isk n ie nec Red dela s srebrnim vencem VTU______________________________________________________________________________ List delavcev v vzgojnoizobraževalnih zavodih Slovenije Ljubljana, 21. aprila 1978 - Številka 8 Ob prazniku čestitamo vsem delovnim ljudem! (Foto: Stane Jesenovec) — velik človekov Praznik dela! Ali je delo, zahtevno in naporno, sploh vredno Praznovanja? Človek le z velikim naporom doseže, da mu da narava na voljo svoje bogastvo. Tega bogastva ni, dokler ga ne Ustvari z delom, s spreminjanjem narave. Praznik dela je torej Praznik velikega človekovega Zrnagoslavja v spopadu z okoljem *n s seboj. Delo pa je vredno praznovati. Rdeč nagelj, zataknjen v gumbnici delavčeve obleke, pomeni kri, prelito za priznanje dela — temeljnega merila za urejanje nadčloveških odnosov in razvoj blaginje. Ne praznujemo le dela, merjenega z dosežki v proizvodnji; Praznujemo veličino človekove dejavnosti, ustvarjalnosti, združeno delo, brez nasprotij med fizičnim in umskim delom, kajti \ napredek je posledica vseh sil, ki lih zmorejo ljudje pri opravljanju delovnih nalog in opravil. Praznujemo napore za izboljšanje življenjskih razmer, in delo, opravljeno za to, da bi lahko doživljali tisto lepo, onkraj nujnosti, ko se v prostem času sprostijo Prvi maj -praznik človekove telesne in duhovne sile. Tokrat praznujemo z zadoščenjem: uresničujemo zakon o združenem delu, gradimo nove družbenoekonomske odnose po načelu svobodne menjave dela. Zakoličili smo zgodovinsko prelomnico v razvoju medčloveških odnosov, kajti brez tega ne bi mogli upati v prihodnost, ki jo zagnano ustvarjamo. To je pot k resnični odpravi vsakršnega izkoriščanja, k pristni enakopravnosti ljudi, k uresničevanju najglobljih smotrov revolucije delavskega razreda in temelj razvoja nove samoupravne socialistične kulture. Delo je obenem izziv človeku, da si ustvari življenje v svetu, vrednem njegove moči. Samoupravljanje osvobaja človeka tujih pritiskov in vodil, hkrati pa predaja vsa bremena odgovornosti in odločitev za prihodnost na njegova ramena, v temeljne organizacije združenega dela. Obremenjeni s tradicijo v odnosih se velikokrat ne zavedamo, da so samoupravne oblike združenega dela najvišja avtoriteta, da iz teh temeljev rastejo vse druge širše oblike družbenega razvoja in upravljanja. Smo sredi iskanja in naporov, da združeni interesi delavcev in občanov zaživijo kot vodilo vseh družbenih prizadevanj in odsevajo usklajeno v razvojnih načrtih in uporabi celotnega družbenega bogastva. Vzgoja je pri tem enakopravna sestavina združenega dela z veliko odgovornostjo, da pospešuje razvoj in oblikovanje ustrezne moralne zavesti in znanja, da usposablja človeka sredi dela za učinkovito reševanje neštetih vprašanj in nalog in mu pomaga k samovzgoji, kajti sposobnost sa-moizobraževanja spada med temeljne pogoje uspešnega vključevanja v delo in družbeno življenje. Prvi maj je praznik vseh delovnih ljudi, praznik človekovega ustvarjanja, njegove sreče in svobode. Veselimo se, smo samozavestni in ponosni, hkrati pa se z globokim spoštovanjem spominjamo velikih žrtev delavskega gibanja, ki so s svojim delom in Življenji utirale pot v našo svobodo: kmetov, delavskih revolucionarjev, borcev narodnoosvobodilne vojne. Le s tem v zavesti lahko izmerimo in ovrednotimo naše sedanje dosežke in črpamo moči za revolucijo, ki traja. Prvi maj —- velik človekov praznik, nas združuje v svetovno družino delavcev, bojevnikov za napredek, mir in svobodo. Boris Upužič Skupni programski temelji usmerjenega izobraževanja Prvi del javne razprave o delovnem osnutku skupnih programskih temeljev usmerjenega izobraževanja je končan. Po pripombah in dopolnilnih predlogih bo pripravljen predlog predmetnika in učnih načrtov skupnih programskih temeljev. Razprava na VIII. kongresu Zveze komunistov Slovenije in stališča v kongresni resoluciji dajejo jasno usmeritev za nadaljnjo intenzivnejšo preobrazbo vzgojnoizobraževalnega sistema v skladu z zahtevami razvoja naše samoupravne socialistične družbe. Skupni programski temelji na začetku usmerjenega izobraževanja bodo vgrajeni v načrt vzgoje in izobraževanja za poklicno delo in samoupravljanje. V številu ur, ki je predvideno v prvem in drugem letu usmerjenega izobraževanja, bo po predlogu 73 % skupnega vzgojnoizobraževalnega programa za vse učence in odrasle, ki se bodo poklicno izobraževali po uspešno končani osnovni šoli. Ta program ima sestavine splošne kulturne, družboslovnoekonomske, naravoslovno matematične in proizvodno-tehnične vsebine, 27% predvidenih ur pa bodo zavzele primarne programske usmeritve, sestavljene iz skupin obveznih izbirnih predmetov, ki so najpomembnejši za kako usmeritev in izhajajo iz skupnih programskih temeljev. Poleg teh bodo obvezni tudi drugi usmeritveni predmeti z vajami in praktičnim poukom, torej programi, ki bodo namenjeni določenemu poklicnemu izobraževanju. Pomembna enakovredna sestavina skupnih temeljev bo proizvodno tehnično področje z osnovami tehnike in proizvodnje ler s proizvodnim in drugim družbeno koristnim delom. Učenci si bodo pridobili splošno teoretično in praktično znanje za poklicno izobrazbo. Šole bodo del programa, usmerjenega v pripravo za poklic, uresničevale neposredno v organizacijah združenega dela v materialni proizvodnji in v drugih dejavnostih. V eni izmed primarnih usmeritev si bodo lahko učenci že v drugem letu, v skladu z zahtevami določenih profilov poklicev, pridobili izobrazbo za poklic in se vključili v delo. Tako s skupnimi programskimi temelji kot tudi z obveznimi izbirnimi programi v primarnih programskih usmeritvah se bo povezovala teorija s prakso, vzgoja in izobraževanje z delom, s tem pa se bodo teoretična spoznanja prenašala v življenje. Na tem temelju bodo zgrajeni končni programi izobraževanja za posamezne poklice. V drugem letu se bo težišče premaknilo na obvezne izbirne predmete, skupni programski temelji pa bodo še vedno obsegali več kot 45 % vseh ur. Torej je zmotno mnenje, da so skupni programski temelji omejeni samo na prvo leto. Se vedno smo priče ozkim, enostranskim pojmovanjem sodobne splošne izobrazbe, ki podcenjujejo vlogo tehnične kulture in delovne prakse kot sestavine vzgoje in izobraževanja. Poznavanje in uporaba materialov, orodij, strojev in naprav, ki jih videvamo po sod, tehnična in delovna dokumentacija kot sredstvo komuniciranja v vsakršni družbenoekonomski dejavnosti, proizvodni procesi : organizacija dela, temeljni pojmi o energetiki, elektroniki in in; :r-matiki, vse to je nepogrešljivo v splošni izobrazbi sodobnega cit. -ka. Zaradi teh novih sestavin splošne izobrazbe ni mogoče govorit: o zniževanju splošne izobrazbene ravni v usmerjenem izobraževanju. Nasprotno. Splošna izobrazba bo pridobila s tem novo vrednost, neločljiv del le-te bosta tudi poglobljena in širša kulturna vzgoja in izobrazba za vse učence, ki se vključujejo v poklicno izobraževanje po končani osnovni šoli. Obseg in raven znanja se s skupnimi programskimi temelji ne bosta zmanjšala, saj je naš smoter vzgoja, oblikovanje celostne socialistične samoupravIjavske osebnosti, vsestranski razvoj proizvajalca in samoupravljalca. Pri končnem oblikovanju skupnih programskih temeljev bo treba preprečiti težnje, ki se še vedno izražajo v prenatrpanosti in enciklo-pedičnosti učne snovi. V vzgojnoizobraževalnem procesu bo moral prevladati marksistično zasnovan, problemski pouk, pri katerem bo bistveno spoznavanje in razumevanje vzrokov in posledic pojavov in zakonitosti in večja soodvisnost učne snovi posameznih predmetov. V tako pojmovanih skupnih programskih temeljih, ki so sestavni del poklicnega izobraževanja in zagotavljajo višjo raven splošne izobrazbe vsem, seveda ni prostora za posamična tehnokratska, pragmatična in utilitaristična pojmovanja o zoževanju obsega in vsebine skupnih programskih temeljev. V skupnih programskih temeljih so torej upoštevane širše družbene zahteve in potrebe. Zanje so bila sprejeta splošna medrepubliška izhodišča v skladu s stališči X. