4<). številka. Ljubljana, petek 28. februarja. VI. leto, 187)5. SLOVENSKI NAROD. Iz . a j :i vsak o. Ii 0 gold., za Četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dum za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en muc i gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom ae računa 10 kraje, za meteo, 30 kr. za eetrt leta. — Za tuje deželo za oelo leto 20 gobi., za pol h-ta 10 golti. — Za gospode učitelje na ljudskih aolah in za dijake velja znižana cena in aieer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se piačnja <>.| retiri-stopue petit-vrsto 6 kr. čo ho oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če so dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tia^a. Vaakokrat ar piača šienipelt /.a 30 ki Dopisi naj se izvolo tVaakirati. — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarj-vi hiil »Hotel Evropa", Opravništvo, na katero naj so blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, OBnanila t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi V r,Jlil»l.jillli. 27. februarja. NemSk klasik sicer trdi, da jo svet po-polcn povsod^ a kdor je imel na j)iisten dan oči odprte ter nekoliko čmciue volje in daru opazovanja, videl je, da ta svet, premore ne-razmeruo več norosti in lebko iazuzdanosH, nego resnobc. Vendar nij nal namen politične postne pridige pisati, temuč konstatirati hoSemo tu, da je bil ljubljanski „korzo" letos mnogo slabeji, nego lani. To nij nič političnega, nič hudega. A — odgovor na vprašanje : zakaj je bil letos slabši, nc^o lani, to nam je v malem odprl zopet piegled v veliko politično zagriznenost, ki vlada med našimi Nemci in ncmškutaiji. Čujemo namreč, da se li samo za to uijso udeležili „korza", ker je nek naroden mož za to bil razposlal vabila v nemškem i it »I^*1*'«*!!«-$144* lil jeziku. Toiej se tem ljudem, ki so med Slovenci naseljeni, ki se od slovenskega ljudstva rede, že ua.Š jezik, tudi Če jo pohlevno zraven tujega postavljen, tako mizi, da sc zarad njega proste zabave ne udeležujejo, kakor prej, in to Se na ravnost povedo ! Pa pogledimo mi sebe in svojo stranko, kako se mi zadržimo proti tom tujcem in potujeneem. Ne samo, da smo povsod iz saniib „obzir0VU polni jezikovega utrakvizmu, da smo že vedeli, ako se na domačib tleli domača beseda kot ravnopravna — ue ptvo- pravna — trpi, ne, še dalje idemo v svoji pravicoijubuosti in obzirnosti! Ako med dvanajst Slovencev pride en Nemce v družin), precej smo pripravljeni njemu za ljubo nje gov jezik govoriti. Tako so nam prav godi, če na primer na sokolski večer vabljen urednik „Laiba(diercc', za to, ker sc je iz udvor-Ijivosti z njim govoril jezik, katerega edino ume, potlej v svojem listu svetu porota, da je vladal v našem narodnem društvu „deu-tseher ton". — Mi podpiramo s svojim so-udeleževanjem nemška gledališča , nemške veselice in povsod smo pripravljeni pomirljivi in polni koncesij biti. Za to sc nam vrača zaničevanje našega jezika iti naše vlastitosti; dajemo, a ne prejemamo nič. Za to bi pač čas bil, da bc otresemo se mi nezdravih „blagodušuosti" in vračamo doma dobro z dobrim, hudo s hudim. Prošnja do cesarja. Dalje so nam do ;li podpisi za slovensko prošnjo do cesarja: — Iz *lov4»itKk4» IliMtrice na Staj. 24. febr.: Ce prav nas je tukaj malo rodoljubov, hočemo vendar tudi mi stopiti med soboritelje za slovenske pravice ter smo tukaj in v nekaterih občinah našega okraja podpisali prošnjo do cesarja. (Prejeli pole s 92 podpisi. Ur.) — Iz **»«'ui;i pri Ljubljani 25. tebr.: Vsi rodoljubi doljske fare pristopamo k peticiji do cesaija. — V ftkofjl l„4>ki na Gorenjskem je podpisalo peticijo do cesarja 120 meščanov; v župniji ]*s'4ki*iii&i na Dolenjskem 350 posestnikov; pti •Illl'ji na Kumu 66, pri mv. Itlll»4kl'tll na Dolenjskem 20 in pri nv. .Piir.fi pri Kranji 1(5. Iz krškega okraja 24. februarja: