Štev. 143.
O Ljubljani,«ponedeljek, dne ZS. junija 1906.
Leto mio.
Velja po pošli: za celo leto naprej K26-— za pol leta „ „ 13"— za Četrt leta „ „ 6 50 Z2 en mesec ft tr 220
V upravništvu: za celo leto naprej K 20-—
za pol leta
za četrt leta za «n mesec
10-5-170
Za poSllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo i« " Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Čez
- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefranklrana pisma sc ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
—-- Vsprejcma naročnino, Inserate In
reklamacije. (IpravniSkega telefona Stev. 188.
M Avstrija.
Austria Erit In Orbe Ultima.
Čudnih stvari smo že vajeni v Avstriji, in malo nas še more iznenaditi. Osnuje se vele-izdajalska družba, ki jasno izpove, da hoče avstrijske dežele spraviti pod krono Hohen-zollerjev. Človek bi mislil, da pod habsburško vlado za take ljudi ni mesta, pa se moti, kajti ravno tem ustreza vsa oficielna Avstrija in njim na ljubo zatira one, ki hočejo ostati pod habsburškim žezlom, agitatorje iz Prusije pa pusti delat kakor hočejo.
Na Mažarskem odločen general Košu-tovo stranko že popolnoma užene, tako da izgubi ta že ves pogum. Zadnji trenotek pa ga odstranijo in ministri postanejo ravno oni, ki imajo na praporu zapisan program 1. 1848. in ti kot ministri izpode iz službe kralju zveste uradnike ter jih nadomeste z revolucionarji.
V Avstriji je edina stranka, ki gori za moč Avstrije, krščansko - socialna stranka. Ravno zato pa to stranko odrivajo in narede za ministre najhujše nasprotnike te stranke ter razburijo krščansko- socialno, dinastiji udano dunajsko ljudstvo tako, da hrupno demonstrira za svoje voditelje in proti onim, ki so krivi, da »avstrijska država, bogata zmag in časti, tako sramotno propada.«
Mnogoletna zgodovina jih uči, da ima Avstrija svoj trdni naravni etnografski temelj in svojo bodočnost na jugu. Zato pa seveda ravno tiste narode, od katerih zvestobe je odvisna usoda Avstrije, tlačijo, zatirajo, zaničujejo izdajajo sovražnikom, jim jemljejo vse pogoje razvoja. Zidajo strategično železnico in vzamejo graditelje iz vrst sovražnikov; bojne ladje dajo delat ljudem, ki bodo enkrat streljali vanje.
Pa danes nam ni treba naštevati vseh bedarij, ki so jih naredili v naši ljubi Avstriji, kajti včeraj se je zgodila zopet ena, ki kaže, da v naši državi še nismo prišli na konec takim dogodkom.
Mi gotovo nismo pristaši militarizma. Obsojali smo ga in ga bomo. A če vidimo pred sabo osivele može, ki so zrli v boju smrti v obraz in so prelivali v bitkah svojo kri, ne moremo skriti spoštovanja do takih mož. Ce je tudi vojska sama na sebi neko strašno zlo, pa je vendar nekaj lepega v navdušenju za domovino, v zvestobi do vladarja, v junaškem pogumu in v mnogih žrtvah, ki se pokažejo v njej. In to je kar slavimo v teh starih junakih.
Tembolj je opravičeno, da slave svoje spomine ti stari vojaki, če morejo kazati na slavno zmago, ki so jo priborili.
Avstrijski generali — upamo, da ne bomo konfiscirani, če to povemo — so bili mnogokrat tepeni, ker se je ponavadi le bolj gledalo na knežja in grofovska imena, kot pa na pravo sposobnost. Mi zamolčimo radi vse poraze in proslavljamo samo zmage avstrijskega orožja. A včeraj so prišli v Ljubljano možje, ki so hoteli proslavljati res veliko zmago, ki zasluži to ime, proslavljati so jo hoteli, ker so sami stali v ognjeni toči in jo izvojevali s svojo močjo in z žrtvami svoje krvi.
Prišli so, in človek bi mislil, da jih vse sprejme z navdušenjem in jih počasti. A ne, nihče od oficielne Ljubljane jih ni pogledal, nihče pozdravil, razen cerkvenega govornika ni bilo nikogar v beli Ljubljani, ki bi kaj vedel o njihovih bojih, o njihovih žrtvah in zaslugah. Ne od vlade, ne od vojaštva, ne od magistrata — od nikoder nikogar, ki bi kaj vedel da so ti možje zmagali pri Kustoci. Kako je na Nemškem, če sc proslavlja najmanjša zmaga! Sam cesar Viljem pride in govori velikanske govore. Pri nas pa se zaradi Kustoce ne gane
noben uradnik, noben častnik, sploh nihče. Pa še več!
Odpovedali so jim celo vojaško godbo, ki sicer igra pri vsaki pojedini in pri vsakem plesu, če je naročena, samo za proslavo zmage pri Kustoci vojaška godba ne sme igrati!
Kakor izgubljene ovce so včeraj žalostni tavali po Ljubljani zmagovavci od Kustoce. In kaj se je zgodilo? Vpraševali smo se, zakaj neki sta vlada in vojaštvo v Ljubljani prezrli to slavnost bojevnikov iz leta 1866., ali morda celo zato, ker je italijanski general, šef italijanskega generalnega štaba Solleta na obisku na Dunaju pri baronu Becku — zato se v Avstriji ne sme preveč očividno proslavljati bitka pri Kustoci. In zato vojaške godbe ne bi smele sodelovati pri kustočnih slavnostih!
Če torej pride kak z različnimi barvami, zaplatami in petelinjimi peresi okrašen italijanski general na Dunaj svoj dolgčas preganjat, se mora zakriti vsa avstrijska zgodovina njemu na ljubo ; zmagovavci pri Kustoci morajo vse pozabiti in molčati, da ne bi bila Italija razžaljena.
To je nečuveno poniževanje naše države. Ponižana do tal pred Nemčijo, osramočena do kosti pred Mažari, blamirana pred celo Evropo, sovražena od narodov na jugu, ki so jo nekdaj proslavljali kot svojo rešiteljico, se sedaj strahopetno meče pod noge celo Italiji, ki je nekoč premagana ječala pod njenimi nogami.
Ta dogodek kaže slabost naše države v žalostni luči. Če se bodo tako sovražnikom na ljubo zaničevali možje, ki bodo kmalu še edini patriotje, kdo bo še z veseljem peval, da bo žrtvoval kri in premoženje za domovino?
Kustočno slavnost u Ljubljani.
Za včeraj so naznanili borila iz vroče bitke pri Kustoci slavnost 40-letnice in prišli so v Ljubljano iz cele dežele možje sivolasi, a še vedno z mladimi srci, polni patrijotizma in ljubezni do Avstrije. Okolu 200 mož-bojevni-kov iz I. 1866 se je zbralo včeraj ob 10. uri dopoldne v »Mestnem domu«, da za vojaško godbo korakajo k sv. maši zahvaljevat se za srečno rešitev Avstrije I. 1866, pokazat Ljubljani svojo patrijotično zavest in navdušit mladino za enaka slavna, požrtvovalna dejanja za one, ki odločujejo usodo vojsk ... V »Mestnem Domu« pa so nakrat dobili plačilo za svoj patrijotizem iu za vso svojo požrtvovalno ljubezen do Avstrije. Tu smo izvedeli, da je tukajšnje vojaško štacijsko poveljništvo v soboto pred slavnostjo poslalo naznanilo, da možje, ki so Avstriji pri Kustoci izvojevali slavno zmago in ki so prišli slavit 40-letnico s sledovi ran, ki so jih dobili v bitki, vojaške godbe za spremstvo v cerkev ne dobe.
Solze so možem stopile v oči, ko so čuli to — plačilo za junaška svoja dela od ljudij, katerim še nikdar nobena kroglja ni frčala okolu ušes, ko so v trenotku, ko so bila polna njihova srca patrijotizma čutili — avstrijsko hvaležnost, o kateri bodo sedaj lahko pravili lepo povest mladeničem širom domovine . . . Videli smo moža, ki je prišel na slavnost, kateremu je bila za cesarja odstreljena roka na Laškem. Mož se je z edino roko, ki mu je še ostala, prijel za glavo in zaihtei: »To je torej hvaležnost za vse, kar sem za cesarja pretrpel!« Nam pa se ob tem trenotku ni smilil samo ta mož, ampak tudi naš cesar, kateremu na jugu, kakor je dejal opravičeno v soboto v avstrijski delegaciji dr. Susteršič, na jugu služijo ljudje, ki nič ne poznajo ljudske duše, in ki tako več pokvarijo nego koristijo. Junaki, ki so krvaveli na laških bojiščih za Avstrijo, so srdito vzklikali: »Ako bi bilo zopet treba, da bi se za to državo streljalo na nas, tedaj bi nam poslali, če treba, tri godbe, da bi nam svi-rale v smrt« . . . »Ko smo šli na sovražnika žrtvovat svoje življenje, tedaj nam je igrala cela vrsta godb, sedaj pa še ene nismo vtedni« pristavljali so drugi. Res čudno so svetile ob takem postopanju vojaške oblasti na prsih bojevnikov številne vojne svetinje, številni križci za prestane muke in junaška dejanja, in vpra-
šali smo se: Zakaj so jim neki dali te svetinje in te križčke za junaštva, ako sedaj tako ravnajo ž njimi . . . Namesto da bi ljudje, ki so poklicani, dvigati patrijotično mišljenje, porabili vsako priliko, da to mišljenje posebno na jugu v sedanjih važnih časih okrepe, izdajo odločbe, ki so sposobne patrijotično mišljenje na jugu pobijati in to ob eni najlepših patriotičnih slavnosti! Komaj je v soboto naš delegat dr. Susteršič govoril o slepoti vodilnih avstrijskih krogov na jugu, o njihovi napačni Jugoslovanom sovražni taktiki, že pride takoj drugi dan tak udarec v obraz najzasluženejšim avstrijskim veteranom, ki ni razburil samo Ljubljane, ampak bo razburil celo deželo! Tako se postopa z možmi, ki so trpeli in krvaveli za državo!
Razburjenje med bojevniki je bilo tako opravičeno veliko. Nič ni pomagalo, da so nekateri jih opozarjali, naj si ne jemljejo tako k srcu, ako slovenske zmagoslavne junake ne spremlja k slavnosti njihovega zmagoslavja godba polka, ki je bil 1. 1866 pri natepeni severni armadi. Ogorčeni so vsklikali možje: Tudi drugod menda praznujejo danes spomin na dogodke I. 1866 in gotovo spremljajo avstrijske vojaške godbe one veterane, ki so bili v bitki pri Kraljevem gradcu natepeni« . . .
Med udeleženci smo opazili zastopnike vseh stanov. Odličnega gospoda poleg slovenskega kmeta, meščana, poleg priprostega delavca. Nakrat se bojevniki uvrste v vrste in spremljani od mnogoštevilnega občinstva, ki jih je ves čas spremljalo z gorkimi simpatijami, odkorakajo v cerkev sv. Jakoba tiho, a kljub temu samozavestno, da izvestne šikane slovenskim junakom ne morejo odvzeti zaslug in slave! Našteli smo 85 parov, mnogi so pa že !prej šli v cerkev. Lepo in ginljivo je bilo gledati te zaslužne može, ki so imeli na prsih več znamenj svojega junaštva, nego jc bilo udeležencev. Eden udeležencev se je pustil na vozičku pripeljati v cerkev, da se tako pridruži svojim sobojevnikom. Ljubljansko občinstvo je pokazalo svoje simpatije udeležencem s tem; da je ob 11. uri dopoldne popolnoma napolnilo cerkev sv. Jakoba, katere glavni oltar je bil vsled ljubeznivosti g. prelata kanonika Rozmana slovesno razsvetljen in okrašen.
Kanonik dr. Karlin v kratkem in naudu-šenem govoru pozdravi zbrane rojake-junake, ki so prišli od vseh kraiev slovenske domovine, da si danes po 40 letih iznova sežejo v roke, pa obnove spomine na vroči kresni dan 1. 1866, ko so stali v ognju pri Kustoci. Na-to izvaja, da ie današnji spomin dan veselja in hvaležnosti. Veselja, ker so naši vojaki vršili v boju svojo dolžnost do Boga, cesarja in domovine; hvaležnosti pa, ker jim je Bog dodelil zmago in priliko, da se tega častnega dne vesele letos že štiridesetič. K sklepu je govoril približno tako-le: V armadnemu povelju, katerega je izdal nadvojvoda Albreht vsled zmage pri Kustoci, so te-le besede: »Zdaj gremo nasproti novim naporom, in ako Bog da, v nove zmage.« Te besede se mi zde pomenljive za današnji dan. Predragi rojaki-junaki! Naproti greste novim naporom, trudom, težavam in bridkostim! Skoro sc bode tudi vam pojavila beseda iz evangelija: Mrači se in dan se je nagnil. O, da bi pač prispeli, ako Bog da, vsi do najlepše, večne zmage v nebesih! Solze so se lesketale bojevnikom v očeh ob teh lepih besedah in vse je bilo hvaležno g. kanoniku za tako tople pozdrave.
Po govoru je bila Sv. maša, pri kateri je šentjakobski pevski zbor pel zares umestno in eksaktno.
Popoldne ob štirih je bil koncert vojaške godbe pri Koslerju. Mnogo bojevnikov se koncerta ni hotelo udeležiti ter so izjavljali, da se sploh nikdar več ne udeleže nobenega vojaškega koncerta.
