GLAS Ust slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian daily in the United States:- Issued every day except Sundays jjl, and Legal Holidays. 1 5 S0,000 Readers TKUEFON: 2870 CORTLANDT. Entered as Becond-CUsa Matter. September 21, 1903, at the Port Office at New York, H. Y, under the Act of Congress of March S, 1879. TELEFON: 4687 COBTLANDT, NO. 22. — ŠTEV. 22 NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 26, 1918. — SOBOTA, 26. JANUARJA, 1918. VOLUME XXVL — LETNIK XXVI. Hertlingov odgovor Wilsonu. ooo HERTLING ZAVRNE GLAVNE ZAHTEVE. — NEM CUA NE ODSTOPI ALZACIJE IN LOTARINGIJE. —1 NEMČIJA NI STORILA 1870 KRIVICE FRANCIJI. IZPRAZNJENJE SE MORE DOGOVORITI SAMO Z RUSUO IN FRANCIJO. — NEMČIJA JE OSVOBO j DILA POLJSKO CARIZMA. — ANGLIJA MORA OD | STOPITI GIBRALTAR. Iz Avstroogrske. -ooo- V WASHINGTONU PREVLADUJE MNENJE, DA BO KMALO SKLENJEN SEPARATEN MIR MED ZDRU ŽENIMI DRŽAVAMI IN AVJ3TROOGRSKO. — ZNA ČILNE IZJAVE AVSTROOGRSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA GROFA ČERNINA. — POLJSKI NAROD NAJ SAM ODLOČI SVOJO USODO. — ADLER JE ZA DEMOKRATIČNO FEDERATIVNO DRŽAVO. -oo True tr»o*Utlo«i flied witb tbe poot uutstrr at V« York. N. V. uu Jnn tttfi. a» required by the Art of O^^ber 6. 1917. Amsterdam, 25. januarja. — Nemški kancler grof Hertling je včeraj v svojem govoru v državnem zboru razpravljal točko za točko o štirinajstih točkah Wilsono-vvga načrta o vojni in miru. * Kancler j** to imenoval mirovni načrt in se je strinjal s štirimi prvimi točkami in zadnjo. Na štiri točke ni odgovorit, ker zadenejo v prvi vrsti Avstrijo in Turčijo. katerima obljubi energično nemško pomoč. Največji ki državni kaneler grof Hertling v državnem zboru, se v kratkem razlikujeta kakr sledi: Wilson 1 do I: - V prvih štirih tolkali zahteva javne dogovore in ne tajnih pogodb med narodi, prostost na morjih, brez ekonomičnih mej, enakost v trgovskih razmerah ter garancijo, da se zmanjša oboroženje. lleitling: — V teh toekali se lahko doseže s}K>razum brez kake težave. Wilson 5: — Ne pri stranska poravnava kolonjalnih zahtev; narodne zahteve v kolonijah se morajo v polni meri vpostevati. - , Ilertling: — Pri tem je Anglija najbolj zaj>opadena, toda Xvmejiii bo smatrala predlog predsednika Wilsona-samo, kar se tiče izgubljenih kolnij. Wilson ti: — Izpraznjenje od strani eetralnih držav vsega ruskega ozemlja; }>opolna ]>olitična, teritorjalna in ekonomična svoboda tega naroda. Hertling: — Pri izpraznjeiiju zavzetega ruskega o-zetulja pridejo v jKjštev samo Rusija in centralne države. Wilson T: — Izpraznjenje in popravilo Belgije. Hertling: — Nemčija ni nikdar zahtevala, da se belgijsko ozemlje šiloma polasti; to vprašanje se more rešiti samo na mirovnih ]nagajanjih. Wilson h: - Vrnitev zvazetega francoskega ozemlja in "poprava kri vie. katere je storila Prusija Franciji 1871 v Alzaeiji in Lotaringiji,\ Hertling. — O odstopu Alzacije in Lotaringije ni govora. Xa vsak način pa zadene to vprašanje samo Francijo in Nemčijo. _ Wilson 9 in 10: — Določitev laške meje z ozirom na narodnost in "svobodno priliko avtonomnega razvoja" za avstrijsko-ofcrske narode. Hertling: — Nemčija je solidarno zvezana z Avstro-O grško. Wilson 11: — Izpraznjenje balkanskih držav in jamstvo separatne neodvisnosti; dohod do morja za Srbijo. Hertling: — Bodočnost Balkana je največje važnosti za politične interese Avstro-Ogrske. Prizadeti so tudi nem ški interesi. Pazili bomo nanje kar najskrbnejše. Wilson — Turške lastnine se ne smejo nadlegovati, razun dežele z drugimi narodnostmi kot turško in dati se jim mora priložnost za avtonomni razvoj; prosta pot skozi Dardanelc. Hertling: — Nemčija ne bo posegala v delovanje Turčije; toda zaveda se, da je nedotakljivost Turčije in varnost njenega glavnega inesta v ozki zvezi z vprašanjem dardanelske ceste, ki je zivljenskega pomena za Nemčijo. Wilson 13: — Neodvisnost Poljske. ~ Hertling: - 1'sodo Poljske 1 m »det a določili Nemčija in Avstroogrska. Wilson 14: — Splošna zveza pod posebnimi pogodbami. da se uutii nevtralno jamstvo politične neodvisnosti in teritorijalne nedotakljivosti velikim in majhnim državam. Hertling: — Kadar bodo rešena vsa druga vprašanja, Ik» Nemčija pripravljena razpravljati o vprašanju zveze med narodi.___ Vojaki, vojni ujetniki, sorodniki, prija- ■ooo- on Jan. 13'». telji in znanci. —ooo Poskrbujemo denarna izplačila v Franciji, na Angleškem, v Rusiji in Italiji. Kadar nam pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali piamo, katero ste prejeli od tam, kjer se ima plačili \zvr-siti; na ta način nam pomagate sestaviti pravilni naslov M. T je rekel Černin. — Razlike v muc-nju ia nazorih niso dosti velike, da bi opravičevale opast mirovnih pogajanj. Soglasno i brzojavko na "Exchange Telegraph Co." iz Koda-nja je jrrof Černin v komentarja glede 14. točk predsednikovega govora o vojnih ciljih Amerike iz-jarfl, da so si Avstro-Ognka in dejanski Mike^a priuetjia nove uravnave >o končani vojni. London, Anjrlija, januarja Daues >o nficiv1i|o zanikali poro-l*i!a, tla j«- avstr«? ojri>ka vlada strmoglavij*?na. Poročila, ki navajajo iistf avstrijskega glavnega mesta in liste z Berlina, pa kažejo, da jt* položaj, ki je nastal vsled mirovnih in živilskih stavk, še vedno resen. V poročilu glede zasedanja avstrijskega parlamenta v sredo je priobčila "Vossisehe Zeituug'' v Berlinu sliko mu istrskega predsednika Seydlerja, obdanega od razburjenih Čehov ter drugih poslancev. * Potem ko je ministrski predsednik odgovoril na interpelacijo, ti-kajoeo se resolucije, ki jo je sprejel praški mestni odbor, in v kateri zahtevajo pravico samodoiočbe -o vzkliknil češki poeslanei: —• To je laž! — Proč s Seydlerjem! Vi ste drujji general Hoffmann! (Ge neral Hoffmann je namreč glavni nemški vojaški zastopnik na mirovnih konferencah v Brest-Litov-sku). Viktor Adler, vodja socialistov je rekel, da je to, kar so dosegli delavci dosedaj glede koncesij še le pričetek. Zahteval ie nadalje naj zunanji minister Černin dejanski izvede program, kot ga jo objavil : — Mi nismo želeli vojne, a v tej dvorani i h je nekaj, ki so jo želeli. Sedaj pa moramo dobiti u, nje, karkoli je mogoče. Monarhijo je treba popolnoma nanovo pre obrazrti. Postati mora demokratih no-federalnna država narodov, za katero vladno obliko j« narod navdušen ter pripravljen boriti se za njo. Dunajski časopisi, ki so dospeli v Švico, soglasno z neko izjavo h C'urilia, pravijo, da trajajo stavke še naprej in da je delo v arzeuahi na Dunaju popolnoma vstavljeno Poročila iz Kcnianja kažejo, da je »e vedno l^JO.OOO mož na stavki, in da stavka v Budimpešti še vedno traja. Trae translation filed with the i>06tmast»r at Now York. X. Y. 1918. as required by the Act of Octol>er B. 1017. Washington, D. ('.. 25. januarja. — Danes je bilo na-' znanjeiio. da bo najbrže i»oslediea sedanjega razvoja se-1 para ten mir med Avstroogrsko in Združenimi državami. | V tem slučaju bi se Avstroogrska odtujila Nemčiji. Administracija bo uporabila ves svoj upliv, da bo po-' večala spor med Avstrijo in Nemčijo, ki je nastal vsled mirovnih podajanj v Brest-Litovsku in vsled živilskih razmer v Avstriji. i Tz Kima poročajo, da deluje tudi papež Benedikt v j tem smislu, da je pa njegovo delovanje popolnoma neodvisno. V Beli hiši je vse prepričano, da bi se nemški cesar, če bi ne bila Avstrija na njegovi strani, na čisto drugačen način pogovarjal z narodi, ki mu nasprotujejo. Lcndon. An«rlija, januarja. Avstrija je oklenila nadaljevati s svoj*mi mirovnimi pogajanji z Ru *ijo na fMKiiaij in vojnih odškodnin soglasno z neko brzojavko z Dunaja na *'Ex chanse Telejrraph'*. Ta brzojavka navaja iz govora grofa (Vrnrna pred državnim zborom naslednje: « — Jaz ne zahtevam od Kusij? niti metra ozemlja in niti centa vojne odškodnine — je baje rekel zunanji minister. — M r je mogo če doseči, če vstraj« Rusija na bta jišču kot namerava stati. Grof Černin opisuje težkoče. zvezane z mirovnimi pogajanji v Brest-L tovsku soglasno z brzojavko, ki je prišla iz K od an j a na Ex-c lian j? o Telegraph Co. Grof Černin je izjavil, da je ob-javljeuje dnevnega postopanja na konferenci povzročilo nervoznom med narodi za fronto. Glede predsednikovega govora je izjavil Černin: — Priznavam, da je njegov ton sedaj različen od onega, ko je poskušal potom svojeya odgovora na papeža Benedikta zasejati seme' spora med nemško vlado in nemškim narodom; to je imelo dober učinek. Sedaj ni več govora o av. tokrat čnem zatiranju nemškega naroda od strani vlade in on ni ponovil svojih prejšnjih napadov na vladarsko hišo Hohenzollernzev. — Očividno je mnenje — je nadaljeval, — da bi lahko izmenjava nazorov med Ameriko in Avstro Ogrsko stvoriia pričetno toeko za poravnava'uo razpravo med %-semi državami, ki še niso stopile v mirov ca podajanja. — Avstro-Ogrska in Amerika^— je iiadaljeval Černin — sta dve vojskujoči se državi, kojih intere si >o bolj skupni kot je videti zunaj. Govor predsednika Wilsona glede vojnih ciljev je označil kot važen korak v smeri proti avstro-ogr-skemu naziranju. kajti vsebuj*4 n«1 kaj predlogov, katere bi Avstro-Ojrrska z veseljem privolila. Grof Černin pa je konečno pojasnil svoje stališče glede 'dogovo ru v zadevi posameznih točk predloga predsednika Wilson a, s tent da je rekel, da bo Avstro-Ogrska podpirala Nemčijo. Zunanji 'minister je Izjavil, da bo poljski narod sam odločil svojo usodo. Poljsko vprašanji? nt sme niti za en dan odložiti miru. Če se bo Poljska po končani vojni želela približati Avstro-Ogrski. bo tako približanje z veseljem pozdravljeno. — Razlajra pravic proste akcije narodov je povzročila ra-zličnost Vojne vesti. True translation filed with the post master at New York. X. V. on Jan. 26, 191S, a« required by the Act of October 6, 1917. London, Anglija. 24. januarja. Po dnevi se je kazala velika aktivnost sovražne artilerije na več krajih fronte južno od Scarpe, posebno pa še v bližini Nore nil. Sovražna artilerija je bila tudi aktivna v bližini Paeasehendaele. Pariz, Francija, 24. januarja. — Razun o napadu vzhodno od A.u- berive, kjer smo zajeli nekaj ujet-muenja med Rusijo in Nemčijo, - |*uikuvt ni važnih poročil. Bacije v Angliji. True translation filed with the post master at New York. N. Y. on Jan. 26, 191S, as required by the Act of October 6. 1917. London, Anglija, 24. januarja Žrvilski nadzornik Lord Rhondda je rekel: "Prisilna racija. ceii deželi v maščobah m mesu mora priti in kolikor prej pride, toliko bolje." Iz Washington^ True translation filed with the post master at New York. X. Y. on Jan. 26. 1918, as required by the Act of October 6, 1917. Washington, D. C. 24. januarja Ves Washington je pozoren srltdi vojne politike ter spora med ad minili racijo :ji senator iein Cham bfr'.ainom iz Orejrcna. Pristaš predsednika Wilsona so dali izra za -vojeinu upanju, i se vstvarilo vojni kabinet ter muiiieijsko ministrstvo. Načelnik odbora zn v«'j-.i»k•• /a c eve se je na vijiašanje. čl* more suvesti zadosti im».