Tudi v l4fl'^9d4kui> mestu, potem v občinah: nv. flfrlllB. i:,4>*l44»V4»<*. Y4k9iR4&8 ■><>- I i lisa in llB'4k-^ciiDi.g*■ h'f/4tvije so sklicane na 2. april in bodo volitve v delegacije sc v kratkem vršile v državnem zboru. ,,N F. P." terja od predsednika, naj pred volitvami za delegacije volilno reformo na dnevni red dene. Potem bi poljski poslanci, ker sc delegacijam vendar nehte odtegniti, prisiljeni bili, tudi pri posvetovanji volilne reforme v zbornici ostati. Na Ikcm je hrup o Wagenerjevi aferi nekoliko potihnil. Listi so začeli zopet razpravljati cerkvena in financijelna vprašanja. Sicer bode pa kmalu na Saksonskem enaka razprava, ker so sc baje tudi ondi godile barantije z železniškimi koncesijami, podobne pruskim. Tako se povsod kaže nemška edinost! Pruski listi himne pojo ministerstvu, ker presegajo dohodki leta 1872 stroške za 20 milijonov tolarjev. Toda njih veselja bode kmalu konec, ker minister Roon zahteva 12 milijonov za vojaštvo, minister Stosch pa celo 60 milijonov za državno brodovje. Jako skromen možak. Nemški državni zbor bode Angleži, dva škrijea z velikanskimi pinjami na glavi, Falstaf, Tintnik, Trdnjava, Crnogorka, Mavrica in nešteti drugi norci so se gnetili in pomikali po dvorani. O polunoči po najživahnejšem plesu se zgrudi pust in mrtev je bil. Pevci ga ob-stopijo, vsi užgo svečo ter ga, prepevaje mrtvaško pesem, z jokom in stokom spremljajo k pogrebu. Pa bil je Batno na pol mrtev. Ko se sprevod vrne v dvorano in se godba oglasi, se pust na enkrat zopet prebudi in še porednejši, kakor poprej, do ranega jutra po dvorani vrti in suče svoje če-stilce. Ob 5ih zjutraj pa smo ga brez usmiljenja zaprli v grob, v katerem naj počiva do prihodnjega leta. Končno moramo pohvaliti lepo okinčanje vhoda in dvorane, za kar gre največa zasluga gg. bratom Drenik-om. Plesi so bili izvrstno aranžirani po g. Jeločnik-u. _ Isti večer je bila tudi v gledališči ma-Skerada, seveda brez političnih znamenj. In g. komisar se je strogo držal svojega naloga. Ko dve maski, možka in ženska, od sokolove maškerade prideti v gledališče, njima zaukaže, da odpoložite znamenja, katera ste imeli prilepljena na obleki, — vstopnice k sokolovi maškeradi so imele podobo pruskega križa z Bismarkovo fotografijo v sredi, _ potem stoprv ste smeli vstopiti v svete gle-daliSčne prostore. * sklican baje že 10. marca. Opraviti bode imel največ z vojaškimi napravami, drugo sc bode odložilo za prihodnje leto. Francoski poslance Gantaut Biron je naznanil v Berolinu, da se bode začeta njegova vlada po izplačevanji četrte milijarde pogajati, da izplača precej tudi peto in zadnjo. V Berolinu so baje pripravljeni, prid©-voljnem poroštvu , k eenmr Spada v prvi vrsti to, da Prasi tačas še ostanejo v Hel foitu, sprejeti pogoje. Po tem takem bodo Prusi deloma že meseca junija, v septembru pa popolnem zapustili Francosko, Bavarski kralj se je po dolgem upiranji udal, ter dovolil, da bavarska armada sprejrno za pokrivalo pruske pikelhaube. Poprej pa raztrga Še svoje stare čelade. Naj ji ne bodo preteške ! V v €9 m i*«.*!£■ i republikanci nijso zadovoljni s poročilom odseka trideseterili. Gam-bettova „Kepublique Franeaise" naravnost pravi, da republikanci ne bodo nikdar dovolili v napravo druge zbornice in skrčenje volilnega prava, ter prorokuje monarhistom, da se bodo v kratkem lebko prepričali, kako moč da ima demokratično mnenje vsled dvajsetletne rabe splošnega volilnega prava. K tej razdraženosti republikancev je največ pripomogel vojvoda Broglič z nekim komentarom, katerega je v shodu desnega središča napravil k svojemu poročila. Zvijačni zaključki njegovi, katero jc pri oni priliki izjavit, so razdražili ne le republikance, temveč tudi mnogo monarhiste. Ako bodo levica, levo in desno središče v narodni skupščini skupaj glasovali, bode IV. člen predloga