Kar je pa zopet nekaj posebnega: niti za ta koncert bojevniki niso dobili vojaške godbe zastonj in so morali šteti okolu 100 kron. — Svoje življenje so dajali ti možje državi zastonj, država jim pa ne da v plačilo za njihov trud zastonj niti nekoliko piskanja. Od častnikov ni bil tudi pri Koslerju nihče navzoč. Ali se je na ta način napram bojevnikom hotelo reči: »Der Mohr hat seine Schuldigkeit ge-than«, ali pa se je morda s tem hotelo demonstrirati, ker so od slovenskih junakov bila izdana le slovenska vabila? Naj bo tako ali tako — na našem jugu bodo še radi spoznavali narodni jezik. Ali čakajo, da se udomačijo tudi pri nas mažarske manire, ki izvestnim krogom najbolj imponirajo?
Na vrtu pri Koslerju so govorili razni govorniki. Mnogi so dali duška svojemu ogorčenju. Navdušeno je bila sprejeta zahvala g.
kanoniku dr. Karlin u in napitnica cesarju, kateremu so bojevniki tudi brzojavili.
Na slavnost so došle brzojavke:
Novo Mesto. Hrabrim junakom, ki ste izvojevali slavno zmagv pred 40 leti, kliče slava — županstvo občine Smihel, Stopiče.
Kranj. Slava bojevnikom bitke pri Ku-stoci-Vis. Veteranci v Kranju.
Novo Mesto. Kakor grom topov pred 401eti naj vam junakom danes doni naš pozdrav. Živeli! —Zurc, Losak, Ropaš, Samide, Sepič, Picelj, Znane, Sedlar, Zibert, Kastelic, Gebauer.
Vsem so bojevniki navdušeno napili.
Sedaj pa še par besedi! Tukajšnjo sta-ciisko poveljništvo se sklicuje na zastarelo odredbo iz I. 1886., po kateri mora biti vojaška godba le »Standesmusik«. Ali ne bi bilo sodelovanje vojaške godbe pri tako izključno vojaški slavnosti prava »Standesmusik«, vsaj toliko če ne bolj »Standesmusik«, kot takrat, ko gredo častniki streljat na strelišče n a p a-p i r n a t e t a r č e, in jim mora igra'ti godba medtem najlepše polke in valčke, ali pri kakem mirozovu. Ali se ni že opetovano prezrla ta odredba in so se dovolile izjeme. Če je pri dohodu ministra Badenija v Ljubljano smela vojaška godba korakati na čast temu ministru z ljubljanskimi pevskimi društvi, zakaj bi ne smela korakati z možmi, ki so krvaveli v službi in ljubezni do cesarja. Ali je za cesarja prelita kri manj, kakor pa kak minister iz Galicije? . . . Globok poklon pred tako politiko! Ni čuda, da Mažari takih modrijanov ne marajo!
Posvetiti moramo ob tej priliki par vrstic tudi trmoglavosti tukajšnjega veteranskega društva. Poveljnika veteranskega društva so prosili pri seji v »Mestnem Domu«, naj veteransko društvo proslavo Kustočne slavnosti preuredi tako, da bo sv. maša pozneje in ne ob 8. uri, ker do tedaj še ne pridejo v Ljubljano vsi vlaki z bojevniki. Veteransko društvo se na to prošnjo ni hotelo ozirati. Ali morda na miglaj od zgoraj? Lepo s tem veteransko društvo ni ravnalo, ker bi pač lahko svojo mašo prestavilo na čas, ki bi bil pristojen vsem bojevnikom in tako lepo uredilo vso slavnost. Veteransko društvo pa je s tako neopravičljivo, dasi premišljeno trmoglavostjo svojega poveljnika pustilo prave bojevnike ob strani in tako se je zgodilo, da so bili častniki pri maši veterancev, pri maši in slavnosti resničnih bojevnikov iz I. 1866 jih pa ni bilo. Mislimo, da bomo storili celi slovenski javnosti uslugo, če se bomo malo bolj pobrigali za nemškutarske in druge razmere v ljubljanskem veteranskem društvu in za onega, ki vso to nemškutarijo drži po koncu. Veteranci pa naj pomislijo, če so storili patrijotično delo, da se za bojevnike iz I. 1866 niso pobrigali. Ali ni to migljaj," da morajo imeti malo živahnejšo kontrolo nad onimi, ki v njihovem imenu odločujejo? Ko se to zgodi, tedaj veteransko društvo pride tudi do tega., da uvede slovensko poveljevanje in se ne bo šopirilo na sramoto vsem zavednim veterancem na ljubo par osebam z nepotrebnim nemškim poveljevanjem.
Vsem onim pa, ki so pripomogli do včerajšnjega ogorčenja pa povemo, da so dosegli to, da bodo odslej innogi ljudje s prireje-vanjeni patrijotičnih slavnosti v takih razmerah jako previdni. Za škandalozno postopanje z junaki zmagovalci iz I. 1866 nimamo dovolj besedi ogorčenja. Krepkejše besede, nego mi danes, so rabili včeraj mnogi bojevniki, v občinstvu pa je bil le en izraz ogorčenja. Le tako naprej — če jc izvestni gospodi p'riv odtujevati se Jugoslovanom, mi nimamo nič proti temu. Računa pa ne bodo plačali Jugoslovani.
VOLILNA PREOSNOVA.
Pri razpravah o porazdelitvi volilnih okrajev na Češkem, Moravskem, v Šleziji iu na Kranjskem bodo predložili Hohenlohove kompromisne pregloge. Poleg predlogov o nemških in čeških mandatih nameravajo tudi predlagati, da se ustanovita na Kranjskem še en nemški in en slovenski državnozborski mandat. Baje je že zagotovljena za te predloge večina odseka za volilno preosnovo. Konservativni češki veleposestniki so imeli več klubovih sej, v katerih so razpravljali o porazdelitvi volilnih okrajev na Češkem in o načelih nove volilne presonovc. Sklepati nameravajo šele prihodnji teden.
AVSTRIJSKA DELEGACIJA.
Proračunski odsek avstrijske delegacije je razpravljal v svoji sobotni seji o proračunu skupnega finančnega ministrstva. Baern-
reither in Kramaf ugovarjata, da bi ogrske spise arhiva dvorne komore premestili v Budimpešto. Odsek je pritrdil Baernreitherje-vemu predlogu in je odobril proračun skupnega finančnega ministrstva.
V soboto je razpravljala avstrijska delegacija o proračunu ministra za zunanje stvari.
O govoru dr, Šusteršiča smo poročali že med sobotnimi brzojavkami. Ta odkriti in jasni govor se je odlikoval pred drugimi, ker je naravnost povedal, kako je zavržena avstrijska zunanja politika proti Italiji in Balkanu.
Dr. Kramaf ui zadovoljen s pojasnili zunanjega ministra glede trozveze z ozirom na Nemčijo. Naglaša, da ni misliti na nespora-zumljenje z Rusijo zaradi Balkana. Sodi, da ni daleč trenutek ko skleneta Angleška in Rusija zvezo. Govornik meni. da je sultan naj-zvestejši in najtrdnejši zaveznik Nemčije. Nemčija nas je zapustila na Balkanu, dasi smo ji sekundirali v maroškem vprašanju. Z Italijo je sporazumljenje mogoče, ako se državi lojalno sporazumeta. Nemčije ne potrebujemo proti Italiji, ker Nemčija po svojih gospodarskih načrtih ne more dovoliti da posedejo Italijani kraje, kjer bi rada sedela Nemčija sama t. j. na Balkanu in v Trstu. Naši politiki zadostuje, da se sporazutnemo z Rusijo in Italijo naravnost ne črez Berolin, dobro razmerje z Nemčijo je potrebno, a ne na sedanji način. Ce se zaplete Nemčija v vojsko ni treba, da bi jo morali kriti mi. Sedanja zveza z Nemčijo ni več primerna. Najboljše prijateljstvo nas lahko veže z našimi sosednimi državami brez trozveze, ki je danes tako le še častitljiva relikvija starih časov. Govori o razmerah v Rusiji kjer zdaj vlada socialna revolucija v najhujšem pomenu besede. Največja nesreča v Rusiji je, da nimajo srčnosti napraviti red oni, ki ljubijo svobodo in da oni, ki hočejo red, ne marajo svobode. Za jude, ki igrajo prvo vlogo med revolucionarji, velja bolj kakor za kristjane prislovica: Kdor seje veter, žanje vihar. Proti veliki socialni nevarnosti iz Vzhoda bi morala storiti država vse, da ustreže opravičenim zahtevam množice. Izjavlja, da ne glasuje za proračun. Baernreither pravi, da so nas izpodrinili iz Levante, ker ima naša monarhija vsled dualizma in vsled narodnostnih bojev manj akcijske moči, kakor druge velevlasti. Zagovarja zvezo z Nemčijo.
Schonborn želi, naj se z vsemi močmi podpirajo ostanki skupnosti z Ogrsko. B a r t o 1 i pravi, da Italijani ne zaupajo skupni politiki, ker nastopa avstrijska vlada sovražno nasproti Italiji. Abrahamovicz upa, da ostanejo skupne koristi obeh državnih polovic neizpremenjene. V Rusiji želi svobode vsem narodom. Obžaluje, da Prusija preganja Poljake. Po Abrahamoviczevem govoru so zaključili sejo.
DRŽAVNI ZBOR.
Zbornica nadaljuje razpravo o obrtni noveli. Poslanec Einspinner graja malomarnost zbornice pri posvetovanju o obrtni noveli. Pri razpravi v petek o najvažnejših točkah je bilo navzočih le 18 poslancev. Tudi vlada je poizkušala preprečiti razpravo. Vlada bi bila morala že prej predložiti reformo, ne pa šele v zadnjih letih zasedanja. Graja tudi, da je v plival vladni zastopnik na zbornico,^ češ, tako se mora to storiti in ne drugače. Govorila sta še Weisskirchner in Hueber, nakar so prekinili razpravo.
Poslanec Heilmeyer zahteva nujno rešitev predlogov o znižanju službene dobe državnih uradnikov na 35 let po proračunskem odseku. Po seji se je posvetoval sekčni načelnik Hasenohrl z merodajnimi poslanci. Sporazumeli so se o nasprotstvih glede obrtne novele.
BARANTANJE ZA KVOTO.
Poročevalec ogrske kvotne deputacije profesor Foldetz izjavlja, da Ogrska nikakor ne pritrdi avstrijski zahtevi, da se obravnavajo carinski dohodki kot vžitninski davek, ker avstrijski računi niso natančni. Absurden je avstrijski predlog, da se določi kvota po številu prebivalstva. Pogajanja kvotnih depu-tacij ostanejo najbrže brezuspešna. Foldesz zastopa mnenje, naj bi prispevala Ogrska le 31.04%, ker je sedanja ogrska kvota 34.4% po njegovem mnenju previsoka.
KOŠUT O BODOČI OGRSKI GOSPODARSKI POLITIKI.
Košut je govoril pri euketi o prekopu med Donavo in Tiso, da hoče avstrijsko javno mnenje zadušiti Ogrsko. Od Avstrije je odvisno, če moramo uspeti proti zahodu in nas res lahko zaduši s svojim železnim obročem. Sedanja ogrska vlada je tako srečna, da je sklenila z vladarjem gotove pogoje, ki nas varujejo na gospodarskem polju do leta 1917 pred avstrijskim sovraštvom. A Ogrska se mora pripraviti na obrambo. Dozdaj je bil naperjen ogrski promet proti zahodu, a v bodoče morajo priti ogrski pridelki čez Reko in čez Galac. Za vsako ceno mora postati ogrski promet neodvisen od Avstrije.
DR. KRAMAR SE POSVETI DIPLOMACIJI.
Krakovski »Naprzod« poroča, da namerava dr. Kramar vstopiti v diplomatično službo in da postane avstroogrski poslanik v Belgradu. Pozneje pa postane dr. Kramar poslanik v Peterburgu.
DR. DERSCHATTA O PODRŽAVLJENJU »»SEVERNE ŽELEZNICE«.
Nemški moravski poslanci so izjavili, da ne nameravajo nasprotovati prvemu branju o podržavljenju »Severne železnice«, a še lc potem, ko jim je obljubil dr. Derschatta, da se bo ozirala vlada na njihove želje, med katerimi je najvažnejša, da vodi »Severno železnico« po podržavljenju nemški uradnik. Poljaki in Čehi niso ugovarjali. Tudi po podržavljenju bodo izplačevali nemškim šolam ob Severni želez-
nici 40.000 kron subvencije. Dr. Derschatta je obljubil, da se varuje tudi nemško posestno stanje v uradništvu po podržavljenju.
NEMŠKA DVORNA SVETNIKA.
»Nemško radikalna korespondenca« poroča, da imenujejo v kratkem dvornega svetnika za nemške alpske pokrajine. Nemški svetnik bo posloval v ministerstvu nemškega ministra rojaka. Imenovan bo potem tudi dvorni svetnik za nemške Sudetske dežele. Nemška dvorna svetnika postaneta dva nemškh držav-nozborska poslanca, eden iz alpskih, drugi iz sudetskih pokrajin.
NOVICE IZ RUSIJE.
V	krasnojskem vojaškem taboru se vrše shodi gardnih in linijskih polkov, na katerih izjavljajo vojaki, da hočejo nastopiti za dumo in ljudstvo. V Sevastopolu je zaprl trdnjav-ski poveljnik tiskarno, v kateri tiskajo revolucionarne, vojakom namenjene spise. Čuje se, da so odkrili v Sevastopolu zaroto častnikov. Zaprli so mnogo subalternih in tri štabne častnike.
V	Peterburgu stavkajo peki. Stavkujočih je 4000. Stavkujoči peki so zabranili tudi mojstrom, da pečejo kruh. Zalogo kruha so polili z vodo. Vojaške oblasti preskrbujejo kruh 80.0000 prebivalcem. Manjka tudi mesa.
V	Kurskem je zapustilo 23. t. m. 80 jetnikov ječe. Policija ni hotela streljati nanje. Jetniki so sklenili na shodu, da se morajo vrniti kriminalni zločinci v ječo.
V	Peterburgu se boje, da pričnejo stavkati policisti.