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije. Neutemeljena je tudi bojazen, da bodo skupni programski temelji spodbujali samo poprečne, ne pa tudi tistih, ki so nadpoprečno sposobni in lahko hitreje napredujejo. Za to se nedvomno zavzemamo vsi spričo izobraževalno kadrovskih potreb združenega dela in vse družbe. Izbira fakultativnih in dopolnilnih programov pa bo omogočila, da bo vsakdo po svojih sposobnostih in nagnjenjih sprejel večje obveznosti ter si tako zagotovil možnosti za hitrejšo pot v vzgojnoizobraževalnem procesu vse do najvišjih stopenj v klasifikacijski lestvici poklicev in strokovne usposobljenosti. Prav zato bo novi sistem omogočal najustreznejšo horizontalno in vertikalno prehodnost. Skupni programski temelji bodo torej morali s svojo vsebino, z oblikami in metodami dela, z notranjo diferenciacijo in individualizacijo pouka zagotoviti, da bodo dosegljivi vsakomur. Zato ne smejo postati ovira na izobraževalni poti v poklic in novi vir osipa, torej ne nova oblika dualizma na začetku usmerjenega izobraževanja, marveč možnost za vsakogar, da si pridobi izobrazbo po svojih sposobnostih in prizadevnosti. Boris Lipužič Mnogi delajo čez mero ______________Izvirno na enotnih merilih Iz poročila Zavoda SR Slovenije za šolstvo za lansko leto razberemo, da je v osnovnih šolah delalo 10.944 učiteljev, med temi 1341 ali 12,25% z neustrezno izobrazbo. Med 5257 učitelji razrednega pouka ni imelo ustrezne izobrazbe 250 ali 4,75% učiteljev, med 5107 učitelji predmetnega pouka pa kar 1088 ali 21,30 %. Poleg tega je v oddelkih podaljšanega bivanja delalo še 1225 pedagoških delavcev, med katerimi je bilo le 234 delavcev brez ustrezne izobrazbe. Razmere so se izboljšale, saj je bilo še pred nedavnim 40 % neustrezno izobraženih učiteljev. V celoti je bilo zaposlenih 74 učiteljev več kakor predlanskim. Vse kaže, da bi morali poskrbeti za dopolnitev izobrazbe tistih pedagoških delavcev, ki je nimajo, in se ne bi smeli uspavati z utvaro, da izobrazba ni pomembna, ko gre za strokovno delo posebnega družbenega pomena. Resda izobrazba ni bistvena, ko se vrednoti dobro opravljeno delo, toda obenem ni mogoče dopustiti, da bi delovne naloge, ki zahtevajo poprejšnje ustrezno znanje, opravljal nekdo, ki tega nima. Kako bi se začudili, če bi nas zdravil v bolnišnici nekdo, ki ni doštudiral zdravilstva. Res pa je tudi, da ni najvažnejše, po kakšni poti se je kdo do izobrazbe dokopal, le znanje in dobro opravljene delovne naloge morajo biti preverjene in potrjene po priznanih družbenih in strokovnih merilih. Več je ovir, ki povzročajo take razmere. Učitelji so marsikje preobremenjeni z delovnimi nalogami, pa ne utegnejo študirati. Tudi slaba povezanost s šolami, ki izobražujejo pedagoške de lavce, povzroča, da se študij ob delu pogosto zavleče na več let. Priliv mladih pedagoških delavcev iz kadrovskih šol je šibkejši, kakor bi pričakovali in želeli. Lansko leto ni bilo mogoče v osnovni šoli porazdeliti 352 sklopov delovnih nalog za pedagoške delavce. Ob tem pa je treba pomisliti še na naravni odliv okoli 280 učiteljev letno. Presenetljivo je tudi to, da je skoraj polovica učiteljev, natančneje 4471, ob upoštevanju 42-urnega tednika moralo lani delati v podaljšanem delovnem času, posebno na mariborskem in koroškem območju. To je preobremenjenost, ki gotovo ni ugodna za vzgojno delo. Temeljito se bo treba dogovoriti tudi o tem, kaj resnično spada med učiteljeve delovne naloge, da ne bodo zajete v obveznosti predvsem ure predavanj ali dela z učenci v razredu, pa o tem, kdo v šolskem okolju še lahko opravi ob učitelju kakšen poseben sklop delovnih nalog in opravil. Sporazumeti se bo treba za enotnejša izhodišča pri opredelitvi delovnih nalog v zakonitem tedniku. Nedoumljivo različna je resnična tedenska obveznost učnih ur, saj je v 44 šolah do 14 ur, v 21 šolah nad 35 ur pouka, v 30 šolah do 16 ur, v 120 šolah do 25 ur, v 234 šolah do 234 ur in v 48 šolah do 48 ur. Gotovo bi bilo smotrno, da bi se pedagoški delovni kolektivi med seboj bolje poznali in si pomagali pri urejanju odprtih vprašanj, ne da bi s tem krnili svojo izvirnost in svojevrstno urejali razmere. Večja odprtost nedvomno lahko prispeva k izmenjavi izkušenj; če poznamo tuje, lahko tudi svoje bolje in nepristransko opazujemo in vrednotimo. In še nekaj: dobra obveščenost prispeva k mirnejšemu reševanju odprtih vprašanj, polobvešče-nost pa lahko povzroča nemir, ki ga je danes v vzgojnoizobraže-valnih organizacijah prav ob obravnavanju takih vprašanj, že kar preveč. Ni prijetno, če se neutemeljeno širijo glasovi, kako mora učitelj na eni šoli opravljati v obsegu obveznosti tiste naloge, ki jih na drugi šoli sploh ne upoštevajo. Prav tako ni sprejemljivo, da bi postavili, denimo, za učiteljico prvega razreda na vseh šolah popolnoma enak katalog delovnih nalog. V vsakem delovnem kolektivu bo to nujno svojevrstno, kakor so verjetno svojevrstne razmere, v katerih poteka vzgojnoizobraže-valni proces v šoli in okolju. Preobremenjenost pa je treba preprečevati. R. L. seda delegatov — odsev otreb združenega dela CELOSTNO-KAKOR UČITELJE OCENJEVATI TUDI ŠTUDENTE V procesu vzgajanja in izobraževanja naj se človek dokoplje do takega znanja, da bo pre-pričljvo razvijal prakso, ne pa le razmišljal. Naša praksa kaže, da je velik del mladine, tudi tistih v srednjih in visokih šolah, izključen iz vseh institucij družbenega odločanja. Ti mladi ljudje si torej takega znanja ne morejo pridobiti, čeprav bi bili sposobni ustvarjalno sodelovati in soodločati, je prizadeto spregovorila študentka Suzhna SZABO. Vse prepogosto je v vzgojnoizobra-ževalnem procesu še samo učitelj subjekt, študent pa objekt. Učitelja ocenjujemo celostno po pedagoškem in raziskovalnem, samoupravnem in družbenopolitičnem delu, študenta pa še vedno zelo enostransko z zbirko izpitnih ocen. Tako ni mogoče pričakovati, da bi se študent lahko polno uveljaljal in enakovredno sodeloval. Sedanji sistem družbenih meril za nagrajevanje študentskega dela spodbuja študente le k temu, da si pridobivajo dobre izpitne ocene, sproti izpolnjujejo vpisne pogoje, niso pa dovolj spodbujeni za družbenopolitično in drugo delovanje. V tem je gotovo tudi vzrok, ki ga je omenila Suzana Szabo, da delo študentsko organizacije velikokrat ne zaživi, sklicani sestanki niso sklepčni, hkrati pa se bolj zavzetim posameznikom še posmehujejo, ker pač zgubljajo čas za take dejavnosti. Tudi študenta je ‘raba presojati po celostni dejavnosti, sicer ni mogoče priča-kovati, da se bo mlad strokov-n jak lahko uspešno uveljavil kot J-' 'c v združenem delu, saj enoss i a iško usmerjen prej lahko postane tehnokrat. Kritična misel Suzane Szabo-jeve je živa in eden bistvenih in-. teresov združenega dela; zato je bil ugodno sprejet predlog, da naj bi prilagodili metodologijo, ki je predvidena za celostno ocenjevanje učiteljev, tudi za ocenjevanje rednih študentov in to vgradili v sistem študentovega napredovanja. To je potrebno zaradi vsestranskega razvoja osebnosti, sposobne delovati v samouprvni družbi. UČENČEVA VSESTRANSKA AKTIVNOST — POGOJ NJEGOVEGA RAZVOJA Učenci si najbolje pridobivajo znanje, razvijajo svoje sposobnosti in se vzgajajo v samoupravne socialistične osebnosti s svojo aktivnostjo in učenjem, je naglasila srednješolka Maja GODINA. Pri tem je opozorila, da samoupravni odnosi med učenci in učitelji še niso zadovoljivo razviti, da bi tako vsestransko učenčevo aktivnost tudi spodbujali. Kritično je omenila, da marsikdaj učenec ne sme ugovarjati, zastopati svojega mnenja, učitelj pa je lahko grob in uporablja sankcije, včasih tudi oceno kot sredstvo moči. Na papirju je ocenjevanje javno, toda tako bi moralo biti dosledno tudi v praksi. Učenci nimajo možnosti, da bi ocenjevali načine podajanja učne snovi, čeprav bi včasih lahko prispevali k hitrejšim učnim dosežkom. Celo ob zanimivih vsebinah pogosto ne morejo doseči, da bi o tem še kaj več in podrobneje slišali. Ni prav, da je v šolah več kaznovanih kakor pohvaljenih učencev. Vzrok za to bi res težko našli samo pri .učencih. Maja Godina je opozorila tudi na skromno sodelovanje med delavci v šoli in mladinsko organizacijo. Ponekod so celo taki odnosi, da je kar ravnatelj šole določil predsednika osnovni organizaciji Zveze socialistične mladine ali pa zahteval, naj ga zamenjajo. Vse kaže, da se razvoj samoupravljanja najostreje preskuša prav v odnosih med uči- telji in učenci. To potrjujejo tudi raziskave, ki ugotavljajo, da bi bilo treba samoupravljanje med učenci in učitelji razvijati zlasti v prostovoljnih dejavnostih, pri izvajanju učnih načrtov, iskanju različnih oblik pouka, gospodarjenju z materialnimi sredstvi, urejanju kadrovske politike in reševanju socianih vprašanj učencev. Predmet samoupravljanje s temelji marksizma še ni tako razvit, da bi praktično krepil samoupravljanje na šolah; vse preveč je teoretičen, s kopico pogosto nepotrebnih podrobnih podatkov, ki jih lahko najde učenec v vsaki enciklopediji, premalo pa usposablja učence za samou-pravljalce in jih ne oblikuje dovolj v samoupravno osebnost s čutom za širšo družbeno odgovornost. Na neki mariborski srednji šoli je kar 55 % učencev izjavilo, da predmet samoupravljanje s temelji marksizma le delno vpliva na razvoj samoupravljanja, kar petina učencev pa je trdila, da sploh ne vpliva. Prehod iz osnovne šole v srednjo šolo pogosto pomeni prav prelomnico v učenčevem življenju, od prejšnje bolj ali manj živahne dejavnosti skupaj z učitelji se v srednji šoli znajde v praznini, v okolju, ki povzroči množično nedejavnost učencev, ker tukaj učitelji povečini le formalno opravljajo svoje delo. Vsak pedagoški delavec, kjerkoli že opravlja pedagoške naloge, bi se ob kritični razpravi srednješolke moral dobro zamisliti. Brez vsestranske dejavnosti si učenec ne more pridobiti ustvarjalnih sposobnosti, samoiniciativnosti, učenje na pamet ga hromi, da zgublja pravilen odnos do dela, ne more doživljati vrednot samoupravnih odnosov in se ustrezno socializirati. Prav tu bo treba s spremenjenim pedagoškim in didaktičnim delom prerasti ,staro’ šolo in preobraziti vzgajanje in izobraževanje. Ob uveljavljanju dohodkovnih odnosov na temelju svobodne menjave dela v združenem