trideseterili, ki govori o podaljšanji TbiciBove oblasti, v narodni skupščini sprejet, predlogi o napravi druge zbornice in o reviziji volilne postave pa zavrženi. Vsakako pa bodo hude debate o tem, katerih se bode tudi Tliiers udeležil. ŠpmiJsktt narodna skupščina je dobila novo izvršilno vlado. Figueras, Castelar, Pi y Margal in Nikolas Salmcron obdrže svoja mesta. Pet druzih ministerstev pa se nadomesti tako, da general Acosta prevzame vojaštvo, Juan Tutau finance, Admiral Orevco brodništvo, Chas javna dela in Josč Serin kolonije. Radikalna stranka se je s tem združila z republikansko, ter je v novem ministerstvu po ministrih vojaštva in brodovja zastopana. Program vladi ostane kakor je bil, izvrševanje sklepov narodne skupščine, in po-svečevanje snidenja ustavodajalne skupščine. Po najnovejših poročilih se je v Madridu bati nemirov. General Burgos je imenovan za poveljnika narodne straže, general Mo-riones pa za višjega poveljnika v Madridu. Na Švicarskem je še zmirotu velik hrup vsled zadnjih cerkvenih prenaredeb. Vse križem lete adrese za in proti vladi. Genovski zvezni svet je o jako ostro pisanem protestu Mermilloda prestopil na dnevni red. Tudi Amerikanci imajo svoje težave z upornimi Mendoe-Indijani, Mormoni, ter goljufuimi železničarji. V kongresu je bila po budi debati s 145 glasovi proti tridesetim sprejeta postava zarad ribštva v Kanadi, po določilih vašingtonskega shoda. Dopisi. Iz luarciitoer&kcKt* okraja 20. febr. [Izv. dop.] Večkrat sem že slišal ali v časnikih bral pritožbe zarad nenaravnega postopanja notarja marenberškega, kar zadeva njegovo občevanje s slovenskimi strankami. K temu naj še tudi jaz pridenem nekatere pravične pritožbe, ki svedočijo nesposobnost njegovo za naše slovenske kraje pa tudi odkrivajo njegovo breznaČajnost, da kljubu temu, da se mora sposobnega uredovati med Slovenci, vendar si ne poišče drugega prostora, kjer bi lože zadostoval svojimi zmožnostmi pravičnim terjatvam. — Slovenske stranke, ko gredo v Marenberg k notarju, si morajo vselej preskrbeti tolmača, ki nemški ume, ker notar, akoravno rojen Slovenec, svojega materinega jezika ne ume ali neče umeti, je k temu še večkrat zadržan in takrat ga zastopa čisto nemški pisar. Gospodine notar! stc-li vi zaradi nas tukaj, ali pa mi zavoljo vas? Bi mi bili zaradi vas tukaj, bi bilo sicer vaše postopanje pravično in mi bi sc morali ravnati po vas ter plesati k:ikor vi godete : pa temu nij taka, ampak vi ste sem pri romal i in ste zaradi nas tukaj, tedaj ste krivičnik, ki nas za dragi denar mučite, narn uzrokujoči nepotrebnih potov in stroškov! Iz VtlX4>lltC« 22. febr. [Izv. dop.] Naš poštar obče znan kot zagrizen nenišku-tar nam že več ne privošči slovenskih listnic. Že več Časa jih pri njem nije dobiti, akoravno tukaj razve nekaterih k polu ponem-čenib Slovencev, ki tudi le za silo nemški govore, sami Slovenci prebivajo. — Naše Nemce reete nemŠkutarje je posebno nabiranje podpisov za prošnjo do cesarja močno razdražilo in razburilo kot sršene v gnjezdu, ter so zarad tega zadnjo nedeljo v gostilnici ravno omenjenega poštarja zastran tega strašen hrup uganjali psujoči in zmerjajoči one, ki so pristopili prošnji kot pametni možje potem ko se jim je razložilo, za kaj gre. Pa od vseh, ki so tako divjali zoper prošnjo dozdaj še nobeden ne zna pa tudi znati neče, kaj je v prošnji, temuč le kakor slepci, katerim še modra „Tagespoštau njihovih kalnih oči nij razvedrila, okolo sebe mahajo rekši, da je to zopet „klerikalno" hujskanje zoper njih nemško „špraho". Naj se dela karkoli se hoče, dasi se stori iz najboljših namenov, oni so zoper vse. „Volenti non tU injuria!" Večkrat je tudi postopanje naših nem-čurjev očitno nepostavno, pa kaj ? saj sc jim bati nij! Tako so pred dvema letoma šiloma udrli v društveno hišo , kjer je društvo imelo svoj zbor, na njih čelu