Rennenkampf je imenovan za poveljnika 3. sibirskega arinadnega zbora.
Mesto Černigov ln okoličanske vasi gore. Judje beže, ker se boje zasledovanja.
O obisku angleškega brodovja v Kron-stadtu se določi sledeči spored: prvi dan slavnostni sprejem v Kronstadtu, drugi dan sprejem admiralov in častnikov v Petrovem Dvorcu, tretji dan obisk Peterburga in zajtrk v angleškem poslaništvu, četrti dan od-potovanje iz Kronstadta.
V	Petrikavi so bili ustreljeni na cesti policijski mojster, neki višji policijski častnik in neki policist na konju.
Parlamentarna komisija ruske dume za izdelavanje zakonskega načrta o nedotakljivosti osebe in o varstvu inozemcev je sklenila, da ne smejo brez sodnijske razsodbe izgnati nobenega inozemca. izvzemši v vojski.
Moskovski prefekt je predlagal, naj nastopi državno pravdništvo proti uredniku »Moskovskih Vjedomosti« zaradi oklica na pravoslavne. Prefekt pravi, da list razširja neresnična poročila o delovanju gosudar-stvenne dume in o delovanju oblastij.
V	Kartohu je bil ustreljen na cesti orož-niški častnik Seremetov, o katerem trdijo, da je vodil oktobra 1905 protijudovsko agitacijo.
Poročila o letošnji letini v Rusiji so neugodna.
Pogorele so varšavske železniške delav-t niče železnice Peterburg-Varšava.
Včeraj so v Čjanturi, središču manganovih rudnikov pričeli štrajkati vsi delavci, 20.000 na številu, ker se ni ugodilo njihovim zahtevam.
Dneone novice.
+ Bosanski nadškof dr. Josip Stadler
slavi te dni petindvajsetletni jubilej svojega apostolskega delovanja. S ponosom zre slovanski jug na vladiko, ki je za Strossmayer-jem Hrvatom najmilejši in največji njihov sin v zadnjih desetletjih. Kot duhovni pastir deluje nadškof Stadler med Hrvati po zgledu Vincenca Pavlanskega in, kar na jugu niso zmogle vse deklamacije o moderni humani-teti, to je storil bedni Bosni on: sirotišča Be-tlehem, Nazaret in Egipt govorita o veliki apostolski ljubezni škofa, ki ima na leto komaj 8000 gld. plače. Ko je leta 1903 pogorel Travnik, je škof celih sto rodovin različne veroizpovedi deset mesecev preskrboval z živežem. Nebrojnim rodovinam, ki so ginevale v gmotni moralni propasti, je nadškof pomo-gel do lepših dni. Toda škof, ki je živa slika ljubezni krščanstva prvih vekov, je obenem prebuditelj hrvaške misli v Bosni. Na I. hrvaškem katoliškem kongresu je javno zagovarjal misel zedinjenja Bosne s trojedino kraljevino, kar so mu na Dunaju grozno zamerili. Znano je njegovo prizadevanje, preosnovati zavod sv. Jeronima v Rimu in sovraštvo, ki si ga je vsled tega nakopal pri laški in nemški diplomaciji. Škof-učenjak je ustanovitelj gimnazije v Travnike, revije »Vrh-Bosna« in lista »Hrvatski Dnevnik«. Spisal je celotno filozofijo v hrvaškkem jeziku in med inozemskimi teologi slovi kot avtor latinske funda-mentalke. Vladiki naše iskrene čestitke!
+Ljubezen do resnice v liberalni stranki ni nikdar cvetela, in to nam je pokazal tudi mladi dr. Zirovnik, ki je z zatajevanjem resnice pred volilno komisijo hotel razveljaviti dr. Šusteršičev glas. Kaj pišejo vse liberalci ako se kakemu nasprotniku kaj zareče v hipu, kar ne odgovarja često resnici! Leta in leta mečejo za njim »lažnjivce« ter ga psujejo zaradi tega. Dr. Zirovnik pa je trdil premišljeno neresnico. Nobeno tajenje tega ne izbriše. Vprašanje je pa sedaj, ali more odvetnik imeti koncipijenta. ki se javno tako izpostavi? Saj utegne ravno to marsikoga odvrniti od nje-
gove pisave. Vhr tega jc razžalil dr. Zirovnik dr. Šusteršiča in v njem celo stranko, in tega ne moremo mirno prenašati. Za danes zadostuj ta opazka k obnašanju dr. Zirovnika!
-f Iz Železnikov, 23. jun. Častna občana. Kdor pozna našo takozvano »Selško dolino«, in ve, kje je vrh Davče in Petrovo brdo ob primorsko-goriški meji, ta tudi lahko presoja težkoče, ki jih ima dotično prebivalstvo, ako ima uradna opravila ali pri c. kr. okr. sodišču v Škofji Loki, ali pri c. kr. okr. glavarstvu v Kranju. Do prvega kraja ima trde hoje šest do sedem ur, do drugega pa sedem do osem ur. Ta daljava se, kajpada, za tja in nazaj podvoji. Če se pa prišteje zraven še čas za uradne posle, se mora pridati dnevu najmanj zgodnje jutro in pozni večer, pogosto celo do polnoči. Iz tega se lahko razvidi, koliko dobroto sta po prizadevanju našega gosp. župana F. Košmelja in tukajšnjega občinskega odbora naklonila in izposlovala prebivalstvu naše doline g. Albert Levičnik kot predsednik c. kr. deželnega sodišča v Ljubljani, in c. kr. okr. glavarstvo v Kranju s tem, da sta našemu kraju pripomogla, da imamo letos v Železnikih že v drugo leto sodnijsko uradne dneve vsaki mesec po enkrat; politično-uradne dneve pa vsaki drugi mesec po enkrat. Ni treba praviti, koliko dolgih, trudapolnih potov, stroškov in dragega časa je prebivalstvu s tem prikrajšanih. Zato je naš občinski odbor predsednika c. kr. deželnega sodišča g. Alberta Levičnika in c. kr. okrajnega glavarja g. A. Pirca 18. t. m. v polnem številu in enoglasno imenoval častnima članoma trga občine Železniki.
+ Shod v Tržiču. V nedeljo, dne 24. junija se je vršil v Tržiču delavski shod, ki ga je naznanilo »Slovensko katoliško delavsko društvo« v Ljubljani. Govorili so Čebulj in Glavič z Jesenic, Mikelj iz Kamne Gorice in Moškerc iz Ljubljane. Shod je izrekel zaupnico poslancem Slovenske Ljudske Stranke in se izjavil za splošno, enako in direktno tajno volilno pravico.
+ Slovenski liberalci in obrtno vprašanje. Poslanska zbornica že več dni razpravlja o načrtu obrtne reforme, ki ga je izdelal permanentni obrtni odsek na podlagi vladne reforme. Ker pa je načrt jako obširen in mora zbornica do 1. julija rešiti še jako nujne stvari, so razne stranke in predsedstvo zbornice izrazili željo, naj bi posamezni govorniki kolikor mogoče kratko govorili pri posameznih skupinah. Vseh govornikov je bilo vpisanih nad 120 samo v nadrobni razpravi. »Slovanska zveza« je v toliko ustregla od vseh strani izraženi želji ter določila le dva govornika, in sicer dr. Žitnika in dr. Korošca. Oba sta govorila z ozirom na slovenske razmere ob živahnem odobravanju svojih tovarišev. »Narod« pa je v sredo poročal: »Danes je govoril tudi kaplan dr. Korošec, sicer ne dobro, ali ne tako bedasto kakor dr. Žitnik.« Da »Narod« ne bode hvalil naših poslancev, tega nihče ne pričakuje, najmanj poslanci sami. A da »Narod« tako zlobno laže, zopet Ie dokazuje, da hoče prikriti nemarnost svojih pristašev. Dr. Tavčar, dr. Ferjančič in Plantan se niti oglasili niso v razpravi, da, trditi smemo, da nobeden niti prečital ni načrta obrtne reforme. In vendar ti trije kot mestni poslanci v prvi vrsti zastopajo obrtnike. Zakaj ne odpro modrih svojih ust ter ne zavrnejo Žitnika in Korošca, ako sta bedasto ali slabo zagovarjala obrtne .koristi ? Še večje zlobnost pa tiči v tem, da je »Narod« poročal drugače, nego mu je sporočil z Dunaja njegov poročevalec. Sicer pa objavimo oba govora in obrtniki naj sodijo, ne pa »Narodovi« lenuhi.
Deželni predsednik g. Schwarz je za več dni odpotoval na Dunaj.
+Laška junaštva. Pri Sv. Jakobu na čreskih otokih so se botri birmancev uprli proti škofu Mahniču. Strašno je bilo razburjeno njihovo renegatsko srce, ker je kurat Peter Z i c izdal birmanske listke v hrvatskem jeziku in ondi napisal imena birmancev hrvaško., Hrvaška imena pa hrvaško pisati, pa je po mislih posili Lahov hud greh proti sv. Duhu samem. Škof Mahnič pa je radikalno ozdravil lahonske bolečine. Birmal je otroke formalno brez listkov; seveda je njihovo starost in ime zvedel privatno; ker se je pri streljanju mo-žnarjev opekel neki človek, je vse še bolj vznemirjeno in dolži teh opeklin škofa.
Društvo „Abstinent" v Ljubljani je poslalo včeraj več predavateljev na shode, ki so se vršili: Na Vrhniki, kjer je v „Kat. domu" predaval J. Podlesnik o abstinenci v obče, o škodi, ki jo povzroča alkohol in o blagodejnem vplivu protialkoholnega gibanja. Jož. Oostinčar pa je pojasnjeval pomen protialkoholnega gibanja z narodnogospodarskega stališča. Prostorna dvorana lepega doma je bila skoro polna slušateljev in slušateljic, ki so z vidnim zanimanjem sledili
izvajanjam obeh predavateljev. — V Št. L a.tube rtu ob Savi se je udeležilo shoda veliko ljudi.- Malo je bilo hiš, da ne bi bilo> nikogar zastopanega. Dr. Krek je raztolmačil pomen boja proti alkoholu, največjemu sovražniku ljudskega napredka. Svojemu predavanju je dodal pojasnilo o> mlekarskih zadrugah. — VGorjah pri Bledu je priredilo ondotno ,.Bralno društvo" veselico s predavanjem L. S m o 1 n i k. a r j a , ki je pojasnjeval pogubonosne vsestranske vplive alkoholizma. — Za prolialkoholni zbor, ki se bode vršil dne 15 julija t. 1. v Ljubljani, vlada veliko zanimanje. Referat o ženskem vprašanju in alkoholizmu je blagovolila prevzeti gdč. Mary S t e k a r , članica slov. abstinenčnega krožka na Dunaju.
—	Sijajni sprejem dr. Luegerja na Dunaju.
Ves Dunaj stoji pod vtiskom sijajnega sprejema, katerega so Dunajčanje iz proste duše priredili svojemu županu dr. Luegerju, ki se je predvčerajšnjim vrnil iz Bukarešta. Dr. Luegerjeva vožnja s kolodvora v mestno hišo je bila vožnja triumfatorja. S kolodvora do mestne hiše je stalo na tisoče in tisoče občinstva v špalirju, trg pred mestno hišo je bil natlačeno poln,. vsa množica pa je kot iz enega grla klicala dr. Luegerju gromovito dobrodošlico. Dame so metale v Luegerjev. voz bele nageljne. Konečno so Dunajčanje dr. Luegerja na ramenih nesli v njegovo stanovanje. To je prišlo vse res iz srcav naudušenje množice je bilo nepopisno. Sijajnejših vsprejemov na Dunaju še ni imel noben vladar kot nesebično delavni dr. Lueger. Nehote nam sili v pero primera med desetletnico Iv. Hribarjevega žu-panovanja v Ljubljani in med prireditvami, dr. Luegerju na čast. Obsojamo sicer nemško-na-cionalne težnje dunajskih krščanskih socialcev, vendar glede ljudskega dela moramo reči: kakor se ne more primerjati delo Hribarjevo z Luegerjevim, tudi prireditve njima na čast ne moremo primerjati.
—	Iz dna življenja. V Trstu se je vrgla iz tretjega nadstropja neke tolerančne hiše 201etna prostitutka Lucija Krastig iz Pirana. Bila je epileptična in prej dalje časa v bolnišnici. Pred kratkim se je vrnila in ker ji je njeno zavrženo življenje najbrže presedalo, je nesrečnica sklenila končati se. Krasti« je kmalu na to izdihnila.
—	Življenje delavčevo. Zidar Anton Kla-rič v Trstu je padel iz odra ob tretjem nadstropju neke hiše, kjer je delal. Razbil si je glavo in kmalu umrl.
—	Ameriški Slovenec Kekič, ki je bil radi neopravičnega suma ponarejievanja denarja več mesecev v celjskem preiskovalnem zaporu, bo zahteval odškodnino od avstrijske države.
—	Zdravila se podraže z dnem 1. julija. Lekarnarji hočejo zvišati cene zdravil za celih 34 odstotkov. Država bi morala to preprečiti! Če se podraže zdravila, se bo ljudstvo še bolj zatekalo k zakotnim mazačem.
—	Za rektorja na graški univerzi je izvoljen dr. F. D o e 11 e r, profesor mineralogije.
—	Baron Rokitansky izjavlja, da ne namerava odložiti mandata.
—	Umrla je v Cerknem gospa Julka Kranjc r. Roje Čerin; bila je zadnja potomka znane Joškove rodbine.
—	Letošnji manevri bodo na Kranjskem med Vel. Laščam, Ribnico in Kočevjem za pešpolka št. 27 in 47 med Cerknico in Postojno za pešpolka št. 87 in 97 in lovski bataljon št. 7; na Koroškem med Kotarčem, Št. Vidom na Glini, Starim dvorom in Frežam za pešpolke št. 17, 7, bosanski št. 2 in lovske bataljone št. 5, 8, 9 n 17. — Vaje bodo končane-4. septembra.