*!i in glasov, iz razi! takole: Nimam nobenemu ijojma o tem in nisem šiel pre jet i le z najmanjšo ver-ino. in t« najmanjše ve*? ne dosedaj »c ni n; razpolago, ^.fcd tem časom pa j< zbrala ailministra»;;ja svoje sile la porazi ]jred!oge senatorj (Jhamberlaina. Kot predhodnico boja je označi predseilnik WiLson v lleli Hiši hr zojavko, ki jo je sprejel od Johr J. Fitzgeralda iz New Yorka, ka teri je bil od 1. januarja č'an po slanske zbornice ter načelnik apro priacijskega odbora. V brzojavki se je glasilo: Predsednik: — Raziskovanja tekom et-le sezije končujoče se z 9. oktobrom piete klega leta, so pokazala čudovit* uspehe, ki jih je dos?gel vojni de partment vspričo velikanskih tež koč. Samo en paragraf Northelif-fove knjige glede vojne kaže n; garfičen nač'u te uspehe. Ofieieln1 uradniki žele, naj se njih naporr sprejme s simpatijo ter naj se jil ne ovira v delu potom neprestane ga obiranja in kritieizma. Washington, D. C., 25. januarja Admin stracija pripravlja daner svojo obrambo preti napadu sen Chamberlaina. Odgovor na uapav bo dal vojni lajn k Ha ker in siee) iutri, ko bo stoi>il pred hišni odbor za vojne zadeve na zahtev« ehairmanna Denta. — Predsednil in njegovi svetovalci so prepriča ni. da še vedno Vlrze svojo opoz eijo. Predsednik Wilson ne smatra za potrebno direktno odgovorit sen. Chamberlain, vendar pa mi slijo, da bo on sam vodil obrambe administracije. Razen vojnega tajnika Bakerjč bo v senatu jutri tndi odgovarja" Chamberlaina senatom James '.v Kentucky. Pristaši predsednika s« mit dali na razpolago velike po drobnosti. Učinek Ciiamberlainoveg govora je soglasno z izjavami politiko\ v Washingtonu negotov. Rekli so da bo v slučaju, če bi poslansko zbornica in senat ne hotela podp: rati še nadalje predsednika, ta slab upliv izginil vsled napadov Roo-evelta. Pristaši administracij* pravijo, da kaže analiza Chamber lainovega govora, da ni v bistvu doprinesel obljubljenih dokazo-v za svoje obdolžitve. Smatrajo pt ta govor kljub temu kot največji napor kar se jih je vprizorilo do sedaj na ameriško vojervanje vojne. Pristaši predsednika izjarvljajo da je bil to v glavnem delni napor d očmi bo lahko glavne točke kan trolirati ter jih tudi bodo konttro liraLi. Niti administracija in tuli opozicija na smetrata govora kot o-poro za predlagani vojni kabinet ki je včeraj popolnoma in v bistvu izgiiiil iz vidika. Senat ga je izro čil včeraj odboru za vojaške zade ve. Domnevajo, da bodi> tekom enega tedna objavili večinsko poročilo. Pa tudi v slučaju, da se sprejme to večinsko poročilo, bodo predlog vročili odboru za mornariške zadeve. Glasovanje v tem odboru bc ipreiskušnja za moč administracije Skorajgotovo pa je, d* je vojno kabinetna odretdba ▼ «vo| sedanj Obliki Iz Rusije. 000- BOLJŠEVIKI SO ARETIRALI VODJE SVOJIH NASPROTNIKOV. — SOCJALNE REVOLUCJONARJE DOLŽIJO IZDAJSTVA. — ŽRTVE MOSKOVSKIH NEMIROV. — DVA OSUMLJENA MORILCA MINISTROV STA BILA ARETIRANA. — LAKOTA SE BLIŽA PETROGRADU. --ooo- True translation filed with tlie postmaster at »w York. N. Y. on Jan. 1.1J. 1018, as required by the Act of October ft, 1917. Petrograd, 25. januarja. — Boljševiške oblasti so danes aretirale mnogo oseb, med njimi voditelje raznili strank in jih dolžijo, da so bili zapleteni v revolucionarni zaroti, katero so organizirali v narodni skupščini v stranki večine soejalnih revolucionarjev, ki so kontrolirali skupščino v eni sami seji. prodno so jo boljševiki raz gnali. Govori se, da je "polk smrti" pripravljen podpirati to gibanje. Boljševiki so našli veliko množino bomb. orožja in listin. — Aretirali so enega vojaka in enega rdeče garde in jih o umora Kerenskijevih ministrov A. I. Šingarova in profesorja F. F. Kokoškina, ki sta bila umorjena prejšnji teden v mornariški bolnišnici. Nek mornar, ki je bil vodja morilcev, je še na prostem. Boljševiške obb sti so se polastile Rdečega Križa, ki je bil dosedaj v nepristranskih rokah. Načelnike družbe, med njimi bivšega ministra Pokrobskija, so aretirali kot pro t i re vol uc j ona r j e. Kakor posnemamo po poročilih, ki so danes prišla tušem, je bilo v torek v Moskvi tekom demonstracij, ki so bile prirejene v proslavo obletnice "krvave nedelj« ", u-bitili 40 oseb, 200 pa jih j<- bilo ranjenih. V razgovoru o pomanjkanju hrane je rekla gospa Smith-Falkner: — Delovanje generala Kaledina in spor z Ukrajinci je povzročilo, da ni mogoče dobiti dovolj živilskih zalog iz južnih provinc, ki so poglavitni vir živilskih zalog za severno Rusijo. Iz Sibirije smo dosedaj še vedno dobivali žita, toda zadnji sneženi zameti so zadržali prihod vlakov, zaradi te-^a vlada dosledno veliko pomanjkanje. — — Ali je dovolj žita v Rusiji ? — Da, toda kmetje ga nočejo prodati, kajti papirnat lenar je brez veljave. Za rubelj se zdaj ne more nič dobiti. Razglasiti bi morali gotove tvorniške izdelke, kakor obleko in kovinske predmete za državni monopol in jih bomo morali zamenjati za žito. Tako bodo kmetje imeli stvari, ki jih najbolj potrebujejo, ravno tako pa +udi mi. Gospa Smith-Falkner je rekla, da je 22 centralnih provinc, ki vedno importirajo žito, dobilo prejšnji mesec samo 400 voz žita. namesto 6 tisoč. London, 25. januarja. — Iz Skandinavije prihaja jo vestf, da so razmere v Rusiji zelo resne. Enaka poročila, ki so prišla preko Haparande, so se že pogosto izkazala "za nezanesljive, zato jiii moramo sprejeti s previdnostjo. V tem slučaju trdijo, da se je v Petrogradu sestavil odbor za varstvo in objavil oklic, ki izjavlja, da so se pre-ti re volucjona r j i združili, da se bore proti sedanji vladi in da so bivši ministrski predsednik Kerenski, Saviskov in drugi voditelji, ki nasprotujejo boljševikom, prišli od Dona v Petrograd. Poroča se. da so boljševiki v naglici dobili 2,000 mor narjev iz Helsingforsa in Kronstadta in da se vojne ladje na Nevi pripravljajo na odpor. Drugo poročilo pravi, da se položaj naglo bliža višku, toda ne omenja skupnega postopanja ali pa dejanskega boja. Pravi pa, da se bližajo dogodki največjo važnosti. Petrograd, 2">. januarja. — Angleški častniki, d so uatančno preiskali ves položaj-v Rumuniji in *-o danes prišli v Petrograd. so prinesli poročilo o tamošnjem stanju hrane. Pravijo, da rumimske žene ze ve<* tednov trpe lakoto in se preživljajo samo s koruzo. \ rčinek tega se vidi posebno med novorojenčki, ki so pohabljeni. Učinek tega stradanja na bodoče generacije povzroča mnogo več skrbi kot pa sedanji položaj. Ruinunci imajo dovolj koruze, da prehranijo poljedelsko prebivalstvo do maja. Toda to ne daje dovolj tvarine za vzdržavanje. JiTavzlic temu in drugemu pomanjkanju je rumunska armada ohranila svojo disciplino. Poročila iz zanesljivega vira odločno zanikajo, da bi bilo kako gibanje proti kralju Ferdinandu. Izjavlja se, da le zelo majhna manjšina pokuša ovreči vlado. Rumunci so na straži proti roparskim tolpam ruskih vojakov in zahtevajo, da jim oddajo svoje orožje, predno go odpuščeni od svojih polkov. Štiri milje od Jassv je prišlo do boja med ukrajinskimi in boljševiskiini četami. Boj je trajal osem dnij. Boljševiki so zasedli važno železniško križišče v Harkovu. Pred kratkim je bilo v Kijevu v neki bitki ubitih več oseb, ker so nekateri mornarji zahtevali od čast svoje vojaške znake. "GLAS NARODA 0L33 KAftODA. & .TAK: m«. by ta* BLOVENIC PUBLISHING COMPANY {• corpora tloa) iHANK «*K8KJt. Prealdcot LOUIS BKNKMK S Cnrttu« and iddmaM of tbor? N«w Xock City, N. T. Ca trio teto valja liat m la Cana4o............ Zrn pol leta ............. ta Mri lata..... Za celo leto sa m sto New York $5 00 Za pol leta m mesto New York.. 3.00 2 00 Za *etrt leta a« mesto New York L50 L06 Za laoaeoistTa ca celo leto...... 6.00 ^Jtj|!» NAHODA" taha J« raak dan tzr nedelj ta praznikov. -C L A S N A K O D A" 4"V«lo* af tte People") every day ezeef« Sunday s and Holiday« SubMiiptlc* yearly S3 50. Prt UupUl brct porfpUa la om*imm«1 ae ne prlobCujejo. Denar aaj ae biafwoll poUlJail po — Money Order, i kraja oari«1iikov prosimo, da ae nam tudl prejšnja UvalfiRe naznani, da hitreje cajdemo naalornlka. Doplaoai la poMlJatvam naredite ta naslov: "GLAS NABODA" 82 Cortlaudt St.___ . __ , Jm ^^B New York City Telefiaa: 21*7« r.irtian it. Glas Avstrije. -ooo- Troe translation filed with Ute poat iiuttiT at New York. N. 1 rli'il hi hiln iiwpt<»in katerih se skuša odvrniti Mplošno pozornost i m I vojnih priprav ter ustvariti obenem simpati-)<• ter > - PoiWila. ki so pri>la preko nevtralnih dežel, kažejo hrezdvomno širjenji* stavkarskepa pihanja ]k> eeli monarhiji ter re^ne ekonomske razmere, katere so nastale vsled pomanjkan ja hrane ter vedno naraščajoče želje jk> — miru. — V narodu. ki je tako strogi* obvladan ter discipliniran od vladaj«'eir* militarizma kot je nemški, bi taka poročila o nezadovoljstvu in nemiru ne imela one pomembnosti, kot jih imajo glede Avstro-O^rrske. Oba dela monarhije sta antagonistiena. to je, da si na-sprotnjeta; Ogrska si stalno prizadeva dobiti zase prednosti, katere je bila izgubila v easu, ko je sklenila z Avstrijo zvezo. Kako delaven je bil ta autagonizem eelo v vojnih ea-sih, j< bilo razvidno iz zadnje zahteve Ogrov za separatno armadno organizacijo ter prosto uporabo ogrskega jezika v vojaških napravah in vojaškem občevanju. Ogli so tako resno mislili to svojo zahtevo, da je odklonitev dovoljenja od strani kralja Karola dovedla do kabim ;*ie krize. Kazen težkoč med Avstrijo in Ogrsko so še druge tež-koee med različnimi narodnostmi, ki se vse bore za priznanje svojega separatnega narodnega obstoja, potem ko bo vojna enkrat koneana. /a \ sakega teh narodov je imela vojna različen pomen Stopili so vanjo, gnani od različnih motivov. Vojna ni bila nikdar popularna na Ogrskem in veliko mirovne agitacije je prihajalo iz Ogrske. Vojna tudi ni bila popularna med glavnimi masami Slovanov, ko jih lojalnost je Avstrija preiskusila v bojih proti narodom istega izvora. Vir celega tega nezadovoljstva pa je bil v glavnem dejstvo, da j«- obstajala opozieija proti nadvladi Prusije in proti taktu, da j*' Avstro-Ogrwka vojevala bitke 2n Nemčijo.. * i Ogrska je od prvega pričet k a naprej nasprotovala ho-henzollemjkemu militarizmu. oriti .se proti njemu. Položaj opisujejo kot nezadovoljstvo med masami, zatiranimi od zmagujoče roke militaristične stranke. List ** Vorwa«rts". ki je moral prenehati z izhajanjem radi pnr«W-il gfodc stavke v Avstriji, je pričel zopet izhajati radi napada na cenzuro, katerega je vprizoril soeijalisti-čni vodja, Friderik Kbert v nemškem državnem zboru. V svojem govoru je rekel: J'«i/«ira\ljaiini akeijo proh tarijata Avstro-Ogrs?"e ter mu dajemo izi-aza svojih najbolj gorkih simpatij. Nemški delavci bodo v slučaju potrebe ugrabili celo svojo moč, da se bore proti najiorom. ki preprečujejo skorajšni mir, temelječ na sporazumu in pravici. Nemški upliv in pruska moč bosta morala nositi vso težo zatrtja naraščanja tega nezadovoljstva ne le v nemškem cesarstva, temveč tudi v Avstriji. Avstrijski narodi so govorili na jasen način in njih glas je proti diktatorstvu in v prilog miru. Vendar pa ni nikakega vzroka za domnevanje, da je odstranjena pretnja hohenzollernške in habsburške avto-kracije ali da je zaveznikom dovoljeno popustiti v svojem sklepu glede končnega poraza. -ooo- Ali ima že vsak rojak certifikat in na njem par voj-»o-varčevalnih znamki H- ^ Kdor se nima tega, naj si takoj preskrbi. Samo z beli se ne da izraziti ljubezni do nove domovine, pač Jtz. Dopisi -ooo- dejanjem mora pa vsak - »»na i ,,'Jk, S pota. V petih minutah ».eni nabasal svoj korveek in se odpravil na pot. Sneg je naletaval že eelo popoi dne in na večer je nastal pravi mett-2. In ravno v teui vremenu sem se odločil ma pot. Stal sem na Woodward Avenue in čakal na karo. iroei sem samo še deset minul časa /a v!ak. ali kare za vraga ni bilo. Pogledal sem za kovčekom kateri je pi-^d minuto «e «tal pred menoj, aii kaj ugledam? Burja, prava kratka burja je porivala moj kovček pred seboj, da je bilo veselje. '"Saw gre na kolodvor*' to je bila moja prva misel, a radi večje sigurnosti s*nn jo ucvrl za njim, nakar s\a skupaj nadaljevala pot. Nič ni kakor če je člo- vek drvil celo pot in .zamudil vlak za pol minute. Ali to pot sem i*ut»l srečo; konta j sem zlezel notri. pa jo je odpihal. Sanu žalo«uii obrazi (Jledal sem skozi okno v sneženi \~rt>nee tel oj>ay.f.val oblako dima, ki ga je bruhala lokomotiva. Dremajt sem poslušal pogovore, čisto na-vadiie, vsakdanje stvari, kar človeka tak«) strašno dolgočasni. In v oui dolgočasnosti sem zaspal. Imel s*sm čudne sanje. Sanjiilo se mi je, da sem umrL Nič nisoni ob."util onega procesa med življe-nj» m Ln smrtjo, samo nekaj težkega mi je leglo za vrat in me ti-ščalo, nakar tem obležal brez moči. In tak«> seui umrl. Kot seuea se je vaadignila duša ter se ločila iz one materij al ne ječe, ki jo je tlačila in ovirala gibanje toliko časa. Ozrl sem se na svoje trupdo, ki je ležalo v travi. Par cvetov belih rož, katere sem otrgal pred smrtjo, je ležalo na golili prsih. Radovedno sem se ogleda val. Truplo je bilo ostudno-rumeno. Kot