delu se je odprlo v praksi toliko vprašanj, da jih ni mogoče rešiti s preprostim rezom. Vse to zahteva globoke spremembe v delu posameznih organizacij združenega dela in posameznikov, saj je treba zgraditi sistem meril za vrednotenje opravljenega dela posameznika in temeljnih organizacij združenega dela na primerljivih osnovah. Na 32. razširjeni seji izvršnega odbora republiškega odbora Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja je Hardvik Pirnovar, predsednik komisije za pripravo predloga enotnega samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka o delitvi sredstev za osebne dohodke v dejavnosti vzgoje in izobraževanja, podal informacijo, ki pove, da tega dela ni lahko opraviti. Sporazum mora biti v bistvu primerjalni instrument, uporaben, da se ohranja izvirnost samoupravnih rešitev posamezne organizacije združenega dela, hkrati pa rešuje vprašanje enotnih izhodišč in primerljivih meril. Vprašanje 42-urnega tednika je rešeno, o tem ni treba več razpravljati, niso pa še opredeljene vsebine in naloge takega tednika v vseh temeljnih organizacijah združenega dela. Naloge pa je treba izvirno opredeliti. Ni si mogoče zamisliti vzorca, po katerem bi, recimo, učitelj matematike imel na vseh šolah do potankosti enako opredeljene delovne naloge, saj se posebnosti organizacije dela in življenja šole zrcalijo prav v dejavnosti pri pouku, v prostem času, v sodelovanju z okoljem in možnostih, ki jih ima šola. Veliko bo treba še storiti, da bo ovrednotena ne samo količina izvajanega programa, temveč tudi kakovost. Doslej še ni izdelana uporabna metodologija za načrtovanje dela v vzgojnoizo-braževalnih organizacijah, kar bi bilo treba pripraviti čim prej. Enotna metodologija načrtovanja je šele temelj za enotnejša primerjalna merila in vrednote- nje dela. To bo obenem omogočilo tudi oblikovanje cene vzgojnega dela v svobodni menjavi dela. Zavod SR Slovenije za šolstvo bi moral skupaj z ustreznimi službami tako metodologijo čim prej izdelati, so menili na seji. Največ nemira v temeljnih organizacijah združenega dela povzroča vrednotenje posameznikovega dela in delitev osebnega dohodka, toda to je izrecna samoupravna pravica delavcev. Jasno je, da pri slabšem in boljšem delu ne moremo več govoriti o uravnilovki, pa ne samo med posamezniki, temveč tudi med šolami. Tako kot drugje so tudi v šoli bistvene postavke: koliko dela je uresničenega, kako ga je organizacija združenega dela opravila, kakšne uspehe je dosegla in kako gospodarno je ravnala. Notranja razporeditev dela po katalogu delovnih nalog zadeva vsake posamezne temeljne organizacije združenega dela. Bistveno se spreminjajo odnosi, pa se pogosto tako težko pre- buja zavest, da so samoupravni organi najbolj avtoritativni, ko vzpostavljamo nove odnose: Nihče zunaj delovnih organizacij jih ne more več reševati, lahko s' medsebojno pomagajo, da naj' dejo svoje najboljše poti, uskla-dene z družbenimi interesi in s3' moupravno socialistično moralC' Na seji so opozorili, da se kažejn razlike med šolami tudi v tem, lahko dajejo nekatere šole mili' jonske vsote v sklade skupne p°' rabe, in imajo prazne poslovne sklade, druge pa imajo le mal° denarja v skladih skupne porabC' Bojazen je, da se sredstva preli' vajo ali ostajajo na račun neiZ' polnjenih načrtov dela. Vse kaže, da se trdi orehi na razvojni poti novih družbenoC' konomskih odnosov tarejo p°' slopoma tudi v vzgojnoizobražC' valnih organizacijah. Predlo® sporazuma pomeni pomoč, ki j° v tem trenutku delavci teh orgH' nizacij pričakujejo. Objavili ga bomo v eni izmed majskih številk »Prosvetnega delavca«. R- Ustvarjalna pomlad Vsako leto priredijo ljubljanski srednješolci (30 % vseh slovenskih srednjih šol je v Ljubljani) kulturno prireditev ob najpomembnejšem dogodku leta. Letošnja prireditev ima naslov » Vesela pomladna epistola« —po istoimenski pesmi Otona Župančiča, kateremu je posvečena. Predsednik organizacijsko pripravljalnega odbora Miloš Poljanšek je na tiskovni konferenci (10. aprila) poudaril dvojni pomen takih prireditev: množičnost kulturnega podoživljanja Župančičeve poezije in lepote umetniškega ustvarjanja in drugo: taka množična kulturna dejavnost (nastopilo je 130 mladih s 13 šol) je možnost za kulturno oblikovanje mladih. Pred prireditvami ustanavljajo po šolah tečaje —recitacijske, dramske, učijo se pravil scene, osvetlitve. Prireditve same pa so združitev vseh oblik kulturnega delovanja in ustvarjanja mladih. Na tiskovni konferenci so spregovorili tudi o kulturnem tednu pod naslovom Podobe trenutkov. Dve leti doslej so dramske nastope prirejali samo gimnazijci in to v prostorih gimnazije Ivan Cankar. Letos so zasnovali širše: nastopali so v Mali drami in gimnazijcem so se pridružili tudi učenci ljubljanskih tehniških šol. Vse predstave so bile že vnaprej »razprodane« (kot je poudarila tehnična voditeljica Minka Kuclar), dosežek pa je tudi to, da na področju kulturnega delovanja ni več »prepada« med gimnazijo in drugimi srednjimi šolami. (Več o teh prireditvah berite na zadnji strani.) N. MAURER Utrinki z Vlil, kongresa ZKS__________________________________________ »Le komunisti, oboroženi z marksističnimi znanji, sposobni za dialektično razumevanje in sprotno analiziranje družbenih makro in mikro procesov in svojega položaja v njih, se zmorejo učinkovito spo* padati s kratkovidnim prakticizmom in empirizmom, pa tudi z birokratskim in tehnokratskim vsiljev«' njem enostranskih rešitev, z epigonstvom in malikovanjem tujih zgledov.« (France Popit, na VIII. kongresu ZK Slovenije.) »Povezovanje vzgojnoizobraževalnih programov vseh stopenj ter sorodnih programov in stalno prilagajanje kadrovskim potrebam združenega dela mora biti oblika razgrajevanja obstoječe tradicionalne strukture izobraževalnega sistema.« (Franc Šali, VIII. kongres ZK Slovenije.) V------------------------------------------------------------------------' Učitelj naj biva tamr kjer dela Časi se spreminjajo. Spominjamo se lepih in seveda tudi težkih trenutkov, svojih mladostnih let in dogodivščin, ki smo jih v tem času doživeli. Pa pustimo vse to naštevanje. Velikokrat sem slišal marsikaj kritičnega na račun dela mladih učiteljev, ki prihajajo na podeželje. Zaradi takšnih in drugačnih okoliščin se premalo vključujejo v dogajanja v svojem samoupravnem okolju. Nekoč, tako vsaj pripovedujejo nekateri starejši, so učitelji vodili vse kulturno prosvetno življenje na podeželju, spodbujali so narodno zavest. Še bi lahko naštevali. Ne smemo pa biti povsem kritični do vseh tistih, ki tudi danes veliko delajo v svoji krajevni skupnosti, kjer vzgajajo in izobražujejo mladi rod. Verjetno bi bile razmere še boljše, če bi lahko vsem mladim prosvetnim delavcem zagotovili stanovanja, tako da se ne bi vsako popoldne vozili z avtobusi ali osebnimi avtomobili v večja naselja. Učitelj mora živeti s krajem, čutiti mora njegov vsakdanji utrip in hotenja. Načinov, da bomo to dosegli, je več. Mlad učitelj, ki pride kot novinec v kak kraj, mora najprej dobro spoznati okolje, v katerem bo živel in delal. Postati mora njegov sestavni del, del skupnosti, ki razvija in ustvarja nove samoupravne družbeno ekonomske odnose v krajevni skupnosti. Tudi kot mentorja mladinske organizacije na osnovni šoli bi ga morali bolj dejavno pritegniti v delo vse mladine v krajevni skupnosti. S tem bomo lahko znova obnovili vse pretrgane vezi. Začrtane smernice našega razvoja, s katerimi smo na 8. kongresu zveze komunistov postavili nove odgovorne naloge, nalagajo vsem nove dolžnosti. Podružbljanje osnovne šole mora postati še bolj pričujoče v slehernem okolju. Tesnejši stik me® učitelji, učenci, starši in krajani p1 pomeni tudi celodnevna osnovi šola, ki bo zagotavljala vsef) učencem enake možnosti za pN dobivanje novih znanj in sposobnosti. Brez skupnih prizadevanj' naporov in hotenj pa seveda ne b« šlo. M. TOŠ prosvetni delavec ---------------------------------------------- List izdajata republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja in Izobraževalna skupnost SRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor. Direktor in glavni urednik Rudi Lešnik, odgovorna urednica Marjana Kunej, tehnična urednica Tea Dominko. Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanska 6/1, telefon 315-585. Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1/1, telefon 22-284, poštni predal 355-VII. Rokopisov in fotografij ne vračamo, posamezni izvod 4 din. Letna naročnina: 80 din za posameznike, za šole in druge ustanove 140 din. Št. tek. računa 50101-601-16915. Tiska CZP Ljudska pravica. YU ISSN 0033-1643 Po mnenju Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje je list »Prosvetni delavec« prost temeljnega davka od prometa proizvodov (glej 7. točko 1. odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu). V______________________________________________J čim bolje se bomo pOZrKSIH ooo Občinska izobraževalna skupnost Krško Akcija druži ljudi Dobili smo sodobna šolska poslopja v Brestanici, Krškem, Koprivnici in Leskovcu. 