notar marenberški, ter psovali in razsajali po hiši, češ da je to nemška kultura. Zoper to nepostavno ravnanje se je tožba vložila na okrajno sodnijo v Marenbergu, a dosedaj se nijsmo izvedli, kaj je iz tega. Prvosednik sam je uže en-pot osobno prosil, naj sc da kakova določba ali sc naj vsaj naznani, kaj je sodnija v tem slučaji storila, a vse zastonj. Seveda, Slovenec! molči in trpi! Iz 31 lite 23. febr. Pred kratkim moral je neki ubožen kmetic plačati precej kazni, ker je prinesel izpisek iz krstnih knjig, ki je veljal za več njegovih otrok, pa je bil brez koleka, kakor mu je slavni notar v Marenbergu naročil. Včeraj spet sem bil priča, da je nek mož, kakor jc pravil od notarja poslan, prosil, naj se mu napravi izpisek iz krstnih knjig v rabo notarjevo, a spet brez koleka; pravil je mož, moramo mu pa verjeti, da mu je notar zares to naročil, ka ni treba koleka; morebiti mislil je spet kakovoga ptiča ujeti na limanice; ali jaz sem mu povedal, kako je notar prej omenjenega kmeta vkanil, ker nij bil toliko dober, da bi kmeta opomnil nepostavnega spiska, ampak da je ga koj pri sodniji tožil zarad pomanjkanja koleka. Omenjeni notar je že večkrat strankam naročal, da mu prinesč izpiske iz farnih knjig brez kolekov; temu imamo prič dosta, med njimi tudi g. župnika R. Pa tudi druge župnike prihajajo stranke nadlegovat, naj jim dad6 izpiske iz farnih knjig brez kolekov, Češ da so notar tako rekli. Pa povemo vam očitno gospod notar ! vaših sitnosti imamo dovolj, tudi vaše hujskanje zoper Slovence, posebno zoper „Slovenijo", kakor smo izvedeli, nas boli. Bilo je neko soboto, ko ste v svoji omikanosti v svoji pisarni v pričo nekega nam dobro znanega gostilničarja tako neusmiljeno razsajali zoper Slovence; zares velika čuda — pa čudežev pri nemškutarjib eicer ne manjka — da se blagovolite toliko ponižati , ka od nas Slovencev sprejemate denar! ]K iMtre 23. febr. [Izv. dop.] Pod dato 7. dcc. 1872 je c. kr. uredovalni urad za pristojbine (OebUhrenbemessungsamt) v Trstu našemu prečastnemu tižaško-koprskemu škofijskemu uradu naznanil, da morajo po določbi ces. kr. finančnega ravnateljstva od dne 27. novembra 1872 vsled ministerijalnib ukazov od 28. febr. 1863 in 3. sept. 18G4 vsi tisti pod ovo vladstvo spadajoči dubovni, kojih letni stalni dohodki više od 315 gl. a. v. znašajo, naj si ovi izven štoluib pristojbin za maše bodo kakoršuikoli hote, ali od usta-uoviteb ali od cerkve, iz privatnih ali jav-uih blagajnic, v naturalijah ali v denarjih, — pod kaznijo podvojenega izneska, pristoj-benstvcno-ekvivalentuo izkaznico vložiti. Takov ukaz smo dobili duhovni v Istri, pa menim, da baš takovoga dobivajo duhovni tudi po drugod. Naj popred, v najnovejšej dobi jc moralo nižje duhovenstvo izkaznice o dohodkih dotičnim c. kr. računskim oddelkom predlagati, koji so, posebno pa c. kr. namestnij-stva računski oddelek v Trstu, iz takovih izkaznic onim duhovnom, koji so popred radi izmaujkauje lokalnih dohodkov še kaj na račun dopolnitvcnega dodatka iz ces. blagajnice potezavali, tega posebno tam, kjer so kaj ali več ali manj naturalij zasledili, vsled previsoke cenitbe ovih, ali povse izbrisali, ali pa ga vsaj do polovice in še viŠekrat vskra-tili. Naj popred tedaj so so bili postavili na male, a sad pa se bodo lotili še velikih , in ker ovih z načinom malih ne morejo poškodovati, izmislili so si za nje drugi način, to je: namesto izkaznic o dohodkih iznašli so pristojbenstvene izkaznice o ekvivalentu. In ako bodo ovi davek, kar nij dvomiti, po visokih gradicah merili, se hode vladi od tod vir za res izdatuih dohodkov odprl, posebno ako se ima ova šiba preko višje duhovne dostojanstvenike razprostrti, od kojih nekoji kakor prave poviše tisučev letnih dohodkov imajo. Lahko si bode ona potem z ovim mazilom tisto blagajniško rano zacelila, kojo si je bila lani 8 