pergament rumena koža je pokrivala lice, iz katerega so štrlele oe»tre kosti. Oči so bile odprte. Dvignil se je duh v višave. Jiilo nas je eelo krdelo — same sence. I)r\ ili smo mimo sobica in dalje mimo lisoč drugih solne. •Stali smo v dolgi vrsti pred ne-Intskinu vrati, na isti način, kot v Detroitu delavci čakajo na delo pred Fisher je v o tovarno. Končno je prišla moi« vrsta. Radovedno sem se ozrl, kajti videti nebeški raj. to je nekaj, četudi le z*s> pol uiv. Spomnil sem se, da sem nekoč — silno dolgo je že od tedaj — vided pobožno sliko, katera je predstavljala raj. Izgledala je kot velika lestev, na kateri so sedeli svetniki. Vrhu lestve je bil Bog. čim višje Bogu je sedel svetnik, toliko večje so bile njegove čednosti in zasluge. \"a dotični pobožni sliki so bili naslikani sami sveti papeži, škofje in kralji s svetlimi kronajni; — plebejeev sploh ni bilo. Radovedno so moje oči iskale one svete lestve. Ali mesto tega sem ugledal velikanski svetli aim- tal nekvH- v knjigi "Življenje svetnikov Videl sem j»v. Antona. svojega pair ona. sv. Jožefa itd. Prav sredi sem ugledal sv. Kamila Seliškeea. •Sv. Iva mil Seliški je velik »vet-nik. Pobožne knjige pripovedujejo. da je v svoji mladosti rad igra i. Nekoč je v slabi družbi zaigral ves svoj denar, klobuk, čevlje ter obleko in nato nag odkorakal dom«iv. Igrali so menda poker. Sedel je v le>pi beli halji ter čez rokave je in:H natwgnjene velike bleščeče zapestnice. Ne v stanu premagati svojo radovednost, sem ga vprašal, zakaj ima zrapest-niee čez rokave. Odgovoril mi je, da on veruje v preparedness, da ni pacifist ter da svoje halje ne da več sleči, kot takrat pri igri. Zato si je u ia Gi&beuf napravil zapestnice. Čudil sem se njegovi veliki modrosti. Prav na vrhu sem ugledal mojega deda. Spoznal sem ga po robati glavi. Moj oče mi je dostikrat pripovedoval, kako se je njegov oče pretepal ter da je bila njegova glava vsa v obronkih. Videl *n ni tisoče in tisoče devie ter konečno ugledal sv. Uršulo, patrouo naše svetokriške cerkve, vso obdano z rajsko slavo. Ali človek se vsega naveliča. Sedul sem zraven vrat in gledal skozi špranjo, kako so bradati an-geljčki plavali proti Mohamedovim nebesoin. Polotila se me je zelja, da bi tudi jaz gledal one huriske, katere strežejo pravo vernikom v paradižu. Vrata nebeška so bila odprta; došlo je nekaj novih duš. To priliko sem u-porabil m jo po angleško pobrisal. Pol ure se in se plazil jjred rajoni, ali nisem imel poguma, da .potrkam. Tista malodušna plaš-nost, kar je bila vedno moja največja telesna slabost, se je še tr dovratno držala moje duše. Ko-nečno sem vseeno dobil priliko, da sem pod plaščem novodošlega vernika neopazen priplazil notri Ej, lepa so Mohamedova nebesa! Tu ni bilo ne lestve, hi amfj-teatra. ^arna, velikanska r&vatn. Velike steklene palače, prozorne kot kristali, so bile posute po ravnini. Vrti so bili polni krasnega cvetja. Prvo, kar sem ugledal, so bile huriske. Njihova skoro prozorna telesa so se svetila v mavričnih barvah. Hodile ali bolje plavale so okrog pravo vernikov ter jim stregle. Njih vitka telesa so se mi zdela tako lepa, da mi je bilo resnično žal, da nisem Turek. Piavo-ve trni ki so sedeli v gručah ter pu-šili čibuke, Prerokova padača je bila najlepša in najbolj razsvetljena. Videl sem celc vrste vernikov. Bil je slavni sultan Saladin. 11 arim- al -Rašid- in Soliman. Zadnji je sedel čisto v kotu ves sklju čen. Zatem sem ugledal irašega Franceta Jožeta, kateri je tudi Gledal sem zopet skozi okno ter' mislil. Huriske, tiste lepe huriske mi niso šle iz- glave. Zažvižgal sem Zupančičevo : Kj. kako lepo je biti mlad, pa imeti v srcu polno nad in grehov vse polno, a kesanja — nič! Vlak je hropel ter .drv il v belo ravan. Premišljal sem. kako bo še '*fletno*\ Seveda nisem pa vede1, takrat, da bom še tisto noč pori val avtomobil v breg ter plesal s pra\imi huriskaini. To bom poročal prihodnjič. Josip Oven. Uniondale, Pa. Kakor po drugih krajih, tako tudi tukaj pri nas je huda zima; snega dosti, burja velika in naredili so se taki zameti, da ne moremo nikamor; še potrebnih reči ne moremo dobiti, ker sni6 daleč od mesta. Po hlevih uboga živina tudi dosti prestane mraza, po kle-tih hoče vse zjnrzniti: krompir, zelje in druge take reči. Mraz naredi veliko škode po farmah. Z drvumi kuriti ne moreš povsod in tudi ne smeš: premoga pa dobiti ne moremo. Ravno tako je tukaj tudi z moko. Prodajalec ti pove: "Danes vzemi moko, poteui ne vem, kdaj jo zopet dobim." Na sladkor pa še misliti ni, da ga boš dobil. Tukaj je neka ženska samo zaradi sladkorja zbolela; štirinajst dni je bila bolna, petnajsti dan pa ga je dobila en funt. Zdaj se ji pa že zdravje povračuje. Je te-1 žava pri ženskah biti brez slad-' korja, ker smo le sladkega vajene, zato pa imamo močaai glas. Kadar jaiz zakličem, me sliši moj sosed, ki je pod ure od mene Oddaljen. K vojakom še vedno gredo fantje; od tukaj gresta zopet dva 28. januarja. Eni pišejo od vojakov in se prav pohvalijo, da jim je dobro. Mojega možička bi jaz z veselim srcem rada dala, pa ga nočejo zato, ker ima preveč drobnice. Naj zadostuje za danes. Pozdrav vsem črtateljem tega lista. Farm erica. Pismo iz ujetništva. VSI ORGANI MOŽA KI TRPI NA REVMATIZMU SO PRIZADETI. Poglejte, kako sta radi revmatizma predrugačena spodnja dva prsta. Tako predrugačenje vpliva na ves organizem moža, ki ni negoval revmatizma takoj od začetka. Jrzite proč vsa mazila in obliže, ki ste jih do zdaj rabili, Ti ne bodo ozdravili vaših nadlog, ampak na-sptno, raztrosili jih bodo po vsem vašem telesu. mm nt eater s tisoč stopnicami, katere pri pravovernikih v nebesih. Nje so bile vse zasedene. £>aleč zadaj gove ščetine na licu so štrlele kot so bile s srebrom posute ceste brinov grm na vse strani ter me kjer so se šetali svetniki. |spominjale na "Homo Sapiensa". "Kaj gledaš i" zagromi glas za Dve debeli huriski sta mu pokla-menoj. "Odkod si prišel?" dali mokre cunje na noge; menda Obšla me je groza. Vedel sem,-je T>il prehlajen. Zraven njega je da to mora biti sveti Peter. Odgovoril sf.in, ne da bi ga pogledal: "Iz Dot roka." "Alia", reče, "Detroitean! Malo Dertroitčanov imamo v nebesih. Pijanci ste, salooni bo odprti dan in noc, v cerkve pa sploh ne f*re- ste!" Tresel sem se, kajti takega sprejema nisem pričakoval. Toda spomnil sem se, da je sveti Peter star in je gotovo pozabil, da je bil Billy Sunday lansko leto v Detroitu in da je v štirih tednih pre-gnal vse hudiče iz mesta ter da imamo moralnega James Cousen-•sa za policijskega komisarja, fea- bil veHk prazen stol, gotovo za njegovega prijatelja, velikega mohamedanca Viljema Hohenzol-leru ca- Po Lotil a ae me je velika želja, da bi politiziral. Ali naš France je iagledal tako •emeron, -( če sem res živ, Konecno sem kon vohL j štitir&l; da sem ae pri življenju. Gledal sem angelj«; hali ao lepi j Medtem «e Je adaailo. Zvedet ket iehiee. Tidal, am na, aem od sprevodnika, da ima vlak IStitri m pol tr^m^ H » u it»'V Kot kralj pregnani v tuji zemlji * sanja, da nov zgrajen mu je prestol, da zopet se mu zvesti narod klanja in je pozabljena vsa bol, tako sem videl rožo plamenečo onstran močvirja svojih temnih dni. po njej iztegnil roko sem drhtečo in v srcu sanjam meje ni. in ni. t NAZNANILO IN ZAHVALA. s potrtim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem žiilostno vest, da je moj preljubi mož oziroma oče JOŽEF BAJT v starosti 52 let dne 19. januarja Izdihnil svojo blago dušo. išel je vesel in zdrav na delo, da zasluži vsakdanji kruh sebi in G. dr. Bogumil Vošnjak, ki je SV°.1J družini, pa nesreča je hote-prisel pred nekaj dnevi iz Londo-'la Po1 desetih, da ga je zadel na v New York in ki zdaj potuje zob parne lopate tako močno na po Združenih državah, želi za^vo, da je bil na mestu ubit. POZIV ROJAKOM. svoje literarne študije dobiti ne-1 kaj knjig slovenskih pisateljev. Ranjki je bil doma iz Star«-Oslice, občina Škoija Loka na O solnce, solnce! Pesmi zazvenite! O lesi, vaš pravečni, šumni glas! O morja, vase bajke v vihrah skrite! O zvezde, vas predivni, večni kras! O strune! — A umrla melodija je v moje duše mračnem dnu, v megle se zimske polje že zavija, srce, in hočeš zdaj o vesni snu? VABILO na MAŽKARADHO VESELICO, katero priredi Slov. ^aden. Podip. Društvo "NADA" v Sheboyganu, Wis., v soboto večer 2, februarja 1918 v Standard Hali L Vljudno vabimo vsa krajevna društva, kakor tudi posamezne •rojake in rojakinje, da. se v obi-lem številu vdeleže tc zabavne veselice. Za izvrstno zabavo in dobro postrežbo bo skrbel Odbor. posobno dela sledečih pesnikov in Gorenjskem. V AmerHk je biva) pisateljev: Cankar, Zupančič, Pr. ^ medtem je bil enkrat v Levstik, Aškerc. Prešeren, Kette, Utarem kraju. Bil jc lober in skr-Mum itd. Kdor ima kako tako ^ >voi'* U1'etil1 M knjigo in jo hoče posoditi ali pit'SV<)J dom. toda žahbog, da ne bo prc»dat i dr. Vošnjak u, naj to na- -»žival sadov svojega dela. znani uredništvu našega lista. (26-29—1) Napravili smo mu krasen ]>o-gi-eb dne 23. januarja. Pokopan je bil na katoliškem pokopališču Rad bi izvedel za FRANK BEL v 1>a Tukaj zapu^a KA. Doma je iz vasi Patavrh. mt'nf zah,J^° ze"° m st,n ncd°-fara Smihel na Dolenjskem. V 'astle- otroke' v starem kra^fPa Ameriki biva pet let. Iz starega 4h l>riita- . . „ r, . . ... i I iskrena hvala vsem. ki so ga kraja je pmsel v Calumet, Mirsh. . - . -i i • m - i M _ obiskali na mrtvaškem odru ni gu lam je bival osem meSeeev, r>o-! . . .... .. . - » | ... i- i j spremili k večnemu počitku. Na-tem je sel v Indianapolis, lnd. * ,. . .. . .. '✓-i..- __ i- . ■ _ i __ dalj«* se zahvaljujemo članom Zdaj pa že dve leti in pol ne vem, kje se nahaja. Prosim vse Slovence sirom Amerike, Če ve kateri za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam oglasi. — Frank Sum rak, 1120 Clement S*., Joliet. Ul. 26 29—1) RABIM SLUŽKINJO za pomoč v kuhinji, bodisi Slovenka ali Hrvatica, tudi lahko vdova z enim otrokom. Prijazen kraj. Katero veseli, naj se oglasi. Plača p j dogovoru. Frank Koret, Bos 22, LdmeBtone. N. Y, društva št. 07 SNPJ. za krafeu v t nec in za vdeležbo pri pogrebu. Še enkrat lepa hvala vsem in ostane naj vain v dobrem spominu. tebi ranjki naj bo pa lahka tuja zemlja. Žalujoči o&tali; Julija Bajt, soprogu. Marija, Ana in Jože, otroci. Bessemer, Pa., 23. jan. 1918. Rojaki naročajte se m "Glas Nst*» da", največji rta?curt 1 dnevnik t It GLAS NARODA. 26. JAN. 1959. & Delavci in imperijalizem. SPISAL LKOH trocki. TTW translation filed with the poa(u>a»ter at NVw York, N. Y. m Jan. 26, IUIS. ti required by the Act of October G. 1917. Amerikanci v ognju. BITKA PRI BAD AXE. Biack Hawk so je nahajal zo- druge pregnali Indijance, jih po-pet na vojnem pohodu. Ta odlični tisnili na stran ter prodirali na-indijanski bojevnik je povzročal prej brez obzira na zasede in ne-zmesnjave od časa do časa v novo- prilične pozicije. N«a tem mestu se naseljenem srednjem Zapadu. Le- je enkrat :za vselej odločila usoda ta 1832 pa je prišlo do viška. {cele kampanje. Prelomivši svojo pogodbo z na-j Z resničnim pogumom tfer s so \ ludo. je zapustil lilac k Hawk x.ravo indijansko zvijačnost so str Japonska svari Rusijo. ' Japonska bo varovala mir na Daljnem Vzhodu. — Ministrski predsednik pravi, da bo Japonska nadaljevala vojno s svojimi zavezniki. j svojo rezervacijo 7. večjim števi- Indijanci skušali oprostiti liapa- lom svojih bojevnikov ter se vrnil da Ice v ter jih potisniti nazaj. \>ij pa so bili brez- Je še en faktor v drugem poram internaeijonalizuia. katerega je treba pojasniti. Svoj striež pa ima v srcu vseh dogodkov, skozi katere je *la iaternacijonala v zadnjem času. Odvisnost proietar>kesra razrednega gibanja, posebno pa glede njega ekonomskih konfliktov od e ijev in uspehov imperialistične dr/avc, je vpraianje. glede katerega se po mojem mnenju še ni raz* prav.jalo v socijal uličnem časopisju. Vsled tega mora biti to, kar »cm bom povedal, po svoji naravi in potrebi le kratek pregled. ( . . _ . .......... * , , • T u:v 1La iztočno stran reke Mississippi . nj»h Proletariat je globoko mtere*iran pri razvoju produkcijskih rr 1 s 1. Narodne države, katt-re se je ustvarilo v Evropi vsled revolucij in vojn od 17h9 do l!