Uboga Avstrija.
—	»V starem mestu je kakor v Macedo-niji« je vzkliknil predsednik tržaškega sodišča,, ko so obravnavali o surovostih, ki sq ondi dogajajo. V neki gostilni, kjer se shaja moška ini ženska sodrga, je hotel iz mesta izgnani Avgust Facchin pretepati nekega 701etnega starčka, ki je svoje sive lase onečastil s tem, da je posedal v beznici. Ko je policaj Jovčič hotel Facchina zapreti, se je vse vrglo na policaja, eni so ga držali, drugi zasmehovali. Nek kor-poral 97. pešpolka mu ni hotel pomagati, ampak je delal surove opazke. Res — kakor v Turčiji. Sanioumori, tatvine, zakonolomstva, vse to je v Trstu na dnevnem redu in potem imenuje občinski podpredsednik Venezian to mesto simbol moralnosti, tolerantnosti in zvestobe. Najbrž bo o reformi starega mesta premišljeval nanovo ustanovljeni odbor za ob-varbo mesta pred Jezuiti.
—	Proti psu admirala barona Špauna, bivšega poveljnika naše mornarice, se britko pritožujejo goriški listi. Ta aristokratični pes je znan po svoji hudobnosti. Vsakega psa na cesti napade in če kdo hoče svojega psa rešiti pred zobmi te doge, če njega napade. To se je te dni zgodilo nekemu odličnemu gospodu iz Gorice. Listi zahtevajo od magistrata, da odgovore admiralu Spaunu, da njegov pes ni nobena izjema in da mora kakor drugi nositi nagobčnik.
—	Proslavljanje samoumora. V Trstu, kjer so samoumori navadna stvar, se vendar samoumori nenavadno slovesno proslavljajo. Poštni uradnik Franc K rese vi č je ustrelil svojo ljubimko Marijo, ker zanj ni več marala, potem je pa še sebe ustrelil. Pogreb obeh se je vršil z vsem sijajem. Tržačani so ju spremili do groba, vse so ovenčali, ginjeni so sc jokali. Posebno ginljivo se jim je zdelo žc to, da je cerkev odklonila samomorilcu in morilcu cerkven pogreb. Tržačani naj bi raje mislili na to, kako bi uredili svoje razmere,
—	Dober dopisnik je steber svojega lista. Z bistrim očesom opazi vse, kar se v kakem okraju zgodi takega, da je vredno, da tudi drugi izvedo. Čenčarije presliši, osebnosti ne upošteva. Hitro in jedrnato je njegovo poročilo. Naj že piše o političnem nasprotniku, naj poroča o društvih, o zadrugah, o nesrečah, o občinskem gospodarstvu, o zdravstvenem položaju, o pijančevanju, o izobrazbi itd., vselej je njegovo geslo — resnica. Veselo ga je uredništvo, veseli čitatelji, vesel in zadovoljen pa je tudi on, ko kmalu opaža, kako je prinesel v občino več življenja, nove misli, več ozira in čuta za skupnost, ko vidi zdrave uspehe javne kontrole. Tako je za vsak kraj dober dopisnik eden prvih in najimenitnejših socialnih delavcev. Naj noben kraj ne bo brez dopisnika. Pero v roke!
—	Iz okna bolnišnice je skočil v Trstu brivec Leopold Fonda, ki je bolehal na epilepsiji, in se ubil.
—	Znorela fe v Pulju Kranjica 22-letna Ana Štainer.
—	Iz Kranja nam piše ugleden meščan: V zadnjem času imajo liberalni listi veliko veselje nad tem, da napadajo nekatere profesorje kranjske gimnazije, ki jih imamo radi, ker so dobri v šoli učencem in brez ošabnosti. Sicer ne vemo, če so »klerikalci« — pri nas namreč se tisti, ki jim pravijo »klerikalci«, nič ne mešajo v politiko, tudi večinoma nič ne volijo. Pa je že tako, da morajo zmiraj liberalni listi zabavljati na vse, ki se Pircu dosti globoko ne odkrivajo. Posebno jih bode profesor Remic. Očitajo mu različne stvari,n. pr. da grdo ravna z dijaki. Svoje naj pogledajo. Ti liberalni profesorji so taki, da se jih Bog usmili. Vprašam vas, kako morejo študente učiti, če ob belem dnevu hodijo pijani po mestu in »kifelce« kupujejo, kakor so hodili na novega leta dan in so jih študentje gledali? Naj tudi vprašajo enkrat v »Gorenjcu«, zakaj je nekje na trgu okno odprto, kadar moža ni doma. Letos so poslali nam enega sem, ki je v Idriji enkrat nosil po mestu očitno tako pino na glavi, kakor v njej drugače maslo delajo. Eden, ki se rad priduša po Kranju zoper ,farje', je priženil več tisoč farovškega denarja in se sedaj večkrat pelje v Trst, pravijo, da zaradi klerikalnega testamenta. Seboj nese rožen-kranc v žepu. Najbolj nepriljubljen je pri nas neki mlad obrit suplent, ki ga »Slovenski Narod« ponuja in ki ga je pred par meseci policaj rešil, ko je za stavo tekel pred neko znanko in so se mu tudi študentje smejali. Nam je zdaj že vsega preveč, in če bodo še naprej lagali in zabavljali, imamo zanje še druge pripomočke.
—	Nagloma je umrla v Calumetu v Ameriki Marija 11 e n i č.
—	Strela na kranjskem polju. V pristavo, stoječo ob poti iz Kranja na Kokrico, last posestnika Valentina Zevnika, p. d. Cucka iz »Pungrta« v Kranju, je udarila včeraj, t. j. v nedeljo, dne 24. t. m. popoludne okrog 4. ure strela. Nekaterim nedeljskim izletnikom, ki jih je bila nevihta iznenadila in so vedrili pod podstrešjem pristave, se ni zgodilo nič hudega, pristava pa je pogorela. Posestnik je zavarovan.
—	Pravi pravcati Eldorado ima mladina mesta Kranja na novem mostu, ki ga dela p. d. Cebelček s Huj čez Kokro. To je zdaj najkrajša zveza vasi Huj s Kranjem. Most ima pa tudi romantično lego. Podlaga mu je ogromna skala sredi Kokre; kolikor ta ne doseže, bo pa pomagala človeška iznajdljivost. Cebelček ima sicer čisto prozaični namen, prikrajšati Hujan-cem pot v Kranj, a dosegel je, kakor se vidi, še dva druga: ustregel je olepševalnemu odseku, zlasti pa mladini, ki sedaj s tega skalnatega otoka, prej nedostopnega, izvaja v vročih popoldnevih »salti mortali« v šumečo Kokro.
—	Duhovne vaje za preč. duhovščino v rezidenciji oo. jezuitov v Ljubljani (Elizabetna cesta 5.) bodo letos, začenši vsakikrat ob 6. zvečer, sledeče dni: 2., 16., 23. julija in 20. avgusta. — Red za september in oktober se bo določil poznej. Kdor se oglasi, svobodno pride, tudi če ne dobi posebnega odgovora. Za pravočasno oglasitev prosi predstojništvo rezidencije.
+ V stalni pokoj je stopil č. g. Ludovik Jenko, župnik pri sv. Duhu, in se naselil na Skaručini.
—	Vremenske nezgode. S Homca, 21. junija. Danes popoludne proti 3. uri se je nagromadilo toliko elektrike nad našim krajem, da je treščilo kake desetkrat, medtem razbilo dva brzojavna droga pri postajici ter tamkaj stoječega nekega fanta iz Most, do-šedšega z vlakom iz Ljubljane, oplazila strela tako, da so ga le na pol zavednega odpeljali domov in ne, da bi mogel kaj spregovoriti. Drugi teden je bil namenjen v Ameriko, kamor so se začeli tudi iz tukajšnjega okraja ljudje vedno bolj seliti.
—	Zelo hitra pošta. Če se pismo odda na pošti v Črmošnjicah, kjer ima pošto gospa nemškega zagrizenega nacionalca Klemena, ki se pa Slovencem vedno dela narodnega in toži, da je njegova narodnost vzrok, da ga Kočevci ne marajo, potrebuje do Rake na Dolenjskem samo 5 dni; to je le še v Črmošnjicah mogoče. Tako je pisal neki gostilničar vinskemu trgovcu B na Rako, da naj mu v Novomesto v sredo 20. t. m. vino pripelje, kamor pride on sam po vino. Dotični krčmar je oddal pismo 15. t. m. zjutraj ob 7. uri. Gosp. B na Raki je dobil pismo pa še-le v sredo 15. t. m. Seveda ni mogel gospod B vina v Novomesto postaviti. Takih slučajev bilo je pa 2e več na tej pošti. Naj visoko c. kr. poštno ravnateljstvo takim poštarjem malo na prsta stopi.
—	Mladi ubijalec. V Gradiški je bil obsojen v dvomesečni zapor 12 let stari deček Lorenzon, ki je svojega tovariša Davida Sou-sona tako pretepel, da je ta drugi dan po pretepu umrl.
—	Dopolnilne volitve v hrvaški sabor. Kakor javljajo najnovejše vesti, duhovščina v okraju Valpovu dr. Lorkoviča ne postavi protikandidata.
—	Šolsko leto končajo na Reki že 29. t. m.
—	Kresovi. Na večer pred praznikom presv. Srca Jezusovega je bilo videti z vrh žanškega hriba prav mnogo kresov po Gorenjskem, Notranjskem, ki so goreli na čast presv. Božjemu Srcu. Največ jih je gorelo po hribih proti Vel. Laščam in sv. Gregoriju. Videti je, da se navada, žgati kresove na imenovani večer, vedno bolj razširja. Prav je tako!
—	Starotrške obč. volitve na Belokranjskem so se vršile dne 25. maja v drugič. O izidu nismo hoteli doslej poročati, ker smo pričakovali, da bodo nasprotniki bobnali med svet o kaki zmagi, katere se pa sedaj sami sramujejo in odtod tudi ta molk. Pristaši „S. L. S." se volitve v večini niti v tretjem razredu niso hoteli več udeležiti, ko so videli s kakimi zvijačami in nepravilnostmi se dela že v tem razredu. Če bi bili mi zmagali že v tem razredu, bi liberalci itak vložili rekurz sami proti sebi, kakor so prvikrat. Tega dela smo jih pa mi oprostili in uložili rekurz mi. Da je med volivci razburjenje veliko in se vse poprašuje, zakaj se vendar tudi vodstvo volitve same ni županu vzelo iz rok, ko se je vse drugo od glavarstva županu narekovalo, je umevno. Upamo, da se bode tudi na naš rekurz vsaj toliko oziralo, kakor se je na liberalnega, potem se bode pa tudi, pri prihodnji tretji volitvi pokazal ne le poraz nasprotnikov, marveč še kaj druzega, kar ne bode posebno pohvalnega za marsikoga v Črnomlju.
—	Utonil je v soboto ob 7. uri 2 in pol leta stari sin Jurija Šeseka pas in mlinarja v Šmarci. Pred pol ure ga je stara mati dejala spat in je odšla k mrvi, dete pa je vstalo iz postelje, odšlo ven in padlo nad mlinom v vodo. Ko ga je oče našel, je bil že mrtev.
—	Bralno in izobraževalno društvo se je ustanovilo včeraj na praznik župnijskega patrona sv. Janeza na Trati pri Škofji Loki. Na čelu izvoljenega odbora je g. župnik Ivan Č e b a š e k. Prof. dr. Jos. Gruden, ki je imel dopoldne slovesno božjo službo, je na ustanovnem shodu v daljšem govoru pojasnjeval gospodarske in cerkvene razmere nekdanjih podložnikov loškega gospodstva. Mnogoštevilni udeleženci so z velikim zanimanjem poslušali poročilo o življenju in delovanju svojih pradedov, in marsikak prileten starček je še tuintam pristavil kako zanimivost. Kako je naše ljudstvo vneto za izobraževalna društva, se je pokazalo pri zapisovanju članov in nabiranju doneskov za opravo bralne sobe. Z veseljem so celo neuki starčki darovali znatne zneske za društvene namene. Novemu društvu želimo čvrst razvoj!
—	Konsorcij trgovcev se ustanavlja v Tolminu; konsorcij bo z otvoritvijo nove železnice naročeval blago na debelo iz prvih virov.
—	Štrajk hišnih posestnikov. Hišni posestniki na Dunaju groze, da bodo vsem strankam odpovedali stanovanja, ako ne bode znižan hišni davek.
—	Stavka v tovarni za kože v Zagrebu je končana.
—	Razveljavljena smrtna obsodba. Proti Vitezu in Tulu iz Mačkovelj, ki sta bila na zadnjem porotnem zasedanju radi umor-stva obsojena na smrt, se bo dne 6. julija t. 1. vršila nova razprava, ker je kasacijsko sodišče razveljavilo smrtno obsodbo.
—	Hotel ob belopeškem jezeru. Družba za zgradbo hotelov ob novi alpski železnici namerava zgraditi tudi hotel ob belopeških jezerih. Tudi v Beljaku in Trstu zgradi hotel.
—	Premeščenja. Premeščena sta v Gorico železniška uradnika južne železnice, gg. L a v r i č , ki je bil dosedaj načelnik postaje v Matuljah in pa C i a n , ki je bil dosedaj postajni odpravnik na postaji južne železnice na Savi.
—	Mornariška vest. V Pulju se je vršila poizkusna vožnja z visokomorsko tor-pedovko „Anakonda", zgrajeno po vzorcu „Kaimana" v ladjedelnici sv. Marka v Trstu. „Anakcnda" ima hitrost 27 milj v uri.
—	Podružnica nemškega šulferajna se je ustanovila v Belipeči na Gorenjskem.