7. junija, na občinski praznik, se bodo razveselili novih učilnic tudi učenci na Raki. Za devet oddelkov jih je. Osnovni šoli Kostanjevica in Podbočje delata še vedno v tesnih prostorih. Pri prvi bodo pričeli zidati prizidek že letos. V krški občini imajo v tem šolskem letu šest samostojnih osnovnih šol (Brestanica, Koprivnica, Kostanjevica, Krško, Podbočje, Raka) in dve centralni osnovni šoli (Leskovec pri Krškem, Senovo). Osnovna šola heroja Milke Kerin-Leskovec pri Krškem ima zdaj še podružnično šolo na Velikem Podlogu, ki bo prihodnje šolsko leto edina podružnična šola v krški občini, osnovna šola Senovo pa ima zadnje leto podružnico na Gornjem Leskovcu. V tej šoli je v dveh kombiniranih oddelkih le 11 učencev. Letošnjega L septembra se bodo tudi ti odpravili v se-novsko osnovno šolo. Prihodnje šolsko leto boste K«nkea-a. J Je do sedaj doživelo podobno usodo že veliko podružničnih gf JF S — Tako je bilo s šolami v Zdolah, Dolenji vasi, Velikem Trnu, Črneči vasi, Senušah in Brezju — je naštevala tajnica občinske izobraževale skupno-sti Rezi Pirc m utemeljila take odločitve s podatki o zmanjševa-nju števila šolarjev. V šolskem T letu 1960—61 je obiskovalo osnovno šolo 4221 otrok; čez pet jb, let 1965—66 le 3888; na začetku * desetletja, v šolskem letu Rezi Pire že od leta 1957 skrbi za 1970—71 komaj 3487, lani 3211 občinsko izobraževalno skupin letos 3112. Letos je v posa- nost Krško. Izjemno delavna je nieznem oddelku le še 25,10 tudi v Zvezi prijateljev mladine učenca. Slovenije (Foto: S. J.) V tem obdobju se je odselilo veliko ljudi s hribov v dolino, v druga slovenska mesta in tujino. Prav na kmetijskem območju pa je zelo veliko ostarelega prebivalstva. Tega je v naši občini še vedno precej. Po podatkih o socialni sestavi učencev glede na očetov poklic, smo imeli lani 50,50 odstotka otrok iz delavskih družin, 13,81 % iz uslužben-skih, 22,79 % iz kmečkih, 3,37 % iz obrtniških, 4,64% upokojenskih in 4,84 % iz drugih družin. Zadnja leta je osnovno šolstvo v naši občini zelo napredovalo. Skrb za prehrano Ko so na zadnji seji skupščine občinske izobraževalne skupnosti, kljub nekaterim pomanjkljivostim, ki so nastale zaradi sedanjega financiranja osnovnih šol, pa tudi zaradi nedogovorjenega financiranja solidarnosti, sprejeli samoupravni sporazum o osnovah načrta občinske izobraževalne skupnosti, so ponovno opozorili na vprašanje šolske prehrane. Prehrana v osnovnih šolah je urejena. Velike in sodobne kuhinje so sedaj na vseh šolah, tam, kjer jih še ni, pa bodo kmalu urejene. Osebje je usposobljeno, vsako leto pripravijo zanj nove tečaje. Hrana je okusna in ne predraga, zato se hrani v osnovnošolskih kuhinjah iz leta v leto več otrok. Občinska izobraževalna skupnost prispeva denar v celoti ali pa polovično za prehrano 1627 učencem, to je skoraj sto petdeset starih milijonov. Bolj skromno je za prehrano poskrbljeno na srednjih šolah. Tovrstne šole imajo le tri kuhinje, cena obroka pa je pretirano visoka, skorajda ekonomska. Zato je prav, da so se iz Celja obrnili na Izobraževalno skupnost Slovenije, naj uredi vprašanje šolske prehrane na srednjih šolah. J. Z. morajo s svojimi prispevki, z denarjem ali gradivom, pogosto pomagati tudi pri urejanju krajevnih cest, vodovoda, kanalizacije, gasilskih domov itn. Prav akcija pa jih druži. Ta čas je to še posebno vidno na Raki, kjer bodo slavili 7. junija, in v Kostanjevici, kjer se prizadevno pripravljajo na gradnjo. Tako enotni in voljni za delo pa naj bi bili tudi v Krškem, ko jih bosta povabili k delovni akciji vzgojnovarstvena organizacija in šola. S. J. Bodo načrti uresničeni? i * Učenci 2. in 3. razreda, ki jih v podaljšanem bivanju vodi učiteljica Ivanka Sever (Foto: Stane Jesenovec) Pogovarjajmo se spet o delu In kaj bo z izpraznjenimi šolskimi poslopji? — V vseh krajih smo jih namenili za delo družbenopolitičnih organizacij in društev. Tako so ta dobila nujno potreben prostor za delo, žal pa je z izpraznitvijo šole in učiteljevim odhodom, nastala v vasi tudi velika praznina. Čuti se, da manjka organizator, mentor, svetovalec. Kako zbirate v krški občini denar za gradnjo šolskih zgradb in telovadnic? — Zbiramo ga iz različnih virov. Prvi, osnovni je samoprispevek v krajevni skupnosti — je odgovoril na to vprašanje predsednik skupščine izobraževalne skupnosti, podpredsednik občinske skupščine in ravnatelj osnovne šole na Leskovcu Ciril Plut in našteval: — Osnovna šola Leskovec in prostori za vzgojno-varstveno organizacijo so stali 50 milijonov din; za osnovno šolo Raka (prizidek, prostori za zdravstvo, telovadnica-kulturna dvorana) bo potrebnih 20 milijonov din; prizidek k osnovni šoli Kostanjevica bo zgrajen s 30 milijoni din; za Koprivnico smo potrebovali 5 milijonov din; za Podbočje (leta 1980) pa bo treba odšteti po predračunu 20 milijonov din. Poudarim naj, da rešujemo sočasno prostorsko problematiko otroškega varstva, osnovne šole, telesne kulture (telovadnice, plavalni bazeni) pa tudi zdravstva in kulture. Drugi vir je komunalni sklad pri občinski skupščini. Nekaj denarja primaknejo tudi krajevne skupnosti, za katere namenjajo organizacije združenega dela po 1100 din na zaposlenega delavca. Uporabljajo tudi premostitvena posojila in ne nazadnje pri* spevek 0,78% od bruto osebnega dohodka. Ta je dodan osnovni prispevni stopnji za izobraževanje v krški občini. Delovni ljudje in občani veliko žrtvujejo za razvoj vzgoje in izobraževanja, telesne kulture in kulture v svojih krajih. Ob tem Opazovanja in razmišljanja ravnatelja osnovne šole Jurij Dalmatin Krško, Nika Žibreta Dogovarjanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov je tudi med učitelji velikokrat težavno in naporno. Zdravo učiteljsko jedro že opozarja, naj se vendar prenehajo prerekati zaradi nekaj deset dinarjev in naj se prično spet zavzeto, tovariško pogovarjati o delu v šoli. — Na naši šoli in tudi na drugih šolah v krški občini — je dejal Niko Žibret — so bile močne težnje po uravnilovki. To je popolnoma v nasprotju z zakonom o združenem delu. V osnutku pravilnika je bilo, na primer, določilo, naj bi imela varuška v vzgojno varstveni organizaciji skoraj enak osebni dohodek kot učitelj, ki je končal visoko šolo. S precejšnjimi napori smo le določili ustreznejše razmerje med osebnimi dohodki posameznih kategorij delavcev in vrednotenjem dela na posameznih stopnjah vzgojnoizobraževalnega dela. Sklenili smo tudi, da nihče ne sme imeti pri polnem delovnem času manjši osebni dohodek kot leta 1977. Odločili smo se za enoletno prehodno obdobje. Prvi pravilnik smo sprejeli za tri mesece. Izplačevali smo po njem in ugotovili, da ga moramo v nekaterih sestavinah spremeniti, dopolniti. Že v tem trimesečnem ob- Teže do učil Ravnateljica osnovne šole Cvetko Golar Trata, Škofja Loka, je takole ocenila normative in standarde Izobraževalne skupnosti Slovenije: — Na naši šoli smo imeli prej, ko smo prejemali denar na učitelja, manj težav s financiranjem, kot sedaj, ko ga dobimo na oddelek, ali število učencev. Merilo republiške izobraževalne skupnosti je sicer uporabno, moralo pa bi določati več denarja na oddelek. Upoštevati moramo, da so se materialni izdatki zelo povečali, zato je tudi teže zbrati denar za nakup šolskih potrebščin. Sklad učil je iz leta v leto revnejši, ker obrabljena učila odpisujemo. Naša šola bo stara letos šestnajst let. V tem času se je zelo izrabilo tudi pohištvo. Zato smo sklenili, da bomo vsako leto zamenjali pohištvo v štirih razredih. To se nam je posrečilo lani in predvidevamo, da bomo lahko storili tako tudi letos. Iz združenih sredstev amortizacije smo dobili posojilo, s katerim smo temeljito obnovili podružnično šolo v Retečah. Še enkrat naj poudarim, da nam sedanji način plačevanja daje premalo denarja za materialne stroške. S. J. dobju so se pokazali pojavi, na katere je treba opozoriti. V navadi je bilo, da smo do zdaj učitelji naredili vse, za kar smo se dogovorili. Sedaj se dogaja, da nekateri v zapisanih nalogah in opravilih, natančno določijo, katero opravilo je njihovo in katero ne. Ko mu dam nalogo, jo sprejme, hkrati pa ga zanima, koliko točk si lahko piše za njeno izpolnitev. Drugi pojav je boj za čim večji obseg opravil. Tu prednjačijo »lagodniki«. Pravi delavci delajo, vse narede, brez posebnih vprašanj. Žal pa je pri izplačilu osebnega dohodka razlika med enimi in drugimi zelo majhna. Pri preverjanju so se pokazali tudi nekateri nesmisli. Tako, na primer, zbere učitelj vzgojnega predmeta, ki poučuje v mnogih oddelkih, več ur za popravilo pismenih nalog kot učiteljica 4. razreda. USKLAJEVANJE IN OCENJEVANJE — Predlogi sprememb in dopolnitev so bili sprejeti po običajnem postopku. Reči moram, da se učitelji zelo težko dogovarjamo. Do tega nas je pripeljalo naše »posebno delo«. Ko sprejmemo dogovor, sklep, žal, pogosto velja le toliko časa, da ga pričnemo preskušati. Tisti, ki jim rešitve ne godijo, jih neradi uresničujejo in zahtevajo ponovne dogovore. To se jim največkrat posreči. In krog dogovarjanja se ponovno odpre. Kako ocenjujemo? V treh stopnjah — samoocenjevanje, ocena ravnatelja in komisije. V teh treh mesecih se nam je posrečilo najti primerno vrednotenje kakovosti. To pa bomo kmalu dosegli tudi pri obsegu. Pri prvem poskusnem ocenjevanju kakovosti so bili delavci strogi in so ocenili nizko. Drugič so se ocenili previsoko. Prav to kaže, da bo potrebno daljše obdobje, da bomo obvladali tehnologijo dela. Kakovost ocenjujemo pri nas s količnikom od 0,90 do 1,20. V dosedanjem ocenjevanju ni nihče dosegel nižje vrednosti od 1. Na naši šoli imamo uveden točkovni sistem. 