*70 predstavljajo temeljni tip ekonomskega razvija v pri-tekh-m času. Proletarijat je i»ripomogel s celo svojo za v.'htno politiko k razvoju sil produkcije na narodni podlagi. Pod-, . . ,r . TJI , «„„-1,.. - „ 4 ... . ... __, 'vse je bilo pripravljeno za vojno Vojna Black Hawka je bila kon piral je buržnazuo v nje konfliktih s tujimi sovražniki za narodno , J,.. . . ^ . J _____; .. opro«t tev. Poipira' jo je tudi v konfliktih z monarhijo, fevdalizmom in ecrkvijo ter za politično demokracijo. V oni meri pa, kot se je vrnila buržuazija nazaj k *4 redu in po- True translation filed with the post master at Ne*v York. X. Y. on Jan. 26. 1917, as required by the Act of October j 6, 1917. Tokio, Japonska, 25. januarja. Japonska se smatra za poklicano. da vzdrži red na tem delu sve- vojake in miličarje, ki so bili na i razjjolago — in mladi Abraham panika. Vrgli so na stran svoje Lincoln je bil med njimi — ter orožje ter -se razpršili v vse. smeri. ta in dosledno, ako bi bil ta mir v tem, da bi bili naši napori Naenkrat so zbrali skupaj vse j uspešni. .... Končno se jih lotila (nepopisna *t*arnostl . . . , , 1 interesi ogroženi:, japonska vlada j ne bo odlašala niti za trenutek, da z Indijanci, ki bi gotovo sledila čana. Enodnevni boj v južnih nastopu Black Hawka. močvirjih prt Bad Axe je enkrat Oddelek miličaie kavalerije je za vselej zlomil moč tega indijan- LU je d i je postala reak.ijonarna," je pre'vzel proletariat P™el zasledovati Indijance, ko ^kega glavarja, /g^ovinsko nalogo, katero je pustila burzuazija uedovnšeno. S slednji pomikali v sev »1 a v j it; je vo Kmalu zatem se je Black Hawk Milica ni s&m vdal in preživele tega boja remi ne bi odredila vse potrebno." Tako je izjavil v torek japonski ministrski predsednik grof Terau-či. ko je bil otovorjen državni zbor in govoril o notranjih ruskih zmešnjavah, ki so se razširile tudi na ruske posesti v vzhodni Aziji. Rekel je. da je ruska situacija pov- 1 i 1 glavni boj v pol tiki za mir, kulturo in demokracijo smeri ob Rock River. ------------nn7Ai v ^iw-.* ter bo i Pr. i buržuaziji, je veliko doprinesel k razširjanju narodnih miela mkake zapreke pri tem, da zopet Odvet«nkom fevdalnega barbarstva, proti neizmernim brez vsake glave v zasedo, ki jo' t ar. :.ia proti m'j.skim pnsto binam ter indirektnim je p.-stavil Black Hawk. Pri Stili- tran^iatino filed ** !.-\Hm mi i i? ar . m a pi.»ti zemljiškim pristojbinam ter indirekt- mns Kanu je bila ta kavalerija "J^^r^ulred by the Act of October rt ni .lavkoiii, je tvoril glavni pr.nlmet politike delavskega razreda poražena, odrezana ter se je v div- e. l»17. r Tu-! 1 j..rip<.m >trel. direktno ali indirektno, k razvoju produkcij- ?etn l>egu umolknila. j London, Anglija, 24. januarja Situacija na zapadni fronti. 'Kot prava prijateljica Rusije', je rekel, "Japonska resno upa, da bo dežela uspešno poravnala svoje težkoče, ne da bi izgubila ae kaj več časa ter da bo vstvarila stalno vlado." "K nesreči pa sem v velikih skr beh vsled zadnjih poročil, ki naznanjajo, da se notranji nemiri v Rusiji neprestano širijo na njen* posestva v vzhodni Aziji, kar ogroža mir na Daljnem Vzhodu, ohra- ih ail. To je pravi vzrok zakaj je velika več na organiziranega de- spojila »voje politične sil« n sooijalno demokracijo. V tako oviranj« delavnic h unij. r kapitalizem r nar. In-ga na med narodno-ionperija- j cj pa so bili obenem vsled tega zapadni fronti kritična. Pravi, da ska vlada Japonske nesebično pri-, pri* .. tiar--ii!H produkcija in s tem tudi ekonom prepričani, da morejo poraziti imajo Nemci na zapadni fronti 16o družila odločnosti zavezniških sil • t v »lirt-ktno o.ivisnc^t o«l onih razmer na med- vsakega belca, katerega bi poslali divizij, kar je več kot imajo zavez-! da se ne odloži prej meč, dokler ■v.iVrv v...ino t p -'iio^jo dreadnoughtov iu kanonov. p;j>ti njim. niki, razun italijanske fronte. Ste- ai zagotovljen časten mir. Cesar- 15) Jugoslovanska © Katol. Jednota -a tiče Ko je listično pol, •ki boj prt* narodnem t Z d rug mi bew Ta zmaga je pridobila za indi- Prejšnji vojaški kritik londonska janee veliko število novincev, ^a iiSIa 44 Times", zdaj pa lista nitev katerega pa je poglavitni t v razvoju produki-ijskih sil se v največji meri(vsled česar -se ,ie originalno števi- "Morning Post", polkovnik C. A. lo Indijancev podvojilo. Indijan- Repington pravi, da je situacija na namen naše narodne politike." Odločno je rekel, da se je cesar- ri-» »'no, so bile delavske mase, v nasprotju z Biack Hawk je po vedel svoje vilo nemških cet se vedno množi ska japonska vlada se v polni ujih o-ii vn mi Uit-direktno o-lvi«iie od usf>ehov in izjalovljeni ,-dečekožne boje\-nike y»roti Wis- po 7 do 15 divizij na mesec. Priča- meri zaveda resnosti položaja in j- 1 i - k. -v..jih drŽav. ' eons in reki. Tam je napadel ba- kovati se more, da bodo imeli 200 vedno si ie prizadevala, da ohrani A; g 1 d.-!g.. i !• I . i r; 1 trim 1 d.-ž. lami postavila svoj kapital i- taijoll kooaleev zlata. _ ki so se divizij, kakor hitro jih je mogoče mir na Daljnem Vzhodu in da so-! i ' iir 'ju ropHk-skega '.mperijalizma ter je zaintereni^- urej.0 eJK. izpretnetnili v vo- koncentrirati. Poroča se tudi, da deluje v vojnih Ustanovljena leta «498 — Inkcrporirana leta 1900. Glavni urad v ELY, MINN4 GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, Bx 251. Conemaugh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BAL AN T, Box 106 Pearl Ave., Lorain, Ohio. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., N. E. Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: JOHN GOUŽE, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. "M" So. Chicago, 111. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. FOROTNINI: GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODN1K, Ely, Minn., Box 460. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mi^h. JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave., W. Duiuth. Minn. MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago. III. ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN. 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17. Denver. Colo. FRANK KOCHEYAR, Bix 386, Gilbert, Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne posiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednoto, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo. _Društveno glasilo: ''GLAS NARODA"._ nt vUi razvoj na rala gorenji del proletarijata za svojo obvlado sveta. JS t m da j«- itavljal v oapredje svoje lastne razredne interen •e j«- < ait jil angleški proletarijat na izvajanje pritiska na buržua zijske razred« nju drug'h d do <*M»a, ko j* , ki -Žel. pri >o mu dovolili delež pri kapitalističnem izrablja- >r|av -to 1 Pijance v Angleški proletarijat ni pričel neodvisno j>ohtike vanio prckorai}ila reko. « la Anglija izgubljati svoje stališče na svetovnem pr_________ ,________ . t ... jai^ _ zadnjo stražo Black 540 videli a\-strij.e pridružili svojim: ml ilUit Vofli.tl i<> I Potopljene ladje. des; prvi mornariški Lord vice a d- • v Avstriji še količkaj pra%"ice, ]>o-jmiral Rosslyn Wemyes; za Zdru- tem se Vas denar naliajavhra-[žene države viceadmiralWilliam j nilnici L: se tudi obrtmi vedno I S. Sims; za Francijo viceadmiral, pripisujejo glavnici. Ako je še master at New York, N. Y. on Jan. 26, tržišču. ne tekmovalk«*, NVnu-ij Z m 1'..-t • - ■ >?u. napr« .!k«.!n NVmčij* k svetovni važnosti je uaritsia Hudai- i im ni>^» luosrli slediti t , -! .'. v 11» MŠk«'gH proletarijata od nemškega im- v "tJI •,li!' lll>° ll.J 'g 1918, as reqnired by the Act of October ------------ —'M 1917. nei'ad Atkinson, ki je imel 11a raz- London, Anglija. 23. januarja. IMjlatfo več polkov regularnih in pr(Vi tremi tedni, ko ie sovražnik i . ticno mteiipenc«, katero so naucm spoznavati nevar-. j. * rrra 11 *o je ou. n< ti im perij;''.izma tekom let, tlasiravno je bil ta nauk le malo u-| , , j pohodu ■VI«, da ... rvtal "Va^ra^rta" n^žk. delav-b"" Hawka pri Mississippi- 71s iivljenj. Javno naznanUo o JU. v bližini Prairie du Chien. potopu teh ladij se je odgodilo, do-Black Hawk, težko ogrožen, je ^ler sorodniki niso bili o tem ob-skušal priti 11a svojo lastno rtran veščeni. Trne translation filed with the post • Ferdinand Jean Jacques de Bon; j kaj pravice... . . , :tovarišem, k svetovni važnosti je narasla« nemškega proletarijata od nemškega im-*v T .J" - • . -- , , . ... , ,. .. . ^ . . Z zasledovanjem pa jtk pričel t "j« / ni v niaterijilneaa temveč tudi v idealnem smislu.i l 1-t " VorU fH-rts" je pisal dne 11. avgnsta, da je smatrati nemške delavce a l" <. itično intelipeneo, katt-ro so naučili spoznavati nevar-. True translation filed with the post master at New York. N. Y. on Jan. 'Jfi, 7.a Italijo viceadmiral Paolo Thaon 1918, as required by the Act of Octuber 6, 1917 STENSKIH KOLEDARJEV nimamo več, kar naj blagovolijo čet. Po zeio napornem pot" H dva parnika v Sredozem-!da Seja mor- , , - . 1 P°l°Pu . ,, ^'nanškega sveta vršila prihodnji'tonih je prehitel general Atkm- skem morju, je bilo izprubljenih "__1_J di Revel in za Japonsko admiral Kakiširo Funakoši. London, Anglija, 25.• januarja.,-- Admiral rt et a je sinoči naznanila j Bojald naročajte se na "Glas Naro- vsi naši naročniki in prijatelji vpo-la se bo prva seja zavezniške mor- da' največji slovenski dnevnik v Zdii? 'števati. driavah. . Uredništvo. V»e to i. s frazami vavecra drl 111 preprečilo, da jc p tal "Vorwaerts" nemške delav-narc dnostnih in demokratičnih zahtevah v opravičilo :iii|HrijaEtrma i,Ilrbtiši-a nekaterih pisateljev >0 pravi tako gibčna kot njih tele \ t.» ;r ..nor o. izi»r menja dejstva. i\o je tinsel odlw*ilni . ^ ? . , ^ . , , ,1 . , _ vaza ti svoje junake preko reke v !• \ :• 's d.i m ob-tii Mlo nikako nepreklimo so\Tastv<, . . , J. . 1 .u.lntli it L'L'Awi a 1 1 Vestno zdravilo dela čudeže. uo imperijali-tiCjie p vse kazalo, da preve ca zave*o tiartxln^ea To ni pravi čas. t nemikih delewitov »lu ke v dušah nemških delavcev. Nasprotno jej ' nidi prisluškujejo imperija!istlčnim jrx»vorom' m demokratičufgn besedičenja, ko s* ie socijttli»tični imperijalizem razkr3 v Povodenj v Nemčiji miki »4> tjalni lemoaraciji. Zadostuje opomniti na dejstvo, da je a na mednarodnem aot^ja list lenem kongresu v Stuttgartu večina proti resoluciji marksistov plede kolonijalne po- litike nemškega cesarstva. Ta dog ".-k je tvoril pravo senracijo v dotičnem času, a njega re»m."'ni pomen -rihaja prav jasno na dan šele v luči sedanjih dogod-j °Trre ^; k iv. Ka\tio iaj spaja organizirano tlelavnko časopisje stvar neiu ikega delav-*va s stvarjo hoheuatolernske armade in sicer z veliko *e jo prepri< evalnost jo kot vsi drusri politični organi. Dok;, r ostal kapitalizem na narodni podlagi, se proletar"j»t Prekoračiti reke ni mo«*! v/ Iržati sodelnvania pri deatcifcratizaciji političnih odno-i iev ter raivoja sd proletarijata in to potom parlamentarne občinske in drugovrstne delavnosti. Posku« anarhistov za otvorjenje for- ^kflnih iz skorje dreves. Atkinson je vprizoril velike po-hode. da prepreči beg Indijancev.| Amsterdam, Nizozemsko. 24. .ia Bil bi -pa prišel prepozno, če bi ne ,marja. — Brzojavke iz Franko-biio nekega malega parnika, ki je breda nizozemskim listom nazna-imel na krovu dva topa ter si pri- ujaj0j da je reka Nah0t ki Se ^ij. dobil pot po reki navzgor ravno va v gen, nanagloma narastla in o pravem času. ko je namreč ve- ,ja je napravila za več miljonov čina Lndijaiicev skušala priti pre- mark škode. ! Mesto Soberheim 3 3"»00 prebi-\'spričo dobro zadetih trelov valei je voda odnesla. parnika so se Indijanei; Povodenj je tudi napravila veli-nuaknili ter Di&o skušali Že nadta škodo na NAzozemskem. General Vtkinsom pa jim je bil tesno za petami. Vsled tega so se obrnili na stran ter poiskali zavetja v Ubita avstrijska generala. nialne r. \ 'Vurionume »sritacije v .rjxrzieiji proti političnim bojem y^ikem močvirju, ki se je naha • »ci|*ilne demokracije se izjalo^-ili ter polagoma izginili. ' j3'0 v Mižmi. Ka l ar kol pa k«p»talLstične države prekoračijo svojo narodno obliko ler poatanejo »vetom« imjierijalUtične sile, ne more proleta- , r;«spr..