—	Ruski begun. Minolo sredo je prišel iz Kormina v Gorico ruski begun Vasilijev, ki se je udeležil punta na vojni ladji »Potemkin« v Črnem morju. Voditelj okrajnega glavarstva, dvorni svetnik grof Attems, je dal Va-silijevu par črevljev in 8 kron, da se je s tem denarjem zamogel peljati na Reko, kjer se ukrca na neko grško ladjo.
—	Moža ]e hotela zastrupiti. V Spodnji Straži pri Novem mestu so orožniki aretirali 77 let staro ženo posestnika Rusa in njenega 131etnega nečaka Jožefa Mišmaša. Dolže ju, da sta v kavo primešala 451etnemu posestniku Eliju Rusu fosforja, da bi tako Rusa skoro zastrupila.
—	Slavnosti v Tolminu se udeleži pev- | sko društvo »Kolo« in priredi v ta namen poseben vlak.
—	V Gradcu in v Ljubljani. V Gradcu je včeraj koroški pešpolk št. 7 defiliral mimo bojevnikov iz bitke pri Kustoci. Tako razumevajo vojaško čast — drugod. Nagovor na polk je imel ob navzočnosti bojevnikov polkovnik Pauckert.
Ljubljanske noulce.
lj Veselica na korist koroškim Slovencem
se je včeraj v Ljubljani povoljno obnesla. Došlo je na veselico z gorenjskim popolu-dnevnim vlakom okolu 80 koroških Slovencev. Na kolodvoru so jih z društveno godbo sprejela tukajšnja pevska društva in »Sokol«. Goste je najprej pozdravil ljubljanski župan g. Ivan Hribar povdarjajoč, da prihajajo iz one dežele, ki je zibelka slovenskemu narodu, z dežele, kjer slovenski narod si sam urejeval je svoje narodno življenje. Želel je, naj navdušenje, s katerim so sprejeti v Ljubljani, po-neso na Koroško, katere najlepši del so še ohranili slovenstvu. Obljuboval je, da bo Ljubljana vedno v pomoč koroškim Slovencem. Nato je pozdravljal došle koroške Slovence in osem došlih koroških .Slovenk starosta dr. Murnik. Navdušeno je govoril pozdrav imenom pevskih društev koncertni vodja g. Hubad povdarjajoč, da je to prvi pot, ko prihajajo koroški slovenski pevci med nas, noseč med nas narodno koroško pesem, morda najstarejšo, kar jih slovenski narod pozna. Skozi karavanški predor bomo večkrat pohi-tevali med koroške Slovence. Slovenska lepa pesem je oživila tržaško in goriško okolico ter bo oživila tudi Koroško. Živili slovenski pevci iz Koroške! Zahvaljeval se je urednik »Mira« g. Ekar ter klicu »Živio« Ljubljani, društvom in županu Hrib arju. Občinstvo je drage koroške goste živahno pozdravljalo ter jih z gpdbo na čelu spremilo do Prešernovega spomenika, kjer so koroški pevci zapeli »Bratje v kblo se vstopimo« in »Luna sije«. Na Prešernov spomenik so položili koroški Slovenci venec s trakovi. Kresna veselica na dirkališču izvršila se je po določenem vsporedu ob ogromni udeležbi, občinstva posebno povoljno. Dasi je kmaha po prihodu koroških Slovencev hotel veselj"e kaliti dež, vendar ni mogel odvrniti navala na veselični prostor, posebno ker se je kmalu razvedrilo. Število udeležencev presegalo je 5000 oseb. Dohodkov dozdaj vsled obširnih in vsestranskih prejemkov ni bilo mogoče konstatirati, vendar pa se lahko reče, da je v prid koroškim Slovencem ostala lepa svota. Preveč bi bilo opisovati vso to veselo razposajenost, ki je vladala cel večer dalje v pozno noč. Društvena godba svirala je neutrudljivo, tako med posameznimi točkami vsporeda, kot med izvajanjem raznih telovadnih točk. Pri telovadbi moramo omenjati eksaktno izvajane proste vaje; prav lep pogled se je nudil ob rajalnih vajah z lampi-joni. Pevski vspored obsegal je več točk, ki so se pele pod vodstvom mojstra H u b a d a, kakor se itak razume, vrlo dobro. Seveda petje ni moglo ob tem živahnem vrvenju priti posebno na prostem, do popolne veljave. Lepo se je pela Aljaževa »Dneva nam pripelji žar«. Razni paviljoni, kjer so točile dobro kapljico gospe in gospice v dražestnih toaletah, so imeli neštevilne obiskovalce. Seveda je marsikdo že proti jutru vzkliknil z Gothejem: »Da nah't ihr \vieder, schvvankende Gestalten«! Ampak pri naših narodnih slavnostih, — no, kaj se hoče več! Res je pa, da se je veselica vkljub ogromni udeležbi izvršila v najlepšem redu. Jestvine;, med drugimi zlasti pečeni janci, kresni guljaš i. t. d. so bile prav okusne in so kmalu pošle. Gostje iz »tužnega Koro-tana« so bili, kakor so nam zatrjevali, veselo presenečeni; upamo, da jim bo sprejem in veselica, kot tudi donesek čistega dobička v bodrilo, da ne omagajo v težkem boju s sovražnimi nemškimi rojaki. Govornika gg. ekonom H o c h m u 11 e r ter P a m m e r sta se na veseličnem prostoru v vznesenih besedah zahvaljevala slovenskemu občinstvu ljubljanskemu za gmotno, kot tudi moralno podporo.
lj Pogumen deček je sin šolskega ravnatelja g. Gaberščeka. Včeraj je pri veselici na dirkališču splezal na najvišji mlaj in z vrha vihtel slovensko trobojnico. Občinstvo je spretnega in vstrajnega plezalca pozdravljalo z »Živio« klici.
lj Ustanovitev plačilnice »Zveze krščanskega tobačnega delavstva avstrijskega v Ljubljani. Ob obilni udeležbi zaupnic in zaupnikov krščansko-socialnega delavstva ljubljanske tobačne tovarne se je ustanovila preteklo soboto v prostorih »Slovenske krščan-sko-socialne zveze« plačilnica »Zveze krščanskega tobačnega delavstva avstrijskega«, ki jo bo vodil odbor »Podpornega društva«. Poročala je zastopnica zveze gospa Ivanka Majeszky ob velikem navdušenju delavstva. Poročevalki so se zahvalili predsednik Čatar, delavka Bučar in delavec Bučar. Nemška izvajanja g. Majeszkeve je tolmačil gosp. Mo-škerc.
lj Ljubljanska kreditna banka — konkurentinja domačim pekom. Kakor čujemo, namerava tukajšnja „Kreditna banka" dobiti za voditelja bivše Kančeve opekarne nekega Čeha. Ne vemo, ako je posel „Kre-dilne banke" povzročati tako konkurenco domačim pekom. Kar ni zmogel Kane, ki je v kratkem času brez uspeha zabil v podjetje 400.000 K. tudi „Kreditna banka" ne bo zmogla.
Ij Slavčev izlet v Opatijo-Volosko.
Na razna vprašanja pojasnuje odbor, da se izleta, kakor tudi posebnega vlaka lahko v sa-
kdoudeleži, t o r e j t u d i t a k i, kateri niso društveni člani. Ker posebni vlak jako prikladno (ob 4.20 zjutraj) iz Ljubljane odhaja, iz Opatije pa se vrača ob 2.30 ponoči, imajo izletniki obilo časa, da si ogledajo poleg krasne Opatije tega bisera hrvatskega Primorja, tudi Reko, Sušak in Trsat, kakor tudi druge bližnje kraje po morju, a na večer se sestanemo vsi na veliki ljudski veselici v Opatiji; kjer koncertuje pevski zbor „Slavca' ter sodeluje vojaška godba baron Jelačič z Reke, v skupnih zborih pa nastopijo vsa pevska društva. Ves prostor bode električno razsvetljen. Skrbljeno je tudi za druge zabave kakor ples na prostem, umetalni ogenj, kegljanje na dobitke itd. One izletnike, kateri si še niso zagotovili vožne listke za posebni vlak, opozarjamo, da naj to store najkasneje do torka dne 26. t. m., opoldne, to velja tudi za zunanje udeležnike, ker na poznejša oglasila se ne bode mogoče več ozirati Ako se do omenjenega dne ne oglasi zadostno število udeležencev, posebni vlak ne bode vozil, pred odhodom vlaka, na kolodvoru pa se ne bodo več oddajali vozni listki. Železnična vožnja stane v Opatijo in nazaj v III. razredu 5 kron, v II. pa 9 kron. Oglasila je prijaviti v trgovini g. J. Bahovca na Sv. Petra cesti, pri g. M. Oblaku v Vegovih ulicah štev. 12 in v trafiki g. F. Šešarka v Šelenburgovih ul. ter je oglasilu priložiti svoto za vožnji listek, Istotam je prijaviti tudi udeležbo pri skupnem obedu, ker kosila se bode le toliko naročilo, kolikor jih bode priglašenih. Vsakemu zavednemu Slovencu pa naj da ta ugodna prilika Slavčevega izleta geslo: Na svidenje dne 29. junija na narodni slavnosti v b i -serniOpatiji in krasnem hrvatskem Primorju.
Ij G. deželni predsednik Schwarz si je v četrtek ogledal tukajšnji frančiškanski samostan in cerkev. Posebno je g. deželni predsednik zanimala bogata in zanimiva samostanska knjižnica.
lj Ljubljanski veterane! so imeli včeraj ob 8. uri zjutraj povodom 40letnice bitke pri Kustoci sv. mašo v cerkvi sv. Jakoba, potem pa sestanek pri „Novem svetu".
lj V Ameriko se je včeraj odpeljalo 10 Hrvatov; nazaj jih je prišlo pa 25.
lj Smrt Radeckljevega veterana. Umrl je v Ljubljani Radeckijev veteran g. Franc K o c h , star 77 let, oče g. Cirila M. Kocha.
lj Poročil se je v soboto gosp. Julius S t e i n m e t z , c. kr. poročnik z gdč. Ma-rijano N o 1 1 i. Bilo najsrečnejše!
lj Umrla je g. Marija Fabiani, soproga umrlega lekarnarja Fabiani, ki je imel pved časom lekarno v Novem mestu. Udeležila se je včeraj še Sokolove veselice. Po noči jo je zadel mrtvoud. Bila je takoj mrtva. Naj počiva v miru!
Ij Gada dolgega 86 cm, je ubil danes dopoldne pod Rožnikom, črkostavec Leopold Puher. — Otroci naj bodo previdni pri nabiranju črnih jagod.
lj Neprevidna vožnja. V soboto je pri-drvil po Vodnikovem trgu neki voznik tako naglo, da se mu 531etna Neža Halerjeva ni mogla izogniti in jo podrl na tla. Voznik je sicer takoj ustavil, potegnil Halerjevo izpod voza, potem pa pognal naprej. Halerjeva je na desni roki znatno poškodovana.
lj Na sinočni kresni veselici se je našel svilnat dežnik, ki ima s srebrom okovano palico. Dobi se pri policiji. — Izgubljenih je bilo pa tudi več drugih dežnikov in palic, in se najditelji prosijo, da najdene stvari oddajo na policiji.
lj Občinski svet ljubljanski ima izredno sejo v sredo, dne 27. junija, ob šestih zvečer v mestni dvorani. Na dnevnem redu je finančnega in personalno-pravnega odseka poročilo v zadevi pogodbe z »Delniško družbo« za pli-novo razsvetljavo.
lj Najdena ukradena hranilna knjižica. Začetkom tega meseca je bila ukradena posest-nici Antoniji Hitijevi v Loniščah hranilna knjižica z ulogo 1300 K. petkronski tolar in dva križavca. Ker je bila knjižica vinkulirana, si tat ni upal denarja dvigniti, ampak je vrgel knjižico proč v grmovje ob prelazu Dunajske ceste, kjer jo je našel sin železniške uslužbenke Josip Poje in jo oddal na policiji.
Ij Lovski pes se je zatekel v Postojni k gospodu Schaubachu. Pes ima ljubljansko znamko št. 99 od lanskega leta. Lastnik psa naj se oglasi pri mestni policiji.-
Ij Aretovan je bil predvčerajšnjim 21 letni vrvar Ludovik Starič iz Št. Petra na Dolenjskem, zaradi neke goljufije, in takoj izročen sodišču.
lj Pes popadel je pred nekaj dnevi šiviljo Marijo Gregorčičevo na dvorišču hiše št. 25. na sv. Petra cesti Ln jo na desni roki poškodoval. Lastnik psa je znan.
Razne stvari.
Slepec promoviran. V GOttingenu je bil promoviran slepi Maks Pries iz Hamburga za doktorja filozofije. Novi doktor je slep od svojega 16. leta.
Splošna stavka pekovskih pomočnikov je v Madridu.
Velik požar je v Londonu uničil več hiš. 200 oseb je brez strehe. Ogenj se je najprej pojavil v nekem skladišču lesa.
Za žensko volilno pravico. V novem angleškem parlamentu je 300 poslancev se
zavezalo podpisati predlog za žensko volilno pravico.
Velike povodnji so bile te dni v srednji Slavoniji. Mostovi so porušeni, ceste in polja je poplavila voda in napravila silno škodo. Iz nekaterih hiš so se morali ljudje izseliti.
Splošno stavko prirede zagrebški socialni demokratje. Trajala bo tri dni 29., 30. junija in 1. julija. Pekovski pomočniki pričn6 stavkati en dan prej.
MAŽARŠClNA IN VOJNA UPRAVA.
Ogrsko honvedno ministrstvo priobčuje odlok, s katerim se določa, da morajo biti tudi naročila vojaških oblastij ogrskim civilnim oblastim prestavljena v mažarščino. Vsi vojaški akti ogrskim civilnim oblastim bodo morali biti sestavljeni v nemščini in v mažar-ščini.
cesar na Češkem.