tistim velikodušnim nada rje u je m nekih duhovnov zavsekala, in si zraven še za svoje uradnike, kojim vsem plačo povikšati namerava, kaj pridobila. Ali je pa to res časa, kar bi moglo nižje duhovenstvo s sladko nado napolnovati, da se mu vpičla plačica skoraj v kratkem poboljša, ali je pa, ker se ministerske naredbe od let 1863 in 1864 še le letos pod sedašnjim mi-nisterstvom, koje si je bilo pri svojim nastopu v svoj program izboljšanje plače za duhovne postavilo, dejansko izvršavat imajo, znamenje kaj drugega? Vsakako, za ubogo nižje duhovenstvo v Istri slabo znamenje to! Domače stvari. — („Narodna tiskarna".) Vsled odloka c. k. dežel ne kot trgovinske sodnijc v Ljubljani dne 1. februarja 1873 štev. 558 se dovoli, da se firma delniškega društva: „Narodna tiskarna" v Ljubljani, društvena pravila ddto. 21. julija 1872 in izvoljeni členi upravnega odbora za dobo 1H72 do 1875 v trgovinski register za firme društev ljubljanske c. k. deželne kot. trgovinske sodnijc vknjižijo. Firma je bila vknjižena v registru na strani 57. — (Volitve v kranjsko trgovinsko in obrtuijsko zbornico.) Odbor političnega društva piše v „Nov.u: „Gospodom trgovcem, obrtnikom in rudarjem na Kranjskem. Častiti rojaki! Prihodnji mesce imajo za kup-čijsko in obrtuijsko zbornico kranjsko deloma nove volitve biti po vsej deželi. Po postavi kupci (trgovci in kramarji), kateri plačujejo od svoje kupčije ali svojega trgovstva 8 gld. 40 kr. davka, letos volijo 5 odbornikov; obrtniki (rokodelci), kateri plačujejo 2 gld. davka od svoje obrfnije, volijo (J odbornikov; oni pa, kateri imajo rudarijc, volijo enega. Vsak volilec more pa voliti le za svoj stan, torej kupec (trgovec) 5 kupcev, obrtnik (rokodelce) 6 obrtnikov, in rudarji 1 rudarja. Dragi rojaki! Kupčijska in obituijska zbornica je važna naprava; ona je o kupčijskih in obrt-nijskih zadevah svetovalnica vladi, ki jo za svet poprašuje, kateri pa tudi ia lastnega nagiba svoje želje razodevati ne sme na prid domačemu trgovstvu iu obrtnijstvu; ona voli tudi dva poslanca v deželni zbor itd« Gotovo važna je tedaj zbornica. Da pa ona more vspešno delati, tiebaje, da se izvolijo niovje, ki poznajo in ljubijo domovino svojo, in katerim jc blagor njen pri srci. Društvo „Slovenija", ki je po pravilih svojih poklicano, da skrbi za srečen izid vsakoršnih volitev v naši deželi, Vam tedaj po posvetu z mnozimi Vašimi sovolilci priporoča može, katere morete voliti s polnim zaupanjem, da si izvolite prave zastopnike svoje. Da pa so Vaši volilni listi tako narejeni, kakor po postavnih predpisih morajo narejeni biti, sicer nijso veljavni, zato opominjamo Vas šc tega: Vsak volilec naj se posluži pri volitvi glasovnice, katero v roke dobi od okr. gosposke, in katera je tudi izkaznica. Na to glasovnico naj zapiše imena tistih mož, katere on voli, in potem naj jo z lastno roko podpiše, če pa sam pisati ne znd, naj jo podkriža; če pa glasovnico le podkriža, morate se tudi dve priči podpisati, in tista priča, ki ime volilca podpiše, sc mora podpisati z dopisanim pristavkom, da je „pisavec imena". Vsaka tako podpisana glasovnica se potem posebej pošlje iu sicer zapečatena naravnost kupčij s ki in obrtu i j s ki zbornici ali pa v o 1 i 1 n i k o m i s i j i v L j u b 1 j a n o. Kdaj se pošljejo, to se Vam bode pozneje naznanilo, ko bode volilna komisija dneve volitve določila. Dragi rojaki! Udeležite sc, kakor pri zadnjih volitvah 1869. leta, prav živo pri tej volitvi, in vsi volite enoglasno te može, ki vam jih tukaj priporočamo namreč: Trgovci (kupci, kramarji) za trgovski oddelek volite: gospoda Antona .len tel na, trgovca v Ljubljani, gospoda Jožefa Kušarja, trgov, v Ljubljani, gosp. Franca Souvana, trg. v Ljubljani, gosp. Andr. LavrenčiČa, trg. v Postojni, gosp. Matevža Pire a, trg. v Kranji. — O bitni ki (rokodelci) za obrtnijski oddelek volite: gospoda Franca G o r š i Č a, orglarja v Ljubljani, gosp. Janeza Koraka, rokovi-čarja in hišnega posestnika v Ljubljani, gospoda Janeza Novaka, gostilničarja in hišnega posestuika v Ljubljani, gosp. Miha Pakiča, sitarja in hišnega posestuika v Ljubljani, gosp. Jožefa Regali-a, mizarja in hišnega posestnika v Ljubljani, gospoda Dominika Rizzoli-a, apotekarja v Novem mestu. — P u d a r j i za r u d a rs k i oddelek volite: gospoda Janeza T o man a, fuži-narja v Kamni Gorici. Odbor društva „Slovenije".