-ovati temo «inperijalizniii. i«--- -— ...... —--------;iAvstriiski ireneral Van Vur do- ▼Wfc ley pa je llh.P.I I minimalni pr,>gram. na podlagi ka ^ us travmo prodxrali naprej v gozd- ^pehotne divizije in treneral iti politiko v narodnimi državah. Kadar se velika "C globine ter mot'v.rja. ne o^ira- True translation filed with the poet master at New York. N. Y. on Jan. 28. Tam so dan zatem iz v oje vali 191aB required by the Aot of October slavno bitko, označeno kot bitko i «... ^ . I Pi i Bad Axe. BeU možje so ne-1 WashingtOB. D. C., 24. januarja. lepega to stv<*n „ • ,-M a /a tarifne poeo.11^ ter so, 1.1 al no zakonodajo, je pro- J<* sjrfui P"šk 111 bila tekom zadnjih •ni --n ••/en izvajati -'o f tržijo v boju proti imperializmu na katere so streljali na- racj- ub ta na lagki frouti kot jo je i-?\*j»l v boju proti fevdalizmu. Potom irporabe svojih sta- »kriti sovražniki. 'tod razri-«lnfga boja iu \>.led izpremenjenih razmer, i>o-j Beli vojaki tO i iBuperi.ia'izma, »»ade socijalizeni ^am |>osebi v mate-<ski razreti je toliko časa brez moči pro-' mu. dokler vstrajajo velike delavske organ zacije pri vcročenin % rijalno odv Edina i la proti ime ti imperija) | »tarih oportnnističnih taktikah. Delavski razr^vl bo vsemogočen na j rrsm imperija I izmu, kakorhitro »e ho postavil na bojno polje soci-ja'ae revolucije. M etfn|e narodno parlamentarne »»pozicije ne budo le pr,>izvedle Škodtjivdi jm sit lie, teiaveč bo.1«. »mit delavske mase izgubile vse zanimanje vj j.-, kajti izprevidele IhmIo, da be njih zaslužek m njih i * slutene« ;,e l,«j tikala wklepov, storjenih v parlamentu. t ; »rlamentan-i-v si jiridob.va imperijalizf^m svoje n« spehe na »vei nnem tržišču. Jaano je bilo v»a.kemu mialečemu aocijalifctu, da edina pot, ki jo more ubrati pro!etarijat, da preide u eportuntzma k rt%oluciji na pot afritae,j»', tmnveč |m»i zgolov nskt-ga prevrata. Nik.Ln pa 111 videi vnaprej, da bo zgodovina v tako hitrem času' 5/vedla to ue/igokuo izpn meiubo v taktiki in oieer potom katastrofalnega poloma in mternaeionale. Kaj je kat*«lra!a v Hheunsu v svettrvui zgodov.nit Kaj j« par •tftin tiaoeev putitienik ujetnikov? Kaj je življenje ali emrt btotine tisoče v ali Miljooov? Proletartjar je predolgo Mal v i>ripravljalni žali, veliko daljne kot so domnevali njega veliki pionirji, da bo «tal. Zgodovina je vzela metlo v >vojo roko, pometla med internavio-nalo ter dwedia počaai gibajoče ae miljone na polje, kjer so se zadnja iluzij« utpral« V krrL To j« bila strašna prekkuinja in od posledic ie preiskuimjo je Angleški tank ▼ Berlinu. General C. B. Wheeler, ordoaančni načelnik - True translation filed with the poet master at New York, N. Y. on Jan. Ud, ; 1918, as required by the Act of October 6, 1917. Amsterdam. Kizozemeako, 22. januarja. — Nepoškodovan angleški tank, katerega so čete druge nemške armade zaplenile pri Cam-brai, so pred nekaj dnevi z lastno paro peljali skoei Berlin. Zdaj je razstavljen v zoologičnem vrtu :proti vstopnini ene marke; ti dohodki so namenjeni za vojne dobrodelne namene. Laski vojni ujetniki. Trne translation filed with the post master at Near York, N. Y. on Jan. 26, 1918, aa requ* vd b> the Act / October 6, 1917. Washington. D. C-, 24. januarja. Veliko število laških ujetnikov, katere so zapele centralne države v zadnjih mesecih, so poslali na fiandrsko fronto, kjer so prisiljeni delati za svoje sovražnike pod stalim ognjem zavezniške artileri-je. Število mrtvih m ranjenih med temi ujetniki je strašno. ^BLtXm ^ 8IT1IR-W1HL TRINEItOVO horke vino joseph fee. ^ Trinerjeva zdravila uživajo že 30 let nenavadno zaupanje. — In to čisto po pravici, kajti vestnost izdelovatelja dobiva zaupanje in posplošenje pri kupcih. Zdaj je bilo potreba nekoliko zvišati cene. _ Mi smo se dolgo časa zoperstavljali naraščanju cen vseh potrebščin in razpošiljanja, toda novi vojni davki so nas prisilili nekoliko zvišati cene. — Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil bo izprevidel, da mora tndi lekarnar plačati več, če smo mi prisiljeni plačati vež in da se temu na noben način ni mogoče izogniti. — Toda izvrstna kakovost in pristnost Trinerjevih zdravil bo v polni meri zadostila vsakega odjemalca. TRINER-JEV ameriški Elixir grenkega vina ima vsled tega tako izvrstne uspehe, ker povzroča, da izgubi bolezen svoje izvore. Devetdeset odstotkov vseh bolezni ima izvor v želodcu. iTrinerjev Ameriški Elixir očisti želodee in odstrani iz ere v vse zaostale stvari ter strupene substance, ki so izvor uničujočih bacilov, ter uničujejo redno delovanje črev. V Trinerjevem zdravilu ni nobene kemikalije, pač pa samo izvrstna grenka zdravilna zelišča in rdeče vino. Pri zaprtju, neprebavi, glavobolu, migreni, nervoznosti, splošni oslabelosti ter pri posebnih želodčnih slabostih, pri premeni življenja žensk ali pri majnarjih in drugih delavcih, ki vdihavajo pline, se bo vsakdo lahko prepričal o učinkoviti vrednosti tega zdravila. V vseh lekarnah. TRINERJEV LINIMENT prodre vedno v pravi sedež bolezni in vsled tega je pri revmatizma, nevralgiji, revmatičnih boleznih, okorelosti udov itd. njegova pomoč hitra in uspešna. Nadalje je tudi izvrstno sredstvo proti izvinjenju, napetosti, oteklinam itd. in po vdrgavanju mišic, po kopeli nog: odstrani vso utrujenost. V vseh lekarnah. TRINEB-JEV ANTXPUBIN je zelo uspešno in pomirjujoče antiseptično sredstvo za splošno notranjo uporabo. Uporablja se za grg-Ijanje, izpiranje ust, izpiranje ran, uljes itd. V vseh lekarnah. Zadnja najvišja odlikovanja podeljena Trinerjevim zdravilom na mednarodnih razstavah: Zlata Svetinja — San Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1916. JOSEPH TRINER, Manufacturing Chemist, 1333-1343 SO. ASHLAND AVE., CHICAGO, ILL. OLAX* NAHODA. 26. 4AN. 35118. I Slovenska-HrvatskaZveza ▼ Združenih Državah Ameriških in Canadi Ustanovljena 1. januar -is 1903 v Calumet, Michigan. Irtkorporirana 11. j an tja 1906 v državi Mich. CiLAVNI ODBOR: PredwKmlk: FttANK GlitGORlCH, Bar 20, Dod*ertlie, Mich. Podpm?d*daik: (iHoKUE KOTZE, 115 Grant Avenue, Eveletli, Mina. Prrl tajnik: ANTON UESUlL, Rorpo Block, Calumet, Midi. ZApiimlknr: MATU IAS OZAN1CU. Seventh Street, Calumet, Mich. Uiagajalk: VINCENT AUBA.NAb, First NaUoaal Bank, Calumet, Mich, NADZORNI ODBOB: I nadjwruiL: ANTON CERZIX, Eveleth. Mian II. uadaornik : JOHN B. MALNAR, Calumet, Mich III nadsornlk: PAUL SIIALTZ, -XH> Seventh SL. Calumet. Mich. POROTNI ODBOR: I. porotnik: MATH. ZGONC. Box 413 Ely, Minn. II. porotnik: VILJEM M1HELIČ. Calumet, Mich. Ill purotnik: FRANK LEVSTIK, Box 103, Aurora, MUv. POMOŽNI ODBOB: JOHN KAM RICH, 417 Oxceola St., Laurium Mich LCKAH STEFAN EC, Calumet, Ukk MARKO JOT1CU. Calumet, Mich. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. JOHN S STEFANEZ, 38*% First Avenue, Milwaukee, Wis ODVETNIK: AJnTHoNT LLC AS, Calumet, Mich. -Vaa dftplanranja, kakor tudi Hpremexnbc tlanov In flanlc aal «e poMIJajo na giavnera tajnika: Anton Geshel, Slorenic Croatian Cnioo. Borjro Block, 6th SC. Calumet, Mich. Denarne |*o$il)atve naj se jvtfiijajo na blagajnika: Vincent Arbanaa Flnrt National Bank. Calumet. Mich. iT^nje za novo prtrt«»ple člane In J*lanice naj »e pošiljajo na vrhor-oefa adramlka: John S. Ktefanez. Flrwt Ave., Milwaukee, Wis. V«** prtto«* naj j.*<<»jajo na predsednika iK»rotnega odbora: Math Zc<*h_\ Box 423. Ely, Minn. Cradno rt«Min; GLAS NARODA 2. neomejenim tevilom teiubjvalccv, katera naj ira ja pet mesecev, od dne 31. januarja do 1. julija 1918. Za to kampanjo so določene *tiri nagrade tekmovalcem, kateri pridobe najvišje število novih članov za S. H. Z. Kontest ^c- vrsi po sledečem načrtu: Hagrade. Koutestnc nagrade so štiri, in sieer. prva nagrada $20, zlat ee-kjii. — Drugn nagrada $10, zlat cekin. — Tretja nagrada : $5, zla*, eekin. — Cotrta nagrada s£2.50, zlat denar. Prvo nagrado bo dobi! oni tekmovalec, kateri bo pridobil prvo .najvišje število novih članov. Drujro nagTado bo dobil oni, kateri bo pridobil drugo najvišje število članov, ifd. Tekmovalci. Tekmovalec je lahko vsak elan, ali nečlan, kateri ustanovi novo društvo za S. II. Z., ter pristopi z istim k zvezi. Vsak tekmovalec, ka teri pridobi kakega novega člana, naj vedno pazi, da se podpiše v pronuji dotičnega kandidata v zato pripravljeni prostor kot PRED-LAGATKI.J PROSILCA. Xa podlagi tejra se bode v glavnem uradu vouil natančni račun, koliko je pridobil eden ali vlrugi novih članov. Po končanem določenem času, to je prve dni v mesecu juliju, bo glavni odbor preštel v>e nove člane ter izjavi! rezultat in razdelil nagrade po zaslugi. I Razne določbe. Cas konic-sta je od dne 31. Januarja do dne 1. julija 191&, to jc polnili pet mesecev. Za kontest se bodo vpowtevali vsi prosilci, kateri bodo v sprejeti v tem ča*iu. Xesprejeti ali odklonjeni kandidalje se ne bodejo vpoštevali in ne prištevali k tekmovalcem. Vsak novo pristopil član. ne glede za koliko se zavaruje, se bo prišteval tekmovalcu za enega. V saškemu tekmovalcu ><> bodo prišle v al i vi>i po njem pridobljeni člani, pa naj isti pristopijo v katerokoli pripadajoče or. »ju na >! -/no delovanje v korist S. II. Z. Potem prosi a da da pojaanilo «t stanju imovine S. II. Z. n/iti izjavlja, il.t »'t knj;ge ia računi popolnoma v redit S. II. Z. napreduje moralno in inaterijalno. Po-> r\»'/inem mesečnem delovanju k«*t sb^i: stalil i^tki > blagajni 1. julija 1917 1 julija do 1 januarja 191^ *47,711.sl lJ5.b33.44 skupaj----$66,545.25 $11,528.43 f-iatm «j»ii 1. jul:ja (io 1. januarja P+ls. r ' P' * >>ii< i- \ /ve/iiii b!agi»jui dne 1. januarja... .$55.016.82 P »ru«'.lo brata t«t-rezma vzame na znanje. Hrat Psu i >luilts priporoča, da se denar, kateri je vložen na 3 a I kah dvigne, in vl«»ži v sigurna aaložišča. na boljše c^J- Geslo v>akega člana naj bode: ,4Na delo, kontest je tukaj!" V*ak naj se poda na delo v korist sebi in zvezi. Nagrada je določena vsakemu. Pravila določujejo svoto od $1.00 za vsakega novega članu. dalje so določene nagrade kontesta tako, da si nikdo ne more predstavljati, da bo njegov trud brezplačen. Agitacijsko polje je veliko. Vsak naj se ozre po svoji naselbini, in sprevidel bo, da je še veliko število Slovencev m Hrvatov, kateri še niso z?" ;.rovani pri nobeni organizaciji. Ravno te, kateri še ne pripadajo nobeni ogranizaeiji, je potrebno prebuditi iz trdega spanja, ter jim razkriti stanje in dobrote, katere deli podporna organizacija v s!učaju potrebe. Agitacijsko delo za "Slovensko Hrvatsko Zvezo" ni danes ta-k > težavno. Zveza je danes na zelo trdni financijclni podlagi. Zveza ima danes štiri zavarovalninskc razrede, ter posluje postavno po državni zavarovali)inski lestvici, vsak se lahko zavaruje za višjo ali niijo smrtoino, kakor se mu poljubi. Vsak zvezin Član je danes zavarovan za velike odškodninske pripore. Za slučaj izgube obeh rok, obeh nog, ali obeh očes plača S. II. Z. svojim članom svoto lača o<.lškodnino za izgubo prstov in vsakovrstne operacije različne podpore svoj mi članom. Članicam jt j »a navol jt». ali se hočejo ali ne zavarovati za bolniško podporo. Torej vsak lahko uvidi, da zveza daje danes članom zelo dobre ugodnosti, dalje je ena z najboljšim namenom, in najlepšim imenom. Torej ta upeljava daje agitatorjem moč in jamči uspeb. Torej vsi ua delo da razširimo Slovensko Hrvatsko Zvezo povsod. kjer se nahaja SLOVENSKO HRVATSKI NAROD. S tem bodemo naredili svojo dolžnost, korist in ponos sebi in Zvezi. Z bratskim pozdravom Anton Geshel, glavni tajnik. lOl EC. lirat Vil Hrat Ko ■•»ration Jloi /ame pa Mi Pr.N||o£ Brunt A l«*bro, i/lati IZ URADA SLOVENSKO HRVATSKE ZVEZE. -•nt Arhana* pruvi, da se vzame G ti>oč dolarjev, ki so »metih na ► «»1st. m 2 tisoč iz checking acount. >« Strinja in predlaga, da se kupijo U. S. Steal Cor-li, kateri bo n-sili 5 oilst. intere>sa. Za $30U0 imj sej State boudov, kat»4-i nosijo 4 t. interesa. usta Kotita ae ne sprejme. • ti <;«>iiel. izjavlja da je |kk1 upravo irlavitejra bla- SPREMEMBE V CLANSTV^U. Društvo sv. Frančiška, št. 5. I'mrl M a kos Korcnič, cert. št. 712; vzrok smrti: vnetje pljuč. Društvo sv. Lovrenca, št. 7. Zopet sprejeti: Peter Svetlieh, eert. št. 2980; Aivton Mihclich, ve/inegs pr« njo/^ja v bond i h, in mi-di da bi biHo'***'1"*- Suspendirani: Martin Zlogar. eert. št. 3343; Math. Graliek, cer. št 3565. Uveznieo, narejeno |k> odvetniku in potrjeno po no-■ita Ge^hela J** sprejet. Prra tiran ju se sklcm\ da se iivoh cnibor trik, ki j h nato u< lo\al, in da pojamilo «'b bodočih .