Cesar je zapustil 24. t. m. ob pol osmih zjutraj Liberce. Odpotoval je v Jablonec. Pri odhodu je pozdravljala vladarja navdušena množica. Kraji iz Liberc do Jablonca so bili okrašeni. V Jabloncu je pozdravil vladarja župan. Cesar je odgovoril, da dokazuje s svojo navzočnostjo skrb za napredek mesta. Obiskal je šole, zavode in tvornice. Cesar se je podal na strelišče, kjer se je vršilo cesarsko slavnostno streljanje. Vladar je nagovoril več strelcev. Cesar se je peljal v vozu skozi več občin, kjer so ga pozdravljali občani. V Rihnovu je cesar vstopil v dvorni vlak, odkoder se je odpeljal ob pol 12. dopoldne nazaj na Dunaj.
splošna volilna pravica na švedskem.
Švedski kralj je ukazal, da sestavijo komisijo iz prve in druge zbornice, da izdelajo zakonski načrt v volilni preosnovi po načelih za splošno in enako volilno pravico v prvi zbornici, v drugi zbornici pa po proporčnem načinu volitev.
BOJI na balkanu.
Črnogorski zastopnik je vročil nedavno turški vladi spomenico o razmerah ob črnogorski meji. Spomenica navaja, da je bilo od septembra nadalje 50 umorov in ropov. V takih razmerah je pomirjenje težavno. »Srbska Rieč« pa piše: Došla so poročila,ki pobijajo vesti, da so zadušeni nemiri ob turško-črnogorski meji. V Preinčaninu se je spopadla turška vojska s Srbi. Razvil se je krvav boj, v katerem je bilo ubitih in ranjenih mnogo oseb. Tekla je kri nedolžnega srbskega naroda, ki se je dvignil, da brani svoja prava. Končno so zmagali sovražniki srbskega naroda. Odvedli so dvanajst uglednih Srbov v Pljevlje, šest pa v Berane in Bjelo Polje. Med narodom je prevladal strah v največjem obsegu. Bati se je, da nastane vstaja in boje se vehkih zapletljajev.
Telefonska in brzojavna poročila.
zahvala cesarjeva.
Praga, 25. junija. Cesarski namestnik, objavlja cesarjevo lastnoročno pismo, v katerem se cesar zahvaljuje za sprejem na Češkem. Cesar v pismu tudi povdarja potrebo narodnostnega sporazumljenja ter izraža upanje, da bo doživel dan zbližanja Cehov in Nemcev na Češkem.
šef italijanskega generalnega
štaba na dunaju.
Dunaj, 25. junija. Šef italijanskega generalnega štaba Saletta je šefu avstrijskega generalnega štaba prinesel v dar sliko italijanskega kralja in lastnoročno kraljevo čestitko. Včeraj zvečer je bil pri italijanskem poslaniku dine.
volilna reforma.
Dunaj, 25. junija. V današnji seji odseka za volilno reformo je predlagal poslanec Kaiser, naj se za mestni okraj Biala v Galiciji ustanovi nemški mandat.
zvišanje poštnih pristojbin.
Dunaj, 25. junija. Zvišanje poštnih pristojbin se izvrši na ta način, da bodo pristojbine za pisma v lokalnem prometu znašale odslej 10 vin., pristojbina za donašanje poštnih nakaznic in nakaznic z denarjem, ki je bila doslej do 10 K 3 vin., čez 10 5 vin., bo odslej pavšalno 6 vin. Dostavninske pristojbine z naznanilom vrednosti do 1000 K bodo 10 vin. Pristojbine za predalčke na poštah bodo zvišane. Pri poštnih pismonoših na deželi se zvišajo vplačilne pristojbine, denarne zneske do 1000 K pa morajo potem brezplačno donašati strankam.
ITALIJANSKI KRALJ IN BOMBE.
A n k o n a, 25. junija. Laški kralj in kraljica sta bila včeraj tu prisotna pri polaganju temeljnega kamna za bolnico. Nato sta takoj odpotovala v Rim. V neki hiši v vasi Capo del Ferclli je našla policija tri bombe. Mnogo oseb je aretiranih.
R i m, 25. junija. Socialistični »Avanti« pravi, da so aretirani anarhista Landi in Feli-cetti ter socialist Bernacchinio. Bombe so izmišljotina policije. Republikanski mestni odborniki so v znamenje protesta proti Izgred-nim naredbam ob kraljevem prihodu odstopili.
VOLITVE V SRBSKO SKUPŠČINO.
Beigrad, 25. junija. Pri včerajšnji volitvi v skupščino je Beigrad izvolil tri stare in enega mladega radikalca. V mestih je izvoljenih 7 mladih, 6 starih radikalcev, 3 narodnjaki, 1 socialist. Treba je osem ožjih volitev.
ŠPANSKI KRALJ ZOPET V NEVARNOSTI.
Madrid, 25. junija. Ko se ie kralj v avtomobilu v Lagravi vozil mimo gledališča, se je hotel približati vozu neki človek, ki je
bil pa takoj aretiran. Aretlranec je izjavil, da se piše Jose Marie In da prihaja iz Madrida; pri njem so našli 500 peset. Policija meni, da aretirani človek ni pri pravi pameti. Nekoliko prej je bil aretiran neki sumljivi kovač. Iz Angleške prihajajo vesti, da so mnogobrojni anarhisti odpotovali v ostale evropske države.
DUMA IN RUSKA VLADA.
Peterburg, 25. junija. Bivši ruski po-ljedeljski minister In sedanji državni tajnik Jermelov se je izjavil, da je edina rešitev spora med dumo in vlado ta, da se upokllče v ministrstvo nekaj zmernejših elementov iz dume.	j
OTROVANI VOJAKI.	!
Pariz, 25. junija. V Mellounu je cela stotnija vojakov obolela vsled zastrupljenja s konzervnim mesom. 15 vojakov je v smrtni nevarnosti.
KRONANJE KRALJA HAKONA.
T r o n t h j e n, 23. junija. Včeraj se je z velikim sijajem izvršilo kronanje kralja Ha-kona in kraljice.
EKSPLOZIJA BOMBE.
Pariz. 23. junija. V neki gostilni v Vin-cennesu je, kakor poroča »Matin», eksplodirala bomba. Od gostov, navzočih v gostilni, ni bil ranjen nihče, razdejano je bilo le nekoliko pohištva. Neki mož, ki je baje povzročil eksplozijo, je zbežal.
UPORNI FRANCOSKI MORNARJI.
N a n t e s , 23. junija. Moštvu parnika »d' Atlantic« se je pridružilo v uporu moštvo parnika »Normandie« in je nagovarjalo tudi moštvo nekega parnika, katerega ravnateljstvo je v Marzilji, naj se pridruži ustaji.
LYžne cene v Ljubljani
dne 23. junija.
			h		T\	h
iloveje meso 1. v.	kg	1	36	100kg pšen.m. što	28	60
„ II. v.	n	1	20	n n n g 1	28	20
» "I- v.	B	1	08	• 1 • » 2	27	60
Telečje mtso .	»	1	32	» » » » 3	26	-
Prašičje » sveže	>	1	32	n n n n *	25	—
„ „ prek.	n	1	9u	» ■ n n ®	22	
KuSlrunovo meso	»	1	08	• > 11 n 6	20	60
Kozljič . . . .	n	1	40	7 n » » n '	19	
Jagnje . . . .	n	1	40	» » 11 » 8	19	—
Maslo .	»	2	40	, koruzne moke	18	—
„ surovo .	»	2	2'	n a i dove „	34	-
Mast praSičja	»	1	8'			
Slanina sveža	»	1	/0	Fižol, liter . .	—	28
• prekajena	»	1	60	(»rab, . . .	—	4S
Salo.....	9	1	90	Leča. » .		36
				Kaša,.....	—	24
Jajca, tri . . .		—	le	Ričet, „ . . . .	—	24
Mleku, liter . .		—	16			
„ posneto		—	08	Pšenica . . 100 kg	18	-
Smetana sladka,	lit.	—	80	Rž . . » .	16	
„ kisla,	B	-	80	Ječmen . . » »	15	tO
Med, kg . . .		1	80	Ove» . . » ►	19	
Krompir, 100 kg		4	5i	Ajda ... . »	16	
1'ISčanec . .		1	20	Proso, belo » »	18	-
Golob . ,			50	„ navadno , ,		—
		2	—	Koruza	15	01'
		6	50	„ bosenska „	—	-
Prodajalka
dobi takoj ali pozneje službo
v trgovini z mešanim blagom na deželi. Kje, pove upravništvo »Slovenca", kos s 3
Restavracija
se pod dobrimi pogoji na račun odda. Kje, povč: Zaloga Goss. 1399 3—2
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah 900 9	F. H I T I
Pred Škofijo St. 20.
gtf- Zunanja naročila se točno izvršujejo
Trgovski pomočnik
mešane stroke, se takoj ali v 6 tednih sprejme. Prednost imajo tisti, kateri imajo večletna spričevala. Plača po dogovoru.	1419 3—2
Ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo- tega lista.
Šolske sestre v Trstu,
via P. Besenghi 6.
UčiliSče m vzgojevmitte zn deklice.
1421 1
Temeljit pouk po učnem načrtu za osem-razredne ljudske šole na Primorskem. Letna plača 450 K. — Hiša z vrtom, lep in zdrav kraj, krasen razgled na morje, kopalnica. Sprejemajo se tudi deklice v oskrbo čez dan.
Pouk v slovenskem, nemikem, italijanskem, francoskem in angleikem jeziku ; v godbi: glasovir, gosli, citre, petje; v ženskih ročnih delili, v risanju in slikanju.
►OOOOOOOOOOOOOOOO^) (POOOOOOOOOOOOOOOOOO^ (j)
»Katoliška Bukvama" **
v Ljubljani
priporoča župnim uradom v nabavo ob priliki kanoničnih vizitacij, birmovanj itd.:
Missale Romanum
a)	za kapele in manjše cerkve:	Kron
Oblika male četvorke. Velikost 30x22 1/2 cm. V
črni vezavi z rdečo obrezo in zlatim križem.....25 80
isto z zlato „ B „ „ ....	27'50 Oblika četvorke. Velikost 31X22 1/2 cm. Črna vezava z rdečo obrezo..........................32 40
isto z zlato „ .............34 80
bogato in fino pozlačene platnice v svitlo - rdečem šagrinu	42'—
isto v črešnjevo-rdeči ali olivkasto zeleni teletnini . . .	49 20
isto z drugobarvanimi vložki..........54-—
b)	za večje cerkve: Oblika velike četvorke. Velikost 34X25 cm. V črni vezavi z rdečo obrezo...........35 50
„ zlato „ ...........38—
bogato in fino pozačene platnice v svitio-rdečem šagrinu	50-—
isto v črešnjevo-rdeči ali olivkasto-zeleni teletnini . . .	53' —
isto z drugobarvanimi vložki...........54-—
Oblika male pole. Velikost 36x25 cm. Črna vezava z rdečo obrezo ..........................43'20
isto z zlato „ ......i......44 40
bogato in fino pozlačene platnice v svitlo - rdečem šagrinu	52 80
isto v črešnjevo-rdeči ali olivkasto-zeleni teletnini . . .	57 60
isto z drugobarvanimi vložki...........60 —
^ d
Preces ante et post missam pro opportunitate sacer-	X T
dotis dicende. Oblika četvorke. Za zakristijo mesto tabel	lil (J)
27'/2X20 cm vezano z zlatim križem na platnicah . . .	3 84 Ritus benedietionis et impositionis primarii lapidis pro ecclesia aedificanda, consecrationis ecclesiae et altarium et benedietionis signi vel campanae ex ponti-
ficali romano depromptus. Vezano.........276
Bcnedictionale Romanum sive sacrae Benedictiones ex Rituali Romano ac ex Missali necnon Pontificali Romano
excerptae. Vezano..............3'75
Epistolae et Evangelia totius anni secundum Missale
Romanum etc. 36x25 cm. Rdeč šagrin, zlata obreza . .	33 60 Graduale de tempore et de Sanotis juxta ritum
sanetae Romanae eccl. Cum cantu. Črni tisek vezano .	5 28
Isto rdeč in črni tisek.............768
Pontificale Romanum summorum pontificum etc. Sine
canlu eleg. vezano..............9 72
Isto cum cantu eleg. vezano..........15 60
Kanon table krasno izdelane pod celuloidom se rabijo brez okvirja in se brez škode snažijo in umivajo; v velikosti 39x241/2 cm (stranske 14X24'/2 cm). Cena cele garniture 16 70 Isto v velikosti 40x27 1/2 cm (stranske 16x271/2 cm). Cena cele garniture..............16'—
Missae pro defunctis. Oblika četvorke 31X22 1/2 cm
platno, rdeča obreza...........
usnje, „	„ ...........
zlata „ ...........
Isto. Večja oblika 26X25 cm. Platno, rdeča obreza
usnje,
826	„ zlata
3-48 6 — 696 456 7-20 840

Dannerbauer-Pugnet, Praktisches GeschSfts-
buch fUr den Ourat-Clerus Oesterreichs. Vezano ... 24-
Slika njega Svetosti sv. Očeta Pija X. z jako ličnim Passe partout robom, velikost 57X441/2 cm, brez okvirja
z lepim lesenim okvirjem in šipo......
Slika njega Prevzvišenosti kneza in škofa ljubljanskega Dra Antona Bonaventure Jeglič-a v isti velikosti in slični izvršitvi
z lepim lesenim okvirjem in šipo
8-15"
Tržaške zgradbe.
Dunaj, 23. junija.