*) — (Zaprti kmetje.) Predvčeraujem jc pet žandarmov pripeljalo okolo deset kmetov iz šentviške okolice (pri Ljubljani) uklc-nene v Ljubljani. Kakor čujemo, so bile zopet servitutne stvari uzrok , da se jc vnel nek tepež, vsled katerega bode v nesrečo prišlo več posestnikov. — (O Šolstvn na Kranjskem in Štajerskem) piše „Slovenski učitelj" med drugim: Za deželnega nadzornika narodnih iol na Kranjskem fungira zdaj g. Pir ker, ki jc tudi imenovan za ravnatelja izpraše-valnc komisije za narodne in meščanske učitelje. Mož kaže menda dosti eneržije; če bode tudi kranjskemu šolstvu na noge pomagal, tega pač ne vemo. Tudi drugi sedanji udje imenovane komisije bodo po dovršenem izpraševanji spomladi odstopili, ker so voljeni samo na 3 leta. Rojimo sc, da bodo potem imenovani še večji teoretikarji, kakor so nekteri med sedanjimi; še bolj se pa bojimo, da se bodo volili zgolj prijatelji »zveličal ne" nemščine. Sicer pa povemo učiteljem, ki izpit položujojo, da imajo pravico zahtevati, da sc jih izprašuje v slovenskem jeziku. — Nadzorništvu v krškem okraji se je č. g. Poljak odpovedal. Mož nij morebiti veliko koristil Šolstvu, a še manj se je nadejati od moža, ki bode njegov naslednik; kajti vzet bodo iz tiste stranke, katera je najboljši učni pomoček — „nemŠčina." Torej iz dežja na kap. — Za nadomeščevanje dveh učiteljskih mest na ljubljanski vadnici so nasvetovani ministerstvu najbolj zaslužni kranjski učitelji — ne, ne, zarekli smo se — dobri nemškutarji h la Sima, Wissiak, itd., ki znajo plašč po vetru obračati. — Kranjski učitelji goje zdaj to upanje, da bode od deželnega zbora sprejeta postava o pravnih razmerah njihovih v kratkem potrjena. Mi jim tega upanja nečemo kratiti, pa tudi jih v tej nadi nečemo utrjevati. Konec minolega leta (tedaj darilo za novo leto) je sicer deželni šolski svet dovolil 25 kranjskem učiteljem podpore od 15—30 gld. To je bilo obdarjenim ravno za časnike in društva; kaj pa za druge potrebe, in koliko pa ostalim žejnim in lačnim? V letošnjem letu so tudi že 3 učitelji zapustili Kranjsko in šli na Štajersko. Zdaj je na Kranjskem 17 pod-učiteljskihin 16 učiteljskih mest ne nameščenih. Skoraj vsem dvorazrednim šolam manjka pod-učiteljev. — V slovenskem Stajerji primanjkuje zdaj 34 učiteljev. Na nemškem Stajerji je to pomanjkanje veliko večje. PoBtava o razdelitvi šolskih stroškov na srenje je dobila najviše potrjenje. Po tej postavi mora krajni šolski svet najzad nje meseca oktobra vsakega leti proračun za bodoče leto napraviti. Da *i Priobčovajo ta oklic nočemo žamolčati, da odbor naše „Slovenije14 tako lopo razume složno narodno delovanje, da s"o zdaj nijso njegovi načelniki premagali svojega domoljubnega mrzenja do našega slovenskega dnevnika, in nam torej oklica niti poslali nijso. Ker pa gro nain za stvar in ne za osobno mržnje, ponatisnemo ga zdaj in živo priporočamo vsem rodoljubom po vsej deželi, naj sami volijo in tuđ] skrbe v svojih krogih, da sc vsi narodni volilci udeleže volitve ter soglasno volijo te narodno kandidate. bo vsi stroški pokrijejo, k temu imajo vse vŠolano srenje po razmeri direktnega davka poplačevati. Pritožbo zoper prevelik plačni delež ima srenja v 14 dneh na deželni odbor vložiti. Vsled te postave si sme k rajni šolski svet za nakupovanje zemljišč, zidanje pošlo pij tudi izposoditi