500 ali 525 točk je enako 182 delovnim uram. Opažamo, da jih učiteljice L in 2. razreda težko dosežejo. Njim lahko pridružimo tudi učitelje vzgojnih predmetov, če imajo 20-urno učno obveznost in niso razredniki. So pa nekateri učitelji, ki močno presegajo potrebno število točk. K temu pripomore tudi mentorstvo. Kljub temu ocenjujem, da je zaradi sorazmernega preseganja ali nedoseganja normativa treba tudi to merilo v naslednjih mesecih uskladiti. Ta problem bo še posebno izrazit po počitnicah. DODATNE SESTAVINE — V našem pravilniku smo uvedli tudi nekatere dodatne sestavine za pridobivanje osebnega dohodka. Kot prva je opravljanje nevarnih, izredno napornih ali nezdravih delovnih opravil in nalog (vozniki, kuharice, učitelji tehnične, telesne vzgoje itn). Če obstaja stalna nevarnost, prejema delavec stalen dodatek. Poleg minulega dela smo določili še dodatek za stalnost. Menimo, da je sedanji dodatek 12 % za minulo delo pri 25 do 30 delovnih letih premalo spodbuden in ne vpliva dovolj na ustrezno pokojninsko osnovo. To še posebno, ker sedanja merila zelo izenačujejo osebne dohodke mlajših in starejših učiteljev. Zato smo uvedli dodatek na stalnost. Tega prejemajo učitelji na leta dela v prosvetni stroki ne glede na to, kje so učili. STANE JESENOVEC V krški občini so si v srednjeročni načrt zapisali kot eno izmed osrednjih nalog, da bodo omogočili vsem 3112 učencem enake možnosti šolanja. To se je posrečilo doseči v večini osnovnih šol. Le učenci osnovnih šol Raka, Kostanjevica in Podbočje še čakajo na enoizmenski pouk v kabinetnih učilnicah s sodobnimi učili. Še do nedavnega v razpravah niso namenjali posebne pozornosti uvedbi celodnevne osnovne šole. Ne da si je starši, učenci, učitelji in delavci v TOZD združenega dela ne bi želeli, ampak zato, ker hočejo najprej uresničiti naloge, zapisane v srednjeročnem načrtu. Občasno, kot na primer lani v Krškem, pa se je pojavila želja po celodnevni osnovni šili. Na osnovni šoli Jurij Dalmatin so se na posvetu zbrali starši, učitelji, predstavniki občinske izobraževalne skupnosti, ni pa bilo delegatov uporabnikov in članov izvršnega sveta občine Krško in občinske skupščine. Šola še vedno nima celodnevnega pouka in ustreznih dopolnilnih dejavnosti. Pred nedavnim so po pogovoru na občinski organizaciji zveze komunistov sprejeli sklep, naj bi prihodnje šolsko leto postali celodnevni osnovni šoli v Brestanici in Leskovcu. Tak sklep so sprejeli učitelji, učenci in starši. Zdaj ponovno razmišljajo, ali ga bo mogoče uresničiti. Po izračunih na občinski izobraževalni skupnosti, še posebno po določilu o začasnem financiranju, se je zaradi predvidenega pomanjkanja denarja spremenil celoten finančni načrt. Na občinski izobraževalni skupnosti jih skrbi, če Izobraževalna skupnost Slovenije izločila iz enotnega programa financiranje podaljšanega bivanja in celodnevne osnovne šole. Tako bodo morali znova prepričevati uporabnike, da bodo prispevali denar po dogovorjenem programu. Bojijo pa se, da se bo z uporabniki zelo težko »dogovoriti« še posebno zato, ker je združeno delo v krški občini že sedaj izredno obremenjeno. S. J. Delegaciji osnovne šole Cvetko Golar Trata Bolj zavzeto v novo mandatno obdobje Niko Žibret, ravnatelj osnovne šole Jurij Dalmatin, Krško (Foto: S. J.) Na osnovni šoli Cvetko Golar, Trata, so za drugo mandatno obdobje izvolili petčlansko delegacijo za zbor združenega dela občinske skupščine Škofja Loka in desetčlansko splošno delegacijo za samoupravne interesne skupnosti. Z drugimi osnovnimi šolami in kulturnimi ustanovami se povezujejo v konferenco delegacij za zbor združenega dela. Odločili so se, da bodo poprijeli za delo še resneje kot doslej. V desetčlanski delegaciji za samoupravne interesne skupnosti so se posamezni delegati odločili za področje, ki ga bodo spremljali. Prav s tem želijo doseči stalnost sodelovanja v posameznem zboru interesne skupnosti in uspešno sodelovanje pri reševanju problematike skupnosti. Ocenjujejo, da so delegati zbora izvajalcev občinske izo- braževalne skupnosti Škofja Loka dobro sodelovali pri delu tega zbora. Pričakujejo pa, da se bodo vsaj v drugem mandatnem obdobju prav tako izkazali tudi delegati zbora uporabnikov tako da ne bo treba ponovno sklicevati nesklepčnih skupščin. Kljub temu da so v industrijskem območju občine, v pretekli mandatni dobi niso skušali posebej spodbujati delegatov iz organizacij združenega dela, da bi se udeleževali sej skupščin. So pa izrabili seje sveta šole in sveta staršev in jim pojasnili, da bo tako ravnanje njihovih delegatov prav gotovo imelo škodljive posledice. Pa se kljub temu ne morejo pritoževati nad starši in zunanjimi sodelavci, saj na sestankih v šoli sodelujejo v razpravah in predlagajo veliko ustreznih rešitev. S. J. tem bolje bomo uGldll ooo RADIO IN ŠOLA NIŽJA STOPNJA 28. aprila: Beno Zupančič »Deček Jarbol« 5. maja: Gozd spomladi 12. maja: O pobeglem tonu (glasba) SREDNJA STOPNJA 25. in 26. aprila: Ustanovitev OF 3. maja*. 10. in 11. maja: Predjamski grad VIŠJA STOPNJA 25. aprila: Kričač, glas uporne Ljubljane 4. maja: Marjan Kozina »Bela krajina« 9. in 11. maja: Dunajska univerza in Slovenci ZA SREDNJE ŠOLE 24. aprila: Povojna rusinska književnost 8. maja: Mihailo Kovač: Mikolov praznični dan 26. aprila: O pomenu nacionalnega vprašanja danes 3. in 4. maja: Družbeni in zgodovinski okvir nastanka naroda 10. in 11. maja: Mantovo in Engelsovo razumevanje naroda 26. aprila: Mama nima nikoli časa zame 10. in 11. maja: Lutke so mi povedale 29. aprila: Odrasli tako — kako pa mi 6. maja: Odrasli tako — kako pa mi V__________________________________________________________/ Odrasli tako, kako pa mi? V letošnjem šolskem letu se nam je v oddaji »Odrasli tako, kako pa mi?« posrečilo skleniti krog. Tisti, ki oddajo spremljate, boste vedeli, da so vsa leta v njej razpravljali mladi o problemih, ki zadevajo njih same, vzgojitelje — učitelje in tudi starše. Da ne bi bili pri osvetljevanju problemov enostranski, smo dali letos besedo tudi staršem, učiteljem in vzgojiteljem. Ker so te oddaje namenjene različnim generacijam, smo eno izmed njih določili za tekmovanje jugoslovanskih radijskih postaj na Ohridu — iz izobraževalnega programa. Naslov tej oddaji smo dali »Prvorojenec je boljši«, mladim pa smo kot iztočnico za razmišljanje ponudili dramatizirano zgodbo. Gre za zgodbo o Bariči, ki je postala že nekakšen pojem. Pojem za mladega človeka ali človeka sploh, ki pravi, da nečesa ne zmore, čeprav prej ni niti poskusit. Tega ne pravi zaradi lenobe ali kakšnih podobnih nagibov, .temveč iz globokega prepričanja, ki je rezultat številnih in zapletenih vzgojnih dejavnikov. Neštete take »Bariče« obeh spolov sestavljajo po mnenju strokovnjakov tisti del populacije, ki nikoli ne izrabi vseh svo jih zmožnosti. Še slabše: je nekakšen »rezervoar«, iz katerega nenehno pritekajo posamezniki, ki se iz življenjskih in delovnih težav umikajo, se bojijo odgovornosti in bežijo pred njo celo v alkoholizem, v narkomanijo in tako naprej — do najbolj korenitega umika v smrt. In ko že omenjamo mnenje strokovnjakov, je razumljivo, da v vsakem pogovoru o tej temi začnemo z vprašanjem, ali naši sogovorniki poznajo problem, ali ga tudi sami čutijo. V našem pogovoru je bil odgovor tokrat jasen. Takole so pripovedovali: »Mene ta Bariča tako čudno spominja na mojo sestro. Ob takem dogodku imam kar slabo vest. Spominjam se, da je bilo v osnovni šoli, ko smo izbirali-predsednika pionirskega odreda. Kot predsednik razreda sem bil tudi jaz na tistem sestanku. Ko so predlagali sestro, vem, da sem rekel: Moja sestra Marjetka pa res ni za to. Mentorica me je takoj zavrnila, in ko sem potem razmišljal, sem videl, da nisem storil prav. Potem sem začel drugače gledati na zadeve. Prej sem, ne da bi me doma spodbujali, dobil kompleks večvrednosti, V'i Da bi se bolje poznali Ena izmed poti za boljše spoznavanje jugoslovanskih narodov in narodnosti — tista, ki smo jo izbrali mi — je poznavanje književnosti. K pripravi tega ciklusa oddaj smo povabili strokovnjake — profesorje z vŠPh jugoslovanskih juiiverz. Tako je nastal pretehtan izbor povojne pripovedne proze. V prvem polletju ste poslušali interpretacije nekaterih najboljših romanov in novel iz slovenske, hrvaške, srbske, črnogorske, bosansko-hercegovske in videl sem, da sem boljši kot ona in sem jo drugače cenil kot nekatere druge ljudi. Zdaj pa vidim, da sva si v precej stvareh enaka, v nekaterih pa me celo prekaša.