Danes so člani proračunskega odseka dobili tiskana vprašanja, ki bodo po vladi dopo-slana bivšemu rninisterskemu predsedniku dr. Korberju. Sicer so vprašanja zaupna, ker pa sem prepričali, da jih ntorda že jutri objavi »N. Fr. Pr.«, torej ne vem, čemu bi jih mi prikrivali slovenski javnosti. Ta tajnost pa sploh ni utemeljena. Razprave v odseku so javne, zakaj naj bi bila tajna vprašanja, ki zanimajo parlament in vso avstrijsko javnost. In konečno se vprašanja naslanjajo le na pododsekovo poročilo, ki je bilo objavljeno že v vseh večjih listih. Vprašanja se glase:
1.	Zakaj Korberjeva vlada ni zbornici predložila načrta iz 1. 1898 glede tržaškega pristanišča, ker je zbornica leta 1901/02 pravilno vršila svojo nalogo, rešila proračun in za kanale ter železnice dovolila skoraj milijardo kron? Ali je sklenil ministerski svet, da vlada ne predloži zbornici prvega načrt®?
2.	Zakaj so bila v aprilu 1901 oddana dela po načrtu iz leta 1898, ne da bi se vlada ozirala že v svečanu 1. 1901 predloženi načrt glede planinskih železnic, vsled česar so se morali prenarediti prvi načrti glede tržaških zgradeb?	«
3.	Kako vlada, oziroma dr. Korber opravičuje to za državo jako neugodno prenaredbo prve pogodbe s tvrdko Faccanoni?
4.	Kateri razlogi so napotili bivšega mini-sterskega predsednika dr. Korberja, da je brez ozira na trgovinskega in finančnega ministra sam vodil in v nenavadno kratkem času tudi sklenil dogovore z banko »Union« ter preziral resne ugovore finančnega ministrstva?
5.	Ali je ministerski svet sklenil in odobril drugo pogodbo s tržaško stavbinsko družbo?
0. Zakaj je bivši ministrski predsednik oddal dela tej družbi brez javnega razpisa, dasi je bil prvi jaVni razpis leta 1901 mnogo ugodnejši ?
7.	Zakaj se je sklenil dogovor z banko in ne s stavbenim podjetnikom, zakaj ravno z banko »Union« in zakaj ne s kako drugo banko?
8.	Ali so bile dr. Korberju znane razlike ponudeb iz leta 1901 in je res, da so bila tvrdki Faccanoni in tržaški stavbinski družbi oddana dela z u s t n i m zagotovilom, da smeta porabiti pesek iti gramoz iz morja kot kamenje iz kamenoloma?
9.	Ali niso certifikati podjetnika obveznice za državo?
Zakaj Korberjeva vlada teh zadolžnic ni naznanila kontrolni komisiji za državne dolgove ?
10.	Ali je ukrenil dr. Korber, da je »Union« banka eskomptovala certifikate podjetništva kot državne zadolžnice? Kdo je sploh sprožil to idejo, ali vlada, banka »Union« ali podjetnik?
11.	Ali je prepričan dr. Korber, da je postopal ustavno in zakonito? In če je prepričan, s katerimi določbami ustave in zakonov opravičuje to postopanje?
12.	Kateri uradniki so sodelovali pri obravnavah ter zagotovili dr. Korberju, da je mogoče zagovarjati to postopanje? In kako zagovarjajo ti uradniki svoje nazore?
upanja, da bi ponesrečenka, ki je mati štirih nepreskrbljenih otrok, okrevala.
š Štajerskim Slovencem priporočamo
Štajerske novice.
š Zopet veleposestvo na Gornjem Štajerskem prešlo v slovenske roke.
Veleposestvo vojvode Meklemburg-Schvverin na Gornjem Štajerskem je kupil ljubljanski veletržec g. Ivan Knez za 1,500.000 K Veleposestvo je baje eno največjih na Šta jerskem.
š Umrl je v Mariboru vpokojeni oficija južne železnice g, A I o j z D r e š e r v starosti 74 let.
š Novi rektor graškega vseučilišča. Minolo soboto popoldan so vse štiri fakultete graškega vseučilišča soglasno izvolile rektorjem za prihodnje šolsko leto dr. Doelter, profesorja mineralogije in petrografije.
š Buršaki v Mariboru. Včeraj so bili nemški buršaki iz Gradca v Mariboru. Sprejela so jih z groznim hajlanjem vsa nemška društva. Po mestu so izzivali s plavicami in vsenemškinii popevkami ter napadali mirne Slovence. Druge nesreče ni bilo.
š Vlom v Hrastniku. V noči od 21. na 22. t. m. so neznani zlikovci vlomili v pisarno rudnika na Ojstrem. Iz ročne blagajne so odnesli nekaj nad 700 K in sicer skoraj samih kronskih petakov. Sklepa se, da ie storilec človek, kojemu so krajevne zlasti pisarniške razmere dobro znane.
š Nesreča ob železnici. Zadnji petek jutraj je šla 38 let stara Antonija Cinglak zadnjem trenotku predno je prišel tovorni lak čez cestno križišče pri Teharjih (pri Tur-Koveni mlinu). Ker se ni dovolj hitro umaknila, jo je zadel vlak in so se ji krila zapletla neko stopnico. Tako jo je vlak seboj nesel kakih 100 m, dokler se ni posrečilo stroje-odji vlak ustaviti. Težko poškodovano Cinglak prenesli v celjsko bolnišnico. Malo je
zopet ,.Slovenski Narod" v naročevanje in podpiranje. To priporočilo velja zlasti mlajši narodno-radikalni struji. ,.Slovenski Narod" je pa tudi najizbornejši narodno - radikalni list. To je pokazal že večkrat zlasti pa, ko je pomagal iskati urednika za ptujskega .Štajerca". — Sedaj je k prvi sramoti dodal še drugo.
.Narodu" od 19. t. mes. išče nemški odvetnik v večjem mestu na Spodnjem Štajerskem, kjer je povsod brez izjeme vroč narodni boj, nemškega koncipijenta. — „Slo-venski Narod" torej pomaga iskati nemških bojevnikov za spodnještajerska mesta ! „Narod" tedaj podpira nemške odvetnike, ki so nam najbolj nevarni narodni nasprotniki! — Nemški koncipijentje, ki hočejo dobiti dotično mesto, imajo poslati svoje ponudbe pod šifro „Advocaturs-Concipient 100" — na upravništvo »Slov. Naroda". Sramota izdajalcem!
š Iz Kozjega. Cel naš trg šteje le par Nemcev, katerim načeluje znani dr. Zirngast, po domače dr. Geh'mr, Kako ta revež ljudi terorizira se vidi iz tega, da je izposloval na Leskošekovo gostilno napis „Gasthaus zur Eiche". Slovenci se bodo tej gostilni pač lahko ognili.
š Delniška pivovarna v Žalcu. Z ozirom na naše zadnje poročilo, posneto iz celjske ..Domovine", naznanjamo, da so uradniki te pivovarne sicer res darovali venec z nemškim napisom, a da so naročili pri vrtnarju Keller češki napis in ga je vrtnar napravil samovoljno v nemškem jeziku — Kolikor je nam znano, je v Celju več vrtnarjev, izmed katerih je Keller najbolj zagrizen Nemec. Sicer pa napise izdeluje tudi slovenski trgovec g. Kostič.
š Žalosten prizor se je nudil pred par dnevi ljudem v celjski Rotovški ulici. Pijani delavec I. je svojega nekaj nad eno leto starega otroka prijel za noge in vlekel za seboj tako, da je ubogo dete bilo z glavo ob cestni tlak. K sreči je prišel hitro zraven mestni redar in je živinskega očeta zaprl. Nesrečnega otroka so prevzeli v varstvo usmiljeni ljudje, ob istem času ko se je to godilo je ležala otrokova mati v bolnišnici na mrtvaškem odru.
š Nesreča pri polaganju šin. Med južnože-lezniškimi postajama Pragersko-Račje polagajo nove šine. Ko sta dne 20. t. m. dva delavca razkladala šine z voza, sta eno tako neprevidno spustila, da je padla njih tovarišu Jambroviču iz Orehovice na nogo in mu jo zlomila v stegnu. Jattibrovič ima skrbeti za svojo staro inater in sestro.
š S strehe padel je na graščini VVindenau pri Radvini 72 let stari Valentin Pukl ter si je zlomil roko. Popravljal je zadnjo sredo kakor že večkrat prej streho, ne da bi se že radi svoje starosti privezal. Sicer se je tudi preveč nase zanašal in ima nesrečo najbrže samemu sebi pripisati.
š Trbovlje. V nedeljo je na shodu našega »Pazn. iu del. podpornega društva« govoril nekdanji soc. demokrat, zdaj pobožni urednik liberalne »Domovine«, Vek. Spindler. Novega nismo zvedeli nič. Premleval je stare kvante o klerikalcih, o Robiču in celjskem zaupnem shodu, o politiki v cerkvi itd., stvari, ki smo jih mi že davno pozabili. Njegov govor ni zbudil nikakega zanimanja, nasprotno, poslušalci smo se začeli razhajati, tako da so ga nazadnje poslušale skoro samo stene. Upamo, da nam drugikrat pove kaj pametnejšega.
š Velik požar je dne 22. t. m. napravil mnogo škode po župniji Cirkovci pri Ptuju. Ptičakujemo natančnejega poročila. n š S češnje padel je 21. t. m. v Podtinu pri St. Jurju v Slov. Goricah lfiletni Franc Zor-jan, ko je sladki sad obiral. Zlomil si je levo roko.
š »Slov. kat. akademično društvo Zarja«
v Gradcu ima svoj III. redni občni zbor v letnem tečaju 1906 dne 26. t. m. ob pol 8. uri zvečer pri »zeleni Štajerski« z običajnim vz-poredom in volitvijo novega predsednika.
k Učiteljske vesti. Karol Sekora, ki je bil zadnjem hajlovskem zborovanju v Velikovcu voljen v odbor za »svobodno šolo«, je prestavljen iz meščanske ponemčevalne šole v Velikovcu v enakem svojstvu v Celovec. Srečno pot! Hub. Vaupetič, poduč. na Zelinjah, pride na Breznico; J. Golker iz Dholice v Celovec.
k Frankfiirtaricc so vihrale povodom zadnje avtomobilske vožnje tudi na stolpu mestne župne cerkve v Celovcu. Ilajlovci so to storili brez vedenja mestnega župnika. Skrajna predrznost.
k Nevaren tat prijet. Jernej Plešovnik, ki je kradel navadno v cerkvi na krnskem gradu, priznal je tudi, da jc ukradel na Jesenicah 1000 kron, in da je vlomil tudi v Št. Vidu pri Rikarji vasi.
k Visok obisk se obeta samostanu v Krki,
kjer se nadejajo, da jih poseti v kratkem nadvojvoda Fvgen.
k Radi motenja vere se bo moral pri sod-niji zagovarjati znani odpadnik starokatoličan F. Bohrer, sin ravnatelja na velikovški šoli V Beljaku se ni hotel na praznik sv. R. T. kljub večkratnemu pozivu odkriti. To je isti Bohrer, ki je že v Vovbrah se norčeval i/, blagoslovljenje vode, ki jc v Velikovcu napadel molitev »Ceščena si Marija«, ki je ravno tam zahteval, da se naj odpravi molitev pri »topli juhi« in ki je slednjič odpadel k starokatoli-cizmu. Tudi zoper njegovega brata, učitelja v Vovbrah, so že pritožbe v teku. Njun oče je izjavil lani pri konferenci, da bo na to deloval da bo njegov zavod pristopil k »svobodni šoli Ni čuda, kakoršen oče, taki sinovi, laki so apostoli »svobodne šole«!
k Za pobita okna v Št. Rupertu v Velikovcu so nabrali na prijateljskem sestanku pri č. g. L. Veršeku v Slov. Šmihelu zbrani duhovniki 11 kron.
Zdravilnica in vodozdravilnica Kamnik na Kranjskem.
Postaja c. hr. državne železnice, (»istem Priesnitz, Winternitx * Kneip.)
K
Zdravi z vodo tja vse načine, solnčne in zračne kopeli; tudi z ogljikovo kislino se zdravi, z masažo, telovadbo in elektriko.
Zmerne cene. — Sezona od 15. maja do septembra. Prospekte pošilja vodstvo.
Dr. Rudolf U/OCkenrelter. Zdravnik voditelj.
916 16-12
V Šmartf^ein Pfi Litiji
se odda v najesti ali pod prav ugodnimi pogoji proda na najlepšem prostoru nasproti cerkv^ ležeča	1407 3-2
hiša
s pečnico, posebno pripravna za peka.
Naslov se izvč pri upravništvu »Slovenca" pod štev. 1407.
JV(izarji,$trtigarji e«rl(tfcni slikarji
1418 2-2 dobe trajno delo
takoj pri Petru Rutarju v Osilnici pri Kočevju.
Proda se pod ugodnimi pogoji
SSidanje rafiev
1 • V	1 • I	v V • •	»
lm * Am ** wr A j rl	MIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIHII
nisa v Ajdovščini»..:: ^^
v sredini trga, z 8 sobami, kuhinjo, kletjo, hlevom, drvarnico in zaprtim dvoriščem. V hiši je sedaj gostilna. Odda se z licenco in gostilniško opravo. 1420 2 1
Ponudbe je nasloviti na: H i n k o Stibil, Vrtovin , p. Črniče, Goriško.
Posojila, predujemi, kredit!
Zelo ugodni pogoji.
Nikakih stroškov! Nikakih predznamb!
Nagla rešitev event. nagla pomoč. Zložno večletno plačevanje. Posebno koristno za častnike, uradnike vseh vrst, osebe vsakega stanu itd. -Na dedščine, užitke, zaloge, volila največje zneske. Pod ,,Seuretar" na Annon. Exped. Eduard Braun, Dunaj, I. Rotenturmstr. 9. tVzratni porto.) Nemško dopisovanje.	1258 4—4
na novem centralnem pokopališču
ijvrji najcenejše jtavitelj novega pot^o-palifča po oblastveno odobrenih določilih
sa sgradbo pokopališča. Natančneje se poisve v tehnični pisarni g. Ferd. Trumler-ja, mestni stavitelj Pred Škofijo št. 3 v Ljubljani.