potrebni denar, in za to svoje premoženje zastaviti. — (O prihodnjem književnem de lova nji) pravih udov „krainiseber Lehrer-verein-a" se nam iz Ljubljane piše: Od kar vlada v našem deželnem šolskem svetu nem ška večina, izgubili so slovenski šolski možje vse zaupanje pri naših vladnih šolskih možeh. Pirker, Vrečko et CVmp. protežirata samo svoje nemške ljubljence, ter prcskrbljujcta samo tem dobrih državnih služeb. Ko so Vi, merodajni možje, Pirker etc. pri oddajanji služeb ozirate samo na svoje prijatelje, pri-poročujemo Vam, da se boste tudi takratna nje obrnoli, kadar bode treba šolskih knjig spisovati. Dosedaj je bila navada, da so jih spisovali slovcuski učitelji: Praprotnik, Tomšič, Močnik iu drugi, a zdaj bodo teb mož teško več volja, samo služiti vladnim org-nom, a no uživati uikakorŠnega priznanja, marveč zaničevanje iu preziranje. Šolskih knjig, in sicer slovenskih pa nam bode zdaj mnogo treba. Vsaj je Pirker proti svojim prijateljem sam priznal, da z nemščino se po šolah ua kmetih nič ne opravi; še po večrazrednih šolah ima malo upanja. Po kratki izkušnji tako britko sprevidenje. — Pa to naj Vas, g. Pirker nič ne žali. Inšpektor ste. In Vaši učitelji privrženci bodo Vam pomagali slovensko knjige izdavati. G. Gariboldi bode pisal slovensko zgodovino in zcmljcpisje, g. Lin h ar d t slovensko naravoslovje, g. Lesjak slovensko slovnico, g. Uelar in Nedvcd pesemske stenske table, g. Wi-ssiak slovenska berila, g. Eppich nemško slovnico za Kočevarje, g. Sima bo nadaljeval prepisovanje telovadbine terminologije iz 2. dela „Telovadbe'', izdane od slovenske Matice. Ostali učitelji bodo pa obseg tem knjigam sestavljali, ter korekturo prevzeli. — Na ta način bode spravil deželni šolski svet mnogo knjig na svitlo, in nij dvomiti, da bodo knjige izvrstne ter od najvišjih šolskih instanc potrjene. Kajti o imenovanih gospodih je znano, koliko so že spisali v slovenskem jeziku, in koliko so udani slovenski literaturi. Torej le na noge! Vspcb je gotov I — (Italijansko bodalo.) Piše se nam: Pustni dau popoldne napravili so fantje v Prema nad Bilinjami v neki kičmi ples, kateremu so so tudi italijanski delavci šent-peter-reške železnice, no da bi jih bil kdo vabil, pridružili. Med plesom nastane prepir, in neki Italijan sune enemu priletnemu kmetu nož v trebuh, da sc kar zgrudi iu da več ne bo vstal. — Pot m hočeta dva domača fanta hudodelca prijeti, ali nijsta bila manj nesrečna kakor prvi, ker tudi ta dva je tako nevarno v trebuh ranil, da se nijsta ganiti mogla, ter potem pobcguil. Velika sreča po- sebno za zadnja dva ranjena je bila, da zdravnik nij bil daleč od njih, in jim pomagal, kar jc bilo mogoče. — Nekaj tovarišev hudodelca je že v zaporu, njega samega pa Šc nijso dobili. — Kazkačenost ljudstva je velika, tudi uo brez uzroka, in ono zahteva da vsi italijanski delavci kraj popuste, kar jih je že tudi nekaj storilo. Kako bi pač Lahi s Slovenci ravnali, ko bi jim oni trebuhe parali? Da je značaj Lahu — potuha ali skrivna zavist, se jc zopet pokazalo. Razne vesti. * (Javna varnost na Kranjskem.) Martinu Tratarjn in njegovi ženi v zgornjem Mladatiču pri Mokronogu so 21. t. m. neznani roparji s silo vzeli 1H gld. denarja, masti in masla in več drugih reči. — Janezu Hočevarju v velikih Laščah jc ukradeno blaga za 193 gld. — Janezu Novaku v Stari gori pri Trebnjem je ukradeno 5 veder vina, —- Mihi Zupančiču v Prežganji več obleko itd. • (Roparji.) Časopis „Drauu v Osjeku piše: Župnik iz Sotina v Sremu se je vozil te dui iz Vukovara domu. Na cesti dobi nekega vojaka ulana, ki je bil v službi odposlan na pot, pa se je bil napil, da hoditi nij mogel. Župnik ga vzame na voz in ga pelje na svoj dom. Ko sc vojak v farovži prespi, vzbudi ga čuden šum v župnikovi sobi. Vstane in gre gledat, pa vidi skozi steklene duri, kako župnik na tleh kleči, dva