« »Jaz sem pa hotela vedno brata doseči, ker se mi je zdelo,da je vedno pred menoj; zdaj se mi zdi to normalno, saj je bil tri leta starejši od mene. Zato sem začela malo bolj sodelovati na šoli. Samo doma jim ni bilo prav. Ko sem postala predsednica pionirske organizacije, potem mladinske v osnovni šoli... — brat ni nikdar tako družbenopolitično deloval — in zato sem bila manj doma kot on. Potem so doma začeli: Ti pa ne moreš biti tako kot Marko, moraš biti še povsod zraven? In to se je nadaljevalo na gimnaziji. Brat je zelo uspešen in staršem se zdi, da je to dovolj. Včasih mi je tako težko, ko mi mama... recimo doma si nisem upala povedati, da sem predsednica šolske skupnosti. Ko je mama to zvedela od drugih, sem jih poslušala tri dni, češ, saj me sploh več ni doma. Zaradi ocen mi nimajo kaj očitati, ampak vedno so mi govorili: Marka poglej! Jaz ne vem, zakaj jim ni prav, če je človek aktiven. Potem sem včasih naredila kaj iz trme.« Na koncu bi radi opozorili še na vprašanje, ki vam ga puščamo v premislek: Koliko vrednih pobud in koliko pametnih in sposobnih ljudi izgublja naša družbena skupnost zaradi takega ravnanja? makedonske književnosti, v marcu smo govorili o ustvarjalnosti Albancev na Kosovu, aprila je na vrsti madžarska književnost v Vojvodini, ki jo bomo predstavili z dvema romanoma Nandora Giona Vojak s cvetom in mladinski roman Vodni orešek Ota Tol-naia. Nandor Gion je dobil za roman, ki ga predstavljamo, leta 1977 nagrado časopisa HI D in Oktobrsko nagrado mesta Novi Sad. Pisatelj in glavni urednik časo- pisa Ruske slovo Djura Lačak je napisal esejistični uvod o povojni rusinski književnosti v Vojvodini in interpretacijo novele Mihajla Kovača Mikolov praznični dan. Mihajlo Kovač je eden najpomembnejših pisateljev starejše generacije jugoslovanskih Rusi-nov, lani je praznoval petdesetletnico ustvarjalnega dela. V svojih delih slika življenje vojvodinskih kmetov, največ iz časa med obema vojnama. Dobro pozna psihologijo svojih ljudi in ljudske običaje ter jih spretno uporablja v svojih delih. to je odlomek iz oddaje Mikolov praznični dan: Nedelja je, dopoldne. Po jutranjkah. to je čas, ko odide gospodar v klet, natoči žganje v stekleničko za dva deci, jo prinese ven, si obriše brke, nazdravi stari ali pač tistemu, ki je takrat v hiši, »bog daj zdravja« in odpije pol stekleničke. Potem postavi stekleničko na okno pod napuščem, sam pa odide na dvorišče, pogleda v lopo, v hlev, na vrt, v ograde za živino... Opravlja inšpekcijo tistih, ki so čez teden ostali doma, in, če je treba, godrnja, ugovarja sam sebi in se vrača k steklenički. Medtem ko ženske delajo pri ognjišču in okrog peči, lovijo petelina, prinašajo zelenjavo z vrta, mesijo testo za pecivo, gospodar še enkrat odpije iz stekleničke, zahteva od gospodinje drobiž za cerkovnikovo puščico, kajti za drobiž odgovarja gospodinja, in ko drugič zazvoni, si še skrtači klobuk in copate, potem pa se počasi odpravi v cerkev... Tako je delal tudi Mikolov oče, tako je delal tudi Mikala, dokler je bil, kakor se reče, pri moči, dokler je bil gospodar v hiši. Odkar pa mu je stara umrla in je pomožil hčeri, je vse drugače. Tudi danes je nedelja. Vendar, kakšna nedelja! Ali je to praznični dan? Mar je to njegov dan? Mar je to njegov dom? Njegov, gospodarja Mikala? Vraga njegov. Spustil je hudiča v hišo, zdaj ga pa ima! V drugih domovih je ta čudoviti poletni dan pred praznikom spreobrnjenja gospodovega, ko se je nekoč z ženo in otroki odpravljal na proščenje v Šid, še danes posebno doživetje. Zanj pa je danes ta dan podoben vsemu, samo prazničnemu dnevu ne. ŽENSKI GLAS: Oče, sklenila sem se poročiti... S Slavkom, brivcem... saj ga poznate! MOŠKI GLAS: Kaj? S tem? ŽENSKI GLAS: Oče, kaj vam je? Zakaj ne, ko se imava rada... MOŠKI GLAS: S tistim pritepencem, beračem? ŽENSKI GLAS: In kaj potem? MOŠKI GLAS: Potem nič! Ali v vasi ni fanta zate? ŽENSKI GLAS: So, pa kaj, ko mi je ravno on všeč! MOŠKI GLAS: Ampak zn koga sem jaz vse to nabiral, kar sem nabral?! ŽENSKI GLAS: Sveta nebesa, oče, za naju vendar, za koga drugega. Zame in sestro Irino! MOŠKI GLAS: In za hudiča! ŽENSKI GLAS: On ima plačo! MOŠKI GLAS: Kdo bo pa to naprej obdeloval? Zemlja ni rada neobdelana! ŽENSKI GLAS: Ne skrbite, oče, vse bomo uredili... Vse bo dobro, boste videli... MOŠKI GLAS: Pa jaz? Kaj bom jaz? Kam se bom spravil? ŽENSKI GLAS: Sveta nebesa, oče, saj sem vaša hči. Jaz in Irina. Menda vas bova lahko preživeli do smrti. Oddaja bo dramatizirana, tako kot so tudi vse oddaje, kjer daje besedilo dovolj možnosti za razgibano radijsko pripoved. V Vojvodini, kjer je narodnostni sestav izredno bogat, živita tudi slovaška in romunska književnost. Najznačilnejšega predstavnika slovaške književnosti Janka Čemana bomo predstavili Z romanom Prah v očeh, nazadnje pa bomo predstavili pisatelja romunske narodnostne skupnosti Floriko Štefana. S tem bo končan pregled literarnega ustvarjanja v Vojvodini. Da bo podoba ustvarjanja narodnosti, ki žive pri nas, popolna, bomo ob koncu leta govorili še o književnosti italijanske etnične skupnosti pri nas. ARMADA SMO VSI Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita v vzgoji in jzobraževanju ★ ★ ★ ★ ★ Kulturno zabavne dejavnosti — orkester vadi (Foto: Bogdan Sovljan-ski) (Nadaljevanje iz 6. številke) Kadrovska problematika in usposabljanje delovnih ljudi, učencev in študentov za ljudsko obrambo sta zelo pomembna za obrambo in zaščito naše samoupravne socialistične družbe. Zato je treba pri načrtovanju dela vzgojnoizobraževalnih organizacij v vojnih razmerah ugotoviti, koliko šolanega osebja vseh profilov bomo potrebovali med vojno in po njej. Pri tem je treba upoštevati izgube osebja med vojno, vrste in stopnjo njegove ogroženosti, možnosti zaposlitve, nadomestitev manjkajočih kadrov idr. To pomeni, da se morajo vzgojnoizobraževalne organizacije že v miru pripraviti za delo v spremenjenih razmerah, saj so prav učitelji tisti, ki lahko narede zelo veliko: krepijo bojno moralo ter voljo in odločnost ljudi, da bodo premagali sovražnika, in preprečujejo sovražnikove akcije na moralno političnem in psihološko propagandnem področju. AKTUALNI PROBLEMI IN TEMEUNE SMERNICE ZA REŠEVANJE Glede na obravnavano problematiko in stanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v vzgojnoizobraževalnih organizacijah pa tudi zato, da bi priprave na tem področju napredovale, bo treba v prihodnjem obdobju opraviti tele naloge: — Ker deluje sistem socialističnega samoupravljanja tako v miru kot v vojni, si morajo vzgojnoizobraževalne organizacije z vsemi močmi prizadevati krepiti sistem socialističnega samoupravljanja in materialne moči združenega dela; na tem temelji sistem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. — Subjektivne sile v vzgojnoizobraževalnih organizacijah se morajo organizirati tako, da bodo sposobne ugotavljati opravila in naloge s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in jih izvajati hkrati z drugimi življenjsko pomembnimi nalogami. Vemo namreč, da ima vsak učni predmet poleg splošnih tudi posebne obrambne naloge. — Civilna zaščita kot strateška komponenta splošnega ljudskega odpora je najširša oblika priprav in sodelovanja delovnih ljudi, organizacij združenega dela ter raznih organov in organizacij pri zaščiti in reševanju prebivalstva in materialnih dobrin tako pred vojnim uničenjem kot tudi pred naravnimi in drugimi nesrečami. Civilna zaščita postaja vedno bolj pomembna tudi zaradi osredotočenja ljudi na majhnem prostoru. To velja še posebno za vzgojnoizobraževalne dejavnost, kjer je petina naših občanov skoraj sočasno v majhnem in splošno znanem okolju. Zato je nujno, da postane civilna zaščita sestavni del vsakodnevnih nalog in neločljiva spremljevalka samoupravnega organiziranja. Ena najpomembnejših nalog je izboljšanje materialne opremljenosti za obrambo in zaščito. To pomeni, da je treba nabaviti najsodobnejšo opremo, jo vzdrževati in se dobro poučiti o tem, kako vsa ta sredstva uporabljamo. — Z različnimi oblikami in vsebinami družbene samozaščite (zaščita družbenega premoženja in samoupravnih pravic delavcev, samoupravni delavski nadzor, varovanje tajnih podatkov, varstvo delavcev pri delu, učencev in študentov, protipožarna varnost, zavarovanje vzgojnoizobraževalnih organizacij in družbenega premoženja, varovanje poslovne tajne, obveščanje, varnostno-politična ocena stanja v organizaciji združenega dela ipd.) delovni ljudje v resnici uveljavljajo pravico, da krepijo obrambne in samozaščitne sposobnosti naše samoupravne socialistične skupnosti. Poleg splošnih značilnosti, ki veljajo za vse dejavnike družbene samozaščite, imajo vzgojnoizobraževalne organizacije in delavci, ki so v njih zaposleni, še posebne naloge. Delavci v vzgojnoizobraževalnih organizacijah imajo dve vrsti nalog iz splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. V prvo skupino sjmdajo tiste dejavnosti, ki naj bi pripomogle k čim hitrejšemu odpravljanju težav pri uresničevanju zakona o osnovah družbene samozaščite ter družbenih in strokovnih ukrepov, zato da bi lahko vzgojnoizobraževalne organizacije v miru in vojni pravilno delovale. Druga skupina nalog s tega področja se uresničuje v vzgojnoizobraže-valnem in znanstvenoraziskovalnem procesu. V prvo skupino spadajo vse tiste naloge, ki veljajo za vse organizacije