šc^tmesečuib ranih Nadalje pra\ i radi konvencij*-, da *e sklene, kdaj sc bo vršila. Po daljiem debatiranju se -»klene, da se konvcncija začne 19 po Društvo sv. Ivana, st 8. Pristopil: Periček Stefan, cert. št. 4119, star 36 let. Umrl: Math Stannga, cert. M. 1918; vzrok smrti: obistna bolezen. — Društvo sv. Roka, si. 9. Pristopili: Kajfesh Jakob, eert. št. 4129, star 18 let; Marinich . x Ex-iefh, Minn. Za k« vi vene i jo pla/-a vsak" član po 50c lJ<3halts predlaga, da n»iaue kcK je to bilo prej. Predsednik govori, da naj bi «e izvolil odbor, ki bi vse prirts dil za konvencijo. Podpretr. vatii li^t. Slovenska Družina, ki izhaja v <'a l ume t. Mieh. Glavni tajnik t«mu nasprotuje. Vivtna glasov je zato, da se da ogias enkrat v doiScni list. Hrat Vrne nt Arbsnss pravi, ds je pri prvem tekmovanju S. H. Z dobila če« 100 novih članov. Predlaga, du bi se ropet tekmovanje vpriličdo. in pred laže sledeče nagrade: 1. nagrada, /a vsakega onega člana S. II. Z., kateri največ uo-v,h članov pripelje v .lru*tvo in S. H. Z. od 1. Js—ijj t. L do 1. julija #20 v zlatu. Druga nagrada : s 10: tretja ^5 in četrta <»lavni ajtiik Anton 0e*hel se s tem ne strinja, češ, da tega ni * pravilih s. H. Z., ker se pa ves glavni odbor strinja s predlogom in gra potrjuje, pride takoj v veljavo. S ' -m je dnevni red te seje končan in glavni predsednik Grego-neh konča *ejo ob 12 in 30 min. popoldne, zahvaljujoč se glavnemu odboru M a Martin Burear Anna Bačar Marko Sprajc Dr. sv. Trojstvo Paul Javor John Cmkovich Peter Drazenovici; Marko Markanjevich Dr. sv. Obitelj Marija Verbaua« ilanda Borich Joseph Skerjanc John Senich Anna Viran Frank Lenič h Peter Mauri n Dr. sv. Petra Joseph StVtte John Osterman Simon Jelačič John Katelinich Dr. sv. Jeronima Frank Vrauieli Frank Biondich John Jurajevich Jakob Mušieli Toni Sporčich Marko Mršicli Lovre Biondich Philip Vidmat-Marko Babich Math Vukelich John Markovieh Geo. Rosandieh Nik Sigurnjak Dr. sv. p. in P. 34.00 3.00 28.00 18.67 100.00 20.00 14.00 350.00 10.00 26.66 47.00 32.00 23.00 21.00 30.00 20.00 14.00 3.00 20.00 6.00 50.00 22.00 14.00 28.00 1.00 1.00 58.00 21.00 100.00 2.00 2.00 50.00 31.00 20.00 21.00 S00.00 2.0u 1.00 3.00 46.00 26.00 2.00 1.00 3.00 41.00 45.00 20.00 18.86 20.00 13.00 26.00 1.00 1.00 1.00 1.00 2.00 2.00 S.00 Bolniška podpora Bolniška podpora Bolniška podoora Bolniška podpora Pogreb str. M. Butala Bolniška podpora Bolniška podpora Smrtnina M. Korenich Bolniška podpora Bolniška podpora Bolniška Bolniška Bolniška Bolniška Bolniška Bolniška Bolniška Bolniška Bolniška Bolniška Operacija Bolniška Bolniška Bolniška podpora podpora podpora podpora podpora podpora podpora podpora podpora podpora na slepiču podpora podpora podpora - 46.17 Za pridobitev člana Pristopnina Bolniška podpora Bolniška podpora Pogreb str. P. .lotieh Za pridobitev članov Pristopnina Operacija Bolniška podpora Bolniška podpora Bolniška podpora Smrtnina Joseph Viran Za pridobitev članov Za pridobitev članov Pristopnina Bolniška podpora Bolniška podpora Za pridobitev r-lanov Za pridobitei* članov Pristopnina Bolniška podpora Bolniška podpora Bolniška podpora Bolniška podpora Bolniška podpora Bolniška podpora Bolniška podpora Za pridobitev članov Za pridobitev članov Za pridobitev članov Za pridobitev čtanov Za pridobitev članov Za pridobitev članov Pristopnina Skupaj----$3131.39 Skupaj----$1330.99 ANTON GESHEi;, tajnik -S. 11. Z. t. 3746; Anton Novak, cert. št. 3312; John Rozman, cert. št. 4049; Joseph P. Agnich, eert, št. 3892; Jakob Bukovce, eert. št. 3719; John Kostelic, cert. št. 4013; Math Stopar, cert. št. 2834; Alojz Klajnšek, cert. št. 3887. Izločeni: Philip Kostelic, cert. št. 4062: Servasi Barieh, cert. št. 3748; Philip Rožieh, cert. »t. 4060. Društvo sv. Petra in Pavla. št. 24. Pristopili: Pmtar Mike, cert. št. 4127, star 24 let; Štefan Muhar, cert. št. 4126, star 22 let; Ivan Babich, cert. št. 412>, ^r 33 let. — Zopet sprejeti-. Brunski Math, cert. št. 2634; Nick Vukelich, cert. št. 2769; Neldch Marko, eert. št. 2911; Samarižija Ivan, cert. št. 3537; Ivan Legurc, cert št. 3632; Legac Ika, cert. št. 3633; Lovre Sriča, cert št. 3617; Hlača Karlo, cert. št. 3671. Izločen: M. Tamljanovich, cert. št. 3230. Prestopil k drugemu društvu: Nick Vukelich, cert. št. 2769. Društvo sv. Isus in Marija, št. 25. Suspendirali: Vincent Simonich, cert. št. 3838; Marija Simo-nich, cert. St. 2769; star ob pristopu v Zvezo, 21 let. Z bratskim pozdravom Anton Geshel, tajnik. IZ GLAVNEGA URADA SLOVENSKO HRVATSKE ZVEZE Društvo sv. Jeronima. št. 22. Pristopili: George Dundovieh, eert. št 4121, star 23 let; Dane Vnkovieh, cert. št 4120, star 28 let. Prestopil k društvu: John Krznarieh, cert. št. 2895, star ob pristopu v zvezo 25 let. Suspendirani: Franc Roncevich. cert. št. 3151; Mike Biliefc. cert. št. 4029. Društvo Podporna Zven Slovenskih Fantov, it. 23. Pristopil: Paul Mukavec, eert št. 4122, star 27 let. Zopet sprejeti: Anton Kocjan, cert. it 8902; Math Smrefcar, c-rt št. 3742; John Somrak, eert. 4042. jt -rl " " * Turk, eert. št. 4XJ$9i Jakob Novak, cfcH. Zapisnik seje upravnega odbora dne 4. januarja 1918. Navzoči so sledeči: Frank Gregorich, Anton Geshel, Vincent Ar-banas in Math Ozanich. Predsednik otvori sejo ob 3. uri popoldne. # ^ Cita se zapisnik prejšnje seje. — Zapisnik se sprejme. ' r RAZPRAVA O IZPLAČILIH. Tajnik predloži mrtvaški list umrlega člana društva V v. Štefana, št. 21, Johna Osterman. Oporoka se glasi: Soprogi svoto <5700 in za pogrebne stroške $100.00. Se sklecn. da &e ipJaea del«z pripadajoči soprogi. Odškodninska nakaznica društva sv. Jožefa za člana Jakob riha ML za operacijo se odobri. Bolniške nakaznice: ' Društvo sv. Jožefa, št. 1: za Jakoba Starih a, GeOrga Horvat, Jo-sepha StmiČ in Johna Wesis, se odobrijo. Društvo sv. Nikolaja, št. 6: za Antona Sepick, «e odobri. Društvo sv. Lovrenca, st. 7: za Stanislava Korda m Joseph Se-kula, se odobrijo. Druitvo sv. Roka, št 9: za Toma Chopp. ker je omenjeni v unio-bolnem zavodu, se podpora izplača soprogi, kakor pravila dopuščajo; Anton Mihelčič, George Ršnkar, Anton Strmac, Frank Bolf, Martin Bolf, Joseph'P. Chopp, Peter Tomac, Peter Safar, Nick ChiMffip fn John Račpuise, še odobrijo. • (Nadaljevanje na 5. strani). Izpred sodišča v Milwaukee, Wis. Luo Andrzejewakl in Stephen Kaauii, ]>oprej voznika a\-tomobi-la pri pošti, sta l»ila obsojena vsaki na šest mesecev v zvezno ječo v Fort Leavenworth, Kan-Priznala sta se krivim, da sta pokradla več oblek in drugih stran iz zavojev, kateri .t> bili poslani po pošti, ki sta jih potem prodala starinairjem. Joe Jonas je bil obsojen na tr. mesece v poboljsevalnieo od sodnika Page, ker je pretepal in suval svojo 701etuo mater, ki jc im»r--la skrito steklenico vina. in mu je ni hotela dati. Disrtriktni pra viliiJi Zabol jo vložil 17 tožb napram osebam in korporacijam, ki niso plačale dohodninskega davka za leto 1914. 1913 in 1^16. Petdesetim jc zn-gnjzil s tožbo, ako ne plačajo zaostalih davkov; od teh jih je obljubilo 30, da bodo } plačal i. V o-kraju je več kot 1000 oseb in družb, ki niso plačalo davka; vso se bo opomnilo, da plačajo, ali pt« da bodo toženi. R. C. Graffenbei ger jc bil postavljen pod oolieijsok nadzorstvo za 5 let od sodnika Backus n. ker je poneveril pri II. J. Jofcni*m Soap Co. $1400 pri kateri druibi je bii zaposlen kot kolektor. SLOVENSKO-HRVATŠKA Restavracija A, ZUPAUClČ, lastnik, priporoča tukajšnjim rojakom svojo novo urejeno renterracUo. — Izvrstna postrežba. — Domača kuhinja. — G laso vir na razpolago. Ugodno sestaJallšCe Slovencev in Hrvatov. 443 East 84th St., Few York City. (Med l. Ave. in Av^. Jt.Y CLA3 LABODA. JAN. l'HS naju, jun kaj h K «J I* lntu |H»tl (filiate aa n i j1 stilna ti emu Vjublj XVIII, f — Tega pravzaprav ne morem >>ati to življenje v vaith i»o- trda ti. je vzdihnila ter sla sede* oklih l>i bilo skoraj neinogo- na kanape v ozadju sobe. Čemu »k-upaj je bilo pravzaprav tudi hoditi zapravljat denar v tu->iadkih otročarij. sladkih za jino. saj te stanem že tu dovolj! a nlj žalostno, ne goče ni de Liti, ni misliti, — samo da bi mi bila hotela pojasniti, kaj m* ena mwH kraljuje tam notri, je t.tnu vzrok. ali kvečjemu z iz-Vsak dan nam odkrije nove čare govorom, da je bolna, lta ljubici. \*uk dan nam nudi, Hoječ se, da bi jo U-.ko oiiako-novega, še n« pognanega raakošja. merilo življenje preveč ne utru- Ž*i vi jen je je samo višino no- ,tilo. ^111 ii nredlacal da bi se » * u t- t- i. • . . - . .«i i- ; ** ^lafcai, ua ui st t ljubezniva nego kdaj m, utt-aevauje neute*lji\ih zelja, vrnila v Pariz, toda vselej mi je' r ■ b J dttfci samo še vestalka. ki naj pod- zatrdila znova, da bi ne mogla biti' /iga uo<- in I.U11V nt ai U'la. uv . . . I Prudenca je prihajala že le zelo duha. To me je pa vendar iezilo, Ko j«- padla na zemljo noe, sva ; !•_ . , t rila č«wto «edet pod drevesa naj i COP1RICMT M ARB! J A CWIMC, WASH. G. McAdoo, ravnatelj ameriških železnic. Toda kočije še vedno ni bilo in o ogrinjalu še vedno ne sbiha. ne Iz glavnega urada S. H. Z. -ooo- ».Nadaljevanje s 4. st/ani). I>ruštvo sv. Ana, št. 10: za Katarino Bablch, Ano Baehar in Ano Gašjiarovieh, se odobrijo. Dr. Obitelj: za Mihaela Maljkovieh in Stefan Tomae, se o-.lobrijo. Društvo . Jožefa, št. 15: za Ferdinanda Chopp in Antona Šif-ner, se odobrijo. Društvo Matere liožje Lurdske. 3t. 16: za Maudo Borieh, se odobri. Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 17: za člana Johna Grenc, ml., se odobri. Društvo sv. Barbare, št. 19: za Josepha Skerjane, Johna Ro-jakovieh. se odobrijo. Društvo vs. Štefana, št. 21: za Johna Otserman, ker je- omenjeni umrl. se odoflri podpora soprogi omenjenega. Nakaznica za čla na Frank Pajnieh. zaiadi raznih pomanjkljivosti društvenega taj nika se odobri ter se sklene, da se vpelje glede zadeve ponovna prw iskava. Društvo odporna .Zveza Slovenskih Fantov: nakaznice za Jakoba Mušich, Math Der/aj in Math Sprajcer se odobrijo. Društvo sv. Petra in Pavla, it v. 24: nakaznice za Simon Gorša Lovre Bijoirdich. Tom Six»rčičf se odobrijo. RAZNI RAČUNI: Michigan State Telephone Co. za telefon, se odobri svota $2.00 Houghton County Electric Light Co. za svetljavo $1.00. Mihael Beorgo. najemnina >st master at New York. N. T. on Jan. 20 191S. as r<»quired by the Act of October 0, 1017. Haag, Nizozemsko, 23. januarja. Poroča se o velikih povodnjih po celi Nemčiji, ker se je sneg, ki je debelo zapadel, pričel tajati. Porušena so bi!a stanovanja, tovarne. mun!eijske naprave in mostovi. Na več mestih so bila poslopja odpravljena in videti je bilo plavati živino, pohištvo in razno hišno orodje. V več krajih po Nemčiji so tovarne prenehale; že več dni je zelo oviran železniški promet, pošta iu brzojavna služba, prej vsled snega, zdaj zaradi povodu j i. X Renski provinciji so bile milnici jske naprave zelo poškodovane. Posebo velika škoda je bila v Hanoverju, Jeni, Aarlsrulie, v Harzu in v južni Nemčiji. Včera je prišlo v Berlin 2 tisoč vojakov, da pomagajo spraviti s pota sneg, da se bo mogel nadaljevati promet. ?r za- rnlko, a zato je tem večkrat ,i-|iu nekega dne. ko je bila Marge- na raSun. Potem so jatajci so streljali sala. In dasi je P^J^m^v vrtu,je m hitro porabil ta usmiljene duše. da živi njegova i Mjo. >lžniea /unaj na deželi z nekim -- na ameriško nega gwda. Tam sva pUa svečano Margerita vsakikrat le še bolj po-|fas .n poskusil odpreti mlznico. 