slov. Naroda«, 3160 Uojne uniforme po meri 3146 v najkrajšem časa lzgotavlja Jos. Rojina, Ljubljana. Prodajalka Špecerijske in mešane stroke z daljšo prakso teli službe* Lahko nastopi takoj ali pozneje. Lahko tudi vodi samostojno filijalko. — Naslov pove u pravni Štvo »Slov. Naroda«. 3190 Dijaka š sprejme na brano in stanovanje Janko Likar, mestni učitelj, Sv. Petra cesta 62, I. nadstropje. Hit učni zavod vpisuje ves september vsak dan od 12. do 3. ure pop. v Sodni nlici 1. Šolsko leto prične Iiljub vojni dne 1. okteara 1914, ob 8. url zjutraj. Zavod je najbolje obiskovano zasebno uči-lišče v Ljubljani ter pridejo absolventi istega najhitreje k dobremu kruhu. — Ker bo za- vod gotovo prenapolnjen in se sprejme le omejeno število gojenk in gojencev, naj se vstop čimpreje prijavi. 3148 TTTG! Z^ ■U JLi oa NmP mdm^sm enonadstropna na Predelu (Primorsko) z izvrstno idočo gostilno in mešano trgovino s kegljiščem, spalnimi sobami, vrtom, travnikom itd. se tako] proda. Potrebni kapital najmanj 8000 kron. Resne ponudbe je poslati na lastnika: Rndolf Banmgarfaier, Predel, pošta Baibl, Koroško- 3189 zanesljiv, trezen in priden ter iiučen mehanik z tozadevnimi učnimi izpričevali, se išče. 3186 Ponudbe je poslati na Avto dražbo V Skoffl Loki ali se osebno ngluiti pri g, A. Easmanu, trgovca v Skofji Loki. Pristen dober lil se dobi pri 43 i. sebe« p m. m. Mestni dekliški licej. Vpisovanje novih nčenk bode 30. septembra in sicer za licej in trgevsM tečaj. 1. oktobra sprejemni in ponavljalni izpiti! 2. ok* tobra so bodo sprejemale gojenke, ki so že bile na zavodu. Vpisovalo se bode v Narodnem domu v pritličju. Šolsko leto 1914/5 se prične dne 3. oktobra s slovesno službo božjo v Trnovski cerkvi. 3182 Eventualni drugi tečaji se otvore pozneje. Ravnateljstvo. Telefon ste*. 16. xoi«toit st«v. i©- i29 stavbno podjetništvo; pisarna za arnuesturo in siavnno- vm- Let« 1373. ustanovljena delniška tfr«ž»a ~mm tohtiilfc« del«} tesarstvo in mi«arstwo s strojnim obratom