združenega dela. Pri drugi skupini nalog pa je nujno dopolniti učne načrte predmeta obramba in zaščita za vse stopnje šol pa tudi drugih učnih predmetov. Učne načrte osnovnih šol bi morali dopolnti s temeljnimi pojmi o samozaščiti, politiki varnosti samoupravnega sistema, o pravicah občanov in njihovi zaščiti, o samoupravnem delavskem nadzoru, o drugih državnih in družbenih organih zaš- čite ter vsebinah in oblikah samozaščite učencev. Učne načrte srednjih šol je treba dopolniti s sistemom samozaščite v organizacijah združenega dela in z dejavnostmi organizacij učencev v šoli in širši družbeni skupnosti. Študente je treba usposabljati za družbeno samozaščito ne samo pri predmetu obramba in zaščita, temveč tudi pri drugih predmetih. Študijske programe bi morali dopolniti s temami: družbena samozaščita v samoupravni socialistični družbi, organiziranost sistema družbene samozaščite, vloga družbenopolitičnih organizacij pri uresničevanju sistema družbene samozaščite, pravice in dolžnosti organov krajevnih skupnosti in občanov pri samozaščiti, sistem samozaščite v organizacijah združenega dela in organizacije s posebnimi obveznostmi pri uresničevanju družbene samozaščite, varstvo premoženja in družbenega okolja, poslovna tajna in njena zaščita, ukrepi in ravnanje v izrednih okoliščinah, družbena samozaščita in mednarodni odnosi itn. Posebno pozornost je treba posvetiti razvijanju odnosa učencev in študentov v vseh oblikah življenja in dela za uresničenje njihovih pravic, ki so določene z zakoni in drugimi akti. — Nakazane naloge pa bo mogoče opraviti le, če bodo zav- zeto sodelovali vsi družbeni dejavniki, posebno službe zavoda ža šolstvo. Če bodo te preverjale, kako se uresničujejo predmetniki in učni načrti vzgojnoi-zobraževalnega dela in samoupravni splošni akti, bodo morali preverjati tudi uresničevanje učnih načrtov, po katerih se mladina usposablja za družbene samozaščito, vzgojnoizobraževalne organizacije pa jim bodo morale pomagati strokovno in politično. Ob pregledu statuta vzgojnoizobraževalnih organizacij na vseh ravneh ne bi smeli dajati soglasja k statutom, v katerih ni usteznih določil s področja družbene samozaščite. — Samoupavne interesne skupnosti morajo pomagati vzgojnoizobraževalnimm organizacijam pri uresničevanju družbene samozaščite, posebno z denarjem, namenjenim za usposabljanje mladine. — Strokovni in samoupravni organi vzgojnoizobraževalnih organizcij morajo redno razčlenjevati, kako se uresničujejo naloge družbene samozaščite in splošnega ljudskega odpora in storiti vse, da se bo mladina čim bolje usposobila za družbeno samozaščito. Poleg tega morajo omenjene organizacije v samoupravnih splošnih aktih opredeliti organiziranost in delo organov in služb, ki so določene z zakonom. LUKA O. BROČETA Sprejem štafete — častna straža (Foto: Dragoslav Uroševie) Vzgoja se začne s tretjim letom 22. seji strokovnega sveta Vzgojo in izobraževanje SR °venije so kot osrednji točki evnega reda obravnavali pred-ivzgojnovarstvenega načrta za 'levno varstvo, skrajšano pri-av« otrok za šolo ter vzgojo "etih otrok zunaj dnevnega jtstva, poročila Zavoda SR genije za šolstvo o delu in raketah v vzgoji ter delovni pro-za leto 1978. Potrdili so Predmetnike in učne načrte Poklica oljar in testeninar, 7'eg tega pa še predmetnika za gazijo in poklic prodajalec z ganskim učnim jezikom. Za- idi' 'V; Razprava je pokazala tudi to, da se pri izdelavi takih gradiv ne najdejo v skupini vsi, ki bi lahko prispevali interdisciplinarno k popolnejši izdelavi predloga, med institucijami pa odnosi za tak način dela še niso dogovorjeni. Videti je, da predlog predvsem zrcali razmere, potrjuje stanje, praksa pa je ponekod že naprej. Načrt naj bi bil bolj spodbujal k ustvarjalnosti, da bi razvijal vzgojno prakso. Ob tem so znova naglasili potrebo po poglobljenem izobraževanju vzgojiteljev, ki opravljajo tako odgovorno in pomembno delo. Komisija Zavoda SR Slovenije za šolstvo je s tem prav gotovo opravila pomembno delo, saj dobiva slovenska predšolska vzgoja prvič po treh desetletjih bolj celosten načrt za uresničevanje vzgojnih smotrov. Svet je ugotovil, da so poročila o delu Zavoda SR Slovenije za Zakaj me ne pozdravlja? posebnih razmer v trgov- ^tti poslovanju in obilice prak-^ga pouka so izjemno zača- 0 Potrdili za slednjega šestd-ivni tednik; o tem mora izdati Pabliški komite za vzgojo in '‘oraževanje poseben koledar Prehodno obdobje, čanirniva razprava se je ra-la ob predlogu predmetnika zgojo otrok od tretjega do še- ^ 8a leta. Skrbno izdelan predaje dosežek večletnega dela ob Vštevanju novosti, ki so jih ,e vzgojne izkušnje v Evropi. Vlagatelji menijo, da ni več če otrokovim težnjam 1 0 sledimo ter ustrežemo le govim interesom in potre- I V; zato so se opredelili za ak-tea odnos do otrokovega ra-t°ia- Osebnost se razvija prek Javnosti, zanimanje in potrebe ^ ejo postopoma z vsakod-‘Vo dejavnostjo na različnih Joejih. Pri tem je naloga asolske vzgoje dvojna: vzgaja izobraževati ter vzgajati in °Vati otroka, kadar ni pri jat staršev. Kljub tako skrbno ^ovanem in opravljenem delu s° razpravljala opozorili na ^anjklijvosti, ki jih bo do pri-^aje seje treba upoštevati. 8°ja se ne začne šele s tretjim 0rn, zato zajema predlog le del ,SoJe otrok. Čimprej bo treba govorno pripraviti tudi g°jni načrt za vzgojo otrok do ^ga leta; šele tako bi dobili °stne načrte vzgojnega dela dolske vzgoje. ^Pozorih so tudi na mačehov-°dnos do vzgajanja v tehnični juri, saj so prvine naravoslov-Področij zanemarjene, to pa 0 vpliva na poznejši razvoj Vstvene kulture. Vse kaže, da iZe za najbolj rano otrokovo I °bje treba sprejeti pojmova-'^ulture v novi, širši vsebini, ki Kolegica se je pritožila ravnatelju, da je učenci ne pozdravljajo in ga je prosila, naj jih z okrožnico opozori na njihovo dolžnost. Seveda učimo otroke lepega vedenja, tudi pozdravljanja, toda pravilniki nam pri tem prav malo pomagajo. Pozdravljanje je izraz vljudnosti, spoštovanja, naklonjenosti, prijateljstva in tega se ne da izsiliti. Malo mi pomeni, če me pozdravljajo učenci, ki jih še učim, vesel pa sem, če me pozdravi nekdanji učenec, ker menim, da s tem priznava moje delo. Pa tudi če me ne pozdravi, ne bom obupal, ljudje smo različni in nekateri, tudi odrasli, iz zadrege raje pogledajo v tla. Otroci radi posnemajo, tudi učitelje. Pozdravljanje je prijaznost, odzdravljanje pa dolžnost. Vendar se pogosto zgodi, da učencu ne odzdravimo. Slabih zgledov je tudi drugod dovolj: starši ne pozdravljajo učiteljev in nasprotno, ne pozdravljamo sosedov, ne kupcev, ne prodajalcev. Pozdravljanje zrcali medsebojne odnose. Učitelj si jih bo ustvaril take, kot si jih želi, če bo tudi v učencu spoštoval človeka. Otroci mu bodo to vrnili in ga pozdravljali — ne zaradi strahu. Odnose pa ustvarjajo tudi drugi. Tisti, ki je dolenjskim pionirjem potisnil v roke štoparico, da so pol leta vestno knjižili zamujene minute svojih učiteljev, je bolj škodoval, kot koristil. Sam ne vem, zakaj, toda zlasti v osnovni šoli se je uveljavil kot nekakšen uradni pozdrav »zdravo«. Toda pretreslo me je, ko sem doživel tole: prvošolka, ki me je bežno spoznala na šolskem hodniku, me je srečala pred bližnjo samopostrežnico. »Dober dan!« reče in se mi nasmehne. Tedaj me pa bolje pogleda in hitro pristavi: »Oprostite — zdravo!« — Ohranimo ta lepi pozdrav, toda če bomo zahtevali, da z njim pozdravljajo učitelje, miličnike in vojake, ga bomo hudo utesnili. Včasih se nam zazdi, da smo premalo vljudna družba, ne samo zaradi pozdravljanja. Zato je naša dolžnost storiti vse, da bi bili mladi boljši. To kako nas pozdravljajo naši sedanji in nekdanji učenci, pa sprejmimo kot »povratno informacijo« in ji prilagodimo svoje delo. VELIMIR BATIČ šolstvo upoštevala lanska priporočila in kažejo razmere, uspehe in vprašanja, ki jih bo treba reševati. Delavci zavoda so opravili ogromno delo, ovira pa jih neenakomerna zasedba po organi-zacijskhi enotah in odhajanje delavcev. O razmerah v vzgojnoi-zobraževalni praksi in odprtih vprašanjih, ki jih osvetljujejo poročilo in ugotovitve sveta, bomo še poročali. R.L. Dan radeljskih prosvetnih delavcev____________________ Po dveh letih so se prosvetni delavci občine Radlje pred nedavnim spet sestali na svojem dnevu. Letošnje srečanje je potekalo v Radljah ob Dravi. Prišli so tudi od drugod: tisti, ki so nekdaj poučevali v teh krajih, prišli so učitelji iz podružnic in osrednjih šol. Izkušeni starejši so izmenjali besedo z mladimi in se pogovorili o sodobnih dosežkih in pogledih na probleme vzgoje in izobraževanja v našem času in naši družbi. Problemov ne manjka. Usmerjeno izobraževanje je samo eno izmed področij, ki zahteva veliko dela, volje, znanja in hotenj. Srečanje je bilo prijetno, slovesno in predvsem delavno. Zbranim sta spregovorila predstavnica sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja Marija Kočivnik, o nekaterih nalogah sodobne vzgoje in izobraževanja pa predstavnik Zavoda SRS za šolstvo Miroslav Faletov. Za svojevrstno kulturno presenečenje je poskrbel delavec mariborskega gledališča Tugo Klasinc z monodramo »Centrala«. Tako je