moža mu vrv okolo vrata devljeta, tretji pa mu s pištolo žuga. Hitro odločen, vojak s svojim karabincem in s pištolo dva razbojnika ustreli, tretjega s sabljo v beg zapodi — tako izkazavši hvaležnost župniku. Narodno - gospodarske stvari. — Istcrske železnice. Po minister-skem predlogu bi so imela zidati železnica od Divače do Polja, od katere bi držala postranska črta od Kunfanara do Uovigua. Zidala bi se ali na državne stroške ali po od-dauji koncesije. Važnost te železnice dokazujejo številke pridelkov isterskega poluotoka. Viua se pridela do 700.000 veder na leto, premoga G17.000 centov, pa se ga bode neizmerno več, ako bode odvažanje po železnici odprto. Soli se je 1. 1870 dobilo (533.O0O centov. Zraven tega je izvažaujc in vvažanje po barkah že zdaj znamenito. Samo v Pulji se jc 1. 1870 mudilo 2210 bark in ladij, katere so v vazale za 6,11)1.900 gold. vrednosti raznih stvari. Stroški eelc železnice so pro-računjeni na 13'/s milijonov gold. Opomenica. i;its4-lt ulit ua dražbe 3. umira: Kožuljcvo pos., 3500 gl., v Ljubljani. — Vivatova stcklarnica, poslopja itd., 82.17<; gl. fjf> kr.. v Cinoluiku pri Kušali. — 4. marca: pa vse zaloge, stekleno iu drugo blago, pohilje itd.. 18,928 gld. l'i kr., ravno tam. — Kranjčevo pos., ilUO g]., pri sv. Lenartu v SloveiiNkib gn loab. Dunajska bor3a 27. februarja. (Izvirno poročilo.) Enotni drl. dolg v bankovcih . 71 gld, — kr. Enotni drž. dolg v srobru . . 74 „ — „ 1801) drž. posojilo.....1,06 „ 5Jf> London . . ......109 „ 25 Kreditno akcije ...... 840 „ — „ Akcije narodne banko . . 990 . — „ Napol..........8„7i „ C. k. cekini.......— „ — r Srebro........ 108 . 15 Zaželeno! Zaupano! Doseženo f To je bila moja osoda. Znameniti dobitek naglo prišle terne po podučbah gospoda profesorja računoslovja R. pl. Orlici me reši vseh težkih skrbi za prihodnost. Tjin&. JFrtMtš* MMoff'tvr. Na popraševanja v zadevi svojega poduka za loterijsko igro odgovarja gospod profesor pl. OfliVć t? Mivs-ftliim, IS'tUioIiitsti'fts&p .5. radovoljno pripravljen (49) takoj in zastonj. Oznanilo. V Avrici, biten bleškega jezera je hiša, štev. 4 po dražbi na prodaj; in sicer krčma, v kateri sc nahaja gostilna soba z drugo posebno sobo in jedilnico vred, potem kuhinja iu shramba za jedi, dobra klet pri tleh za ulcžavanje piva in vina i. t. d. ; v prvem nadstropji jc obokana klet in v drugem nadstropji za zdaj ena za stanovanje pripravna soba; kupec si lebko v drugem nadstropji šo 4 sobe napraviti da. K tej hiši spada 21% orala njiv s tratami po grivah iu dva deleža na avričnem spašniku. Kupci so prošeni, da sc v kratkem pismeno ali osobno pri posestniku Fiiinr JI rali U-II oglas o. Dražba bode 12. marca t. 1. (59—2) Avrica, 23. februarja 1873. Podučiteljska služba Pri dvorazredni ljudski šoli i? MtO&tp*' jthvitt t»\rjn je podučiteljska služba z letno plačo od 300 gld. in osobno priklado s (JO gld. zraven prostega stauovanja oproštena. Prosilci za to službo, kateii so nemškega in slovenskega jezika v besedi in pisavi zmožni, naj svoje prošnje s potrebnimi dokazi zadnji čas do 16. sušca t. I. semkaj vložijo. Okrajni šolski svet Gornjega grada v Cel j i dne 15. februarja 1873. («l-2) Za svetovno razpostavo na S$t8B!iiJi sc kupujejo lepi, dolgi £t*i!Mltl lasjo: rumeni (hlond), rdeči in sivi imajo prednostne cene in se lahko po pošti pošiljajo; tudi sc sprejemajo posamezni kosi, in denar zanje sc takoj pošlje. (33—24) Wilholm Stutz, v „'/vrzili'' (SlmiallM), liti. štev. :i(l v Ljubljani. XiUcl. 96, fobr. !.!>Viil,erWntl\:, D?len? i£ Vipavo. - Kavčič iz Hrvatskega. - Savo-retto iz Vicence. — Cavalca iz Vicence. n„na:.Pn *mm u.ću s. ,J(i™L,i,k \z Ble1\ O. Ji illEMdi. Berlin, Louisenstrasse 45. (255—21) Pričujoče ima Brez tisoč bolnikov v ozdravljenji. Izdatelj iu za uredništvo odgovoren: Ivan Semen. Lastnina iu ti.sk „Narodne tiskarne"