Elegantno
stanovanje
obstoječe iz 4 sob, kopalne in poselske sobe ter z vsemi drugimi pritiklinami, d& se takoj ali za avgustov termin v najem.	1200 s
Naslov pove iz prijaznosti upravništvo ,Slovenca*.
Vinska dražba.
Pri podpisani upravi se bode tudi letos dne 4. julija ob II. uri dopoldne na prostovoljni dražbi prodalo okolu 500 hI vina lastnega pridelka.
Prodajala se bodd letošnja, kakor tudi vina prejšnjih letnikov in sicer namizna in desertna vina po različnih cenah.
Dražbeni pogoji se poizvedo lahko pri upravi.	14,2 3~2
Odhod vlakov. Iz Ljubljane 5 uri 9 min. zjutraj; iz Celja ob 7 uri 27 min. zjutraj. Dohod v Brežice ob 10 uri 12 min. dopoldne.
Pr. Ign grofa Atfemsa, graščinska uprava-
Brežice ob Savi, Spodnje Štajersko.
Koroške noulce.
kMrtvo moško truplo so našli v nekem jarku Rožice pri Podrožčici. Sklepa se, da se je dotičnik ponesrečil že po zimi, kjer je najbrže zmrznil v velikem snegu.
k Pobijaici šip v Št. Rupertu pri Velikovcu so popolnoma oproščeni. Nobeden ni hotel priznati zločinstva. Vsi so se izgovarjali. da so bili tako pijani, da niso vedeli kaj so delali. Ce so bili zares tako pijani, zakaj se je pa to zgodilo ravno na »Narodni šoli«? Dalje, kako so mogli v svoji pijanosti plezati po Pinteričevih kostanjih in tam »opice špilati«? Zakaj pa je bil eden izmed njih, ki je vrgel goreče vžigalice skozi odprto okno v Riepelnovi gostilni, da je začela goreti postelja, obsojen na 24 ur zapora? Saj potemtakem tudi tam ni mogel vedeti, kaj je delal, in vendar je obstal svoje dejanje Lepa pijana banda to! Treba se torej samo vpijaniti do brezzavesti, potem pa nagajati in škodo delati Slovencem I
Slav. občinstvu, častiti duhovščini in društvu »Abstinent" se uljudno naznanja, da se bode v teku prihodnjega tedna otvorila prva
abstinentna restavracija in kavarna.
Dobilo se bode zdravo in okusno kosilo od 12.-3. ure in gorka večerja od 0, —10. ure zvečer. Mrzle jedi, kava in različne ne-alkoholne pijače so vedno na razpolago. Za družbinske obede bode najboljše preskrbljeno. Na željo se da tudi hrana čez ulico.
I jopi §>r«.stori i 11 vrt iih riiz|)olago."]gj
Priporoča se spoštovanjem	Alojzija Tratnik
Sv. Petra cesta it. 27.
^^ 1383 3
Unnnmniim
Ondi se sprejmejo tudi gospodične v pouk v kuhi.
Kavarna in restavracija.
Nova zgradba, 70 elegantnih sob, lift, električna razsvetljava, mm
Hotel BALKAN, TU
Kavarna in restavracija.
Kopelji. —■ Cene zmerne. *H
Počkaj & Kogl.
Časopisni biro,
~ Ljubljana, Rimska cesta stev. 2,
sprejema naročila za vse iu- in inozemske časopise. — Najhitreja dostava na dom (takoj po prihodu vlakov) tudi ob nedeljah in praznikih. 1365 s
Borzna poročila.
,Kreditna banka1« LJubljani.
Zaloibenl papirji.
i*/, majeva renta......
4*/, srebrna renta.....
4*/, avstrijska kronska ronta . 4 •/, , tlata renta . . . 4•/. ogrska kronska „ . . . 4 •/. , zlata , . . . 4*/. posojilo dežele Kranjske . 4'/,'/. posojila mesta Spljet . . 4 V/. . . Z*«!«'' • • 4 '/,•/. bosn -taerc. iel. pos. 1902 . 4*/, češka dež. banka k. o. . .
47. . , , ž. o.
4V«'/, »ast. pisma gal. d. hip. b. . 4'/«7. P«**- kom. k. o. * 10*1, pr. 4'/»*/• zast. pisma Innerst. hr. 4 V/. > > ogr. cen. dež. hr. 4'/«'/. < h > hip. banke 4'/i*/. "bi- ogr. lokalnih žel. d. dr. 4'/,•/. obl. češke 'rad. banko . . 47. prior. Trst-Poreč lok. . .
47, prior. dol. žel......
37. , Juž. žel. kup. 7,7, • • 4'/,7. avstr. pos. ia iel, p o.
Br si k e.
Srečke od i. 18607, • ■ •
. . , 1864 ......
„ tizske.......
tem. kreditne I. emisije
. . » » « •
, ogr. hip. banko .... „ srbske i frs. 100 — . .
, turško ......
Basilika	srečko . . .
Kreditne	„ . . .
Inomoške	, . . .
Krakovsko	>,	• •
ljubljanske	, . .
Avstr. rud. krlia , ... Ogr. ,
Rudolfove	,
Salcburške	, . .
Dunajske kom. , . .
Delu).«
Južne železnice.......
Državne železnice......
Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banko .... Ogrske , , . . . . Zivnostenske , . . . . Premogokop v Mostu (Brtlx) .
Alpinske montan......
1'raške žel. indr. družbo . . -
Kima-Muržnyi.......
Trbovljske premog, družbo . . Avstr. orožne tovr. družbe . . Češke sladkorne družbe . . .
V a 1 n t a.
C. kr. cekin........
20 franki.........
20 marke.........
Severeigns........
Marko...... . . .
Laški bankovci......
Rublji..........
Dolarji..........
23. junija	1906.
DMU	Bl»*o
99 70	99-90
99(55	99-85
99 65	99-90
118 -	11820
96 40	95-60
113 85	11405
99 20	100-20
100-50	10160
99 70	10070
100-70	101-70
9950	10010
9960	100-30
100-35	101-35
105 50	10665
10020	101-20
100 —	100-25
100-—	100 30
100'—	101—
100-50	101-60
99-90	
9960	lop--
320 85	322 85
100-10	10110
208 50	210-50
158 40	160-10
150 60	168 50
28-1 —	295- -
291 —	397—
262\"'0	268-70
98-	104 50
160 25	161 25
23 —	25-
«69 —	179 -
	84 —
8)'—	94—.
58 —	63 —
40 75	61 76
30-75	32 75
68-—	63 --
68— 523-—	74-~ 533'—
16t ?5	162-75
674 75	675 75
1690- —	1699-50
665' 0	666-60
8o7 -	808 -
242'—	242 50
682 —	687-—
873—	674--
271)5 -	2738 —
574 —	57«-
273	276 -
687	691 -
142 50	147 -
11-34	11-38
19-135	19'166
23-48	23-56
23-96	24-04
117-325	117-52$
95 55	96 75
252—	252-75
4-84	6 —
uhe so zopet sitne!
Nadlegujejo človeka, trpinčijo živino!
Rabite edino ie najboljše sredstvo proti njimi
„TangIefoot"
omeriknnski limoni papir, list (za 2000 muh) 10 vinarjev. 120? 5-5
Glavna zaloga za Kranjsko na debelo:
Edmund Kavčič v Ljubljani.
I *i*o<l« se iz proste rolce enonadstropna
hiša (vila)
v Kamniku
300 korakov od farne cerkve, 5 minut od kolodvora, z zelo lepim velikim sadnim vrtom, z lepim senčnatim sprehodom tik potoka, kateri teče mimo hiše in vrta.
Pripravna je najbolj za kakega penzi-jonista, ker je v zelo mirnem kraju, oddaljena 200 korakov od glavne ceste. Proda se pod zelo ugodnimi pogoji.
Vsa nadaljna pojasnila daje g. Pr a n j o Vidic, tajnik I. okrajne hranilnice in posojilnice v Kamniku.	1339 6-4
vVVV^VVS/VVVVvVVVVV^VVVVVVNtfVvVVVVVVS >*, A A A A A A A A A A ^ A A A A A AAAAAAA A^IV ^ A A A
1	Slavno p. n.^briiiPtvo! *
J	Podpisani se priporočam prečastiti duhovščini in slav. p. n. občinstvu
^ za vsa umetna in stavbenska cerkvena dela, za izdelavo ^ kompletnih rakev na novem pokopališču, rakvenih plošč in £ okvirov za železno ograjo le iz najboljšega, trdega za zimo
2	trpežnega Kraškega, Repentaborskega in Dalmatinskega marmorja, ne pa iz nabrežinskega, kateri se sedaj vpeljava in ni za zimo stanoviten; — izdelam vse solidno, za zimo trpežno po najnižjih cenah.
Imam veliko zalogo nagrobnih spomenikov iz švedskega črnega granita in belega laškega kararskega marmorja in iz trdega kraškega kamna, prav umetno zdelane iu jili prodajam po nizkih cenah.
Imam v zalogi nagrobne okvire po lastni iznajdbi pred 13 leti, iz umetnega kamna, za katere dam samo jaz garancijo in se ne dobe nič več pri grobokopu, ampak le samo pri meni v zalogi. Z odličnim spoštovanjem
Ignacij Čamernik
kamnoseški mojster in sodnijski izvedenec 1379 12—2	Komenskega ul. št. 26 v Ljubljani.
Kdor želi kupiti domačega sta 9r>o st rega in novega
vina
naj se obrne na VINKA VANIČ-a, vinogradnika v Krapini.
Vzorce pošljem na zahtevo.
Posestnik in obrtnik«vdovec, ■■■
brez otrok, želi se seznaniti z gospodično ali vdovo v starosti od 35 do 50 let v svrho ženitve. Zahteva se, da ima 10.000 kron premoženja. Samo resne ponudbe se sprejmo pod „Srečno Ž." na upravništvo tega lista do 25. junrja.	1369 3—3
NaznanilOi
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da som po večletnem delu in izkušnjah pričel g
zvrMi taamnosešKo obrt
pri novem pokopališču
(tik za vrtnarjem Tomšičem).
Izdelujem vsa v kamnoseško obrt spadajoča dela kakor nagrobne spomenike od priprostih do najfinejših, plošče in robnike za zidane grobnice
iz krastalskega, kraškega in trpežnega nabrežinskega mramorja po najnižjih cenah in po želji slavn. občinstva. Prevzamem tudi napravo kompletnih grobnic.
Za trpežnost kamenja jamčim. Prestav-Ijanje grobnic s starega na novo pokopališče.
V nadi, da me slav. občinstvo počasti z obilnimi deli bilježim z odličnim spoštovanjem
Finžgar
I


Istotam se sprejmejo tudi finega dela zmožni kamnoseški pomočniki. Hir, 3 2
C ©oe© ©CC©C>©«C<acj< JCJI J(j Jti« »Urj©©©©©©©
i Pater E. Leitner. s
D ----
provincijal in nadzdravnik z bolnišnici usmiljenih bratov v Gradcu, je in še uporablja v najboljšim uspehom proti kataru v želodcu in v firevih, pa tudi proti obolelostim v jetrih
želodčno tinkturo
f e
i e
e fi
o ©
v c
-- ©
G. Piccolija, dvornega	£
založnika Nj. Svetosti In	g
lekarja v Ljubljani, Du-	g
nnjska cesta.	S
1 stcklcnica velja 20 vin. in se ^ vnanja naročila z obratno pošto O 2371 izvršujejo.	I 3 5
Veliko zalogo absolutno zajamčenega
pristnega vina
priporočano opetovano od knezoškof ordinarijata ljubljanskega p. n. vIč. gg. župnikom za maš na vina, ima
Kmetijsko društvo v Vipavi. ««
Izborna kvaliteta; belo po 40, do 50 kron, sortirano najfinejše do 60 kron, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.
V zalogi je tudi troplneko Žganje. Za zadruge in večje množine Izjemne oene,	2523 26—12 Za obilne naročbe se priporoča Kmetijsko društvo v Vipavi.
Brinovo olje
(pristno) 1319 3—3 kupuje v vsaki množini
Adolf Hauplmann
v Ljubljani, Resljeva cesta.
Vila
1356 6-4
na proda] na Prlm-skouem pri Kranju.
Hiša s štirimi sobami, verando, kuhinjo in kletjo, na novo zidana pred petimi leti. Jedilna in spalna soba je z novo elegantno opravo opremljena.
Večje zemljišče, kakor lep, krasno urejeni park, sadni vrt z več sto sadnih dreves, vse z železno mrežo ograjeno, kakor tudi vodnjak pri hiši, se proda za ceno 8500 gld.
Vpraša se pri lastniku H. Suttnerju v Kranju.
mfmcmmiuimmnstMmtem »
1291 165
,,Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnica v CELOVCU.
Kupoje in prodaja tm vrste rent, »stavnih pisem, prioritet, ko-Munalnlb obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in devi*.
Protnese Izdaj« k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital 1 2,000.000'-. foimm zaklad K 200.000-
Zamenjav* ln «Unkomptnje	]>»j« itr^tijm« na Tr«dii')»tn« papirje,
izžrebane vrednostne papirje in vnovfiujo Zavaruj« ireik« proti kurial lapale kupone	izgubi.
Vlnkulujo In Uevlrikululo volftKkn žonltnlnsko kavcl|o.
C.kompt ln lafna.o umil«. >«k	JUt florami »arnSIla
Podružnica v SPLJET U.
Denarno vloge aprejema v tekočem računu ali na vložne knjižic« proti URodnim obrestim. Vloženi denar obresti« od dne vloge do dna v*diga.
Promet s čeki In nakaznicami.