7' tavata ^liT ^ -^O ^ *** ^ Morn ^'premože- srca in smpc.^ala ob mL.li, da pra^val. kaj jnse. Ostalo mi ni|rrta Pntdenčina pisma. Poskusil nia da jo je zavrgul vojvoda sem odpreti, a zaman, ključ je bil vsled tega. lato so izvedeli dragii l918' 118 ree ljubiš, kakor da bi ine ne bd imel ~ v vafl še nihče pred teboj, in zato tre- ua" R;kla f\da .VI dovolili, pečem pred breteklo«tjo ter me vržoš! Dva dni pozneje je prišlo zopet zopet v brezdno prejšnjega zh-l'P^11^ ^ I'mdenee in odtlej je iz-ljenja, iz katerega si me dvignil;t?mjla štirinajst dni vsa ta na lolnce, Pommli, da bi jaz zdaj. 6, 1917. era j so Kitajci 50 milj od Joho-va ob Jangee-Kjan^u streljali 11a ameriški kanonski čoln "Mono- kupajskiTpaj. a bilo je ie prepoz- „ -f 1f __• • * » diamante. Ti so se odprli brez te-jll0, iu tudi jaz ne bi'1>ila ^^ ° ^rmeu je bd ubit, žave. toda bih so prazni. | Treba je bilo pač plačati, in daid a dniga sta bila ranjena. < 'udjia slutnja nn je stisnila fli opravljala va.s v zadrego, je sree. Hitel sem takoj k Margeriti ter Nemška rušil ca se potopita. kar bi bilo podobno nezaupljivo- 'aliteval on nje pojasnila, a spo-i sti, zato sem rekel, da ni treba, a nlutd sem vendar, da bi mi postalo takoj jasno, kaj ji je, če bi prečrtal to pismo. Naslednji dan j«- bil krasen. I Margerita me je prosila, da bi stopila n.alo v čoln in posetila o-lok Croissv. Bila je ves čas zelo vesela, in šele ob IX-tih sva se vrnila domov. — Goapa Duvernoy je bila tu. ko iem okitaila to novo življenje, morala umreti v starem, "Daj. obljuba mi, da me ne z&putrtii nikdar! — Pri*egam ti' Pri teh besedah mi je pogledala v oči, kakor bi hoteja citati, aliiV je bila moja prisega pač vskrera, potem pa se je vrgla v moje na-ro&je in skrila svojo glavo na moje prsi. — Kaj ne veš, kako te ljubim! je zahropia. Sekaga večera sva *lou<4a na balkonu. Mesec me je dvigal počasi na obzorju, kakor hi le težko v »tajal iz svoje poatrolje, m veter je šumel v košatih vejah. Držala sva se za roko in molčala dolgo čaaa, nakrat pa je vskliknFla Margerita: — Zima prihaja. Ali hočeš, da greva? — Kam: V lt algo. — Torej se dolgočaaii tu? — Ne, samo zime se bojiia Ui še bolj l*aruca. — Zakaj? — Ah, iz sito varokov? Iu ne, «la bi uti pos edala le enega teh vrrokov, je nadaljovaka burno in nemirno: Ali gr.š z rnrooj .! Jat pro dani vse, akr imam. in potem gre-! v a tja dol in ničesar več no bo na meni. kar sem bila prej, nihče -ne bo vedel, kaj sem zdaj. AH ho-čcš. da ? — C« želiš ti, pa pojdi^-a. Toda čeurn hočeš prodati avoje stvari, ki jih boš vrsrtk, ko ee vrneva' J s/ nimam toliko, da bi apreje! skrivnostna Margeritiua melanholija ter prosila Jiie je večkrat, naj ji oprostim, da je bila prej taka. Toda njene kočije iu bilo ve*-nazaj. — Kako, da ti Prudenca še ve- >:nal sem takoj, da ne Izvem res nice. — Margerita. sem rekel zatorej. dovoli mi. da stopim za hip v Pariz. Moji ne vedo, kje sem, in gotovo me čakajo očetova pismu že bogve koliko časa. lirczdvom-110 je v skrbeh, in t roba je. da mu odgovorim. — Pojdi, dragee, a glej, da te ne boni čakala le preveč dolgo. In šel som. Prva moja pot je bila k Pru-donci. Iirez drugega uvoda sem začel: . — Prudenca! Kje so Margeri-tini konji-? — Prodani. — Ogrinjalo ? — Prodano. — Diamanti? — Zastavljeni. — Iu kdo je prodai in zastarvil vse to ! — Jaz. — Ln /akaj niste tega meni povedali ? I — Ker nisem smela zaradi Marr gerite. - _ • | — In zakaj niste ntene vprašali denarja ? — Ker ona ni hotela. — ln kam je šel ta denar? — Za dolgove. — Torej je dolžna veliko? — - .Še kakih trideset tisoč frankov, prej več nego maig. E, clra-jri moj, tili vam nisem pravila? Popoldne sta se sprehajali sami Vi mi niste hoteli verjeti. Zdaj [K) vrtu iu ko sem potem stopil vidite sami! Tapetnik tam ua-k njmia, sta takoj obrnili svoj sproti je letel skozi vrata, ko st pogovor na druge stvari. j je prikazal pri vojvodu, in drugi Ko je zvečer Prudenca odhaja- dan mu je starec naznanil, da me, la, je rekla, da ji je mruz ter je pozna več Margerite Gautier. A prosila Mar*erito. naj ji posodi nKrž je hotel priti na vsak način1 kako ogrinjalo. j do plačila, in to je bilo tistih par Ves mesec je prešel tako in ves tists- frankov, za katere sem na-ta čas je biia Margerita vsa vi«e- prosila vas: toliko sem mu dala prodala svoje konje, svoje naj- _ drauoeenejse obleke in zastavila' _ _ , . ^ . . . . j True translation filed with the post svoje dragocenosti. Ml hočete vi-! master at New York. N. Y. 011 Jan. 20. deti potnlila raznih . kupcev in 11918. as required by the Act of October li-tke iz zastavljalnico? ' 6- 1917 In Prudenca je odpri a svojo j KodaEi. Dansko, 24. januarja. . . t , . . " niož posadke nekega nemškega niiznico ter mi pokazala kup pa- 0 1 11 rusilea, ki je zadel ob 1111110 ah pa l)ir3ev* ; |e bil torpediran, se je izkrcalo 11a . ' zapadnem obrežju Jutlandije. (Dalje onhodnjie). Mornarji so pripovedovali, da je MOŠKE BOLEZNI Dr. Kol« najstarejši sloven, ski zdravnik, špecijalist v Pitta-burghu, ki ima 28-letno skušnjo v zdravljenju vseh molkih bolezni. Hydrocele ali ldlo zdravim v 30 urah in brez operacije. Bolezni mehurja radi katerih nastanejo bolezni v križu ln hrbtu in ostale bolezni te vrste zdravim z gotovostjo. REVMATIZEM, TRGANJE, ZASTRUPLJEN JE KRVI, BO LEČINE. OTEKLINE, ŠKRO TLE IN DRUGE KOŽNE BO LEZNI, ki nastanejo radi ne-tiste krvi, ozdravim v kratkem času, da ni potrebno ležati Jas rabim 608 in 904 za krvne bo lezni. Uradnae nre: Vsak dan od 9. ure zjutraj do 8. nre zvečer; v petkih od 9. zjutraj do 6, popoldne; ob nedeljah od 9. zjutraj do 2. popoldne. Slovenski zdravnik. Dr. KOLER, 638 PENN. AVE. PITTSBURGH, PA. dno ne vrne tvojega voja * sem jo vprašal slednjič. — En kcs ccntov za steklenico, ako hočemo, da ostane iste kakovosti in da enako učinkuje. S tem imate janmvo, da staro, dobro sredstvo z isto močjo tudi dobile. Nik=x se dajte premotiti z nižjo ceno ničvrednih ponaredb. Stari, pravi Pain-Expeller dobC.e !e V zavitka kor jc tu naslikan. Pri ktrporae.m p_zite na sidro znamko, r& be.-e lo Loaol in ua naše ime. PraT."i Pain-Expel!er je dobiti v vseh uglednih lekarnah in naravnost od nas. Steklenica za 65c. je ko-kot pa ra 35c. ker obsega vec kot dvakrat S 1 I Važen zgodovinski dokument I Popolen pregled svetovna vojne. \ Prasnik v Petelinji va«L i Prag. 1 Problem Alsacije-Lotarinike. | Ukradeno pismo. | Red. I Veliki dobitek. | Rasno o otrocih. | Doživljaj francoskega žuraalista. 1 Veniselos. . " | O postanka koledarja. | Kemiki napadi s plinom. | fivali in aeroplant | Ruska revolucija. | Program ruske socijalistične stranke. 9 Aforizmi. | Normalni potek ruske revolucije. Rusija. Nemški cilji in Rusija. Padec rodbine Romanovcev. Prednost brsojava. Pesem jetnikov. Kozaki in njih vojska. Litvinski kmetje. Nevidna poslanica. Buchara. Čudne pogrebne določbe. Album. Krščanska svatba pri Kafrih. Večni koledar. Petelinji boji Nekaj za gospodinje. iala. Oglasi. Koledar krasi nad trideset slik, izmed katerih jih je skoraj polovica s soške fronte. Stane 35 centov. Naroča se pri: Slovenic Publishing Company aa CORTLAHDT 8TRXKT, HEW TORE CITY, H. T. SLOVENSKO podp. društvo svete Barbare ZA Z2DINJENS DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedei: FOREST CITY, PA. imrmrpmrinmo te 21. Jaonarja 1M! v drfavi Fetu>t>\ 1 vania. OLIVNI I KADMKI: Przdzednlk: r. 8. TArCHAli. «74 Ahsajr Are,, Hoek Springs, Wro, PndprrdtMMiiiik : JAKOB DC»LEXC. box 181. Broughton, pa. Tajnik: F KAN K PATLOVftč, box «17 Forest City, P« Putantai tajnik: ATUtfT GOSTI S A bos 310 Forest City, Pa. " Blaxajuik: JOHlP KAKINČIČ, S806 St. Clair Ave„ Cleveland, Ohio, r.jjnioJtul blagajnik In saupuik • ANT. HOC HE V AH, RTD. No, 'A Uxx 27, Bridgc-fjorL, Obiu. NADZORNI ODBOR: Predsednik aadz. odbora: JOSIP PETEBNEL. box 1K>. Wlllock, Pa. 1 nadsorslk: JERNEJ RAFNiJt, box bu. Bunline, Pa. 2. nadzornik : IVAN' GHOSEU, 8H5 E. ISTtb St., Cleveland, Oblo. POROTNI ODBOR: Predsednik port*, odbora : MARTIN OB REŽ AN', box 72, E. Mineral. Kana. 1 porotnik: FRANC TEROP«*lC, R. F. I>. No, 3, box 146, Fort Smitb, Ark, 2 porotnik: JOSIP OOLOB, 1016 So. 14th St., Springfield, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr JO« IP V. GRAHEK, M3 E, Obio St,. Pittsburgh, Pa. GLAS NARODA. 26. JAN. 1918 aasBaanwMMsa Posebno naznanilo. Ali imate ■n Bolečine VIA letfvl* oah, alt v rr«hur)u, na jstrahf Mvma-ttuin, (llVOM, H* prti«? Nsfitete krt, botafilna tn Hto, oaMj. slaka pljuta. Vaša priložnost. lika, Sa ■vat valUaoa l)in ailata, ki Vaa pra liča natanko s 31 ftarkL ia nlMo a nudil taka lapa prt Nka batnim motate In *anakam v ta» maatu. Nujna Vat poxlvtjsmo, «• mu takoj vpraiats at •vrt. Na ftakajta odlaianja Ja navar Uradno glasilo: "iJlJkS NARODA",-82 Cortlandt St., New York, N. T. Ganjena druAtva, oslroma njih uradniki so oaproAeai počil j a ti vse do piae direktno na glavnega tajnika tn nikogar dragega. I> nar naj se pa po-ALlja Milno potom poAtnib, ekspreanlh all bančnih denarnih nakaznic, nikakor ua n« potom privatnih čekov, na naslov: Frank Pavloveič, Farmers * M aerv National Bank, Forest City, Pa. V slučaja, da opazijo drultv.. d tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nenadoma naznanijo uradu glav. tajnika, da * se samore napako popraviti. ZA $1000.00 X-2ARK0V SE R*BI ZA PREISKAVO IN ZDRAVLJENJE AKO STE BOLNI. J*rt4tta takoj m pustita aa natanko pretakati po tam tpaaUllsta; potass Mm. > *«dau sa vuo pravo boiesan in ako moret« usdravstl Njegov uspek tn dober gla< » posledica vesta« pretakava In ufiecUi metod, katerih os poeluftuje v vsakem sls ' ^ troSL katar« Je nabral s vseh delov svata, tvorijo oajpopol ta najbolj« urad v tem mestu Tukaj moret« najti mnogo eudod«lni]TVtroJ«> d aoaesejo svoj namen, ko vse drugo ni več pomagalo. Js vseeno, kaka le vu. na*1®- * oedravljlva. ae bodete prepričali, kakor kltr. • »Srarltl. da sts na potu boIjSanJa ln stalnega adravja. Zdravnik n« taftko prlaiukenega denarja, ako niate ilnetgll popolnega ^ *e vrl nJem ln povejte jmu^ svojo botesen privatno tn saupno i Oglasit« Iz Sheboygana, Wis. Iz statistike zdravstvenega komisarja za leto 1917 je razvidno, da jc uiurlo v tem letu main j ljudi kot leto .preje. Na tisoč prebivalcev je prišlo samo 30.36, medtem ko je prej vedno znašalo po 12. Skupno je bilo 395 smrtnih slueajev. med temi 17 slučajev je-tike. Porok je bilo 292 iu Š15 rojstev. Iščem svoja 6 v t;ray Creek. Colo,, in pozneje ne vem nič več o njem. Za starejšega sem pa zadnjic znal, da je bil v Heamuivte. Okla. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za kojega naslov, da mi ga naznani, za kar bom hvaležen. če pa sama citata, naj se oglasita svojemu bratu: Ignace Podgornik, Box 91, Bairdford, Pa. (25-1—1-2; OPOMIN. Cenjene rojake, kateri rai dolgujejo za poslano blago, opominjam, dj mi v teku štirinajstih dni pošljejo denar. Jaz sem jim, žc dostikrat pisal in račune po-f slal pa se nobeden nič ne zmeni. Onega, ki mi ne plača, kar mi dolguje. ibo:n s polnim imenom priobčil v vseli slovenskih časopisih, da bo imel črno piko nad svojim imenom za vselej. .Sedaj je že skrajni čas. da mi poplačate: nekateri mi dolgujete že po dve in tri leta ter vsak sam ve. koliko in za kaj. S pozdravom . Frank Stefaiiicli, K A. Box 9(j. Presno, Cai.i (26-29— 1 ■ Dr.LORENZ. Jas sem edini slovensko govore« iperlaUst moških boleod g Pittsburghu. Pa. »47 DOCTOR COWDRICK, Specialist 9th Street 4th Floor Betw. Euclid A Promet, Olerelani, C • • datavnitcta s umm iM'«i a« a —iitr. o* mmuii «a a* » - Vi boste moj gost. — Jaz poznam vsaj deloma revanžirati za vse ono. IZ OLAVNROA U&ADA 8. P. DR. SV. BARBARE. omenjenim fc>. P. IV. Sv I>ne 7. januarja 191 i* je okrajno &t>di«ce v (J^inbria County, Pa. odtiJ>ri 11> in podpiaalo prošnjo za idmženje S. P. Dr. 8V. ^Barbare s N D. I' 7. /. glavnim v Conematigh, Pa. Toraj S. P. Dr. S\. Itgrbare je p*klavno no / dnem 7. januarjem T91b. I 'rji'ii,.. i,.:/.uanjam, postala z goraj UieiM pravo moč na č!atie(i'ce) !S. D. P. Z. ija bivšega Barbar«*. mik$>:ajniui tajnikom in drugitn, kateri ste in, i k t« n . k t biv>im glavnim uradom S. P. Dr. Sv. Barbare, Vam na/nan,ja : D.