bilo po dveh letih, in spet so se dogovorili. Srečamo se prihodnje leto! Za dobre samoupravne odnose Kdo lahko poučuje? :tie •nore omejiti le na klasične te kulturnih dejavnosti, tem-®nakovredno sprejeti dejav-■s*' tehničnih in drugih podro-’ ce hočemo omogočiti vse-a,!ski razvoj osebnosti. VPRAŠANJE Ali se še lahko razpisuje kot pogoj za učitelja razrednega pouka na osnovni šoli srednja izobrazba? ODGOVOR Zakon določa, da je učitelj za razredni pouk na osnovni šoli lahko, kdor je končal učiteljišče ali skupino za razredni pouk na pedagoški akademiji. predmetni stopnji? Ali ustreza diplomant pedagoške akademije, s skupinama predmetov npr: biologija -^kemija, angleški in ruski jezik, nemški in srbohrvaški v oddelku podaljšanegaiezik? ODGOVOR: Izobrazba za delo bivanja VPRAŠANJE: Kakšno izobrazbo mora imeti učitelj za podaljšano bivanje na GOSTINSKO PODJETJE C fl CIT j A LJUBLJANA ^ 1 1 ^ CANKARJEVA 2_____________________ OB MAJSKIH IZLETIH OBIŠČITE NAŠO SAMOPOSTREŽNO RESTAVRACIJO GlT10n3 V LJUBLJANI NA TITOVI CESTI 11 DELOVNA ORGANIZACIJA »POLIKEM TRGOVINA« LJUBLJANA,____________ Maistrova 10, trgovina s kemično tehničnim blagom na veliko in malo, uvoz-izvoz in zastopanje tujih firm OBJAVLJA 7 učnih mest za izučitev poklica PRODAJALEC KEMIČNO TEHNIČNE STROKE za prodajalne v Ljubljani, učni mesti za izučitev poklica PRODAJALEC KEMICNO TEHNIČNE STROKE za prodajalno v Kranju učno mesto za izučitev poklica PRODAJALEC KEMIČNO TEHNIČNE STROKE za prodajalno na Jesenicah, 1 učno mesto za izučitev poklica PRODAJALEC KEMIČNO TEHNIČNE STROKE za prodajalno v Celju. Za čas učenja in dela je zagotovljena nagrada v skladu s samoupravnimi akti. POGOJI: veselje do dela v trgovini, končana osemletka z dobrim uspehom, starost do 18 let. Pismene ponudbe pošljite na Kadrovsko splošni sektor »POLIKEM TRGOVINA«,iMaistrova 10, Ljubljana. Učitelj za predmetni pouk je lahko, kdor je končal višjo pedagoško šolo, pedagoško akademijo, višjo gospodinjsko šolo, ustrezno fakulteto, visoko šolo ali umetniško akademijo. Tako določa 61. člen zakona o osnovni šoli. Zakon o delovnih razmerjih pa določa, da delavci s splošnim aktom določijo razvid del in nalog, ki jih morajo izpolnjevati pri opravljanju dejavnosti temeljne organizacije. V tem aktu opišejo vsebino del, zahtevano strokovno izobrazbo ter z delom pridobljeno delovno zmožnost in druge sestavine. Delovno razmerje za nedoločen čas VPRAŠANJE Delavka, ki nima predpisane pedagoške izobrazbe, opravlja delo vzgojiteljice že od leta 1950. Zadnjikrat je bila sprejeta že pred leti, za določen čas. Ali je lahko sprejela v delovno razmerje za nedoločen čas? ODGOVOR Z delavcem, ki se je prijavil na razpis in ni izbran, se lahko sklene delovno razmerje za določen čas, vendar največ za eno leto, če je taka zaposlitev nujna zaradi nemotenega opravljanja del in nalog. Zakon o vzgojnovarstveni dejavnosti določa, da mora imeti vzgojitelj predpisano izobrazbo. Zakon o delovnih razmerjih kot novejši zakon pa določa, da sta izobrazba, pridobljena s šolanjem, in delovna zmožnost, pridobljena z uspešnim delom, enakovredni. Po našem mnenju je navedeno delovno razmerje razmerje za nedoločen čas. Kulturni utrip v šolah O kulturi v šolah so razpravljali v Celju na širšem posvetovanju, ki ga je pripravila O K SZDL Celje, na sejah kulturne skupnosti in občinske izobraževalne skupnosti. Pomembno je spoznanje, da brez organizirane skrbi za celostno kulturno vzgojo, ki mora rasti na eni strani ° Z 20 šol udeležilo skupaj 11.5^ učencev. V imenu republiškega zbora/ proslavljanje 100-letnice Župan čičevega rojstva se je zavzel za 0 ganizacijo Miloš Poljanšek. IVAN CIMERMAN Pričujoča dela ne bi zbujala posebne pozornosti, če jih ne bi napisali diplomanti Pedagoške akademije v Ljubljani. Klavirske spremljave so nastale v razredu orofesorja Jakoba Ježa, diplomsko delo Elizabete Križnik: Glasbena ustvarjalnost v šoli pa pod mentorstvom profesorja Lojzeta Lebiča. Ko zorijo jagode Vsa ta dela izpričujejo visoko stopnjo zavzetosti, strokovnosti in sodobne usmerjenosti. Urednik Jakob Jež opozarja, da so v tej Grlici zbrane izvirne, nenavadne spremljave kot osvežitev za delo v razredu. To tudi pove, da je delo glasbenega pedagoga v osnovni šoli resnično več kot prenašanje glasbenega znanja in dirigiranje pevskega zbora. Glasbeni učitelj je ne le strokovni in družbeni, temveč tudi umetniški delavec, česar se javnost in najbrž tudi nekatera vodstva šol premalo zavedajo. Osnova za scenarij je bil istoimenski roman Branke Jurca. Priljubljeno mladinsko pisateljico dobro poznamo, saj je to že drugi film, ki je bil posnet po njeni literarni podlagi (Gregec Kobilica). Scenarij je delo Ivana Potrča, režija Rajka Ranfla in kamera Tomislava Pinterja. Ker je mladinskih filmov malo, smo tem bolj veseli, če pride tako delo iz naših domačih studiev. Pohvala velja tudi izbiri tematike, kajti film govori o današnji mladini. Jagoda je prijetno dekle, ki ne »zori« samo telesno. Skozi svoje izkušnje in ob prijateljevih življenjskih spoznanjih stopa v svet odraslih. V zameno za varnost doma, ki jo je imela kot otrok, je dobila svobodo svojih, odločitev ki pa obvezuje. Film se optimistično končuje z Withmanom: » Vse se razvija naprej in navzven, nič se ne zruši...« Mladi gledalci bodo film z veseljem sprejeli in gledali, potem pa tudi pozabili nanj. Žal film probleme mladih samo nakaže, ničesar ne odpre, niti ne reši. Vsaka mladost se mora spopasti z vsem, kar v našem svetu ni prav, in pognati korenine. Vprašanje je, če te korenine lahko vsakdo tudi zares požene in kakšne možnosti ima za to. Veliko mladih gledalcev bo gledalo film, pa jim bo Whitmanov stavek najbrž bolj malo pomagal. Film ni nič več kot prijetna slikanica, ki občuduje rast in lepoto neke mladosti z idejo in vero vanjo. META ŠUBIC »Nedvomno je vpeljanost v spremljavo melodij ljudskega značaja eden temeljnih pogojev za praktično usposobljenost učitelja glasbenega pouka na osnovni šoli... Zbirka z novimi in izvajalsko večinoma zelo dostopnimi spremljavami je ne samo študijsko zanimiva, ampak tudi uporabna... Ob poskusih lastnih spremljav so slušatelji lahko spoznali, da tudi to na videz drobno delo... terja neutrudno in dolgotrajno posvetitev, če hočemo biti v njem samostojni in suvereni, dober rezultat je komaj kdaj mogoče doseči takole mimogrede... Zbirka objavljenih Spremljav bo generaciji sodelujočih gotovo zvesta sopotnica in dobrodošla tudi drugim glasbe- ii IB Jagoda in Dragi IZŠEL JE PIONIR ZAKAJ V JAME Letošnji letnik mladinske poljudnoznanstvene revije PIONIR se počasi izteka. Te dni je izšla že osma številka, ki prinaša spet več zanimivih prispevkov. Med njimi je tokrat največ prostora odmerjenega geografiji, spoznavanju naše ožje domovine, ki jo bodo med majskimi izleti šolarji prekrižarili po dolgem in počez. Osrednji članek je posvečen 160-letnici jamskega turizma v Postojni. Naša najznamenitejša podzemska jama je v besedi in barvni podobi prikazana zanimivo in izčrpno, prispevek pa dopolnjuje tudi poučen članek z zgovornim naslovom ZAKAJ V JAME, ki pripoveduje o naših jamah in jamarjih. Naš kraški svet je poln presenečenj in neznank, ki jim skušajo pritT do dna številni raziskovalci. Eno od takih raziskovanj, ki so jih opravili sodelavci postojnskega inštituta za raziskovanje Krasa, je pokazalo, da je Ljubljanica pravzaprav reka s šestimi imeni, saj so barvanja pokazala, da zbira vode z obeh strani Snežnika, te pa se prek Pivke in Raka stekajo v skupen tok Unice. 0 tem pripoveduje prispevek z naslovom ČUDOVITA REKA S ŠESTIMI IMENI. Tudi PIONIRJEV KOMPAS, rubrika zanimivosti o domačih krajih, prinaša prispevek, ki bo koristno napotilo za majski izlet. Središče rudarskih revirjev, Trbovlje, so nedvomno zanimive in vredne ogleda. Geografski delež vsebine osmega PIONIRJA zaokrožata še dva prispevka z najjužnejših meja naše domovine. Kajmakčalan, visoka gora na meji med Makedonijo in Grčijo, je bila prizorišče ene od odločilnih bitk prve svetovne vojne, planotasta pokrajina Mariovo v njeni soseščini pa še vedno živi odmaknjena od večjih mest. Popotnik v tistih krajih dobi občutek, da se je tam ustavil čas. Med prispevki, ki so v osmi številki PIONIRJA odmerjeni biologiji, izstopa prispevek z naslovom ZLATOROGOVO KRALJESTVO NEKDAJ IN DANES. Ob znameniti pripovedki o Zlatorogu in triglavski roži avtor zanimivo popisuje skop, toda izredno pisan rastlinski svet visokogorja in tako dopolnjuje podobo Triglava, ki jo je Pionir zarisal že v prejšnjih številkah. Kulturno zgodovino Srbije opisuje prispevek OD LEPENSKEGA VIRA DO VINČE, o kolibrijih pripoveduje članek PTIČ, MOČEN KOT KONJ, DROBEN KOT ČMRLJ, o zavarovani rastlini zapis MOČVIRSKI TULIPAN ALI LOGARICA, NAJBOLJŠA MASKA je naslov krajše izvirne znanstvenofantastične zgodbe, ki jo je napisal posebej za PIONIRJA naš znani avtor Vid Pečjak. Poleg naštetih prispevkov prinaša osmi PIONIR tudi zanimivo gradivo v rednih rubrikah: LITERARNE IGRICE, ALBUM SLOVENSKE FOTOGRAFIJE, KAJ DELAJO KROŽKI, KLUB RADOVEDNIH, PTT itd. PIONIR — PIONIR — PIONIR — PIONIR — PIONIR — PIONIR — PIONIR — PIONIR —