< > 1. februarjem Ttta 1918 naslavljajo te v »o korr»plK*e. eeitifikat), kateri bili pnjtipo^ta\-uo izdani t»d biv-i«^.« S. p. Dr. ^'v. Barbare /a $500 u^mrtnine. so postali i. dtieni 7. jantiit j« in t I. postavno veljavni p«Kl eharterjera S.'D. P. Z Po pravilih S. D. P. Z. .se sedaj lahko -zavarujete za $100, sJCJoO, iu ♦lOOl* {MMwrtnine, za bolniško T>o*li>oro $1.00 in ifcž.OO na dan. — < 'an tea društva ali zveze lahko postane vsakdo, nc glede na njegovo veroizpoved«!je ali narodnost, a mora razumeti slo-van>ki ali auglt-ški jezik, iu mora biti ueouaadt-ževanoga značaja, kar je glavni |»ogoj. Postajni tajniki! V porabljajte v>e uradne listine bivšega S. P. dr. Sv. Barbare ravno tako kot do sedaj. Ko l »ode v glavnem uradu /veze v reje no za -&upuo poslovanje, bode te prejeli od glavnega tajnika spremembne listine z navodilom. Z bratskim pozdravom FRANC PAVLOVČIC, bivši gl, tajnik S. P. Dr. Sv. Barbare. kjer bomo večerjali ni daleč. -hvaležnost se bom iikušal že kar ste storili zame. Hem sedal si je pred ogledalom skrbno popravil lase ter okrta-.'il obleko. Zatem je zaklenil koveeg iu oilšel s svojim prijateljm. Dobro uro kasneje so korakali Sifat, Peter in še nek. dru«; moški po pr»*eej temni uliei, v gorenjem delu mesta. Obstali so pred Mšo, k. se ni na zunaj čisto nič razlikovala od ostalih hiš v bližini. — Sifat je potegnil za zvonce. Odprl je portir in ko mu je £ifat pokazat vstopnico, jv spustil vse tri v vežo. Sifat je bil v hiši kakor doma. — Stopal je naprej skozi vežo v zadnji del hiše ter odprla vrata v n a] hjI razsvetljen, garderobi podoben prostor. Ko so odložili suknje in klotuke, si jc zamogel Peter nekoliko natančnejše ogledati Sifatovega prijatelja. Bil je to človek srednje starosti, elegantno oblečen, toda iz njegovega obraza je sijalo-nekaj one živalske krvoločnosti in poželjivosti, ki navdaja vsakega poštenega in nepokvarjenega človeka z antipatija V tem trenutku so se pa odprla vrata sosednje sobo. Naši znan-ei so stali na pragu bajne razsvetljene in razkošno opremljene dvorane, iz katere .i«- don«-l razuzdan smeh. Na naslonjačih, ki so bili razpostavljeni brez vsakega reda, je sedelo veliko števJio mladih mož in žensk. Pred nekim naslonjačem }* klečal mladenič ter- «oljut>oval mko krasni blondinki, dočirn je o-m? šepetala „ človekom, sedečim poleg njo. — Xa nekem drugem nasi rnjaču sc jc nek mladenič komaj branil trem krasnim razuzdan-kam. — Poleg klavirja, ob oknih, v kotih in vsepovsod je bilo vse polno Ltladih parov. V ozadju sobe je bila dolga miza, na kateri je bilo vse polno sieklenie. skled in krožnikov. — Dame in gospodje — je začel govoriti Sifat v francoskem jeziku — tukaj vam predstavljam dva svoja prijatelja. — To je grof \ Tlenisedal, ki si jc zaželel vaše družbe z edino željo, da se nauči prej-komogoee angleškega jezika,— Tukaj je Mr. Baker iz Alabame. — Oba sta izvrstna mladeniča ki ju vama zelo toplo priporočam. — Oprostite mi, če ste morali predolgo čakati. — Ker pa ne smemo izgubljati časa, vas prosim, da sedete k mizi, če ne, bo posial šampanjec preveč gorak, ■ Po teh besedah -o se. oči vseh vprle v Petra. — Posebno ženske! so z naslado opazovale mla'dega in lepega "grofa". Petru so je pridružila mlada lepa deklica, nasmehnila se mu! je, podala mu je roko ter ga odvedla k mJzi. (Dalje prihodnjič.) VABILO NA VESELICO, katero priredi slovensko izobraževalno društvo RODOLJUB v South Forku, Pa . v soboto 9. februarja 1918. Začetek je točno ob 6. uri zvečer. Vstopnina za moške 25^; ženske so vstopnine proste. Tem potom vabimo vsa bližnja slovenska društva v okolici South Forka. da se te naše veselice v polnem številu vdeleže. Za -dobro postrežbo in izurjeno godbo bo>de skrbel v to izvoljeni odbor. Na veselo svidenje v soboto 9. februarja! Matija Jerele, tajnik. (24-25—1) Kad bi izvedel za svojega brata MIHAELA ŠKERLJ, doma iz Spodnjega Zernona pri Ilirski Bistriei na Notranjskem. Do 20. januarja je bil pri meni na stanu in zda i ne vem. kje je. Prejel sem zanj pismo iz sodni-je in mislim, da je nekaka po mota, zato ga prosim, da se javi, ali pa če kdo ve, da mi na znani njegov naslov. Škoda bi bilo, da bi imel radi tega kake sitnosti, posebno v sedanjem času. — Anton Skerlj, 3560 E S2. St., Cleveland, Ohio. (24-26—1) POZOR ROJAKI 5 (Nadaljevanje). — Jaz imam dobre oči, prijatelj. Skoraj presenetilo me je bilo in jas vam zavidam veliko srečo. Peter je dvignil glavo. — O tem ni govora. — Jaz bi saaio rad vedel, čr j»tc že kdaj prej .videli to žensko, oziroma če mogoče veste, fcdo da je. — Popra-viei vaan povem, da te ženske nisem še nikdar videl. — Njena lepota me je zelo očarala. — Kot sem že rekel, prijatelj, prav bt« storili, če *te si poiskali amerikanske družbe. — In če ta družbe sestoji iz dam ali pa iz ene same dame, jc to še toliko boljše. — Da, Sifat, prav imate, jaz moram v amerikansko družbo. — Drugače ne gre iu ne gre. — Zdaj pa nastane glavuo vprašanje: — Kako: — Na kak način? — Jaz vendar ne morem meui nič, tebi nic med ljudi, ki govore angleško. — Spoznanje pride pozno, pride pa vseeno. — Čestitam vam, da bto izpts-gledali. — <"> hočete, lahko že noeoj t>oskiU5iie. — Čimprej tem boljše — je odvrnil Prter ter dostavil: — Samo nekaj va» pn»nu, Sifat, nikar me ne peljite med Ijodi, kateri se mi ne dopadejo. — Gotovo boste našli zame kako dobro dražbo, ki ml bo konttila iu b katero bom lahko zadovoljen. _ — Ne bojte §e, vaš de\iški čut ue bo cisto nič ogrožen, — Nocoj l*>v* šla večerjat v privatno družbo. — Tudi nekaj dam bo tam. — Jutri bom dobil za \ h- stanovanje pri kaki anglewki družbi. — Toda. dragi prijatelj, jaz ne smem trositi denarja. Sifat je skomignil z rameni. — Delajte, kakor hočete — jt rekel — bodite uverjeui, da vaiu denar ue bo večno trajal. — Na vsak uaeiii pa morate gledati, da si ntbijete iz irrojega kapitala čim najvee mogoče dobička. V tej fsde-1 vi p« se nisva na jasmem. — Rečem vam sattio tol'iko, da vam ne bo« dal nobenega -sveta več, dokler me ne towt* ferceno prosili zanj. Jas vas bom »ezuknil z angleško družino in bom tfplota storil vbc, kar bo v moji moči. — Vse o*ta4" j v pa stvar. — Kdaj pa bo večerja? — je vpraSal Peter^ ter si obrisal potno Dr. J. V. GRAHEK edini slovenski zdravnik v Pennsylvania 843 E. Ohio 81, N. S. Pittsburgh, Pa. CENIK KNJIG Najuapeineja mazilo za tenake lase, kakor tudi «a molke brke ln brado. Od te>-| aa mazila zraatajo v 6tih tednih krasni ! gosti In dolgi lasje kakor tudi možkim krasni brki in brada in ne bodo odpadali ln osiveli. Revmatlaem, kostlbol ali trganje v rokah, nogah in ▼ križu, ▼ osmih dneh popolnoma ozdravim, rane, opekllo«, bule, ture. kraste in grl nt«, potne noge. kurja očesa, ozebline v par dnevih popolnoma odatranlm. Kdor M moje zdravila brez uspeha rabi* mu Jamčim sa 15.00 PiSite takoj po cenik, ki ga takoj poiljem saatonj. Krasni žepni KOLEDAR ca leto 191T zastonj. JAKOB WAHCI6, 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. ---- NAZNANILO ▼ zalogi SLOVENIC PUBLISHING COMPANY Cenjenim rojakom v Chicago in sploh v državi Illinois naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik 82 Cortlandt St, POUČNE KNJIGI: Umor nemfiko-angl. tolmač Oomači zdravnik t hrvatskem jeziku, rezan ttitrt računat (nemSko-sagL) —Jtt fc=J80 New York, N. Y# Zgodovina c. kr. peSpolka 9L 17 s slikami Življenje na avstrijskem dvom ali smrt cesarjevima Rudolfa _______RAZGLEDNICI: Poljedelstvo —J» NewyorSke, božične, velikonočna Popolni nauk o čebelarstvo, nt fLOO | ln novoletne komad po Sadjereja v pogovorih 1—.28 ducat 8chlmp£for bemfto-slev. slovar fUCS Albnm mesta New Zock • ■bal ZABAVNE IN KAZNI KNJIGE i Doli s orožjem Mesija 2 z t čaka t Pod Bobom, 81. VotaBlos Pottrefia bolnikom Borljsloa demokracija Trtna ni in trtoreja Dnom živinoreja Vsi ki sini una! n snfkiil TroJka Vojna na Balkana IS Avstro Italijanska vojna mapa «J0 j Arstro-ogrskl, vdlkl v«aa Cell svet mail Oell svet veliki Evropa vezan Vojna stenska mspa Vojni atlas Ssmljevldi: Ala, Alte, Oota, Oal. Itd. po ZdrHhnlh držav amii Združenih držav veUkl —JO t-JO ss.1g (-00 ki je pooblaščen prejemati'naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti že večkrat prepotoval države, t katerih so naši rojaki naseljeni in je povsod dobro posnan. Upati je, da mu bodo Bi vojaki v vnh od-rihna roko, posebno ie, ker ima pokvarjeno hjt pko, PRIPOROČILO. liojakom v Johnstownu, Pitts btirghu, Pa., in okolici naznanja j mo. da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik Mr. OTTO PEZDIR in prosimo, da mu gredo na roke Upravništvo Glas Naroda. Kad bi izvedel za svojega strica MIHAELE GODINA, doma iz vasi JSnik pri Gradiški na Primorskem. V Ameriki biva že več kot :»0 let. Oe kdo izmed rojakov ve za njegov naslo% urosim, naj mi naznani, ali naj se pa sam oglasi. — John Goli ina. Frankfort Heights,. I1J. (25,26-1) Pozor, rojaki v ruskem iii itatjau-skem ujetuiStvu! Jaz bi rad izvedel od inojili štirih' bratov Jerneja. Andreja.' Jakoba in Josipa iSemec. Doma ko iz >ia-jevč pri l\>stojni. MogOee je, da se kateri izmed njih liahaja v kakem ujetništvu. Zato pi-otum. da se mi oglasijo, ali pa oc kdo kaj ve, da uii poroča. Obenem bi pa tudi rad izvedel za naslov Andreja Goreuc ni Josipa Za-lokar. — fgnaee Semec, Iiox 2S. James C-itv, Pa., U. S. America. (25-28—1) Uradne ure: dnevno od S. dopoldne do 8. ure svefier. V pet* klh od 9. dopoldne do 2. popoL V" nedeljo od 10 d op. do A popoL DR. LORENZ, Specialist moUdh bolezni, <44 Peon Ave. H. nadst. t Plttsbureh, Pa. Iščem svojega brata JANEZA S ABE C in JOSIPA ŠAJN". Oba sta doma iz Siler tabra Dolenjskem. Prc*aim cenjene rojake, če kdo ve za liju naslov, da mi naznani, ali naj se pa sama javita na sledeči naslov: Alois Sabee. Box 127, Montreal. Wis. (24-26—3) ŽENITNA PONUDBA. Slovenec, star 29 let. se želi seznaniti s Slovensko v starosti od -0 do let v s vrbo ženitbe. Na denar se ue otziram, ker imam jam neluij prihranjenega, Pišdte in ec mogoče priložite tudi sliko. Za ta ju ost jamčim. a John Jiemski, 107 E. Granite St., Butte, Mont. (24-26—1) STATE DEPARTMENT OF LABOR BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION ičiti naseljence in jim pomaga Splošni nasveti, pojasnila in po moč zastonj. V vseb jezikih. Pojasnila. kako postati državljan ln o državljanskih pravicah. Pridite ali pišite 1 >JewyorSki urad: 230 Fifth Ave. Urad v Bnffalo: 704 D. S. Mororan Bnildimr SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE, kateri imajo v rokah naša potrdila za denarne pošiljatve, z številkami, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-komogoče svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera smo jim poslali, so se nam povrnila. Tvrdka Frank Sakser. Resman Frank No. 44296 Samide Frank No. 330721 Sinčič John No. 330762 Spaniček Rozi No. 328894 Starčevič Johana No. 331070 Tehler Anna No. 328896 Turk Charles No. 330351 Turk Ivan No. 260647 Turk Jernej No. 329741 Bachnik Frank Kastelic John No. 329639 No. 44708 Bartol J. Kraljic Martin No. 330733 No. 214380 Bear Dan. Kovač Frank No. 260638 No. 260641 Besens Mary Misa Lenaršič Josip No. 330062 No. 44555 Bobič Vajo Meden John No. 260583 No. 331014 Božičkovič D j uro Merkun Anton No. 260581 No. 331355 Braun Mary Mikolich John- No. 260643 No. 323252 Dolar Valentin Oswald Luise No. 330086 No. 260632 Grgurič Blaž Oswald Joe No. 260573 No. 260621 Gnbert Ginseppe P in tar No. 323085 No. 330843 MODERNO UREJ EN A Tiskarna Glas Naroda VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. «• • * * DELO OKUSNO. • • • ** » ff- IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. « * • UNUSKO ORGANIZIRANA. • » • POSEBNOST SO: DRUfiT VENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D. vsa naroČila pošljite na: StevsBic Publishing CoM N.